PRIMORSKI DNEVNIK Poštnina plačana v gotovini ^ ato- postale i gruppo - Lena 70 lir Leto XXYH. St. 35 (7823) TRST, četrtek, 11. februarja 1971 Tepavac in Moro zapustila Benetke Tepavac omenil vrsto vprašanj, «ki so Predmet obojestranskih pozornosti» ) stisk roke med ministroma Morom in Tepavcem v torek snovi Cini na otoku San Giorgio v Benetkah, preden sta pričela razgovore o odnosih med obema državama jj^OGRAD, 10. — Državni tajnik kj zadeve Minko Tepavac, kom- danes popoldne vrnil z vla-Jji.* včerajšnjega sestanka z ita-dom S111 * V zunanjim ministrom Al-^atki - ?m’ v Benetkah, je v svoji dejaj 'fiavi ob vrnitvi v Beograd Hjim' “a je z italijanskifn zuna-Vor JJ^nistrom nmel odkrit razgori. JePavac je dejal, da obstaja dobrg ^TOšanj, k* 50 lahko v okviru Voja ^ s°sedstva in ugodnega raz-tosov^^ovansko - italijanskih od-bostj Predmet obojestranske pozorih ski T^hoga tajnika so na beograj-Po^p^niški postaji pričakali in tiika j Vl*' namestnik državnega taj-tajjjij?!!• Anton Vratuša, državni pod-niki . onad Pešič, drugi predstavne _^avnega tajništva za zuna-Skeoa eve hi predstavniki italijan-veleposlaništva. je l^ija ANSA pa poroča, da se ^iste ne vrn'l iz Benetk v Rim f°, za zunanje zadeve Aldo Mo-vanskj56 ie v^eraj sestal z jugoslo-ceju 111 zunanjim ministrom Tepav- Pl je (j!re včerajšnjih razgovorov se So 2 . v Rimu čul komentar, da tildi ^^slovanske strani zastavili to ^'tonalno vprašanje, da se sti-anj asanje dokončno reši in od-*ke st 2 dnevnega reda. Z italijan-■>ejje ar,i menda niso dali konkret-fiovof ^govora in si je Moro od-?eriii0®)ri^ržal. Na vsak način pa k» ju. J' Rimu, da je verjetno, da i« v j? ,,vrn>l obisk Tepavcu in to hjih tjfahodnjih dneh, ali prihodki ^nih, kjer naj bi se dogovo-fo t-i. hmgramu Titovega obiska. I^kialn Vesteh naj bi prišlo do ne-obiska med Morom in liji. 1,1 v nekem kraju v Slove- OD 14. DO 20.1, M. UTO NA URADNEM OBISKU V ZAR ŽIVAHNA DIPLOMATSKA DEJAVNOST ZA ODPRTJE SUEŠKEGA PREKOPA Predlog egiptovskega predsednika dobiva vedno večjo podporo tudi v zah. Evropi BEOGRAD, 10. — Nocoj je bilo uradno sporočeno, da bo predsednik republike Tito s soprogo na vabilo predsednika Združene arabske republike El Sadata od 14. do 20. februarja uradno obiskal ZAR. To bo prvi obisk predsednika Tita v ZAR po smrti Naserja. Tito je bil zadnjič v ZAR februarja lani, ko se je v Asuanu sestal s pokojnim Naserjem. Obiski med vodilnimi državniki ZAR in Jugoslavije so bili za časa življenja predsednika Naserja pogosti. Jugoslavijo, kot je znano, veže z arabskimi državami posebno z ZAR tesno prijateljstvo. Ona brez pridržka podpira arabske stališče v zvezi z rešitvijo krize na Blišnjem vzhodu. Predsednik Tito je pred dnevi sporočil stališče jugoslovanske vlade o rešitvi tega vprašanja generalnemu tajniku KP Sovjetske zveze Brežnjevu, predsedniku ZDA Nixo-nu, predsedniku francoske republike Pompidouju, predsedniku britanske vlade Heathu in generalnemu tajniku OZN U Tantu. Medtem je v teku obsežna diplomatska dejavnost, ki zajema najrazličnejše evropske države v zvezi s predlogom egiptovskega predsednika El Sadata o odprtju Sueškega prekopa, čeprav se je v prvih dneh po tem predlogu zdelo, da ni padel na plodna tla, zlasti zaradi takojšnjega negativnega odgovora Izraela, je v preteklih dneh to vprašanje zadobilo v svetu velik pomen in izreden odmev, zlasti v zahodnih evropskih državah, ki uvažajo petrolej iz Perzijskega zaliva. Nekateri zahodni gospodarstveniki sicer skušajo dokazati, da je prevoz petroleja iz Perzijskega zaliva z velikimi ladjami okrog Afrike nič dražji kot prevoz skozi Sueški prekop z manjšimi petrolejskimi ladjami. Vendar pa je v zadnjih dneh stopilo na svetovno pozor- osemdesetletnici Jcnni prejel izkaznico v Španiji |Ptejei’ Rh — Danes je sen. Nenni NistjA uelegacijo združenja proti-5* oroča, da je poljska vla-Včerajšnji seji začrtala oe-„Srnernice politike plač, v f? dat da u Cer|tralni komite partije. >jo * shlenila, da se plače ne- PO NERAZUMLJIVI IZPUSTITVI ŠTIRIH FAŠISTOV V Catanzaru se nadaljuje preiskava o atentatu Poskus požiga sedeža PSI v Mantovi CATANZARO, 10. — Kvestor Ma-sell-i je danes izjavil novinarjem, da se ne bodo ustavili in da bodo nadaljevali preiskavo, da naidejo druge elemente glede štirih oseb, ki jih je včeraj preiskovalni sodnik izpustil. Policija pravi, da so Balestrie-ri, Piscitelli, Casella in Diaco pripadali edini desničarski skupini, ki je v četrtek prišla v Catanzaro od drugod in da gre za edino skupino, ki je bila med množico, ko so zaprli okna federacije MSI. Dr. Vige-vano je včeraj dejal, da obstaja trdno dejstvo, na katerem temelji preiskava, ni pa povedal za kaj gre. Dodal je le, da gre za bistveno stvar, da pa seveda ne morejo nuditi preiskovalnemu sodniku slike atentatorja niti nobenega očividca. Preiskovalni sodnik dr. Cinque pa je danes sprejel novinarje, katerim je dejal, da so izpustili pridržane, za katere je obstajalo dovolj ele- mentov, da jih je policija prijela, incidentov. kasneje pa med preiskavo ni bilo dovolj elementov, da jih obdolže pokola. V Catanzaru je bilo danes mirno, kot tudi v Reggio Calabrii, kjer pa je akcijski odbor napovedal za jutri novo manifestacijo. Istočasno je prefekt razobesil proglas, ki prepoveduje kakršno koli javno zborovanje po vsej pokrajini. Preteklo noč je skupinica fašistov v Rimu obesila kakih deset lepakov na sedež KPI v okraju Centocelle. Iz poslopja so prišli komunistični mladinci. Prišlo je do pretepa in posredovanja policije, ki je osem oseb priprla. V Mantovi so ponoči neznanci vdrli v sedež PSI, katerega so zažgali, vendar pa se ogenj ni razplamtel in ni povzročil večje škode. Do zločinskega atentata je prišlo nekaj ur pred enotno antifašistično manifestacijo, med katero ni bilo nico novo vprašanje: arabske dfža- ve v Perzijskem zalivu, v katerih črpajo največ petroleja za Evropo, zahtevajo precejšnje povišanje cene na kraju samem. Boj za nove cene se vodi že delj časa in velike pe- trolejske družbe zahodne Evrope, predvsem pa britansko - nizozemske, bodo morale prej ali slej popustiti. Zato so se v zahodni Evropi prepričali, da je Sadatov predlog o odprtju Sueškega prekopa izredno važen, če hočejo obdržati dosedanje dobičke in seveda cene petrolejskih derivatov na zahodnoevropskem tr- gu. V tej zvezi so sedaj na vrsti razna posredovanja, da bi prepričali Izrael, naj popusti glede tega važnega vprašanja in naj poišče rešitev, ki bo omogočila ponovno odprtje Sueškega prekopa. Značilno je, da je prišel včeraj v Kairo španski zunanji minister Lopez, kateremu zahodne tiskovne agencije pripisujejo nalogo posredovanja za ponovno odprtje Sueškega prekopa. Lopez .je bil prejšnji mesec v Washingtonu in je kot atlantski zaveznik gotovo dobil določena navodila, da posreduje pri kairskih voditeljih. Sporočilo iz Kai ra pravi, da se .je sestal z egiptov skim zunanjim ministrom Riadom, ki sta dve uri razpravljala o položaju na Bližnjem vzhodu, zlasti pa še o egiptovski pobudi za ponovno odprtje Sueškega prekopa. Danes pa je prispel v Kairo podpredsednik grške polkovniške vlade Patakos. Čeprav je ob prihodu na kairsko letališče izjavil, da je ta njegov obisk v Egiptu prva postaja na poti daljšega potovanja po afriških državah, je treba vendar upoštevati dejstvo, da so nekateri grški mogotci največji lastniki petrolejskih ladij in so izredno zainteresirani za odprtje Sueškega prekopa, zlasti še, ker bodo morale zahodne petrolejske družbe dražje plačevati petrolej v Perzijskem zalivu. Po vsem tem je značilna zadnja izjava izraelskega zunanjega ministra Aba Ebana v polemiki z egiptovskim predlogom, ki pogojuje plovbo izraelskih ladij skozi Sueški prekop z rešitvijo vprašanja palestinskih beguncev. Izraelski zunanji minister pravi, da to egiptovsko stališče nima nobene pravne osnove. Izrazil je upanje, da bo egiptovska vlada ponovno proučila to vprašanje in da se bodo lahko o tem še dogovarjali. Seveda Izrael še vedno vztraja na podaljšanju prekinitve ognja za nedoločen čas, kar naj bi po mnenju Ebana odprlo pot svobodnim pogajanjem z Arabci. Pri tem dodaja, vprašanj in pogojev. Aba Eban je ob tej priložnosti potrdil vest, da je italijanski zunanji minister Moro sprejel vabilo, da obišče Izrael prihodnjega marca. Poleg tega je Aba Eban zanikal, da je Izrael zavrnil predlog egiptovskega predsednika in poudaril, da njegova država nima nič proti odprtju Sueškega prekopa pod sledečimi pogoji: da se dovoli nemotena plovba izraelskim ladjam skozi prekop in da se ne spremenijo sedanje črte prekinitve ognja ob prekopu. Dejal je tudi, da Di odprtje prekopa lahko vplivalo na obojestransko zmanjšanje oboroženih sil na obeh obrežjih in omogočilo vzpostavitev normalnega življenja civilnega prebivalstva v mestih vzdolž prekopa. Minister Tepavac obišče Moskvo? BEOGRAD, 10. — Jugoslovanski državni tajnik za zunanje zadeve Mirko Tepavac bo v kratkem obiskal Sovjetsko zvezo. Vest, ki je neuradnega značaja, objavlja v dopisu iz Beograda agencija ANSA, ki se sklicuje na «dobre obveščene beograjske kroge*. Tepavac bo na ta način vrnil obisk, ki ga je sovjetski zunanji minister Gromiko opravil jeseni leta 1969 v Jugoslaviji. ZAHTEVATA OSVOBODITEV TERORISTA HRKACfl Oborožena ustaša vdrla v konzulat SFRJ v Gotteborgu Zločinec Hrkač je bil obsojen na smrt v Beogradu zaradi položitve peklenskega stroja v beograjskem kinu in pokola - Jugoslovanska vlada ostro protestira pri švedski vladi (Od našega dopisnika) STOCKHOLM, 10. — Danes zjutraj okrog 8.45 sta v stavbo jugoslovanskega konzulata v Getteborgu vdrla dva oborožena ustaška terorista, ki sta zaklenila vhodna vrata in do trenutka ko poročamo, še vedno držita kot talce hišnika, njegovo ženo in ženo enega od nameščencev konzulata. Terorista sta po telefonu obvestila jugoslovansko veleposlaništvo v Stockholmu, da bosta ubila svoje talce, če jugoslovanske oblasti v 24 urah ne izpuste na svobodo na smrt obsojenega ustaškega terorista Miljenka Hrkača in mu izplačajo 100.000 dolarjev. Na tozadevno obvestilo švedskim oblastem s strani jugoslovanskega veleposlaništva, ki je istočasno vložilo tudi protest pri švedskem zunanjem ministrstvu, je policija v Getteborgu takoj obkolila stavbo jugoslovanskega konzulata. Jugoslovanski veleposlanik Rulo-vič je pred dnevi obiskal Gette-borg. Ob tej priložnosti je v razgovoru z guvernerjem pokrajine in zastopniki mesta opozoril na teroristično dejavnost ustaških emigrantov v tem mestu. Jugoslovansko veleposlaništvo je doslej večkrat obvestilo švedske oblasti o delovanju ustaških teroristov in zahtevalo, da zagotovijo normalne pogoje dela jugoslovanskih zastopnikov na Švedskem. Namestnik državnega tajništva za zunanje zadeve Anton Vratuša j? danes popoldne sprejel švedskega veleposlanika v Beogradu Len-narta Pinnmarka. kateremu je izročil protest jugoslovanske vlade zaradi terorističnega upada ustašev v konzulat v Getteborgu in o-groženja življenja treh jugoslovanskih državljanov. Vratuša je opozoril švedskega veleposlanika, da je jugoslovanska vlada večkrat opozorila švedsko vlado o zločinski dejavnosti ustaških teroristov na Švedskem in ugotovil, da sedanji primer kaže, da švedske oblasti, kljub opozorilom, niso sprejele ustreznih ukrepov, da bi onemogočile u-staško delovanje. Vratuša je zahteval od veleposlanika, da švedske oblasta takoj sprejemajo ukrepe za osvoboditev nameščencev jugoslovanskega konzulata in da napadalce izročita sodišču. Namestnik državnega tajnika je prav tako zahteval, da švedske oblasti takoj sprejemajo ukrepe, ki naj zagotovijo pogoje za neovirano delo in varnost jugoslovanskih diplomatskih zastopnikov in jugoslovanskih državljanov na švedskem. švedski veleposlanik je izrazil svoje obžalovanje in obljubil, da bo takoj obvestil švedsko vlado o zahtevah jugoslovanske vlade. B. B. iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiimiiniiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiitiiiHiiiiiNiiii ZAKUUČtH KMIGRES SOO.DEHOKIMTOV V MHII V NOVEM VODSTVU PSDI ZASTOPANI OBE STRUJI Odločne zahteve vseh treh sindikatov glede davčne reforme RIM, 10. — Kongres PSDI se je zaključil pozno v noči z izvolitvijo novega izvršnega odbora stranke, ki je sestavljen iz predstavnikov obeh struj tako, da ima struja Ferri-Preti 15 članov, struja Tanas-si pa 16 mest in da so izvolili vse najvidnejše predstavnike, da ne bi prišlo do preostrih izpremamb. Glasovalo je 526 komgresistov tn so prejeli posamezni člani izvršnega odbora naslednje število glasov (navedeno v oklepaju): Ferri (380 glasov), Tanassi (351), Matteotti (345), Preti (335), Cariglla (299), Mezza (294), Nicolazzi (285), Lan-go (280), Martoni (268), Garosci (263), Massari (262), Corti (260), Tedeschi (251), Bemporad (239), Orlandi (238), Amadei (230), Averardi (222), Palmiotti (222), Lupiš (218), Romi ta (215), Righetti (213), Rug- da je treba najti način svobodne I gtero (211), Orsello (209), Di Be-obravnave vprašanja odprtja Sue- nedetto (197), Macaluso (194), Cec-škega prekopa in ga ločiti od ostalih cherini (180), Ciampaglla (177), liiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiMiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitii PO POROČILIH AMERIŠKE TISKOVNE AGENCUE ZDA se poslužujejo tudi kopenskih sil pri imperialističnem napadu na Laos Najmanj sto ameriških vojakov je prekoračilo laoško mejo z izgovorom, da pomaga posadkam sestreljenih helikopterjev - Ostra reakcija v Pekingu ■ Demonstracije v ZDA in v Parizu tj? del* Včinkovitost in proizvajal-rjdeliu® ’n da se spremeni način TJ) ,v . Proizvajalnih nagrad. V 5«]^ ogledu so sprejeli poseben korist nekvalificiranih de-P? uLš1 bodo odslej naprej uži ki so bile priznane ^ ‘*kim delavcem. Il^ora^^š.ojem sestanku glavnega kmečke stranke so v0' JJjjjih j 1 o organizacijskih vpra- gasp<*i.arsko,- p°litič- -, a)u v državi, ter o na-Zt?vW ?nke- Na seji so sprejeli (v*tva '^Rednika in člana pred-“Javnega odbora stranke "ycecha, ki je tudi pod-_ Poljskega parlamenta. w i«Ra • roosto so imenovali se-pestra za prehrano Staji het-rUcvo. Hkrati so zamenjali 'e druge člane glavnega J. SAJGON, 10. — Izboljšanje vremena v Južnem Laosu je omogočilo sajgonskim invazijskim četam, da so ob okrepljeni podpori ameriškega letalstva in artilerije nekoliko napredovale v notranjost države. Vojaška poročila Američanov in kolaboracionistov trdijo, da so napadalci prišli do »Hošimdnhove poti* v višini sedemnajstega vzporednika ter da so že našli veliko orožja kitajske in sovjetske izdelave. Do večjih neposrednih spopadov pa še ni prišlo, o čemer priča tudi relativno nizko število zgub: po sajgonski verziji je bilo od začetka invazije ubitih 55 »komunistov* in 18 Sajgoncev. Večji boji pa so v teku okrog izhodiščnih baz invazijskih sil v Južnem Vietnamu, na področju Ke Sana in Quang Trite. Glede zgub moramo omeniti, da je bilo pri operacijah proti Laosu ubitih tudi 16 ameriških vojakov; 42 vojakov je ranjenih, dva pa pogrešajo. Te številke potrjujejo domnevo, da pri napadu sodelujejo tu*® ameriške kopenske sole, in ne samo letalstvo in topništvo, kot trdi Wa-shington. Dopisnik ameriške agencije UPI poroča, da je med razgovorom z vojaki ZDA v Ke Sanu zvedel, da je v zadnjih treh dneh najmanj sto Američanov prekoračilo mejo z Laosom, ter se spopadlo z nasprotnikom. Te vojake, pripadnike posebnih oddelkov, ki izvršujeJ0 »varnostne naloge*, peljejo v Laos s helikopterji z uradnim opravičilom. glavljenih ameriških helikopterjev. Ameriški uradni krogi pa vztrajajo pri trditvi, da se kopenske sile ZDA ne udeležujejo agresije na Laos. V istih krogih pa dodajajo, da so določbe o pomoči sestreljenim helikopterjem zelo »elastične* ter bi lahko po potrebi predvidevale tudi uporabo pehotnih oboroženih sil, kar v bistvu pomeni priznanje vojaške udeležbe na Laoških tleh. Po drugi strani opravljajo posebne izvidniške misije ob »Ho-šimdnhovi poti* posebni oddelki a-meriške vojske: to delovanje pa se nd začelo s sajgonskim vdorom, pač pa traja že pet let. Danes .je medtem vkorakalo v Laos še dva tisoč sajgonskih vojakov. Glede bojev pa je radio »Pa-tet Laa* sporočil, da so laoške levičarske sile sestrelile včeraj 23 helikopterjev, v ponedeljek pa deset. Ubili so tudi »na stotine so vražnikov*. Po vsem svetu so še vedno zelo žive in ostre reakcije na ameriško-sajgonski napad na Laos. Najbolj ostro so nastopili v Pekingu, kjer so celo megleno namignili na možnost kitajske intervencije. »Kdor se igra z ognjem — piše današnji spekel »Ljudski dnevnik* — sa bo _ prste*. List poroča, da je ameriški — piše dalje pekinški dnevnik — kitajsko ljudstvo pa pobliže spremlja položaj v Laosu. Kitajsko ljudstvo je bilo venomer odločno, da podpre tri indokitajske narode*. Hongkonški list «Hong Kong Standard* pa danes poroča na prvi strani, da so v kitajski vojaški pokrajini Munming na meji z Laosom uvedli alarmno stanje ter da so okrepili čete na meji. List pravi, da so vest zvedeli iz Kantona, da pa je niso mogli preveriti. Sicer pa dnevnik dodate, da ni verjetno, da bi se Kitajska pripravljala na pošiljanje čet v Laos, ker bd v tem primeru uvedli alarmno stanje tudi v pokrajini Kantona, česar pa niso storili. Tudi sovjetski ministrski predsednik Kosigin je danes ponovno obsodil intervencijo v Laosu ter izjavil, da Sovjetska zveza nudi vso podporo Severnemu Vietnamu. Kosigin je govoril na svečanosti ob podpisu pogodbe o sovjetski pomoči Severnemu Vietnamu, kateri je prisostvoval tudi podpredsednik ha-nojske vlade Le Thanh Nghi. Ta je v svojem odgovoru sovjetskemu vladnemu predsedniku poudaril »nevarnost akcij ameriškega imperializma, ki želi razširiti agresijo na Laos in Kambodžo ter pripravlja dal močne okrepitve Kambodži ter da pripravlja napad na Severni da gredo »reševat* posadke strmo- Vietnam. »Laos je sosedna država Po neuradnih vesteh iz Vientia-na se je sovjetski veleposlanik v Laosu Viktor Ivanovič Minin sestal danes v Luang Prabangu z lao-škim kraljem Savangom Vatthano. Ni dvoma, da sta govorila o saj-gonsko - ameriški intervenciji v Laosu. V ZDA so ostro protestirali proti »novi imperialistični pustolovščini* zlasti študentje in mladina, medtem ko so bile reakcije kongresa nekoliko polglasne. Študentje so organizirali protestne demonstracije in povorke v Washingtonu, New Yorku, Bostonu, Chicagu, Detroitu, Baltimori in drugod. V Ma disonu v državi Wisconsin je prišlo do spopadov s policijo, ki je uporabila solzilne pline. Okrog velikih univerz Kalifornije so name stili ogromno število policistov, ki naj bi zatrli demonstracije. Manj odločne, kot smo omenili, so reakcije tradicionalnih nasprotnikov Nixonove politike v Indokini, posebno, če jih primerjamo z reakcijami, ki jih je lani izzval napad na Kambodžo. Pacifistični predstavniki so predložili kongresu resolucijo. ki določa umik ameriških čet iz indokitajskega polotoka, vendar nd nobene možnosti, da hi resolucija prejela potrebno večino. Močna protiameriška demonstracija pa je bila danes zvečer v Parizu, kjer se je povorke po središču mesta udeležilo okrog 50.000 oseb. Med demonstracijo, ki jo je priredilo kakih 40 demokratičnih francoskih organizacij, so vzklikali gesla proti Nixonu ter zahtevali prenehanje agresije v Indokini. Schietroma (175), Ippolito (166), Garavelli (163) in Di Giesi (161). V izvršnem odboru torej ni prišlo do bistvenih izprememb in v primerjavi s starim izvršnim odborom niso bili izvoljeni: Ariosto, Battara, Janneili in Parravacini. Na novo pa so bili izvoljeni Averardi, Di Giesi, Garavelli in Palmiotti. Sedaj bo na dnevnem redu izvolitev še tajnika in njegovega namestnika, pri čemer vse kaže, da je Ferri trdno v sedlu in da je njegova izvolitev zagotovljena. Bolj zapletena pa je stvar z namestnikom to je Ferri v svojem zaključnem govoru zslo hvalil Oariglio, kar naj bi govorilo za njegovo potrditev. Vendar pa je bivši namestnik tajnika Oariglia član iste struje kot Ferri In bi torej prišlo do težav pri sestavljanju tajništva, saj je izvršni odbor v bistvu razdeljen na dvoje, pa čeprav z različno formuliranimi odtenki. Vendar pa gre pri tem po mnenju opazovalcev za manj pomembne premike v stranki in vsi na veliko komentirajo napoved, da bo stranko ponovno vodil Saragat, čim ne bo več predsednik republike. Gre sicer za nekaj mesecev do predsedniških volitev in za nadaljnji postopek predaje poslov ln torej za novo vodstvo, ki bo lahko postalo učinkovito šele prihodnje leto. Ob zaključku kongresa so skoro enotno z dvema nasprotnima in tremi vzdržanimi glasovi odobrili zaključno resolucijo, v kateri se govori o potrebnih pobudah za oživitev levega centra, ki naj ob največji politični stabilnosti in z jasnostjo stališč rešuje pereča vprašanja. Z drugimi besedami gre za pobudo za nov sestanek «na vrhu* med štirimi partnerji levega centra, da bi zavrli sile, ki se pojavljajo v PSI in na levici KD. Na tem sestanku naj bi se govorilo tudi o deželnem odboru Sardinije, kjer sedaj obstaja enobarvni odbor to PSDI želi na vsak način obnoviti levi center. V stranki se je torej ustvaril dualizem med Ferrijem in Tanassi-jem, ki je prišel ob zaključku kongresa tudi plastično do izraza v obsežnih govorih Ferrija in Tanassiia: Vsedržavna tajništva CG1L, CISL in UIL so pričela z ločenimi razgovori s predstavniki skupin v poslanski zbornici in so se danes sestali z demokristjani. Sindikati so izdelali enotno stališče o davčni reformi o katerem nameravajo obvestiti parlamentarce. To stališče je navedeno v sedmih točkah: 1. Izrecna politična volja, da se odločno prevali davčno breme na direktne s posrednih davkov. 2. 0-lajšava davčnega bremena na račun odvisnega dela in za manj premožne sloje. 3. Ustanovitev davka na premoženje z izjemo manjšega družinskega premoženja. 4. Oprostitev plačevanja davka na dodatno vrednost za nekatere dobrine ljudske potrošnje. 5. Postopna fi-skalizacija davčnega sistema tia plače in določitev tega mehanizma. 6. Demokratizacija celotnega davčnega sistema z ustanovitvijo dežel- nih davčnih konzult, pri čemer je treba zagotoviti ustrezne dohodke za dežele in druge lokalne uprave. 7. Zaostritev upravnih in kazenskih posledic za davčne utaje. Danes se je sestalo vodstvo PSIUP, ki v resoluciji ugotavlja, da obstaja fašistični načrt ,ki naj razbije delavsko gibanje in katerega podpirajo industrijci in veleposestniki ter nekateri državni organi. PSIUP poziva svoje člane, da okrepe mobilizacijo delovnih in ljudskih množic, da se onemogoči reakcionarni načrt. Minister za delo Donat Cattin je danes sprejel sindikalne predstavnike tekstilcev, s katerimi je o-bravnaval težaven položaj stroke zaradi krize tekstilne industrije m grožnje nekaterih inozemskih podjetij, da bodo ustavili proizvodnjo kolikor bi morali izpolnjevati določila delovne pogodbe. V poslanski zbornici se je danes nadaljevala razpravo o usklajevanju italijanskih določil z normami EGS glede sadja in zelenjave in maščob ter intervencij v zaščito olivnega olja. Močna eksplozija v Rimu RIM, 10. — Izredno močna eksplozija se je cula 45 minut po polnoči na področju Sv. Petra. Stresla so se okna in prebivalci so preplašeni. Policijski avtomobili so takoj intervenirali, da ugotove, kje in kako je prišlo do eksplozije. Ob 2.23 še niso ugotovili, kje je prišlo do eksplozije, čeprav je policija pregledala vse ceste v okraju in še posebej vse zidove s katerimi je obzidan Vatikan. Gasilci izključujejo možnost, da bi šlo za odjek eksplozije, do katere pride, ko neko letalo doseže nadzvočno brzino, ker se v takem primeru čuje pok po vsem Rimu in prejmejo obvestila iz različnih o-krajev. tokrat pa so čuli eksplozijo samo na področju Sv. Petra. ZDA podpirajo egiptovski predlog za odprtje prekopa VVASHINGTON, 10. - Zunanji minister ZDA Rogers je danes na tiskovni konferenci izjavil, da je treba «resno vzeti v poštev* predlog egiptovskega predsednika El Sadata o odprtju Sueškega prekopa. Dodal je, da je po njegovem mnenju odgovor predsednika izraelske vlade glede tega predloga vzpodbujajoč. Nato je izrazil željo, da bi se obravnava o možnosti odprtja prekopa nadaljevala ter upanje, da bodo stiki med prizadetima strankama pripeljali do zmanjšanja napetosti za rešitev tega vprašanja. V washingtonskih političnih krogih ugotavljajo, da je to prvič, da se je ameriška vlada javno izrekla za egiptovski predlog o odprtju Sueškega prekopa pod pogojem, da se izraelske čete umaknejo z vzhodnega brega. Sicer pa je Rogers dejal, da je odprtje prekopa vprašanje Egipta in Izraela, da pa je treba resno vzeti v poštev vse kar lahko zbliža stranki v sporu. A-meriški zunanji minister je še poudaril, da bi moral biti sporazum o odprtju prekopa del celotne rešitve spopada v obliki pogodbenega sporazuma med obema strankama. Sestanek Brandt-Carapkin BONN, 10. — Zahodnonemški zvezni kancler Brandt je sprejel sinoči sovjetskega veleposlanika v Bonnu Carapktoa. Na razgovoru sta Brandt in Carapkin ugotovila, da zahodnonemška in sovjetska vlada nista spremenili svojih stališč o pogodbi Bonn - Moskva z dne 12. avgusta 1970. Sovjetski diplomat je tudi izročil kanclerju pismo predsednika vlade Kosigina, ki potrjuje sovjetski interes do zbližanja z ZRN. Včerajšnji sestanek Brandt - Carapkin v bistvu demantira pisanje nekaterih zahodnonemških opozicijskih listov, ki so skušali v preteklih dneh metati polena pod noge kanclerju in njegovi politiki do Vzhoda. Tako je na primer «Die Welt» z velikim poudarkom poročal o izjavah, ki naj bi jih dali sovjetski diplomati v Stockholmu in VVashing-tonu in po katerih naj bi bili v SZ razočarani nad «Ostpolitik». List je tudi trdil, da so v Moskvi zgubili ves interes v ratifikacijo pogodbe med ZRN in SZ. Mauro Ferri Stavka tiskarjev RIM, 10. — Danes je bila po vsej Italiji enotna stavka tiskarjev komercialnih tiskarn, s čimer se je pričel tudi drugi val ločenih stavk, ko bodo tiskarji stavkali dva dni do 17. februarja po navodilih pokrajinskih sindikalnih organizacij. Sindikalne organizacije CGIL, CISL in UIL so sporočile, da se ne bodo nadaljevali razgovori z delodajalci, ker so ugotovili, da ni prave pripravljenosti in pri tem še zlasti omenjajo avtomatični prehod v prvo kategorijo, zaradi česar sedaj obstaja diskriminacija med moškimi in ženskami. LIMA, 10. — Voda, ki je prestopila bregove manjšega jezera, je v kraju Cuzco — v južnovzhodnih predelih Peruja — povzročila usad, ki je požel kar 24 žrtev, neznano pa je število ranjencev. Nesreča se je pripetila že v ponedeljek, vest pa je neka radijska postaja sporočila šele včeraj. Scheel obišče ZDA VVASHINGTON, 10. — Na povabilo državnega departmaja bo zahodnonemški zunanji minister VValter Scheel v dneh od 15. do 20. februarja uradno obiskal ZDA. Tu se bo sestal s svojim ameriškim kolegom Rogersom ter z ministrom za trgovino Stansom. LAGOS, 10. — Kot so danes u radno sporočili v Lagosu, sta Ni gerija in Ljudska republika Kitajska sklenili navezati diplomatske stike na ravni veleposlanikov. RIM, 10. — Jutri prispe na dvodnevni uradni obisk v Italijo zunanji minister Maroka Ben Abbes. Prihod s posebnim letalom je predviden dopoldne, kjer ga bo sprejel Moro, popoldne pa se bodo pričeli razgovori. PHNOM PENH, 10. — Tajništvo kamboške pučistične vlade je izdalo danes sporočilo, ki pravi, da je državni poglavar general Loc Nol bolan ter da bo moral na u-kaz zdravnikov za nekaj časa prenehati svoje delovanje. V obve ščenih krogih pa trdijo, da je Lon Nola zadela srčna kap ter da ima general več kot polovico telesa paralizirano. TRŽAŠKI DNEVNIK SEJA SINDIKATA SLOVENSKE ŠOLE Ministrska odredba za habilitacijo je v škodo slovenskim profesorjem Netočna prikazovanja sindikatovega vseskozi jasnega stališča o vprašanju habilitacij - Možnost protestnega nastopa, če ne bodo upoštevani sindikatovi predlogi Na sinočnji seji odbora sindikata slovenske šole je tajnik najprej zavrnil kot neresnične trditve dr. Baše, da je Sindikat slovenske šole proti habilitacijam, ki so jih slovenski profesorji že napravili in še dodal, da je res prav nasprotno, saj je bil vendar sindikat o-klical enodnevno stavko, da bi se prosvetno ministrstvo zavzelo, da bi bil objavljen odlok predsednika republike in tako priznane habilitacije, ki so jih slovenski profesorji že napravili. Po drugi strani pa je tudi res, da je bil zastopnik sindikata v namestitveni komisiji prof. Samo Pahor, po navodilih tajništva sindik,-> i, predlagal, naj bi bila sestavijo..^ ena sama lestvica habilitiranih in nehabiliti-ranih profesorjev, ki so prosili za namestitev na slovenski šoli. Prosvetni minister Ferrari Aggradi je bil namreč sporočil šolskemu skrbniku, da se noben profesor na slovenski šoli ne more udeležiti posebnega natečaja za stalno mesto po predpisih zakona z dne 2. aprila 1968 štev. 468 in zakona z dne 25. 7. 1966 štev. 603 (Bellisario), ker nihče nima specifične habilitacije za slovensko šolo. Zato je hotel zastopnik sindikata, da bi s svojo zahtevo nekako izsilil dokončno stališče ministrstva o zadevi in bi tedaj šolske oblasti prav gotovo priznale omenjene habilitacije, zlasti še, če bi to zahtevo primerno podprlo tudi šolsko skrbništvo. Da je bilo stališče sindikata tedaj pravilno, dokazuje še posebej tudi sedanja velika zmešnjava, ki je nastala po objavi ministrske odredbe za didaktične habilitacije in bo prav gotovo mnogim slovenskim profesorjem povzročila nepopravljivo škodo. V svojem nadaljnjem poročilu je tajnik omenil, kako je sindikat takoj po objavi omenjene odredbe skušal prikazati pristojnim šolskim oblastem nejasnosti in protislovja, ki so v odredbi, zlasti pa je poudaril, da je sindikat zahteval, naj bi oblasti pojasnile, kdo mora vložiti prošnjo za habilitacijo in če bodo tisti, ki bodo napravili napovedano habilitacijo, postali stalni, ne da bi jim bilo treba opraviti še kak nov izpit. Tako v Rimu kot v Trstu so zagotovili, da bodo takoj po opravljeni habilitaciji uveljavili oba že omenjena zakona tudi za profesorje na slovenskih nižjih in višjih srednjih šolah. Nasprotujoča si stališča tržaških in rimskih šolskih oblasti o vprašanju, če morajo napraviti didaktično habilitacijo vsi profesorji, tudi tisti, ki habilitacijo že imajo in bi jo po zakonu sploh ne smeli ponoviti, so povzročila nepopravljivo zmedo — in človek bi se hudomušno nasmehnil tem mahinacijam šolskih oblasti — če ne bi slo za zelo resno zadevo, ki bo povzročila, na žalost, nepopravljivo škodo slovenskim profesorjem, ki že preveč let čakajo zaman na rešitev svojega pravnega in gospodarskega službenega položaja. Sindikat slovenske šole zahteva, kot je vedno zahteval, da bi moralo prosvetno ministrstvo priznati vse habilitacije in to še posebej, ker so jih tukajšnje šolske oblasti že vsa leta priznavale, mnogi slovenski profesorji — in tu gre za najhujše protislovje — ki so imeli le vse že opravljene habilitacije, o- prav te habilitacije so že pred leti postali stalni na slovenski šoli. Krajevne šolske oblasti pa niso dale zainteresiranim niti njihovi sindikalni organizaciji, nobenih pojasnil, niti jih niso same zahtevale od prosvetnega ministrstva in se niso zavzele, kot je bilo treba pričakovati, pri prosvetnem ministrstvu, ki prav gotovo ne pozna tukajšnjih homatij in nedoslednosti v predpisih za slovenske šole, da bi upoštevalo v zadostni meri stališče tukajšnjih šolskih oblasti in seveda tudi sindikata ter priznalo že opravljene habilitacije. Zato urad za natečaje pri prosvetnem ministrstvu še vedno vztraja, da kdor ne bo imel specifične habilitacije za slovensko šolo, ne bo deležen ugodnosti, ki jih določata zakona štev. 603 in štev. 468. Rok za vlaganje prošenj za didaktično habilitacijo pa je že pretekel 31. januarja in tako niso mnogi profesorji vložili prošnje za habilitacijo. Tajnik sindikata je bil pravočasno prikazal pomanjkljivosti in protislovja v predpisih ministrske odredbe in svetoval pristojnim oblastem, naj bi podaljšali rok za vlaganje prošenj. Na žalost pa je ta vrtoglava naglica, s katero se je hotelo po desetletjih prikazati vsaj nekaj v korist slovenskim profesorjem, tudi tokrat slab svetovalec. In kaj sedaj, kako bi bilo mogoče popraviti to škodo? Tajnik sindikata je nakazal tri možnosti in sicer: mogočile profesorjem, ki še niso vložili prošnje za habilitacijo, da jih naknadno vložijo, .n kot tretjo, da sindikat povabi vse profesorje, ki so že vložili prošnjo za habilitacijo, da se v znak protesta vzdržijo od usposobljenostnega izpita. Odbor je ob zaključku soglasno odobril tajnikovo poročilo, sklenil, naj tajništvo ubere vse poti, da bi prišlo do pravične in hitre rešitve tega zamotanega vprašanja in naj skliče za jutri članski sestanek vseh prizadetih profesorjev. Sestanek odbora slovenske šole Jutri, v petek, 12. t. m. se sesta. ne ob 18. uri odbor slovenske šole. Na dnevnem redu bodo: poročilo in obračun o prireditvah ob 25-1 et-nici ustanovitve slovenske šole ter razprava o spominski prireditvi bivših dijakov slovenskih šol. Članski sestanek Sindikata slov. šole Tajništvo sindikata slovenske šole sklicuje za jutri, v petek, 12. tm. ob 16.30 v Gregorčičevi dvorani v Ul. Geppa 9, članski sestanek, predvsem profesorjev, ki niso vložili prošnje za didaktično habilitacijo. Na sestanku bo tajnik sindikata poročal o stališču sindikata o ministrski odredbi za habilitacije in kot prvo, da bi šolske oblasti spo- j o korakih, ki jih namerava sindi-razumno in brez odlašanja prizna-1 kat napraviti ob nastalem položaju. Dve zelo uspeli Prešernovi proslavi V vrsti Prešernovih proslav, ki jih prirejajo prosvetna društva, sta bili včeraj na vrsti proslavi prosvetnega društva cFrance Prešeren* v Boljuncu in v ljudskem domu pri Magdaleni, kjer ima svoj sedež ARCI. Na proslavi v Boljuncu, ki je bila v prostorih osnovne šole, so nastopili šolski otroci, domači recitatorji, baletni solisti, tambu-rarški ansambel, pevski zbor ter gledališka igralca Bogdana Bratuže-va in Anton Petje. Na proslavi pri Magdaleni, ki je praktično pomenila začetek delovanja obnovljenega slovenskega prosvetnega društva, je v uvodu spregovorila o slovenskem kulturnem prazniku domačinka učiteljica Devona Černič, ki je tudi obrazložila spomenico predsedniku vlade Colom-bu, nato pa še na kratko vsebino filma «Kaplan Martin Čedermac», ki so ga potem tudi predvajali. O obeh proslavah bomo še poročali. « Vsako sredo> v Politeama Rossetti V gledališču Rossetti se je sinoči že drugič v razdobju enega leta predstavila tržaškemu občinstvu igralska skupina z Ginom Cervijem, Andreino Pognani, Paolom Carlini-jem in Graziello Granata. Uprizorila je lahkotno briljantno komedijo ameriške avtorice Muriel Resnik, *Vsako sredo*, v italijanski verziji Luigija Lunarija in v režiji Maria Ferrera. Občinstvo, ki je do kraja napolnilo avditorij, se je prijetno zabavalo ne toliko zaradi dela samega kot t; prvi vrsti zaradi res odlične igre vseh nastopajočih, predvsem pa simpatični Andreine Pognani in Gina Cervija, dveh resničnih briljantnih nosilcev dejanja, ki se neproblematično, zato pa toliko bolj lahkotno in zabavno odmja v zakonskem «četverokotniku» po že kar klasičnem receptu, po katerem pridejo na koncu vse stvari na svoje pravo mesto. O delu, ki bo na sporedu do vključno nedelje, bomo še poročali. liiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiMmuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiuiiiimiiiiiiirimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiii VČERAJ PRED TRŽAŠKIM KAZENSKIM SODIŠČEM Škvadrist Scarpa obsojen na 16 mesecev zapora za napad na anarhistični krožek Kazen bo presedel, če mu bo potrjena v prizivni stopnji • Njegov «kamerata» Vettini obsojen na 10 mesecev pogojno * Podlo izmikanje m laži-edina obramba fašističnih škvadristov UDI zahteva razpust fašističnih organizacij Skupščina članic Zveze italijanskih žena UDI za tržaško pokrajino Je poslala brzojavko predsedniku republike, v kateri v zvezi z zločinskim atentatom v Catanzaru za hteva razpustitev vseh fašističnih organizacij in odločne ukrepe za zaščito demokratičnih svoboščin pred ofenzivnimi manevri desnice. Slovensko gledališče v Trstu KULTURNI DOM Branislav Nušič KAJ BOJO REKLI LJUDJE igra v štirih dejanjih v soboto, 13. trn. ob 20.30 in v nedeljo, 14. t.m. ob 16. uri (okoliški abonma) Avtobusi za okoliški abonma Avtobus št. 1: Trnovca 14.45, Prečnik 14.50, Cerovlje 14.55, Vlžovlje 15. (križišče), Sesljan 15.05, Nabrežina 15.15, Prosek 15.20, Kontovel 15.20. Avtobus št. 2: Veliki Repen 14.40, Briščiki 14.45, Mali Repen 14.50, Zgonik 15., Salež 15.05, Sv. Križ 15.10. Prodaja vstopnic vsak dan od 12 do 14. ure ter eno uro pred začetkom predstav pri blagajni Kulturnega doma; ob nedeljah in praznikih eno uro pred začetkom predstav. Rezervacije na tel. 734-265. Prihodnjo sredo ob 20.30 v mali dvorani Kulturnega doma razgovor ob okrogli mizi o temi ZAMEJSKI ČLOVEK V ZAVESTI SLOVENSKEGA PISATELJA Slovenska prosvetna zveza ::::::::: XI. novinarski ples 20. FEBRUARJA ::! 19 v Kulturnem domu Z obsodbo znanega tržaškega škvadirlsta in skrunitelja partizanskih spomenikov Claudia Scarpe na eno leto in štiri mesece zapora se je včeraj popoldne zaključil prvi izmed napovedanih procesov proti skupinici fašističnih fantalinov, na katere se je — končno — stegnila roka pravice. Včerajšnji proces je zadeval ((kazensko ekspedicijo« proti sedežu anarhističnih študentov v Ul. Mazzini 11, sredi poletja 1970. Na večer 3. avgusta so se namreč zbrali v sedežu zloglasne «Glo-vane Italia« v Ul. San Francesco vsem dobro znani pranapeteži in zasnovali «akcijo»: šest fantalinov se je odpravilo s kolom ln barvnimi pršilcl v Ul. Mazzini. Pozvonili so pred vrati v drugem nadstropju. Ura je bila skoraj osem zvečer. V sedežu je bil samo 74-letni Umber-to Tomaslnl .star tržaški anarhist, ld je skoraj deset let svojega življenja preživel v fašističnih zaporih in v konfinacijd. Bral Je knjigo v knjižnici študentskega krožka, ko je zaslišal zvonec: Stopil je k vratom ln vprašal, kdo Je. Odgovor: ((Prijatelji.« Komaj je vrata odklenil so se ta sunkoma odprla, da ga je stisnilo k steni. V sedež Je vdrla skupina škvadristov ln začela razbijati, kar Jim je prišlo pod roko. O tem, kako jih Je pregnal govori še ves Trst. Brez strahu je namreč zagrabil desko in mlatil, kamor je padlo in strahopetci so Jo, po ustaljeni fašistični tradiciji, odku-rlll, kar so jih noge nesle. Celo žaljivega napisa pred vrati niso dokončali. Dva izmed fantalinov j« zagrabil neki stanovalec hiše, ki se je s H;;;;;;;;; _ aiiiiiiuiiiii, ■■■■■■........................ V SODELOVANJU S TRŽAŠKO UNIVERZO Konzorcij javnih ustanov osnova za skupen elektronski računalnik V deželi so dane možnosti za primerno izkoriščanje račun-skega središča, zato bi bila ustrezna naložba upravičena Predstavniki javnih ustanov načelno pristali na pobudo Na pobudo deželnega odbornika Tripanija je prišlo te dni pri deželi do sestanka, na katerem je skupi na strokovnjakov vzela v možnost, da bi v Furlaniji - Julijski krajini ustanovili konzorcij javnih uprav za uresničitev središča z elektronskim računalnikom. Središče, za katero so že v teku pogajanja s tržaško univerzo, naj bi služilo tako v raziskovalne in znanstvene, kakor tudi v upravne namene. Središče, o-p remi je no z elektronskim računalnikom, stane kakor znano težke de narje in zato je treba najprej ugo tovitt, ali so zanj dane dovolj široke možnosti koristne uporabe. V deželi so take možnosti precej obsežne, so ugotovili na sestanku, in sicer v zvezi z reševanjem številnih tehničnih, gospodarskih in načrte valnih problemov. Interes za takšno siedlšče, ki naj bi ga kakor reče no upravljala konzorcij javnih usta nov, je že danes živo ne le med temi ustanovami, ampak tudi v in dustriji in pri številnih zasebnih operaterjih. Odbornik za šolstvo Giust je na seji obrazložil vrsto tehničnih vprašanj v zvezi z vzpostavitvijo in obratovanjem središča. Sestanka so se udeležili predsednik tržaške pokrajine Zanetti, predsednik goriške pokrajine Chientaro-11, predstavnik videmske pokrajinske uprave Manfredi, odbornika Vascotto za tržaško in Agati za go-riško občino, podpredsednik goriške hranilnice Bert, predstavnik videm ske in pordenonske hranilnice Franz, podravnatelj Neodvisne ustanove za tržaško pristanišče Vagnetti ter nekateri funkcionarji tržaške in videmske občine. V razpravi so se predstavniki javnih ustanov načelno izrekli za uresničitev središča, čeprav sd ne katere ustanove pridržujejo pravi co, da bodo mimo njega uredila nekatere svoje storitve v skladu že sprejetimi sklep« m obveznostmi. V razpravi so nadalje naglasili po men takega središča za poenotenje vseh podatkov z raznih področij in iz vseh štirih pokrajin Furlanije Julijske krajine. hčerkama vzpenjal v stanovanje. Izročil ju je mimoidočim policijskim vajencem, medtem ko so ostale stakniki pozneje. Tako Je prišlo do včerajšnje raz prave pred tržaškim kazenskim sodiščem. Pred sodnim zborom, ki mu Je predsedoval dr. Corel, so se pojavili kot obtoženci 21-letni Claudio Scarpa (trgovski potnik, Rolanda del Boschetto 3), 17-letnl Marcello Pregi (rojen v Milanu, stanujoč v Trstu v Ul. Castaldi 7), 19-lefcni Eu-genio Vettini (Korzo 23), 171etni Fabio Palčič (Ul. Lorenzetti 20), 18-letni Alessio Vamzetti (Ul. Bosco 50) in 19-letnl Adriano Tamaro (Ul San Giaoomo in Monte 16). Obtoženi so bili vdora v stanovanje s prevaro in poškodovanja imovine krožka. Pri tem je preiskovalni sodnik dodal obtežilno okoliščino, da so kazensko ekspedicijo izvedli v skupini več kot pet ljudi. Kot zasebna stranka se je prijavila oškodovana lastnica pohištva v krožku, študentka Clara Germani, ki jo je zastopal odv. Mori lz Firenc. Obtožence so branili odvetniki Gefther Wandrich, Giacomelli in Barbagaltla. 2e od samega začetka razprave so se obtoženci skušali brezupno izmotati iz položaja. Nizali so laž za lažjo, tako da se Je celo publika smejala ln sami obtoženci med seboj. Drug za drugim so stopali pred sodnika in sl Izmišljevali, ta da je bil z dekletom v Barkovijah, drugi da Je stopil samo do stopnic v Ul. Mazzini, da se je premislil, tretji pa, da so hoteli z anarhisti samo »diskutirati«. Brez dvoma se je najbolj smeš-no, razumni stopnji sorazmerno, postavil Soarpa. Pretepač se je Izprsil pred sodnikom ln povedal, da se pohoda ni udeležil, ker sl Je v Ul. Mazzini, pred trgovino ■(Smo-lars« izpahnil nogo. »Bolela me je, da nisem mogel naprej, gospod sodnik«. Preds. Carsi: »V redu. Kaj ste pa napravili?« Scarpa: »Vrnil sem se v Drevored 20. septembra«. (Smeh v dvorani). Preda. Corel: «Kako? Do Drevoreda ste hodil z izpahnjeno nogo. nekaj metrov do anarhističnega sedeža pa niste mogli?« Scarpa se je zmedel ln le trmasto vztrajal, da ga Je pač bolela noga. Medtem ko so drugi preklicevali, drug za drugim, priznanja na policiji, je Vanzetto le nekaj priznal. Povedal Je, da so ree nameravali napasti anarhistični krožek ln da je napad organiziral Scarpa, a da to ni bU — kot Je rekel policiji — ta-le Scarpa, temveč nekdo, ki so mu pravili »čevelj«, torej Kscarpa«... Vettini pa je dosegel višek, ko je skušal prepričati sodnika, da »o mu policisti Izsilili priznanje. Preds. Corel: »Kaj so vam storili? So se poslužili nasilja? Vettini: «Da, nasilja. Moralnega nasilja«. Preds. Corel: «Kako? Moralnega nasilja? Kaj pa je to?« Vettini: «Okoli mene so stali a-genti s krutim pogledom« Po tel Ja«nt izpovedi poguma Je pred sodnika stop'1 anarhist To na sini. Potrdil je, kar je že povedal policiji ln dodal, da so mu pozneje, lz maščevanja, grozili z listki (»Plnelll je bil prvi, drugi boš ti. Vrnili se bomo, neumni starec, in tekla bo kri!«) In večkrat razbili poštni predal stanovanja, žolčno reakcijo misovsldh veljakov pa je sprožil, ko je — brez dovoljenja sodnikov — povedal svoje mnenje 0 sodni razpravi: »Ne sovražim teh fantalinov. Pred sodiščem bi morali stati tisti, ki so jih navdihnili!« Sledi zasliševanje Oselladora, ki je fantailne videl bežati po stopnicah. Dobro je spoznal Preglja in Vetttnija. Odv. Mori lz Firenc je v svojem posegu vztrajal, da je škvadro nekdo «poslal» v akcijo. Isti, ki je izkoristil njihov socialni položaj. Vsi so vajenci ali revni delavci. Nekdo Jih Izkorišča ln mami z lahkim zasluž. kom. In to so starejši ljudje, ki vedo, kaj hočejo. Tl bi morali stati pred sodiščem. Mori se je nato navezal na zadnje Izjave predsednika vlade Co om-ba po dogodkih v Catanzaru, ko je tiste ročne granate prvič povezal z eksplozijo v Milanu. Mori Je hotel omeniti tudi zadnje vandalizme in atentate, toda predsednik mu tega ni dovolil. Zaključil je z zahtevo, naj »državna oblast, pod pritiskom ljudskih sli, z odločno obsodbo dokaže, da Je treba storiti konec kulta nasilja«. Javni tožilec Brenči Je tudi govoril o nevzdržni «splrali nasilja« ln opozoril na «srečo« teh škvadristov, predvsem Scarpe, ki bi jih ml. la obsodba ali oprostitev prepričala o tem, da bodo ostali vedno nekaznovani. Za Scarpo je zahteval 1 leto ln 7 mesecev zapora, za Vettini ja 8 mesecev zaporne kazni, za Tamara oprostitev zaradi pomanjkanja dokazov, za ostale, ki so mladoletni, pa sodno oprostitev. Poudaril je, da zahteva težko kazen za Scarpo, ker je organizator te ln mnogih drugih nasilnih akcij. Oba, Scarpa ln Vettini, naj plačata 50 tisoč lir za škodo v krožku ter poravnata vse sodne stroške. Tričetrt ure pozneje je sodnik Corsi prebral razsodbo. Scarpl je prisodil eno leto ln štiri mesece (ki Jih bo moral odsedeti, Se bo sodišče v prizivni stopnji potrdilo obsodbo), Vettlnlja na 10 mesecev (pogojno) In oba na plačilo sodnih stroškov ter odškodnine krožku. Številni mladi ln stari mlsovcl, ld so sledili sodni razpravi, so lz palače šli nekollkanj poparjeni. Poskusili so požreti grenkobo, da Jim je Slo po vodi, s pesmijo. Zakorakali so z »Glovlnezzo« na usUh, • Jim Je zamrla, ko se Je na vratih nekega bara pokazal neki delavec ln Jih srepo pogledal. Zgage Je bilo konec. Razna obvestila Izvršni odbor roditeljskega sveta trgovskega zavoda «2iga Zois« v Trstu bo Imel svojo redno sejo v soboto, 13. t. m. ob 16. url. Seja Je važna. Predsednik Danes, ČETRTEK, 11. februarja RADO Sonce vzide ob 7,14 ln zatone ob 17.25 — Dolžina dneva 10.11 — Luna vzide ob 18.46 ln zatone ob 7.39. Jutri, PETEK, 12. februarja DAMIJAN Vreme včeraj: naj višja dnevna temperatura 8,6 stopinje, najnižja 3,2, ob 19. url 7,2 stopinje, zračni tlak 1022,6 narašča, vlaga 75-odstotna, brezvetrje, nebo Jasno, morje mirno, temperatura morja 8,7 stopinje. hojstva. smrti in pohoke Dne 10. februarja 1971 se Je v Tr. stu rodilo 6 otrok, umrlo pa Je 8 oseb. Umrli so: 69-letnl Edmondo Bian. chl, 68-letnt Bruno Fabris, 58-leuia Kraški pust in openske trgovine Slovensko gospodarsko združenje sporoča, da je tržaška občina izdala dovoljenje, po katerem smejo trgovine na Opčinah ob priliki Kra škega pusta, to Je v soboto, 20 fe bruarla, podaljšati opoldansko za i poro do 17. ure. SZ UNION OBVEŠČA, DA BO PRIREDILO TUDI LETOS TRADICIONALNI PUSTNI PLES NA STADIONU 1. MAJ V SOBOTO, 20. FEBRUARJA. Včeraj-danes KRZNA SUPER ELEGANTNI MODELI VIŠJA KAKOVOST VELIK PRIHRANEK PELLICCERIA CERVO ruši Vlale XX VEL. 96-301 Settemhre 16/Ul Elda Furlani por. GiorgiuttI, 73-letna Maria Proft vd. Vlslntlni, 63-letnl Silvio Bezzi. 60-1 etn i Renato Bendit. ti, 82-letna Anna Maria Fragiacomo vd. Mistaro. 80-letna Karolina Moži. na por. Kralj, GLASBENA MATICA - TRST V petek, 12. februarja 1971 ob 20.30 v mali dvorani Kulturnega doma KONCERT SLOVENSKEGA TRIA ACI BERTONCELJ — klavir DEJAN BRAVNIČAR — violina CIRIL ŠKERJANEC — čelo Na sporedu bodo skladbe W. A. Mozarta, F. Schuberta in L. Van Beethovna. Vljudno vabljeni! PROSVETNO DRUŠTVO SLAVKO ŠKAMPERLE Strada dl Guardiella 7, vabi člane In prijatelje na zanimivo predavanje MARIA MAGAJNE z naslovom »KRAŠKA O H C E T« opremljeno z barvnimi diapozitivi, ki bo danes, ob 20.30 v društvenih prostorih. Vas pričakujemo ! Prosvetne društvo »Ivan Cankar« pri Sv. Jakobu — Trst V petek, 12. t. m. ob 20.30 v društveni dvorani gostovanje dramske skupine PD »TABOR« z Opčin s komedijo v treh dejanjih Branislava Nušiča ŽALUJOČI OSTALI Dvorana ogrevana! Vabljeni! PROSVETNO DRUŠTVO «KRAŠKI DOM« na Repentabru priredi danes, 11. t. m. ob 20.30 v prostorih nad občinsko kopalnico v Repnu Prešernovo proslavo s sledečim sporedom: 1. Govor. 2. Prešernove poezije recitira gledališki igralec Stane Raztresen. 3. Nastop domačega pevskega zbora ((Srečko Kumar«. Vljudno vabljeni I PROSVETNO DRUŠTVO PROSEK -KONTOVEL priredi v petek, 12. t. m. ob 20.30 v prosvetnem domu na Proseku Prešernovo proslavo Sodelujejo pevski zbor Vasilij Mirk, proseška godba, Stane Raztresen s slovenskimi baladami ln romancami ter šolski otroci. Vljudno vabljeni vsi 1 dnevna služba lekarn (od 11. do 16, ure) AlTAlabarda, Ul. lstrla 7, Al Ga. leno. Ul. S. Clllno 36 (Sv Ivan), de Leintenburg, Trg S. Gtovanni 5, Mlz-zan. Trg Venezia 2. NOČNA SLUŽBA LEKARN (Od 11.3« do 1.3«) A. Barbo. Trg Garibaldi 4, Dl Gret. ta, Ul. Bonomea 93, Godina A11TGEA, Glnnastlca 6, S. Luigi, Ul. Fellugo 46 (Sv. Alojz), BANCA Dl CREOITO Dl TRIEBTE TR2ASKA KREDITNA BANKA TRSI • Ulica F Pilil 11 10 Tal 38101/38045 opravila vse bančna ooila kupole tu|o valuto Včere|tn|i odkupni devizni tečaji: Amerišk. dolar Kanadski dolar Brit. iteriing Švic. frank Franc frank Belg frank Hol florlnt Nemška marka Avst šiling Dinar 620,— 590,— 14/5,— 142,-110,-12,-172,-170,-23 RO 38 50 PROSVETNO DRUŠTVO »FRAN VENTURINI« pri Domju priredi PREŠERNOVO PROSLAVO v soboto, 13. febr. ob 20. url v prostorih slovenske osnovne šole pri Domju Na sporedu: govor «Dan slovenske kulture«, recitacije Nevenke Samec, glasbene točke, plesi folklorne skupine lz Boršta. Poje društveni pevski zbor. Mojca Siškovič bo preči tala spomenico predsedniku vlade Colombu. Vljudno vabljeni! Ljudska prosveta SLOVENSKO GLEDALIŠČE V TRSTU VEČER POEZIJ DR. FRANCETA PREŠERNA pripovedujeta Mira Sardočeva In Stane Starešinič ob spremljavi kitarista prof. Stanka Preka danes, 11. t. m. ob 20. uri v Novi Gorici SLOVENSKO GLEDALIŠČE V TRSTU Jaka Stoka MOČ UNIFORME burka s petjem v treh dejanjih danes, 10. t. m. ob 19.30 v Kranju KROŽEK ZA DRUŽBENE IN POLITIČNE VEDE PINKO TOMAŽIČ DANES, ob 20. uri v ljudskem domu v Ul. Capitolina 3 ((Pričevanja o deležu slovenskih komunistov za ustanovitev in razvoj KPI v naših krajih«. Uvod bo prebrala Marija Bemetič, zatem pa bodo podali svoja pričevanja ustanovitelja KPI Anton Ukmar - Miro ter Ferdinand Ferjančič, zgodovinar Vid Vremec ter partizanska poveljnika Ivan Malalan in Peter Viola. Vstop je prost Gledališča GLASBENA MATICA — TRST V četrtek, 18. februarja 1971 bo v Gregorčičevi dvorani v Ul. Geppa 9 ob 20. uri v prvem sklicanju ln ob 20.30 v drugem sklicanju REDNI OBČNI ZBOR GLASBENE MATICE z naslednjim dnevnim redom: 1. Otvoritev 2. Poročilo predsednika (pu-blicizacija šole GM) 3. Poročilo ravnatelja šole GM 4. Poročilo blagajnika 5. Diskusija 6. Poročilo nadzornega odbora 7. Volitve 8. Razno VERDI V petek ob 21. uri je na spore”** druga predstava Čajkovskega uj"! stača« v Izvedbi London Balleta z istimi nastopajočimi kot P včerajšnji prvi predstavi. Petkov stop bo za red C v vseh P1,0510!, ' Za soboto, 13. t. m. pa je najav': na prva predstava Gounodove op «Faust» za red A v vseh prostori-Opero »Faust« bo dirigiral A Guadagno, v naslovni vlogi P* stopil Umberto Grilli. V ostalin gah: basist Ruggero Rajmondi l ■ tisto), sopranistka Adriana Mal P te (Margherita), baritonist “e Bruson (Valentino), mezzosopr? ka Anita Caminada (Siebel), Bru Ronchini in Vito Susca , Režiser Carlo Piccinato, scen« novi postavitvi Tito Varisco, " reografskih vložkih (tokratna uPr ritev v Verdiju bo podana v w partituri vključno z izvedbo *” gine noči«) bo sodeloval ansanLj London Festival Balleta s Prv plesalcema Galino Samtsovo In „ drejem Prokovskym. Koreografi, zasnoval Nicolas Beriozoff. ZWf uvežbal Gaetano Riccitelli. Začetek ob 20. uri Pri blagajni gledališča Verdi • 23988) se nadaljuje prodaja vs ((( nic za prvo predstavo «Fausta» za vse tri nastope londonskega « ta, ki bodo v petek ob 21. ur' .8 red C v vseh prostorih), v ned'P 14. ob 16. url za dnevni red in v Jvj nedeljek, 15. t. m. ob 21. uri » ^ B v parterju ln ložah ter za re « na galerijah ln balkonih. Ta za ^ nastop je bil prvotno določen ** febr. POLITEAMA ROSSETTI Danes ob 20.30 ponovitev kom« »Vsako sredo« z nastopom Gina fs(, vija, Andreine Pagnani, Paola m. linija in Grazielle Granata, šir' enega največjih lanske sezone ((Odkritosrčni f*^, ci». Gre za preprosto zgodbo, ^ njeno ne na klasični ((trikotnik . ^ ko priljubljen Fe.vedeauju, temV*in|j. četverokotnik: dva zrela In dv> ", končno uskladit* Prosvetno društvo Vesna vabi mla. dlnce na predavanje «Odnosl med spoloma«, ki bo danes ob 20.30 v domu Albert Sirk v Križu. Predaval bo prof. Lado Rotar, Prosvetno društvo »Slovenec« lz Rlcmanj priredi Prešernovo proslavo v soboto 13. t. m, ob 20.30. VISOKO NAD OBLAKI ... z ansamblom Lojzeta Slaka iii DOBER DAN SONCE ansambel Borim Kovačiča 24 poskočnih za veselo PUSTOVANJEI V NEDELJO, 21. FEBRUARJA od 18. ure naprej PLES V MASKAH ki ga priredi v BARKOVLJAN. SKEM DRUŠTVU Vabljeni člani in prijatelji I AVDITORIJ V Avditoriju v Ul. Torbandena bo drevi gostovala milanska gledališka skupina «Teatro Uomo«, ki že od 1 1966 uprizarja angažirana dela, z delom Mlguela de Cervantesa »Obleganje«. Režija Virginio Bardella. Ponovitve do vključno nedelje. Darovi in prispevki V počastitev spomina pok. Paola Jankoviča so darovali Justina in Stanko Vuga 3.000, Sandro In Odinea 4.000 lir za Glasbeno matico. Name. sto cvetja na grob pok. Paola Jan. koviča daruje družina Franc Milič 5.000 Ur za Glasbeno matico in 5.000 lir za Dijaški dom. V isti namen darujeta Justa ln Rudi Blažič 2.000 lir za Dijaško matico. V počastitev spomina pok. Lucije Zafred darujeta Justa ln Rudi Blažič 1.000 lir za športno združenje Bor. V počastitev spo mina pok. Paola Jankoviča daruje družina Jožko Lukeš 2.000 lir za prosvetno društvo Ivan Cankar. Name. sto cvetja na grob Justine Kuret daruje Ema Kerševan 1.000 lir za prosvetno društvo Ivan Cankar. V počastitev spomina pok. Paola Jankoviča daruje Albina Bavčer 1.000 lir za Glasbeno matico. Namesto cvetja na grob Paola Jankoviča, daruje Elma Kerševan 1.000 Ur za Glasbeno matico. V počastitev spomina pok. Justi, ne Kuret daruje Danila Tavčar 1.000 Ur za Prosvetno društvo Ivan Can- V počastitev spomina ln namesto cvetja na grob pok. Paola Jankoviča so darovali za Glasbeno matico dr Stanislav Oblak 2.000, Jože Ko. ren 1.000, Viktor Vatta 1.000, Srečko Zupan 1.000 ln Fedora Ferluga 5.000 lir. V isti namen so darovali za Dijaško matico Sava Kolarič 1.000, Edi Franovič 1,000, Rafko Vitez 1.000 Nadja Pahor 1.000, Marko Kravos 1.000, Nino Gregorič 1.000, Klavdij Maver 1.000, Igor Husu 1.000, Fanlca Pisk 1.000, Sonja Prinčič 1.000. Ser-gij Pečar l.ooo, Sergij Tavčar 2.000, Mario Dolgan 1.000, Bojan Pavletič 1.000, Stojan Spetič 1.000, Lojzka Ce. bohln 500, Milan Bolčtč 1.000 In Ello Fornazarič 1.000 lir. V Isti namen so darovali za prosvetno društvo Ivan Cankar Danilo Benčina 1.000, Mili Berginc 500, Mario Magajna 1,000 Ur. V Isti namen daruje Vilko Ba. tič 1.000 lir za prosvetno društvo Lonjer . Katinara. V počastitev spomina pok. Justine Kuret, mame drage tovarišice Janke darujeta Tončka in Emil Colja 3.000 lir za prosvetno društvo Ivan Cankar. V počastitev spomina pok. Pao. Is Jankoviča darujeta Tončka In E. mll Colja 3.000 Ur za Glasbeno ma. tleo. V Isti namen darujejo družine Elo Pertot, Mlto Pertot ln Danilo Gerdol 3.000 Ur za Glasbeno matico ln 3.000 Ur za Dijaško matico, družina Svagelj Iz BarkovelJ 2.000. Stojan In Alma Pertot 3.000, Olga In Darma Pangerc 3.000 Ur za Glasbeno matico. V počastitev spomina pok. Paola Jankoviča daruje Ljudmila Pertot 1.000 lir za Glasbeno matico Namesto cvetja na grob pok. Paola Jankoviča darujejo člani Slovenskega gledališča v Trstu 10.000 Ur za Dijaško matico. da para, ki se __________ — najboljši način po vrsti dvourno^ z vpletom trgovca z orožjem Ih no na Daljnem vzhodu. Režija Mario Ferrero, scene lu no Lucentini, glasba RIz Ortolri-Predstave, ki so izven abontf ' se bodo nadaljevale do nedelje. daja in rezervacija vstopnic v ži Protti. Abonenti na sezono Stabile imajo znaten popust. TeaU* Nazionale 16.00 «Non e piu d’eroi», Michael Caine, Clif[ bertson. Technicolor. m. Eden 16.00 «Anonlmo veneziano*. ^ rinda Bolkan. Tony Musante. , chnicolor. Prepovedano mladih' ™ 14. letom. -n- Fenice 16.00 »La tigre di MomP' cen« Technicolor. Grattacielo 16.00 «11 giardino del t zl Continl«, Lino Capolicchlo. miniaue Sanda. Romolo Vali' Ezcelsior 15.30 «Bubu», Massimo nieri, Ottavia Piccolo. Techni® Prepovedano mladini pod >°-tom. g* Ritz 15.30 »I senza nome«, Ala„.,nd. Ion«. G. M. Volonte. Yves Nton Alabarda 16.30 «Nelle pieghe ” ()J čarne«. Technicolor, Anna M Pierangell in Eleonora Rossi 1*. go. Prepovedano mladini P°a letom. d|So Filodrammatlco 16.30 «Nel Par p, terrestre lo vlvo come Eva*-chnicolor, K. Wolf, J. Abel. r povedan mladini pod 18. let0,nt|j. Aurora 16.30, 19.00, 21.45 «Laorl! fessione«, Yves Montand, S'1" Signoret. Technicolor. BU(y Cristallo 16.00 «Le castagne sono ^ ne«, Giannl Morandt, Stefani* sini. Technicolor. .jji, Capitol 16.30 «La carica del * ^ Walt Disneyev film. Sledi: *r no e il lupo«. eret, Moderno 16.00 «L'et4 de! males* (| Haidč Politoff, Gabriele Technicolor. Prepovedano i® pod 18. letom. ..v()r#’' VIttorio Veneto Vittorlo Gassman, Anita Anna Moffo. Technicolor. . d’A< Frankie Avalon, H. HartleY. chnicolor Im pero 16.00 ((El Cld«, Charltoh ston, Sophia Loren. Technic° Astra Cineforum. Abbazia 16.00 «La bambola “* |4yef-za«, Don Ameche, Martha 'p» Zsa Zsa Gabor. Technicolor. vedano mladini pod 14. let0 KINO «|RIS» PR0& predvaja danes ob 19.30 b&rV*>* westem film: UN GIOVANE SELVAGG'0 Igrajo: Walter Bames, George ln Antonin Steen- Mladini pod 14. letom vstop prepovedan. . KINO Nfl OPČINAH predvaja danes ob 18. url ni film: »LE SORELLE« Igrajo: Susan Strasberg, simo Girottl In Natalie G®1 Mladini pod 14. letom vstop prepovedan! ZAHVALA SOČUfd^ Vsem, ki so z nami sočU*"^ ln spremili na zadnjo P°* drago d-K^ Karlino Možina v se najlepše zahvaljujemo. ( Soro^ Trst, 11. februarja 1971. Včeraj, 10. t.m. nas je 28 zapustila ■ Helena Pečar roj. Ko^J Pogreb bo v petek, 12. t- Jujk 15.30 lz mrtvašnice splošno nloe na katlnarako cerkev- ^ 2alostno vest sporočajo sestra Marija, brat Avgust, " ln drugi sorodniki. Trat, 11. februarja 1971 V ZVEZI S PEREČIMI PROBLEMI V FURLANIJI-JULIJSKI KRAJINI Deželna konferenca o zadružništvu bo konec letošnjega marca v Vidmu Prisostvovali bosta tudi odposlanstvi iadrugarjev iz Slovenije in Avstrije Izpopolnjen zakon v korist zadružniškim oblikam sodelovala GORIŠKI DNEVNIK Pod vodstvom deželnega odbornl-jf Varisca se je te dni sestal dežel-odbor za zadružništvo, ki je pre-dva pomembna sklepa s pod zadružništva, namreč novi za-“nsM načrt o tem problemu in na-?ovedano deželno konferenco o za “ttžništvu. Po novem zakonskem načrtu na-gsJ**lva dežela priznati združenjem ln pokrajinskim ter dežel-_®toružnim zvezam posebne fi. prispevke. Sama dežela in organizacije s področja jOružništva bodo tako razpolaga-* večjimi sredstvi za razvoj no-Pobud in razširjanje propagan gt^® aadružništvu, za prirejanje kovnih srečanj, kongresov, štu-jJJ®1 Potovanj in drugih koristnih J”“Ud. Zakonski načrt, ki ga je de ®i odbor za zadružništvo prav n,r Uravnaval ln sprejel, zamejil® ln hkrati dopolnjuje prejšnji on s to tematiko, namreč dežel-štev' 23 z dne 29■ oktobra (l’ M je bil namreč sicer ne-^Wl®0 koristen, njegovo izvajanje so oteževale nekatere neskiad-J, , v zvezi z nadzorstvom pri-organov. ovi zakon predvsem znatno T™ Postopek za podeljevanje pred-j^®lb prispevkov. Namesto obra-]?na’ W ga je predvideval stari za-u®’ Pa zahteva novi le ustrezno Iz-Po novem zakonu bo nadalje olajšan in bolie urejen tudi ™stooek za vzpostavi ianje novih r^t^nih organizacli in za izbolj-pogoiev, v katerih poslujejo * obstoječe zadružne oblike so-^lovapja Odbornik Varisco je na seji na-”1. da bo deželna konferenca o j^družništvu v Vidmu v dneh 26. .97.niarca- Konference se bodo ^eležili predstavniki političnega ojenja na državni in deželni rav-sta predstavnikl dežel s posebnim i zastopniki zadružnih zvez Emilije, Lombardije in Benečije ZL ^Poslanstvi zadrugarjev iz Slo-in Avstrije. Na konferenci bo zadružnim or-r^^cijam dana možnost, da se r^Jito spoprimejo z najbolj pe problemi kategorije ter da s predstavniki dežele Fur-^ie-Juiijske krajine postavijo v potrebo po primernem zadružništva tudi v skladu deželnim gospodarsko-socialnim ^mranjem. (jjr& koncu Je detetal odbor za za-^^^štvo izrazil svoje zadovoljstvo II. DEL Marije Magdalene pavle zidar tumor ^romen zapis 0 veličini n^ših samotnih poti v erotiki Unji^ai*ui - Ul. sv. Frančiška 2U. 61-792 spričo priznanja, ki so ga osrednje oblasti dale zadružništvu z vključitvijo ustreznih določb v novo zakonsko ureditev davčnega ustroja in z odobritvijo «male reforme« zadružništva. Na tej osnovi in ob podpori deželpih organov, bo zadružništvo toliko laže doseglo cilje, ki mu jih postavlja republiška ustava, so poudarili odborniki. S. G. Včeraj kar šest požarov dračja Gasilci so morali včeraj šestkrat oditi iz vojašnice in se lotiti požarov dračja, ki so izbruhnili v raznih krajih bližnje in daljne okolice. Precej obsežen je bil požar, ob cesti, ki vodi k Sv. Barbari, najhuje pa je bilo, posebno zaradi strmega pobočja, z gašenjem plamenov pod Kontovelom, kjer je ogenj zajel kakih 7000 kv. m površine. Avtomobilske miši stalno na delu Predvčerajšnjim je Lucia Zolla iz Ul. Pola prijavila komisariatu javne varnosti pri Sv. Soboti, da so ji neznani zlikovci odnesli ponoči registrator, rezervno kolo in orodje njenega fiata 500, ki je bil parkiran v Ul. Camaro. Paolo Volil iz Ul. Donota pa je prijavil osrednjemu komisariatu tatvino mopeda. Presedeti bo morala dve leti v zaporu Agenti letečega oddelka kvesture so na podlagi zapornega naloga sodnih oblasti aretirali 34-letno Mario Strah iz Ul. dei Mirti, ki bo morala presedeti kazen 2 let, 1 meseca in 15 dni zapora, na katero so jo bili obsodili zaradi posesti in razpečevanja mamil DELOVANJE ČLOVEKOLJUBNE USTANOVE REŠILCI ZELENEGA KRIŽA SO LANI PREVOZILI SKORAJ 80.000 KM Z odpravo komisarske uprave in v novih prostorih je dana možnost za nadaljnjo razširitev delovanja VESTI IZ STEVERJANA Prosvetarji so pripravili lepo Prešernovo proslavo Nastopili so gojenci Dijaškega doma in pevski zbor cBriski griČ2> - Čitanje spomenice Colombu iiiiiiiiiiiiiikilliiiiiliiliililiiililiiiiiiHHiiiiliiiiiiimiiiiiiiiiimmiMiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiimiimimiiiiiiiii SINDIKALNA KRONIKA V Miljah je bil osnovan «odborza Navalgiuliano» Sestavljajo ga načelniki občinskih svetovalskih skupin in člani tovarniškega sveta ogrožene ladjedelnice nji strani naletel na odlok, ki me je s svojo vsebino poplačal za branje zadnjih nekaj mesecev. Odlok je izdala goriška prefektura in se nanaša na vrnitev priimka v izvirni obliki državljanu slovenske narodnosti Josipu Radetiču, ki se je rodil marca 1907 v Devinu-Nabrežini in ki danes žit,”' v Jam’jah pri Doberdobu. Radetič je namreč svoj čas zahteval od pristojnih oblasti, naj mu vrnejo izvirni priimek, ki so mu ga leta 1936 samovoljno poitalijančili v Radetti in goriška prefektura mu sedaj popravVa staro krivico ter vrača izvirni priimek Radetič s strešico vred (pa čeprav je ta v dokumentu narobe obrnjena). Možakar pa je tudi pater precejšnje familije in tako se na osnovi istega odloka povrne med prave Radetiče še njegovih deset družinskih članov, in s!cer žena Viktorija ter sinovi in hčere Emi- Pod predsedstvom indijskega župana Milla se je včeraj sestal tovarniški svet ladjedelnice «Naval-giuliano» z načelniki svetovalskih skupin. Delavski svet so predstavljali, poleg izvoljenih članov tovarniške ga sveta, tudi delegati posameznih obratov in proizvodnih skupin, ki so političnim možem izrazili zaskrbljenost delavstva zaradi neizpol njevanja obljub in obvez na vseh ravneh, predvsem pa na deželni ravni, kar zadeva proizvodno bo dočnost ladjedelnice, ki je nastala po bankrotu zasebne ladjedelnice «Felszegy». Da bi zadeva he ostala na ravni sindikalnih organizacij ali deželnih komisij so predlagali ustanovitev posebnega enotnega akcijskega cd-bora, ki naj bi skrbel za uresničenje vseh potrebnih pobud, da se miljski ladjedelnici zagotovi proizvodnja, nadaljevanje z ladijskimi gradnjami in ustrezno spremeni tudi njeha" finančna struktura. Pri tem je mišljeno predvsem uspešno nadzorstvo deželnih in drugih sorodnih finančnih ustanov, ki so ze nekajkrat posegle, da bi se ladje-delcem zagotovila zaposlitev in delo. Predlog je bil po krajši razpravi sprejet in odbor osnovan. Po vsej deželi se nadaljuje stavkovno gibanje bolniških sester m bolničarjev. Sindikalne organizacije razpravljajo tudi o možnosti, da se okliče stavkovno gibanje uslužbencev Ace-gata, ki so prizadeti zaradi novih odredb o upokojevanju bivših bojevnikov in povratnikov. Dober zgled! Uradni vestnik prinaša kakor znano dan za dnem zakone, odloke, ukaze in objave, po katerih je urejeno■ naše življenje v skupnosti in ki nas obvarujejo pred nevarnostmi, da bi zašli s prave steze ali da bi sosed poteptal naše pravice. Je pa to — pa naj mi pravniki ne bodo prestrogi sodniki — precej dolgočasno branje in ob njem si včasih hočeš nočeš prisiljen diskretno zazdehati No, te dni pa mi je prišla v roke številka Uradnega vestnika, z dne 2. februarja, za katero se je zdelo, da je čisto navadna zbirka dolgočasnih odlokov o plovbi po jezeru Piediluco, o potrditvi zavarovalnih tarif neke zavarovalnice v Firencah, in podobno, dokler nisem na predzad- "•“iiiiiiiiii,,............................ TE DNI JE BIL OBJAVLJEN >račun deželne finančne ^užbe «Friulia» za 1969-70 ^**«no»a sodeluje pri 37 gospodarskih organizacijah deželi . Poleg številnih uspehov tudi nekaj ne-^rečenih posegov - Glavnica dosega 16 milijard lir finančna družba Friulia ^ i " tvwi dni poslala svoj obračun leto 1969 70. Na dan 30. 16,2 *8/.u se obračun zaključuje Sk8lovho 1970 , Milijarde lir aktive In prav hkaz,,.pasive, ekonomski račun pa * obli/ 952 milijonov lir izgube. ie P°le8 tega postavka iz prejšnjih let», ki i flavti-65 m'lij»nov lir. Jl,8io,n*^a finančne družbe znaša Kc' ■ 090 lir- Friulia ie bila L^Ha .'i3 lanskega leta soude- jbrl 35 (danes pri 37) druž-V IVi *°sPodarsKih organizacijah 116 fi„ ani-i* - Julijski krajini, nje- so uprav-sklenil po- 7 fin« J ' uuiijski Krajini, i ^ai ■ ne razpoložljivosti pa ^ otib Ztrpane- tako da je upr t nedavno tega JtjapH gl&vnico. na približno 16 mi-(Dežela bo podpisala 3 mi-Jelovan'- * treh in pol letih svojega h aoU[,Ja ie Friulia porazdelila svo-etežbe na najrazličnejša pod- Odv. Cesare Devetag, deželni odbornik za zdravstvo, med svojim govorom ob otvoritvi novega sedeža Zelenega križa 19. decembra lani, ko je obljubil učinkovito pomoč tej ustanovi tudi od strani deželne uprave Prosvetno društvo «Briški grič» iz Števerjana je v torek zvečer organiziralo Prešernovo proslavo na svojem sedežu na Valerišču. Vabilu se je odzvalo poleg članov društva tudi precej drugih vaščanov, ki so do kraja napolnili dvoranico. Proslavo je otvoril predsednik društva Ivan Humar, ki je pozdravil vse prisotne. Nato so nastopili gojenci Dijaškega doma iz Gorice, ki so lepo recitirali več značilnih Prešernovih pesmi. Nastopil je tudi društveni mešani zbor, ki smo ga imeli priliko videti in poslušati tudi na proslavi v nedeljo v Gorici. Končno je domačinka Rajka Stanič prečitala Spomenico zamejskih Slovencev, v kateri so navedene zahteve zamejskih Slovencev in ki so jo poslali rimski vladi in drugim vladnim organom preteklega decembra. Kot znano so spomenico podpisali slovenski predstavniki z Goriškega, Tržaškega in iz Beneške Slovenije, ne glede na svoje politično prepričanje ali strankarsko pripadnost. Spomenico so poslali v Rim dne 3. decembra, do danes pa še ni prišel noben odgovor nanjo, odnosno na zahteve, ki so v njej navedene. Čitanju spomenice so z zanima- Leto 1970 je bilo za ustanovo Zelenega križa v Gorica izredne važnosti, saj so proti koncu leta z vselitvijo v prostore novega sedeža dobili osnovo za še boljše delovanje. K temu je pripomoglo tudi imenovanje upravnega odbora, kar je omogočilo ukinitev komisarske uprave, ki je 15 let vodila to ustanovo. To se .je zgodilo že lanskega aprila. Predsednik upravnega odbora je dr. Candutti. Kot smo že pisali je bila uradna otvoritev novega sedeža ZK dne 19. decembra lani; ta stoji na kraju, kjer je bilo poslopje starega sedeža, ki so ga podrli in občina .je dala na razpolago prostor V središču mesta. Otvoritve se je udeležilo takrat veliko število predstavnikov deželnih, pokrajinskih in občinskih predstavnikov ter člani in drugo občinstvo. Kar dejavnosti Zelenega križa v lanskem letu tiče, naj omenimo, da so njegovi rešilei opravili sko-ro 80 tisoč km poti ali točno 79.932 km s 4.157 opravljenimi vožnjami. Od tega so opravili 596 voženj v primerih prometnih nesreč v mestu in na podeželju s 3.918 km; za člane so opravili 1118 voženj z 19.530 km. Zdravilnega kisika so nudili raznim ustanovam in zasebnikom, ki so ga potrebovali, za skupnih 24.570 litrov. Nedvomno se bo v letčšflieffnfc tu delovanje ZK še bolj razvilo UlllllllllllllllllllllimnillllllllllllllllllllUlllllrMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIUlIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIHIIIIIIHIIIIIIIIIIIIHtllllltllllltlllllllllllllU PO PREDHODNI KRAJI DVEH AVTOMOBILOV Drzen nočni vlom v Tržiču v Černigojevo zlatarno Z avtom so izruli navojnico, s kladivom razbili šipo ter odnesli iz izložbe za 25 milijonov lir zlatnine ■ Brezuspešno zasledovanje tatov Vlomilci postajajo iz dneva v da imata oba avtomobila goriško re-dan drznejši in si sedaj dovolju- gistracijo, eno si je zapomnil z majejo zaporedne kraje v presledku lenkostno napako: omenil je številko nekaj ur ter napade na trgovine, GO 55178, vendarle so ugotovili, da ki so v najbolj prometnih ulicah I je to avto nekega zdravnika iz Ronk naših mest. Včeraj ponoči oi treh \ znamke flavia, medtem ko ima «giu-in pol je pet mladeničev oropalo lia 1600» ukradena v Gorica številko znano Černigojevo zlatarno v Trži-1 55175. Z vso hitrico je šel v Ulico ču. Tatvino so izvršili z dvema av tamobiloma, ki sta bila ukradena v Gorici isto noč, in z bencinom, Id so ga ukradli v Pierisu uro pred tem. Kronika te noči beleži še divjo dirko med avtomobiloma roparjev in nekaj policijskimi avtomobili, ki so ju zasledovali po cestah naše in videmske pokrajine. Pričnimo kar po vrsti. Včeraj ponoči so načelniku bolničarjev v go-" riški umobolnici Eraldu Fruttamju tudi zaradi smotrne ureditve služ , ukradli giulio 1600 spider rdeče lija. Marija, Franc. Lucijan. Vik- nostnih naprav na novem sedežu, j barve. Fruttini je svoj avto par- torija, Emil, Marta, Milena in Bernarda, navedeni po padajoči starosti. Komentar ni potreben: Zdrav zgled zaleže več kakor članek v časopisu ali govor na političnem odru. kjer imajo med drugim vzorno urejene laboratorije in ambulante in imajo pod isto streho tudi goriško sekcijo krvodajalcev. Do večjega izraza bo prišla v novih prostorih tudi knjižnica ZK z izposojanjem svojih knjig. uiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiuiiifmniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiniiiiiiiiiiu VESTI IZ STANDREZA IZVOLJEN NOV ODBOR KMEČKEGA DRUŠTVA Jutri zanimivo predavanje o vinogradništvu Kmečko društvo iz Štandreža je imelo prejšnji teden svoj običajni letni občni zbor v prostorih p.d. «0. Župančič* v Štandrežu. Predsednik in_ drugi odborniki so po dali poročilo o lanskem delu društva, ki je bilo v glavnem podobno onemu za prejšnje leto, saj se je tudi delovanje društva odvijata v enakem okviru. Pri debati so nekateri člani navedli nekaj svojih priponi) ali pa so zaprosili za pojasnila v nekaterih zadevah. Sledile so volitve odbora in v novi odbor so bili v glavnem potrjeni dosedanji stari odborniki. Prejšnji četrtek je imel novoizvoljeni odbor svojo prvo delovno sejo, na kateri so si člani porazdelili odborniška mesta in delo. Za predsednika .je bil ponovno potrjen Vladimir Zavadlav; za podpredsednika so izbrali Sava Hoba-na; tajnik bo še naprej Emil Cin-gerli, blagajnik pa Dušan Brajnik. V odboru so še: Jožef Pavletič, Cvetko Brajnik, Stanko Cingerli in Emil Pavlin. ročja industrijske, obrtniške in rudarske proizvodnje, glede na ozemeljsko porazdelitev njenih posegov pa velja naslednje razmerje: tržaška pokrajina 36 od sto, videmska 36 od sto, pordenonska 14 od sto in goriška tudi 14 od sto. Iz poročila upravnega sveta k obračunu povzemamo, da so nekatere pobude, pri katerih je Friulia soudeležena, dosegle zavidljiv u-speh, druge pa so so izkazale za manj posrečene. Tako podvig «Ser-ralluminio SpA» v kraju Sedeglia-no pri Vidmu, ki se je zaključil s konkurzom, primer »Piva Arredo-tecnica* SpA Iz Basaldelle pri Vidmu ter še zlasti podvig »Naval-giuliano* v Miljah, za katerega poročilo upravnega sveta naglaša, da je sprožil vrsto vprašanj, ki presegajo moči finančne družbe, tako da jih bo treba rešiti s posebnim posegom javnih krogov. Odpovedano predavanje Kmečke zveze Kmebka zveza javlja, da ne bo v petek napovedanega predavanja inž. Simčiča v Štandrežu, zaradi zadržanosti predavatelja. Kmečka zveza bo predavanje priredila kasneje. Finančni stražniki ustavili avto s starinskimi predmeti V torek popoldne so finančni stražniki ustavili na obvozni cesti v Tržiču avto mini minor s padov-sko registracijo. Pri pregledu blaga, ki je bita v avtu, so ugotovili, da so bili v njem 304 starinski prejšnjega stoletja, več svečnikov, kitajske skodelice, kozarec iz šestnajstega stoletja, kipci in še več drugih predmetov. Avto je šofiral 33-letni Adriano Parenti iz Benetk, poleg njega je bil v avtu še 30-letni Giorgio Racca-nello iz Padove, ki je finančnim stražnikom dejal, da je blago njegova last. Mladeniča so finančni stražniki trenutno priprli, izpustili pa so ju nekaj ur pozneje. Blago pa je začasno ostalo v shrambi v kasarni finančnih straž v Tržiču. Poznejša raziskava je ugotovila, da je Parenti zeta znan trgovec s starinami v Benetkah, Raccanello pa je crou-pier in običajno dela v Londonu. Roditeljska sestanka na srednji in trgovski šoli Ravnateljstvo državnega strokovnega zavoda za trgovino s slovenskim učnim jezikom v Gorici obvešča starše dijakov in namestnike, ki obiskujejo to šolo, da se bo vršil drugi roditeljski sestanek v ponedeljek 15. t. m. ob 18.30 na sedežu šole v Ul. Seminario 7, drugo nadstropje. Ravnateljstvo nižje srednje šole v Gorici, Ul. Randaccio 10, sporoča, da bo v torek 16. februarja 1971 ob 18. uri v šolskih prostorih roditeljski sestanek. Vabljeni so starši in njihovi namestniki. Protifašistična manifestacija v Tržiču Na sedežu ANPI v Tržiču je bil v ponedeljek zvečer sestanek ki so se ga udeležili zastopniki vseh protifašističnih strank, okoliški župani ter sindikalni predstavniki. Odobrili so resolucijo proti oživljanju fašizma. Nocoj bo ponovno sestanek. Na tem bodo določili potek protestne manifestacije, ki bo v Tržiču v ponedeljek ali torek. Na programu je predmeti Med temi je bita 122 ur j generalna stavka, povorka ter zbo različne velikosti in vrednosti iz rovanje na glavnem trgu v Tržiču. kiral zvečer v Ulici Della Bona. Včeraj zjutraj je opazil, da so mu avto ukradli, zaradi tega je šel na kvesturo. Tu se .je znašel s Francom Novellijem iz Ulice Petrarca, lastnikom trgovine z radijskimi a-parati v isti ulici, ki je prišel naznanit krajo svo.je giulie 1600. Med razgovorom sta ugotovila, da je v Ulici Petrarca parkiran rdeč spider «giulia 1600» in kmalu so videli, da ,je to Fruttinijev avto. Nekaj v tem avtomobilu ni bilo v redu, zaradi tega so očividno tatovi ta avto pustili v Ulici Petrarca ter se polastili drugega, ki je bil tam parkiran. Fruttini je našel svoj avto poškodovan le pri vratih, v njem pa je našel izvijač. Neznanci niso iz avta odnesli ničesar. Novelli se je domov vrnil ob 23. uri, dvajset minut pozneje, ko je zapiral oknice, je bil avto še vedno parkiran pod hišo. Kraje se je zavedel šele včeraj zjutraj ob 7.30. Novelli ne ve povedati, koliko bencina je imel v svojem avtu, vendarle dopušča možnost, da je bilo bencina mata. Zaradi tega lahko povezujemo to dejstvo s tatvino na bencinski črpalki v Pierisu, do katere .je prišlo okrog pol treh ponoči. Neznanci so vlomili v črpalko in iz nje natočili sedemdeset litrov bencina super. Policija meni, da so s tem gorivom napolnili rezervoar dveh avtomobilov. Ob 3.30 je prišlo do velikega ropa v Tržiču. Anton Černigoj, slovenski rojak, ima že dolgo vrsto let v Tržiču veliko zlatarno, ki je znana daleč naokoli, saj pravijo, da ima kliente ne le na oni strani meje, marveč tudi v Trstu, Vidmu, Gorici in drugod. Pred nekaj leti so na mestu, kjer je bila stara trgovina, zgradili moderno večnadstropno stavbo in Černigoj je v njej uredil svojo povečano trgovino. Pet mladeničev brez plaščev in brez klobukov ter brez maske je ta rop izvršilo kot se reče »ob belem dnevu*, saj se Černigojeva trgovina nahaja v Ulici Duca d’Ao-sta, glavni tržiški ulici, nekaj metrov stran od glavnega trga, ki je precej prometen tudi ponoči. Giulia 1600 temne barve je stala pred Černigojevo trgovino, obrnjena proti Aneonetti; giulia svetle barve pa je stala na drugi strani ceste, obrnjena proti glavnemu trgu. Zlikovci so z verigo, ki je bila pritrjena na prvi avto, strgali navojnico, Sant’Anna, kjer je obvestil karabi njerje o vlomu, kateremu je prisostvoval. Nekaj minut kasneje so bili v Pie risu ustavljeni trije avtomobili. To so bili avto prometne policije, giulia karabinjerjev ter druga giulia last nočnega čuvaja iz Ronk. Kar naenkrat so videli drveti po državni cesti skozi vas dve giulii jn„karabinjej-ji ter nočni čuvaj so takoj odpeljali za njima. Lopove so agenti javne varnosti zasledovali do Červinjana, nato tja do Palmanove, iz tega mesta so se tatje napotili po napoleonski cesti proti Codroipu. Na tej cesti, ki je polna ovinkov in gre skozi številne vasi, so karabinjerji izgubili sled za avtomobiloma. Medtem so alarmirali številne policijske posta,ie in avtomobile, ki so postavile številne bloke na cestah. Iskanje pa je bilo brezuspešno. Pobiranj« davkov v krminskm okraju Izterjevalnica davkov v Krminu sporoča, da bo njen pooblaščenec pobiral zapadli obrok davkov po naslednjem redu v času od 8. do 12. ure po posameznih občinah tega o-kraja: Moša, danes 11. t. m., Šlovrenc 12. in 15. t. m., Kapriva 16. in 17., Moraro 19. t. m.; Medea 22. in 23., Dolenje dne 24. t. m., Jenkovo 25. t. m. Okradena trafika v Kapucinski ulici Tuje cigarete priznanih nemških, švicarskih in ameriških znamk so očividno bolj vabljive kot italijanske. Tega mnenja so bili očividno topovi, ki . včeraj ponoči vdrli v tobakarno Fernanda De Fabrisa V Ulici Cappuccini 2; iz tobakarne so odnesli za 300.000 lir tujih cigaret, pustili pa so na policah vse cigarete italijanske proizvodnje, vrednostne papirje, časopise in vse o- stalo. Iz blagajne so odnesli še deset tisoč lir v denarju. V tobakarno so vdrli skozi okno, ki je v veži stavbe, kjer se nahaja tobakarna. To je velika starinska hiša v razširjenem delu Kapucinske ulice, kjer je razsvetljava precej močna. V veži je starinsko okno z oknico. Tatovi so odprli oknico, odstranili železni okvir in vstopili v trafiko, kjer so mirno opravili svoj posel. Biti so morali zeta oprezni saj ni nihče od stanovalcev ničesar čul. njem sledili vsi prisotni ter so na koncu s ploskanjem izrazili svojo solidarnost z njeno vsebino. Pred zaključkom so se prireditelji lepo zahvalili gojencem Dijaškega doma in vsem drugim, ki so s svojim sodelovanjem pripomogli k lepemu uspehu prireditve in dostojni proslavi našega največjega pesnika in slovenskega kulturnega praznika, ki je z njim povezan. Izločitve iz goriške KPI Imamo tudi na Goriškem »maoi-ste?» Doslej ni bita o teh v Gorici dosti govora, čeprav se je vedelo, da obstajajo nekatere majhne skupine z izvenparlamentarnim nagnjenjem. Včeraj je glasita KPI «U-nita* objavilo poročita goriške sekcije te stranke, v katerem javljajo, da so se iz partije izločili prof. Enzo Mocchiutti, študentka sociologije Zora Faganel in knjigovodja Dario Stasi. Ti trije so pred nekaj dnevi pred goriškimi tovarnami trosili letake podpisane od nekakšnega »Gruppo di azione marxista». To je proti partijski praksi, u-gotavlja poročita goriške sekcije KPI. Trije imenovani so bili vpisani v partijo v letu 1970 in letos niso obnovili izkaznice. Primer prof. Mocchiuttija, ki je član federalnega odbora partije, bodo obravnavali na pristojnem višjem mestu. Vsi trije so spadali k skupini mladih komunistov in so na lanskih občinskih volitvah tudi kandidirali. Pustni ples športnikov Športno društvo »Juventina* iz Štandreža priredi v soboto 13. t. m. «PUSTNI PLES*. Vršil se bo v Prosvetni dvorani v Gorici, Verdijev korzo 13 z začetkom ob 21. uri. Za to priliko bo igral prvovrstni godbeni ansambel v lepo in okusno urejeni dvorani. Poskrbljeno bo tudi za izbrano jedačo in pijačo. Vsa podrobnejša pojasnila pri prevzemu vabila, ki ga lahko dobite na sedežu «Juventine» v Štandrežu in pa na sedežu SPZ v Gorici, Ul. Malta 2-1. - tel. 24-95. Splavitev ladje v Tržiču Jutri bodo v ladjedelnici v Tržiču splavili še eno turbinsko ladjo za prevoz nafte in rudnin. Gre za ladjo »Laura prima*, z nosilnostjo 137 tisoč ton ki jo je naročila pa-roplovna družba Nereide iz Palerma ki je v koncernu neapeljskega ladjarja Laura. Botrovala bo Laura Dufour Lauro. Svečanost se bo začela ob 10.15 ob prisotnosti deželnih predstavnikov oblasti. Nova ladja je dolga 297.36 metrov, široka 40.78, visoka 22.25 ter se pogreza 16.48 m, motorji zmorejo 28.00 KS, hitrost pa doseže 16.5 vozlov. Ladja spada v sklop štirih takih naročenih ladij od katerih so e-no že splavili, dve pa sta še v gradnji. Minister Tepavac potoval skozi Goriško Zelo živahno je bilo včeraj ponoči na avtocesti, ki povezuje Benetke z Moščenicami. Na tej cesti je bilo precej enot prometne policije, ki so bile tu razporejene, da bi o-lajšale prehod avtomobilske kolone, v kateri je bil jugoslovanski zunanji minister Tepavac, ki se je vračal iz Benetk. Kolona je šla skozi našo pokrajino okrog poldruge ure ponoči. Na poti iz Benetk do Portogruara je bilo precej megle, zaradi tega je bil promet nekoliko otežkočen. Minister Tepavac se je vrnil v Jugoslavijo čez blok pri Fernetičih. Tudi v našem ur dništvu sprejemamo prispevke za sol o—3pononik v Cerknem SLOVENSKA PROSVETNA ZVEZA vabi v četrtek, 18. februarja ob 20,30 v Prosvetno dvorano, Verdijev korzo 13 na LITERARNI VEČER na katerem bodo bradi svoja dela člani Društva slovenskih pisateljev iz Ljubljane. Razna obvestila Kmečka zveza vabi jameljske kmete, ki so lastniki kmetijskih strojev, da se javijo nocoj ob 20. url v gostilni Pahor v Jamljah. Uradnik Kmečke zveze bo kmetom na razpolago za ureditev letošnjih papirjev teh strojev In za nabavo goriva. Darovi in prispevki ,,0,„|„1VU njima krepko podčrtala prvine Bre-nato so s težkim kladivom razbili1 Otovega odrskega brevirja. velika kristala; nahitroma so pobra I Gledališka skupina se odlikuje po li iz izložbe celo vrsto draguljev, tem- da izbim v sv°i repertoar le «11 gruppo» v Verdiju z Brechtovima farsama Brechtovi farsi *Lux in tenebris»[ nosita v sebi kali poznejšega Brech-ter €Malomešianska svatba» sta bi- tovega ustvarjanja. Zato se je nju-li spočeti pred dobrimi petdesetimi | na uprizoritev izkazala ne kot fragment, ampak kot drami, ki sta zgoščeni v eno samo dejanje. Igralci so se v obeh enodejankah gibčno «preobražali». Mario Mariani in Peila Pavese sta Brechta tolmačila v prepričljivi satirični o-strini. V tsvatbh pa je bil nastop povsem zborovski, se pravi da je leti, a sta ostali le skici, ki sta se zaradi «neobdelanosti» odru povečini izmikali. Predsinočnjim ju je uprizorila v Verdijevem gledališču gledališka zadruga »II gruppo» iz Milana in z zlatih predmetov ter ur. Niso vsto pili v trgovino, temveč so zbežali z avtomobiloma v smeri proti Benetkam. Na pločniku je ostalo nekaj zlatnine. Baje ima ukradeno blago vrednost 25 milijonov lir. O tem ni bilo moč izvedeti kaj več. Temu početju je bil rtiča mlekar Carlo Furlan iz Gorice, Ul. Bleser-na, ki je vozil po tej ulici, kot vsako jutro, svoj avto z mlekom. On je videl mladeniče in jih je pozneje policistom opisal. Zapomnil si je, take tekste, ki utegnejo veljati kot tpredlog» za današnjo gledališko prisotnost, v kateri naj odmeva predvsem naš socialni in moralni red (oziroma nered). Taka skupina utegne imeti mimo *stalnih» »n »ortodoksnih* gledališč precejšnjo vlogo v gledališki kulturi, če znamo biti do nje primemo pozorni. Oba teksta, ki nam jih je »II gruppo» predvajal, sta dramsko e-lementarna, pa vendar močno napeta in ritmično razgibana. Sploh vsak igralec enako prispeval k popolni zdolgočasenosti omizja v zgovornem malomeščanskem vzdušju. Režiser Roberto Guicciardini je bil primemo «brezobziren» in je pravilno podčrtal avtorjevo načelo, da bodi satira za gledalca impulz v zabavni obliki. Skoda, da ni bila predstava v a-bonmaju, saj bi tako pritegnila več gledalcev in bi jim tudi več pomenila, kot katere izmed tistih, ki se, včasih po nepotrebnih kompromisih, vrstijo po abonmajski ceni. M. R. Za športno združenje «DOM» na mesto cvetja na grob Jureta Tam šiča daruje Loreta Furlan 5000 lir Za krvno banko v Gorici zbrali prijatelji v počastitev spomina dragega Luigija 22.000 lir. VERDI: 17.15 «Le copple«. CORSO: 17.15 «La flglia di Ryan», R. Mitchum in S. Miles. Ameriški kinemaskope v barvah; ml»-dini pob 14. letom prepovedan MODERNISSIMO: 17.30—22. «OMlo sposo mattacchionevi, S. Laurel In O .Hardy. Ameriški film. VITTOR1A: 17.15—21.30 «Adlos grla go«, G. Gemma ln E. Stewart, Ital. kinemaskope v barvah, j CENTRALE 17.15—21.30 «Sodo quan-I do rldo«, D. Hemmings in A. Ste-ward; film je v barvah. Iržio ENCELSIOR: 16.00-22.00 «Vamos a matar oompaneros«, F. Nero ln T. Milian, barvni film. PRINCIPE: 17.30—22.00 «1 dlspera tl dl Cuba«. J Graf in L. Rivelli, barvni film. AZZURRO: 17.30 «Circolo vlzl060», R. Mood ln M. Hyer. J\ovu Gorim SOČA (Nova Gorica); »Kapetan Ur-nebes«, nemški barvni film — ob 18. ln 20. KANAL: Prosto. SVOBODA: «Neznosna leta«, ameriški barvni film — ob 18. ln 20. DESKLE: »Pokol v Fantom Hillu«, ameriški barvni film — ob 19.30. ŠEMPAS: »Diplomat«, ameriški barvni film — ob 19.30 RENČE: «Sedem žena za sedem kovboyev», ameriški barvni film - ob 19.30 PRVACINA: »Profesionalci«, ameriški barvni film — ob 19 30. DEŽURNI LEKARNI V GORICI V Gorici ie danes ves dan ln po. noči dežurna lekarna Cristofoletti, Piazza Vittorta 14, tel. 2972 V TRZIcU Danes ves dan in ponoči )e odprta lekarna »Al Redentore«, dr. de Nordls, Ul Rosselli 23, tel 72340. Slovenski trio jutri zvečer v mali dvorani Kulturnega doma IZ UMETNOSTNIH GALERIJ Depetris v Russo Duiz v Občinski Večkrat smo le poročali o posebnosti likovnega ustvarjanja, kakršno je lastno slikarju, kot je to ravno Armando Depetris iz Tržiča. Sledili smo mu z zanimanjem od razstave do razstave, ker bilo je kazno, da v njem raste izraznost izčiščene kakovosti. Tako smo dospeli sedaj do njegove četrte tržaške razstave, ki je v galeriji Russo. Če so na prejšnjih razstavah prevladovale slike hiš in pokrajin, je to pot slednjih odločno manj. Glavni poudarek je namreč v prikazovanju hladne in bolj poduhovljene lepote ženskega telesa, vendar tako, kot jo pojmuje naš čas mini-kalorij. Zato ne smemo iskati v njih oblosti oblik Tizianovih žensk, čeprav pronica iz Depetri-sovih olj vsa barvna dediščina beneških slikarjev v pridušenih toplih odtenkih mehkobe kože in komaj naznačenih ozadij. Značilnost teh podob je tanka, krhka vitkost teles in pomanjkanje kakršnihkoli poželenje vzbujajočih podrobnosti, ki izstopa celo v risbi intimnega perila do skrajnosti poenostavljenega. To stran likovnega predstavljanja golote zelo utemeljeno razčlenjuje v uvodni besedi kataloga Licio Damiani. V njem pa tudi izvemo prvič o slikarjevih številnih potovanjih od severa do jugovzhoda Evrope, od Skandinavije pa do Male Azije, koder je v sodobni in klasični umetnosti iskal dokončno sintezo svojstvenega slikanja ženskega telesa. Postopno približevanje k temu cilju pa dokazuje tu nekaj olj izpred let. Enako poenostavljanje pa je Depetris dosegel tudi v prikazanih oljih zimskih pokrajin okoli Bazovice, v katerih pogodi bistvenost Krasa z najmanjšim posredovanjem njegove značilnosti. Vzemimo primer fantastične možnosti, da bi iz neznanega vzroka nenadoma izginile vse kraške vasi in bi jih hoteli nato ponovno sezidati. Potem menimo, da bi bilo najprimerneje poveriti to nalogo slikarju Giovanniju Duizu. On že Klavirski trio, sestava, v kateri bodo nastopili člani »Slovenskega trias, je glasbena oblika, ki ima svojo zasnovo že v začetku 17. stoletja, ko se je nova instrumentalna glasba ločila od vokalne polifonije in začela svojo lastno življenje. Dokončno se je klavirski trio izoblikoval v zgodnji klasiki. Kombinacijo klavirja, violine in violončela najdemo n.pr. pri F. E. Bachu sredi 18. stoletja, a tedaj še z označbo «Sonate za klavir s spremljanjem violine in violončela*. IIIIIII lil II Hilli III1111111111111111111 llllll II Ulil IIIIMIIIIIII Slovenski napisi v Velikovcu Obdravski Velikovec na dvojezičnem ozemlju avstrijske Koroške je znova v središču pozornosti tamkajšnjega desničarskega tiska, »ker so neznani mazači* —. to je že ustaljen izraz v koroškem tisku — v ponedeljek čez noč velikovški m nemškim krajevnim napisom dopisali še slovenske ter izrekli preostalim nosilcem revanšistične ideologije žgoč javen upor. Ponazarjajo ga dvojezični ciklo-stilirani letaki in z rdečo barvo izpisana gesla v mestu: »Smrt fašizmu! Koroško germanizirajo!*, manjši, s Steinacherjevim pogrebom ilustrirani letak «Steinacher je umrl — fašizem živi!*, ter obtožujoč napis čez vso širino hrbtišča monumentalnega spomenika padlim koroškim brambovcem in padlim vojakom tretjega rajha: »Velikovec, nacistično gnezdo!* Slovenski krajevni napisi za Velikovec so opozorilo na dvojezično stvarnost južne Koroške, ki petnajst let po podpisu avstrijske državne pogodbe še vedno nima s 7. členom mednarodno zajamčenih dvojezičnih krajevnih napisov. Na velikovške občane naslovljen letak uvodoma opozarja, da utegne Velikovec kot nemški meščanski otok še vedno pretežno slovenskega zaledja, postati simbol koroškega nacifašizma. »Velikovčani, v obrambo proti odkritim in zamaskiranim nacistom in njihovim pomagačem! Bolje dar..3 kot jutri! Danes zatirajo slovenske so-deležane, jutri bodo mogoče že preganjali vsakega demokratično mislečega Korošca!*, pravi med drugim letak. Kleine Zeitung poziva deželno vlado, naj pokliče na posvet manjšinsko komisijo deželnega zbora. Če pa je bil spočetka klavir vodilni inštrument, ki ga violina in violončelo samo akordno spremljata in mu dodajata svojo barvo, se v klasiki vsak od treh inštrumentov osamosvoji ter glasbeni domislek, ki ga uvede eden od inštrumentov, prehaja na druge in s tem povezuje skladbo v celoto. Od klasike dalje skoraj ni skladatelja, ki ne bi h komorni glasbi prispeval tudi klavirs' ga tria. Wolfgang Amadeus Mozart je med številnimi komornimi deli na- pisal sedem triov za klavir, violino in violončelo. Komponiral jih je v prvi vrsti za lastno koncertno nastopanje, kar potrjuje pre-vladajoča beseda klavirja. Trio v G-duru (KV 564) je njegovo poslednje tovrstno delo. Zanimiv je posebno 2. stavek An-dante, ki ga sestavljajo preproste variacije na ljudsko temo. Prvi stavek Allegro in Finale sta značilen odraz skladateljeve vedrine. Beethovnov Trio v B-duru op. 97 imenujejo tudi »veliki trio*, še pogosteje pa «L’Archiduc», ker je bil komponiran za vojvodo Rudolfa. Beethoven ga 'je prvič igral leta 1811 s tedaj zelo znanim dunajskim violinistom Zupančičem in čelistom Linkejem. Trio v B-duru je poln herojskih potez, zlasti v obeh krajnih stavkih, pa tudi osebnih, notranjih doživetij v scherzu z odmevom vaške popevke ter v tretjem stavku, velikih variacijah na pesemsko temo, ki jih je Beethoven tako moj-stroval v svojih zadnjih sonatah in kvartetih. Menimo, da ni zgrešena trditev, da je ta trio bržčas najvišji dosežek na tem področju komorne glasbe. Ustvarjalna moč skladatelja Franza Schuberta ni samo v melodični invenciji, v ljubki »schu-bertovski* melodiji, temveč tudi v manj opaznih a napetih nasprotjih med radostjo in bolestjo, blaženostjo in obupom, življenjem in smrtnimi slutnjami. To razdvojenost srečamo ne samo v simfonijah, marveč tudi v zrelih komornih delih, tako tudi v klavirskem triu v B-duru op. 99. Schubertovi klavirski trii sodijo med najlepša komorna dela. Trio v B-duru označuje poleg čudovito lepih melodij lirično čustvo, ki ga mestoma rada prekrije senca melanholije zlasti v drugem stavku. Tretji stavek »Scherzo* in »Rondo — Finale* pa nas s svojo svetlobo povedeta preko živahnega ritma s plesnim značajem do čudovitih prepletanj ljudskih melodij. liiiiiliiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiniHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiuzuiiiiiiiiiii SIRJENJE VOJNE NA INDOKITAJSKEM Huda kršitev nevtralnosti Laosa ZDA hočejo z orožjem izsiliti rešitev, ki naj bi jim zagotovila nadvlado v vsej Indokitajski Vdor sajgonskih čet na laoško ozemlje ob ameriški podpori je huda kršitev laoške nevtralnosti in nov zelo nevaren korak pri stopnjevanju indo-kitajske vojne. Odgovornost za to imajo predvsem Amerikanci. Ne samo zaradi podpore, ki jo dajejo iz zraka saj-gonskim plačancem, temveč tudi zaradi svoje celotne avanturistične politike v Indokitajski, ki zelo ogroža svetovni mir. Laosu je, prav tako kakor Kambodži, priznana nevtralnost z mednarodnimi sporazumi. Za razliko od Kambodže, kjer so najprej uprizorili državni prevrat, da bi nato poklicali Amerikance na pomoč, je laoška kraljeva vlada protestirala zaradi napada na njeno ozemlje in zahteva umik napadalcev. Sicer pa ni bil Laos niti do sedaj obvarovan pred vmešavanjem v njegove zadeve in pred napadi. Pri tem so bile v zadnjih letih zelo aktivne ZDA bodisi z vmešavanjem v notranje spopade, kakor tudi z neposrednim bombardiranjem laoških cest, ki peljejo proti Severnemu Vietnamu. Tako vmešavanje se je negativno odražalo tudi na proces združevanja zakonitih laoških patriotskih skupin, kar je pripeljalo tudi do krize kraljeve vlade pod vodstvom nevtralnega Suvane Fume, toda ne do razkola s fronto Patet Laa, kateri se priznava pravica enakopravnega partnerja v vladni koaliciji. Napad na Laos pomeni med drugim nov poizkus zabijanja klina med vlado v Vientianu in Patet Laom, če že ne tudi nov pritisk in poziv na zrušitev zakonite vlade in njeno zamenjavo z lutkovno vlado, ki bi bila naklonjena Američanom. Posebno pozornost zasluži poziv Patet Laa Veliki Britaniji in So- vjetski zvezi, naj začneta nujne korake, da se ustavi napad na Laos. Gre za državi, ki sta prevzeli del odgovornosti kot predsednici ženevske konference leta 1962, na kateri je bil Laos proglašen za nevtralno državo. Toda identificiranje Londona z ameriško vojno politiko v Indokitajski ne daje realnih možnosti za tako mirovno posredovanje Londona in Moskve. Vprašanje je tudi, kaj naj se stori, da bi ZDA spoštovale vse svoje obveznosti iz Ženeve, da bi ustavile vojne intervencije in druge oblike vmešavanja v Indokitajski. S tem v zvezi ne more nihče drug toliko storiti kakor sami A-meričani. Sprejem pariških mirovnih pogovorov je vzbudil upanje in pripravljenost Washingtona, da sklene miroljuben sporazum. Toda v Parizu so Američani večkrat izrazili željo, da bi diktirali mir, kar je pripeljalo mirovne pogovore v krizo in kar je poživilo ameriške težnje, da z orožjem izsilijo rešitev, ki naj bi zagotovila prevladajoče položaje v vsej Indokitajski. Izraz teh teženj je tako imenovana politika vietna-mizacije, ki se za Kambodžo prenaša sedaj tudi na Laos. To je z drugimi besedami politika širjenja vojne. Ne gre samo za narode Indokitajske, ki nimajo nobenih drugih izbir, nego da nadaljujejo svoj pravični osvobodilni boj. Ta politika vznemirja tudi druge države, ki se vedno bolj čutijo ogrožene in katerih veliki interesi na tem delu sveta so že priznani z njihovimi podpisi na ženevskih sporazumih, ki jamčijo nevtralnost indokitaj-skih držav. Stopnjevanje vietnamske vojne tudi na Laos ustvarja izredno nevarno stanje, ki zdaleč prehaja meje Indokitajske, s čimer postaja odgovornost ZDA še večja. več kot desetletje upodablja kraške hiše posamič in v skupinah vaških ulic z nenavadno jasnostjo arhitektonske razporeditve. Kako globoko mu je uspelo pronikniti o celotnost videza icraških naselij, to je spet dokazala njegova razstava v občinski galeriji. Letnemu času primemo pa je to pot prikazal Kras večinoma v zasneženosti sončnih zimskih dni, potopljen v čudovito prozornost kraškega zraka, da kar čutimo v prsih rezko svežino. Obstaja pa živa narava v teh podobah le v prisotnosti golih dreves, ki praznično učinkujejo z dolgimi sencami na iskreči se belini snega. So pa Duizeve podobe le idealen prikaz kraških hiš, česar se pa zavemo šele po pozornejšem opazovanju in primerjanju vseh slik, naslikanih v tankih plasteh oljnate barve in z veliko o-strino natančne risbe. Tedaj spoznamo, kako slikarja pravzaprav zanimajo le razmerje volumnov stavb, arhitektura kamnite kocke in igra obsenčenih ter svetlih sten. Zaradi tega se Duiz čim bolj izogiblje prekiniti njih ploskovitost z okni. Le ta podaja kot temne odprtine okenc, a to zelo skopo, po dve na sliki ali celo le eno. Menja pa se to razmerje v nekaterih podobah hiš iz obalne Istre. V lete pač obilnost sonca mora silneje vstopati skozi več oken. Namesto dreves pa so tu jambori ladij in čolnov, mesto belega snega pa glad-do modro morje. Bile bi to lahko podobe starega beneškega mojstra, če ne bi v eni izmed njih opazili na obzorju orozeče gmote ameriške letalonosilke. MILKO BAMBIČ IZ ŽIVLJENJA ISTRSKIH VASI Rosa in Gigia sta zadovoljni v stari grožnjanski hišici Obisk pri gozdnem čuvaju, ki že 22 let dela v bujskih gozdovih V Grožnjanu se »Calle delle ve-dette* imenuje sedaj »Ulica miru* — tako za eno kot za drugo ime pa se pravzaprav nihče več ne zmeni v uličici, ki sama nima več pomena, saj šteje le še dve hiši. V eni od teh živita Rosa in Gigia (Luigia): Rosa je že prestopila 70. leto, Gigia pa se 70. približuje. Ženski nimata več nikogar in ker sta mnogo let bili sosedi, se je pred nekaj leti Rosa preselila v Gigino hišico. Revno pohištvo, posodo in celo majhno podporo, ki jima jo daje občina Buje, sta združili. Zdi se jima, da imata več, ko vrže ena svojih 120 in druga 150 novih dinarjev na kup in tako živita obe z 270 novimi dinarji na mesec. pripelje domov in kaj naj potem narediva.* Hišica je stara, vanjo vodijo strme kamnite stopnice, ki so od starosti že vse razpokane, na njih pa še vedno zelenijo različne lončnice, ki hišico vsaj na zunaj olep-šujejo. PREJELI SMO VITA SERENA. Mensile delTONPI. Novembre, dicembre 1970. IDRIJSKI RAZGLEDI. Izdaja Mestni muzej v Idriji. 1970, št. 4. MLADIKA. Mesečnik. 1971, št. 1. PROTEUS. 1970 — 1971, št. 5. Ilustriran časopis za poljudno pri-rodoznanstvo. Izdaja Prirodoslovno društvo Slovenije. PLANINSKI VESTNIK. Glasilo Planinske zveze Slovenije. 1971, št. 2. Sodobni meščan si takega življenja sploh ne more zamisliti. Življenja v hišici brez elektrike in vode, pri petrolejki na ognjišču, ki nikoli ne more docela segreti velike sobe nad kletjo, ker se okna in vrata dobro ne zapirajo in piha celo iz kleti skozi špranje med deskami... Rosa in Gigia pa sta zadovoljni in se ne pritožujeta. Tudi takrat, ko je v Grožnjanu bilo polno ljudi in je bila vas živa s precejšnjim številom bogatejših ljudi, sta onidve živeli v tistih majhnih hišicah, za katere pravijo, da so stare kot Grožnjan sam in so vedno bile brez sonca, vode in luči. Razlika je mogoče le v tem. da sta takrat za isti denar, ki ga sedaj dobita kot podporo, morali veliko delati po tujih hišah. »Prav gotovo ni hiše v Grožnjanu, v kateri nisem veliko let 'fregala’ in čistila,* je spomni Gigia. Na starinski klopci pri ognjišču sedi pisana mucka s svojima mladičema, velikima sivima muckoma. Gigia pa sedi pri oknu, kjer se bolje vidi, in krpa, medtem ko Rosa pomiva posodo. Mucke se po cele dneve nemoteno okoriščajo s toploto pri ognjišču, kajti Rosa in Gigia se vedno ukvarjata s kakim hišnim opravilom. »Ali vaju tukaj ne zebe?*, vprašam, kajti kljub temu, da sem v plašču, mi ni toplo. «Navajeni sva — nikoli tu ni bilo toplo,* pravita. Razgledujem se po sobi s počrnelimi zidovi in po stropu iz tramov. Pohištva ja malo: dve veliki stari skrinji, miza in stolice ter klopca pri ognjišču. «Vam je všeč polenta?*, sprašuje Gigia in pokaže na koruzne storže, ki visijo s tramov. »Pridite, ko bo zmleta, dali vam jo bova od srca.* Tako malo imata in bi kljub temu radi nekaj dali človeku, ki ju obišče. Življenje jima ni bilo lahko, nikoli pa ne godrnjata. Še tisto malo, kar imata, delita s tremi muckami, ki mogoče pojedo več kot Rosa in Gigia. »Mucka je 'furba',* pravita, »ko ima mlade, jih skrije, da bi jih kdo ne ubil, ko so veliki, pa jih Hiša na grožnjanskem trgu pri cerkvi je bila mnogo let prazna in zapuščena, z razbitimi šipami, brez polken, vode in luči. Sedaj pa so šipe in polkna zopet na oknih, zvečer in zgodaj zjutraj je v hiši videti luč, iz dimnika se kadi, stopnice pred hišo pa zopet krasijo cvetlični lončki s horten-zijami, z oleandri in celo lonček, v katerem je vsajena jelka. Pred nedavnim se je namreč v hišo vselil gozdni čuvaj Giordano Sparagna, ki je pred tem mnogo let stanoval v zapuščeni vasici Gomila pri Marušičih, iz katere so se skoraj vsi prebivalci odselili. Čuvaj se je vrnil v Grožnjan, ker sta oba z ženo pravzaprav iz te vasi. K njemu sem prišla na obisk, da vidim, kako si je hišo uredil in da se malo pogovoriva o bujskih gozdovih, ki sicer gospodarsko niso zelo pomembni, so pa zelo lepi in pestri. Giordano Sparagna dela v teh gozdovih že 22 let m prav gotovo pozna skoraj vsako rastlino v njih. Čeprav je gozdna površina precejšnja in raste v njih mnogo različnih dreves, Sparagna ve, kje je ta ali oni hrast, kje je javor, gaber, črni ali beli bor, kje so jelke in... kdo bi naštel vsa imena različnih dreves in grmovja, ki rastejo v tistih gozdovih. Gozdar pa natančno ve, koliko let je staro to ali ono drevo, kje je naj- več špargljev, jagod ali gob. Prišli smo na pogovor o „ Sparagna pravi, da jih je veli® in različnih vrst, kajti ti B*? so z gobami zelo bogati. Gobe P dejo sem nabirat ljudje iz Slov ni je in celo iz Trsta. Ker pa P” ha ja iz leta v leto vse več |JU®' bi bilo treba te gobe zaščititi,J? bi jih mestni ljudje preveč ne čevali. Za nas meščane, ki na® ranje gob nekako podzavestno P“ vežemo z dežjem, je čudno sli** da v tistih gozdovih lepe in gobe rastejo celo v decembru, * je vse naokrog pobeljeno z 1 jem. Lepo se je pogovarjati s jem v čisti in topli kuhinji o Pj strih gozdovih gornje Bujščine. »"J ti s svojim pripovedovanje® opisovanjem različnih rasti®, vali in ptic nas zna Sp«™? navdušiti. Že dolgo se čuvaj ja s tem delom po gozdovih, ni čudno, da zna tako pestro P povedovati, da se spominja b®^ snega, leda in tega, kako j® ' krat, ko je Mirna preplavila “ gove, iz motovunskih gozdov « dil po vodi, ki mu je sega® pasu, da bi prišel domov. Kljub vsem težavam ima sV?f gozdove rad in v njih pr®1'^ tudi svoj prosti čas, ker je 1®'. Ko je še živel v Gomili, je svoje hiše zasadil nekaj loP1!1 j. krasnih dreves. Ob preši elitvi jf moral seveda ta drevesa zapus' ihti. toda gospa Sparagna, ki in® rada rastline, je s seboj P1 ‘ tudi svoje velike hortenzije, in gorečke, s katenmi ni oleP^J Ul a R.CUCIUIII lil . g samo svoje hiše, pač pa tudi ki je sedaj boli prijazen je sedaj bolj prijazen Ijuben. iiiHiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiniimiiiuiiiiHiiiiiuuiiiiiiuiuuuiniiHi1111 HOROSKOP OVEN (od 21.3. do 20.4.) Prišlo bo do boljšega sodelovanja s kolegi. Neka simpatija se bo spremenila v nekaj globljega. BIK (od 21.4. do 20.5.) Bodite bolj zadržani glede nekaterih sicer zanimivih predlogov Vljudnost in ljubeznivost sta odlični sredstvi za j izboljšanje položaja. DVOJČKA (od 21.5. do 21.6.) Izboljšane možnosti bodo v oporo vašim stremljenjem. Skušajte biti bolj širokosrčni. RAK (od 22.6. do 22.7.) Važno je, da pridobite na času, nakar se boste lahko ognili nekaterim morebitnim napakam. LEV (od 23.7. do 22.8.) Pazite, da bi ne sprejeli kake smešne pobude, ki bi vam odvzela zaupanje1 predstojnikov. Bodite bolj diplomatski. DEVICA (od 23.8. do 22.9.) Živčno vzdušje, vendar bodo vaše sposobnosti prišle do izraza. Ognite se trenutnemu reševanju nekaterih vprašanj. TEHTNICA (od 23 9. do 22.10-) j dobro izpeljano improvizacij0 boste danes zagotovili dober «*.. žek. Skušajte omejiti svoje izdfff) ŠKORPIJON (od 23.10. do Odkrili boste odlično metodo ** , vlado vanje poslovnih težkoč. ši nesporazum z osebami, 1° obkrožajo. , STRELEC (od 22.11. do 20>( V svojem delu se ne ukvarjaj®^ nepotrebnimi zadevami. Prišlo do ostrega pogovora z drago oseb® KOZOROG (od 21.12. do #£ Nekatere informacije bodo mofnn rrn iniin/lUn r><-,lrnrta ristne za izvedbo nekega nac^ Prijetno srečanje v večernih VODNAR (od 21.1. do 19.2.) » šajte odkriti šibkejše strani v s ,* jem poslovanju, da bi se napakam. ,n() RIBI (od 20.2. do 20.3.) vet£ najraje izberite najbolj stvarno ^ šitev. V družbi najmlajših se h05 še najustrezneje razveselili. V ponedeljek so na slavnostni akademiji v Slovenski filharmoniji v Ljubljani podelili Prešernove nagrade In nagrade Prešernovega skl*^*’ kakor smo že poročali v torek. Na sliki so v prvi vrsti nagrajenci — TOJKE SVETIMA VIIASA PRVA KNJIGA «Ker nimam nikoli samo ene želje. Želim si preveč ln predalo, da bi bilo vredno zvoniti. Življenje mojih želja je dvisno od moje volje.» «Zelo ste samozavestni. Rada bi košček vaše moči la rdnosti.» « Mogoče bi se dalo dobiti tudi to,» je počasi odvrnil, ko sta topila iz cerkve. Pred vhodom sta se ustavila ln sl ogledala stolp malega vona, ki je imel line zadelane z deskami. «Ana, poglejte zanimivost! Te line so bile zadelane na ukaz Reškega kralja Aleksandra Zedinitelja,» je dejal predirljivo. «Zakaj?» «To je zvonec želja, ki mu Je bilo potrebno zavezati jezik, ia ne bi preglasno klical nebo na pomoč in budil vest ljudi er motil dobrega spanca Karadjordjevldem in drugim na d voli. Saj si lahko predstavljate, kaj si raja želi. Smrt gospodi! b-opadli so kljub temu, in ml, nemška oblast, smo pustili irav tako zvon z zadrgnjenim vratom,* se Je zakrohotal Wolf •omemljivo, da bi vzbudil prejšnje dobro razpoloženje. «Zakaj pa vi ne pustite, da bi se zvon razlegal po kotlini? Saj lepo poje!* «Kdor prihaja sem zvonit, si prav gotovo ne želi, da bi lili mi jutri v Moskvi, pojutrišnjem v Londonu, temveč, da d nas danes vzel hudič. S takimi vred, kot ste vi, draga moja! želje ljudi so si zelo nasprotne.* «Kaj vam ne pride na misel,* je dejala nekam grenko. Majorjeva pripomba jo je neprijetno spomnila na njeno vlogo. Zavila sta k obali z namenom, da bi obšla otok po stezi. «Naj vam povem nekaj o tem zvonu. Ljudje se boje moči sveta in ne zaupajo vase. Zato prosijo pomoči, želja Je največkrat stvar skritega cilja aili zgrešene poti. Utrditi željo pred dvomom pomeni: kdor si kaj močno želi, to tudi ustvari. Zato se uresniči mnogo želja in med njimi se bo morda tudi vaša. Kaj ste si želeli?« Sunkoma se je obrnil k njej in jo pogledal naravnost v oči. Za hip se je zmedla, potem pa kar prehitro odgovorila: ((Neumna želja, želela sem si vrniti se od tam, kamor me boste poslali.« Wolf se Je v trenutku zresnil in spet nasmehnil. «Tega zares ne bi uganil. To je pametna želja. Porojena pa je iz strahu, zato je vredna toliko več.« Prijel jo je okoli ramen ln jo pritisnil k sebi. Nagonsko je začutil, da ji mora prav 3edaj, prav v tem trenutku utrditi zaupanje, zato ji je dejal: «Vi morate in boste uspeli, če si pa to poleg vsega še močno želite, je toliko bolje. So stvari, za katere mora biti človek pripravljen.« Molče mu je prikimala in se z otroško zaupljivostjo privila k njemu. Na zahodni strani otoka, kjer se odpira pogled na mračne gozdove nad jezerom, sta postala. Voda, ki Je tu najgloblja, je bila vijoličasto zelena. V njej Je odsevala vsa lepota umirajočega listja. Sedla sta v čoln ln odveslala proti obali, ki se je kopala v luči ugašajočega sonca. «Ali ste videli podpise v cerkvi? Napisanih, vrezanih v les, vgrebenih v kamen je toliko, da ne bi položil roke na čisto ploskev, človek je čuden. Roko mu vodi strah, da bi bil pozabljen. Upira se brezimnosti. S preprosto čačko na steni opozarja nase. Smešno, ali ne? Mnoge od teh grabi smrt morda prav ta trenutek in morda bo to edina sled za njimi.« «Saj to je grozno, če pomislite na to, kako Je resnično.« «Cas teče in nobena izgubljena prilika se nam ne vrne.« «Ala vam je žal?« ga je pomenljivo vprašala. «Meni ne. Jaz zase poskrbim, da sled ostaja. Bolj mi Je žal za vas, ker se ne znate poigrati z življenjem in čakate. Čemu? Koga? Komu na čast?« «Ne vem. Morda je nekaj v tej previdnosti. Nič ne morem za to!« mu je odvrnila zamišljeno in dodala: «Morda ne znam živeti.« ((Živeta je velika umetnost. Jaz živim preprosto in po enostavnih načelih, ki jih izrazim lahko v treh gesedah: živi nevarno, prikrito in hitro. Vsako od teh načel so ml dala leta. Mladost je izzivanje in iskanje nevarnosti, ker je spoznanje v tveganju. Pozneje sem svoj princip dopolnil: čim več vedeti o vsem, kar me obdaja in čim manj dati vedeti o sebi. To se pravi, živeti prikrito. Ker pa je v vojni vse to premalo, je treba živeti hitro in ne izpustiti ničesar, kar nudi življenje. 2e jutri se ribe v jezeru lahko goste s teboj ali pa ti črvi ln ptiči rijejo po drobovju.« «Všeč so ml ta vaša načela. Prav zanimiva so. Vprašanje Je samo, kako se stvar izkaže v praksi. Tudi jaz bi rada imela svoj življenjski princip v treh besedah kot vi. Živela bi rada v miru, ljubezni in počasi.« Wolf je spustil vesla in pomočil roke v vodo. Začel se Je od srca smejati: «Tudi vaša načela niso slaba. Po kvaliteti so vsekakor za izvoz v enaindvajseto stoletje, če bo ostalo še kaj živega do takrat. Kako imenitne misli, če bi združila najina načela v eno, to bi bilo morda še najbolje. Glasilo bi se: živi v nevarnem miru, v prikriti ljubezni in hiti počasi.« Oba sta se smejala posrečenemu duhovičenju. mestece z živosrebmim rudnikom, po velikosti drug^p, Evropi, katerega seveda za nobeno ceno niso hoteli Padala so tiha, ostra povelja, vse Je delovalo brezhibno. ^ Major Wolf je stal ob drevesu na pločniku in se P°L varjal z Ano. Oblečen Je bil v zelen, usnjen plašč, prek rtrLi na pa sta mu viseli avtomatska pištola in torba. NekfrJ ^ij je pogledal na uro, če teče vse v redu, in dal nekaj pf < častnikom, ki so mu hodili poročat. Oči so mu blisk«18 temo in objemale Ano. ^ Prejšnji večer ji Je podaril krznen plašč, vojni pl«*1’ *e, predujem za naloge, ki jih bo izvedla. Imel je velike ^ ji ker ga ni hotela vzeti, moral ji ga je vsiliti. Neverjetno v « pristajal. Bila je prava dama. Ker je vedel, da bo odš19’ vse uredil tako, da bi bila čim večkrat z njim. ^ «Kako se počutite, Ana?« jo je vprašal ln prižgal «?_, kar dobro. Zanimivo postaja.« ------•! * uciuvo.il Ul oc h IJUUIIhi. boste potrebovali v skrajni sili. V kratkem bomo sovra poščegetali na bokih, kjer Je občutljiv kakor ženska.« ^ «Upam, da bomo prispeli brez motenj,« je dejala v sk^jv «Naj vas ne moti, tudi če z motnjami. Danes spremstvu elitno enoto, ki Jo pošiljamo v okrepitev. tega bomo zavarovani z oklepniki,« jo je hrabril major- jl() Vojaki so že lezli v kamione in okoli stransporta Je.n5|d vse manj vrvenja. Izza kasa miških zidov je prihajal Sit0 . zvok motorjev, da Je podrhtevala meglena sivina. Skozi 9*'^ odprta vrata so se hrešče privalili trije tanki, hrumeli njih ln se uvrstili na čelo kolone. V Jutranji megli s° .^0 nnHnhnl /vV/v^.1___ ______________ ju___»j _ . . . ... tr J Med sivim aidovjem, ogrnjenim z meglo, so vojaki begali kot mravlje v mravljišču. Hlad je dihal Iz sivine in se mokro lepil po betonski cesti, kjer se je transport avtomobilov razvrščal v kolono. Nemci so prejeli vest, da partizanske enote ogrožajo Idrijo, "u- , V J LILI (Vi 1J1 HiegU podobni okornim, prepotopnim živalim. Pri obračanju v je kovina, ki se Je spoprijela z betonom, cvilila, da * zvok zažlral v kosti. m Dežurni oficir je strumno pristopil k majorju in h1'! ročal, da Je transport pripravljen za odhod. —H ((Dobro, v redu!« Je*dejaJ Wolf malomarno in pomig10^ ..n---. .. ... . - ip «Greva!» Napotil se je z njo k skupini oficirjev, S sap legli teku r ^ktnoi dorSi lovne« medalj sto pt SkobSv 1. F« 2. Jur •Ge, ■Wa • Ge, J- Juh ■ Auc S1«* 10- Ma, »ii, JVsk Usi J- Fra fVUj -Nob ;• Jož* Enz SIS 8-Km h I & s* tUl s kjŠlti >dru 5edn rMa S. Očit; Nu, s. s® 7*«n 54' ■itS ttidi . §5 'ari petri a*. s v „ tO V lejHru K M do C* v; $ rlu & "da % *4u % ŠPORT ŠPORT ŠPORT V PREDOLIMPIJSKEM TEDNU Sovjeti najhitrejši Keller zmagal v kombinaciji 10. — Sovjeti so dolg, S1Jaj€n usPeh v smučarskem telmv,113 I™ na predolimpijskem "»vanju v Sapporu. 2S-letni Fe- ki Je na zadnjem sve-«1 prvenstvu osvojil bronasto ^ J°» je tokrat zasedel prvo me-^bevom sv°i’m r°ja^orn Jurijem ^stvica teka na 15 km: 2 !'edor Simašev (SZ) H^Skobov (SZ) ]■ Oerhi 45’16”41 45’33”83 1 ®;V,‘ard Grimmer (ZN) 45’37”10 i'S^Demel (ZN) 45’42”48 6 P- Klause (VN) 45’45”94 1 A*a Mleto (Fin.) 45’48"90 8 kT” Ner]and (Nor.) 45’49”89 8 jjf! Aslund (šve.) 46’21”82 10. Mit!Sp,fndstroem (šve-) 46’24"33 **e ElI«>t (ZDA) 46’33”49 M kombinaciji je zrna- dane« nodtd Nemec Keller, ki je I5u,0sv°iil Peto mesto v teku na ji y sjt0^em ko je bil včeraj tret- l*itvica nordijske kombinacije: i vl'anZ, KeUer (ZN) 425,98 3. S,tKatsaro (Jap-) Sasaki (Jap.) 5 Gasienica (Pol.) iS.Damciin (It.) ? Sl**0 Maka no (Jap.) Rudhart (ZN) Olav Berg (Nor.) 411,36 407,78 407,00 393,18 384,64 383,42 382,96 NAMIZNI TENIS V soboto ob 21. uri in v nedeljo zjutraj, bodo v Milanu kvalifikacije za vstop v italijansko moško namiznoteniško B ligo. Na tem kvalifikacijskem turnirju bodo sodelovala naslednja društva: Sokol iz Nabrežine, Julia iz Trsta, S. Marco iz Verone in Imperial iz Bočna. * * * Drevi ob 20.30 bodo v Nabrežini nadaljevali s turnirjem za namiznoteniški moški pokal Trsta. Med seboj se bosta pomerili ekipi Sokola in Julie A. NOGOMET LA VALLETTA, 10. - Prijateljska tekma med italijansko nogometno amatersko reprezentanco in Malto «under 23» se je končala pri neodločenem izidu 0:0. Zaostalo tekmo A skupine italijanske nogometne C lige med Der-thono in Legnanom bodo odigrali danes ob 15. uri v Tortoni. Tekmo bo sodil Luciano Scolari. GLASGOW, 10. - V prijateljski nogometni tekmi sta Celtic in Feije-noord igrala neodločeno 1:1. KOŠARKA TEDENSKI PREGLED Borovim mlajšim mladincem spodletela uvrstitev v finalni del tekmovanja Končalo se je tudi prvenstvo naraščajnic, kjer pole-tovke niso imele sreče - V nedeljo povratni del D lige V najvažnejši nedeljski košarkarski tekmi za naša košarkarska moštva so Borovi mlajši mladinci izgubili v Škedn ju in so si s tem zapravili možnost vstopa v finalni del tega prvenstva. ČLANI V nedeljo so Borovi člani počivali, ker se je zaključil prvi del prvenstva D lige, v katerem so «plavi» trenutno na tretjem mestu z 12 točkami. S tem prvim delom prvenstva so trener in igralci na splošno zadovoljni. Borovci so namreč začeli prvenstvo z namenom, da bi si nabrali čim več točk, da bi se izognili borbi za rešitev in bi se uvrstili nekje na sredini lestvice. «V tem smo tudi uspeli», pravi trener Mari. «Ne samo to: čeprav le za eno kolo, smo bili celo sami na vrhu lestvice, kar predstavlja za nas velik uspeh. Moštvo še ni doseglo prave forme in upam, da se bodo naši košarkarji čimprej razigrali, tako da bomo dali svo- jim navijačem še kako zadoščenje.* Razveseljivo je dejstvo, da so borovci trenutno drugi na disciplinski lestvici, kar kaže, da so naši fantje korektni in športni. V nedeljo se bo začel povratni del prvenstva D lige. Borovci bodo igrali v San Dona del Piave proti peterki Vini Canella, in sicer ob 17.30. Vse tekme na domačih tleh pa bodo «plavi» igrali v telovadnici Ulice Della Valle, z začetkom ob 15.30 in ne več ob 17.30. To pa zaradi tega, ker ob tej uri navadno igra Italsider, ki nastopa v C ligi. MLAJŠI MLADINCI S porazom proti Servolani so si borovci v nedeljo zapravili vsako možnost vstopa v finalni del tekmovanj tega zanimivega prvenstva. V finale sta tako vstopila tržiški POM in Servolana. »Plavi* so v nedeljo dobro začeli in so bili v. prvem polčasu celo v vodstvu. V drugem delu igre pa m, |„| im, ui, nuni, umu 11111111,111111, imiHHmmmiin ODBOJKA TEDENSKI KOMENTAR KLJUB PORAZU JE KRAS ZABOVOLJIL MOŠKA B LIGA trema „ , v Petem povratnem kolu ti tudi Scaiolo. Tekma sama torr,,.? Preveč navdušujoča saj so v , , Predstavniki precej popustili tli kolih, razen tega so PwUc“ nekoliko okrnjeni. Po Is tr?n,f.etu pa je Sergij Veljak, ki 1)1 krnic 0 v blesteči formi le znal a za sabo soigralce, da ni večjih ovir v igri. •° ^gih - Pravi) ,, Presenečen je je zopet pristne! .Pa La Torre, ki je na ti o?f *^rišču izgubila proti Čelanu An° ,s to ekipo nekaj ni v lotšj' je bila pred dvema kote^?® vedno v teku, čeprav le Ubert^' ^ PrV° mesto' 1 'Dolu*8*0 Sladko izgubila proti 's ni zmogel igre, ki mu je a v prejšnjem kolu zmago Itidi 5 ®or _ »til fei? set prvenstva. • Povratnega kola. SfIJSi' ‘Scaiola 3:1 ~~ Libertas 3:0 ■— *La Torre 3:1 :a - ‘Ferroni 3:1 Lestvica SS* V, 14 14 0 42 3 28 13 11 2 35 12 22 13 9 4 30 19 18 13 7 6 25 27 14 11 6 5 22 18 12 14 6 8 26 30 12 12 3 9 14 32 6 10 2 8 14 27 4 11 2 9 11 29 4 kolo: SuPL*"; Ceiana La Torre *£NSKA B LIGA v B X>Pini je Breg premagal l doli,,,, domači Ultravox. čeprav k tozifj Predstavnice zabeleži-y 'gra j'n rezultat, je bila njiho-|e ,Jredno slaba, saj je slo-v3t>o j8 Podvigih posameznic, C.^tah i se bo kriza v Brego-j; '8tjik» kai kmalu izgubila, sicer tNa h.”1 pr°tl močneišim ekipam !).Svk?‘edla- d d0-niti tokrat ni uspelo Pozitivnega rezultata, če- prav so precej dobro zaigrale. Pri-mavera je pač bila zaenkrat premočna. Zaključil se je s tem prvi del prvenstva, na čelu so kar tri ekipe z istim številom točk in vse tri imajo še mnogo upanja na končno zmago. Izidi 5. kola: Breg - - Ultravox 3:1 Primavera — Bor 3:1 OMA - - Marzotto 3:1 LESTVICA Breg 5 4 1 14 6 8 Primavera 5 4 1 14 7 8 OMA 5 4 1 13 7 8 Bor 5 2 3 9 10 4 Ultravox 5 I 4 4 15 2 Marzotto 5 0 5 4 15 0 Prihodnje kolo: ' A Bor — Ultravox, Marzotto - Pri- mavera, OMA — Breg. « « « V C skupini še dva negativna nastopa naših predstavnic, Zarja, čeprav je zadovoljila s svojo igro se ni mogla zoperstaviti premočnim igralkam Come, ki štejejo v svojih vrstah odlično bolgarsko igralko Čakarovo. Sokol pa je naletel na celo vrsto nesrečnih zapletljajev, ki so seveda negativno vplivali na razpoloženje igralk. Zato pa so s svojo vnemo prav prijetno presenetile. V drugačnih okoliščinah, bi prav gotovo dve točki romali v Nabrežino. Tudi v tej skupini se je prvi del končal in na žalost, so naši predstavnici zasedli zadnji dve mesti. Upajmo, da bo povratek uspešnejši. Izidi 5. kola: Coma — Zarja Minelli — Sokol 3:0 3:2 LESTVICA Minelli Coma Lido di Spiha Galileo Zarja Sokol 0 15 0 10 1 12 3 8 2 9 10 3 8 13 4 5 14 5 6 15 Prihodnje kolo: Minelli — Zarja, Galileo — Lido di Spina, Sokol - Coma. Prvenstva moške in ženske B lige bo6ta ta teden počivali. Prihod- ki \ fosilih in se pogovarjali. Udarili so s petami in dvignili nje kolo bo torej na sporedu 20. oz. 21. februarja. MOŠKA C LIGA V moški C ligi se Kras v prvem povratnem kolu ni mogel oddolžiti za poraz v krstem nastopu proti Libertasu iz Padove, čeprav je predvajal res vrhunsko odbojko. Zgoničane pa moramo kljub temu pohvaliti in če bodo nadaljevali s tako igro bodo gotovo pripravili še marsikatero presenečenje. MOŠKA D LIGA Brežani so tudi tokrat ostali praznih rok. Upajmo torej, da bo v prihodnje sreča bolj naklonjena dolinskim predstavnikom. 01ympia tokrat ni uspela in je morala položiti orožje v samih treh setih proti ekipi PAV in to celo na lastnem igrišču. Izidi 3. kola: t>. Pav — 01ympia 3:0 CSI — Breg 3:0 Turriaco — Torriana 3:0 Acegat — Crda 3:0 LESTVICA CSI 5 5 0 15 0 10 Acegat 5 5 0 15 2 10 CRDA 5 4 1 12 7 8 01ympia 5 3 2 9 8 6 PAV 5 3 2 9 8 6 Turriaco 5 2 3 7 9 4 Kennedy 4 1 3 6 10 2 Aurora 4 1 3 5 9 2 Breg 5 0 5 3 15 0 Torriana 5 0 5 2 15 0 Prihodnje kolo: PAV - Turriaco, CRDA - CIS, Breg - Aurora, Acegat - Torriana, 01ympia - Kennedy. MOŠKA A LIGA V moški A ligi končno spet pozitiven nastop tržaške Arc-Linee. V štirih borbenih setih so se domačini oddolžili za poraz v Anconi v prvem dalu prvenstva. Igra Tržačanov pa še vedno ni dosegla tiste ravni, ki si jo je vodstvo obetalo ob začetku prvenstva. Vseeno je ta zmaga dragocena, saj so se igralci Arc-Linee s to zmago nekoliko oddaljili od nevarnih predelov lestvice. Izid: Renana - Bumor 3:1, Bu-scaglione - Bovoli 3:0, Are Linea -[Baby Brummel 3:1, Panini - CUS | Milano 3:2, Ruini - Minelli 3:1, Ca- sadio - Spem 3:0. Lestvica: Panini in Ruini 28, Bumor 24, Renana 22, Casadio 18, B. Brummel 14, Arc-Linea in Minelli 12, Buscaglione 10, CUS Milan in Spem 6, Bovoli 0. ŽENSKA A LIGA Tudi v 4. povratnem kolu je šlo vse po predvidevanju. Na vrhu lestvice samevata CUS Parma in Fini, zagrizena borba pa se odvija za tretje mesto med Cognejem in Casagrandejem. V nevarnih vodah pa se še vedno nahaja go-riški AGI. Rezultati 4. povratnega kola: CUS Parma - AGI 3:1, Cogne -Mediterraneo 3:0, Casagrande - Con-fit 3:1, Latorre - Palermo 3:0, Fini - Presolana 3:1. Lestvica: CUS Parma 26, Fini 24, Cogne in Casagrande 18, Latorre 13, Confit 10, Presolana 8, AGI 6» Fari Palermo 4, Mediterraneo 2. S. R. Zakaj ne v slovenščini? BOK - GAJA 2:0 (15:2, 15:0) BOR: Švagelj, Bolčina, Kodrič, Kalan, Artač, Hrovatin. GAJA: Z., I. in V. Grgič, Bachi, Je-lušič, Hrovatin, Kalc, Guštin, So sič. V ponedeljek je bilo na stadionu «Prvi maj* mladinsko srečanje med ženskima ekipama Bora in Gaje. O tekmi ni kaj povedati, ker je bila premoč borovk očitna, kar jasno kaže tudi rezultat. Omeniti pa moramo dogodek, ki se .je pripetil pred tekmo. Ekipi sta pozdravili s trikratnim »zdravo* in stranski sodnik Maroon je velel pozdrav ponoviti. Dekleta so še enkrat pozdravila v slovenščini. Na ponoven ukaz sodnika so borovke pozdravile »zdravo* in takoj zatem pa s »hurra*, Gaja pa se je temu uprla. Pred tekmo je zato sodnik na zapisnik napisal, da igralke niso hotele pozdraviti. Vprašujemo se, zakaj sodniki tako ravnajo le s slovenskimi ekipami, ker je znano, da imajo drugod po Italiji odbojkarske ekipe svoj pozdrav, ekipe nemške narodne manjšine pa pozdravljajo v nemščini. Če torej nd nobenega enotnega pozdrava za vse ekipe, zakaj le slovenska moštva ne smejo pozdravljati v svojem jeziku? INKA so skoraj popolnoma odpovedali, kar so seveda izkoristili domačini, ki so si nabrali zanesljivo prednost ter tako tudi zasluženo zmagali. Z nedeljskim srečanjem so borovci končali. Kmalu pa jih čaka prvenstvo »Prima divisione*. V tem prvenstvu bodo nastopali v glavnem z namenom, da si prido- bijo novih izkušenj pred presto- pom — prihodnje leto — v prvo moštvo. NEDELJSKI IZIDI Servolana Bor 54:40 POM - Don Bosco 97:46 Italsider- Grado 62:32 LESTVICA POM 10 9 1 671 397 18 Servolana 9 7 2 488 465 14 Bor 10 6 4 342 365 12 Italsider 9 5 4 443 448 10 Don Bosco 10 2 8 516 568 4 Grado 10 0 0 346 577 0 Servolana in Italsider bosta igrala zaostalo tekmo. V finale sta se uvrstila POM in Servolana. NARAŠČAJNIKI V nedeljo sta se obe naši ekipi, ki nastopata v naraščajniškem prvenstvu dobro izkazali. Borovci so se do konca upirali močnemu Don Boscu, Polet pa je iztrgal v Škednju obe točki. Za borovce je bil nastop proti ekipi Don Bosco velikega moralnega pomena. »Plavi* so namreč zadnje čase zabeležili le poraze in so poleg tega tudi slabo igrali. Tokrat pa so se popolnoma oddolžili z lepo in živahno igro. Poletovci so potrdili, da so trenutno v dobri formi. Tavčarjevi i-grald imajo vse pogoje, da dosežejo prav kmalu še nova zadoščenja. NEDELJSKI IZIDI Bor - Don Bosco 51:58 Ricreatori - Italsider 38:29 Servolana - Polet 32:44 Lloyd B - Lloyd A 64:103 DEČKI Borovi in Poletovi dečki se vestno pripravljajo za bližnje prvenstvo. Prejšnji teden so bila na sporedu namreč kar tri srečanja. Najprej sta se pomerili ekipi Bora B in Poleta. Po zanimivi in borbeni igri so poletovci odpravili svoje nasprotnike. V soboto pa sta bili zaposleni obe peterki Bora. Bor B je igral proti Cdrcolo Marina Mercantile in je izgubil le za las. Tekma Bor A-Inter 1904 pa je potrdila, da sta ta dve ekipi med najmočnejšimi v Trstu in da bosta imeli tudi v prvenstvu vodilno vlogo. b. 1. SMUČANJE GARM. PARTENKIRCHEN, 10. — Francozinja Daniele De Bernard je osvojila 1. mesto v veleslalomu pred Švicarko Rito Good. De Bernardova je prevozila 1370 m dolgo progo, z višinsko razliko 350 m v času 1’28”85. ATLETIKA V NEDELJO V FURLANU Videmčani v krosu odločno najboljši Najboljši borovec je bil Ruzzier V Marianu del Frluli so bila v nedeljo zjutraj tekmovanja za de želno prvenstvo v Krosu, ki jih je letos organiziralo tamkajšnje društvo Intrepida. Izreden je bil nastop atletov iz Vidma, poleg velikega števila nastopajočih (trije avtobusi) so tekači Libertasa iz Vidma osvojili vsa prva mesta. Njihova premoč je bila tolikšna, da se je samo en Tržačan uvrstil med prve tri, to je mlajši mladinec Currl. Posebno med člani sta pripadnika Libertasa, Pizzi in Miani dokazala, da sploh nimata nasprotnikov. Tržačani so tokrat res dokazali, da so še zelo daleč s pripravami in tudi letos lahko predvidevamo, da bodo le v izrednih primerih tržaški atleti nastopali na isti ravni kot »bratranci* iz Vidma in Pordenona. Tudi borovci v takšni konkurenci niso posebno blesteli. Njihov nastop lahko primerjamo le z rezultatom, oziroma s časom, ki so ga dosegli. Pozitiven je bil nastop Fabija Ruzzierja. Na cilj je prispel kot 30., startalo pa je 54 tekačev. Lahko še omenimo, da se je večina tržaških dolgoprogašev uvrstila za njim. Na običajni ravni sta tekla Stojan Sancin in Vojko Cesar, ki sta zadovoljivo zaključila letošnjo sezono krosov. Dušan Švab pa je moral odstopiti zaradi bolečin v desni nogi. REZULTATI Naraščajniki: 1. Giuseppe Saccbi (Libertas Videm) 12'53”4. Mladinci: 1. Sergio Accaino (Libertas Videm) 18’56”3; 30. Fabij Ruzzier (Bor) 21'43”3. Člani 6 km: 1. Lauro Miani (Libertas Videm) 17’23”8; Dušan Švab (Bor) odstopil. Člani 12 km: 1. Giovanni Pizzi (Libertas Videm) 36’14”4; 14. Stojan Sancin (Bor) 45’03’’0; 15. Vojko Cesar (Bor) 49’59”2. Z. P. SMUČANJE V Ravasclettu se bo danes začelo 22. italijansko prvenstvo v skokih in v nordijski kombinaciji za mladeniče od 10. do 19. leta. iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiniuiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiii NOOOMCT TEDENSKI KOMENTAR Vesna in Primorje zopet poražena Zarja in Breg uspešno nadaljujeta Položaj Križanov in Prosečanov postaja iz nedelje v nedeljo bolj nevaren Lloyd A LESTVICA 12 12 0 1004 567 24 Ricreatori 13 11 2 755 473 22 Don Bosco 13 7 6 682 666 14 Lloyd B 12 7 5 637 662 14 Polet 12 5 7 515 466 10 Italsider 11 3 8 456 582 6 Servolana 12 2 10 473 764 4 Bor 11 1 10 386 778 2 PRIHODNJE KOLO Lloyd A-Polet (v soboto) Lloyd B - Bor (v soboto) Don Bosco - Ricreatori Italsider - Servolana NARAŠČAJNICE Končalo se je prvenstvo naraščaj nic. V finalni del tekmovanj sta se uvrstili ekipi tržiškega Italcantieri -ja in Calza Bloch A. Gotovo najmočnejše moštvo tega prvenstva so bile tržiške košarkarice Italcantie-rije, ki so tudi neporažene končale to prvenstvo. Poletovke, ki so v zadnjem kolu počivale, so — žal ostale na zadnjem mestu lestvice, kljub temu pa lahko ocenimo nji hov nastop kot zadovoljiv. Naše igralke so namreč pokazale velik napredek. NEDELJSKA IZIDA Italcantieri - Calza Bloch B 2:0 b.b. Calza Bloch A-Ricreatori 46:35 Počitek: Polet LESTVICA Italcantieri 8 8 0 408 137 16 Calza Bloch A 8 6 2 351 217 12 Calza Bloch B 8 3 5 179 246 5 Ricreatori 8 2 6 178 295 4 Polet 8 1 7 165 379 2 Calza Bloch B točko manj zaradi odpovedi tekme. Italcantieri in Calza Bloch A sta si priborila pravico do nastopa v finalnem delu tega prvenstva. Po toliko odgodenih tekmah so v nedeljo končno odigrali v redu vse napovedane tekme amaterskih lig. Temu je nedvomno pripomoglo tudi lepo in sončno vreme, ki je privabilo ob rob igrišč precejšnje število gledalcev. 1. AMATERSKA LIGA Začel se je povratni del prven-stya, v katerem nismo zabeležili presenetljivih izidov, niti bistvenih premikov na lestvici. Kriška Vesna je doživela še en poraz. Križani so bili v gosteh pri Audaxu, ki je že v 10. min. izkoristil napako vratarja Tenceta in prišel v vodstvo. V nadaljevanju sta padla še 'dva gda: enega'je''dosegel Audax, drugega pa Vesna, ki je s tem porazom pokopala mnogo svojih upov na obstanek v 1. ligi. IZIDI ‘Arsenale - Libertas 2:1 Manzanese - ‘Fiumicello 2:0 ‘Cremcaffč - Pro Romans 1:1 ‘Torriana - Aquileia 0:0 ‘Fortitudo - S. Giovanni 1:1 ‘Palmanova - Pieris 2:1 *Audax - Vesna 2:1 Mariano - ‘Percoto 4:2 LESTVICA Aquileia 16 7 9 0 16 8 23 S. Giovanni 15 8 6 1 27 11 22 Manzanese 16 7 7 2 19 7 21 Fortitudo 16 6 6 4 19 14 18 Cremcaffe 16 6 6 4 14 14 18 Pieris 15 4 8 3 14 12 16 Pro Romans 16 4 8 4 15 13 16 Percoto 16 5 6 5 18 20 16 Audax 15 4 7 4 16 18 15 Arsenale 15 5 4 6 16 16 14 Palmanova 16 4 6 6 13 16 14 Pro Fiumic. 16 2 9 5 10 14 13 Mariano 16 5 4 7 18 19 12 Torriana 16 3 6 7 11 18 12 Libertas 15 2 5 8 9 17 9 Vesna 15 2 3 10 10 29 7 PRIHODNJE KOLO Vesna - Torriana Pieris - Percoto Libertas - Fiumicello Pro Romans - Palmanova Aquileia - Fortitudo Manzanese - Arsenale Mariano - Audax S. Giovanni Cremcaffč 2. AMATERSKA LIGA Odigrali so drugo povratno kolo. Na vrhu lestvice je prišlo do nekaterih sprememb, ker je Itala izkoristila spodrsljaj Rosandre in se tako prerinila na prvo mesto. V borih treh točkah pa imamo za njo kar pet moštev. Kar zadeva začelje pa se bo borba vodila med tremi moštvi, med katerimi je tudi enajsterica Primorja s Proseka, ki je v nedeljo spet okusila grenkobo po raza, tokrat na domačih tleh. Položaj Primorja, že tako zelo slab, je tako postal kritičen. Moštvo se bo izvleklo iz sedanje krize le, ko se bo psihično utrdilo. IZIDI ‘Ronchi - Rosandra 1:0 ‘S- Canzian. .t.JTurriaca 0;0 .. ‘S. Anna - Pro Farra 0:0 Fogliano - ‘Primorje 2:0 Itala ‘CRDA 3:0 ‘Aurisina - S. Marco 4:1 ‘Muggesana - Giarizzole 1:0 LESTVICA Itala 15 8 5 2 21 5 21 Rosandra 15 8 4 3 17 11 20 Ronchi 15 7 6 2 10 5 20 S. Anna 15 5 9 1 21 14 19 Aurisina 15 6 6 3 23 14 18 Turriaco 16 6 5 4 17 16 17 Muggesana 15 4 8 3 13 9 16 S Canzian 15 4 8 3 11 9 16 S Marco 15 6 3 6 22 22 15 Fogliano 15 4 6 5 14 11 14 Pro Farra 15 4 4 7 9 19 12 CRDA 14 1 6 7 7 20 8 Primorje 15 1 6 8 7 20 8 Giarizzole 14 0 4 10 2 19 4 PRIHODNJE KOLO Rosandra S. Anna S. Canzian - Aurisina Pro Farra - CRDA Fogliano - Muggesana Turriaco Primorje Giarizzole - Ronchi S. Marco • Itala 3. AMATERSKA LIGA Odigrali so le nekaj tekem, ki so jih v prvem delu prvenstva odgo-dili. SKUPINA «N» Enajsterica Devina je bila v nedeljo v gosteh moštva Inter SS in zgubila s klasičnim rezultatom 2:0. Za Devinčane je bil to šesti poraz v tem prvenstvu, v katerem so v zadnjih petih kolih osvojili le pičlo točko. IZIDA Inter SS - Devin CMM Sauro - Audax LESTVICA 2:0 4:1 CMM Sauro 10 9 1 0 34 5 19 Inter SS 9 7 1 1 15 3 15 Portuale 9 5 1 3 14 12 11 Audax 9 3 3 3 13 13 9 Union 10 4 1 5 7 15 9 Don Bosco 10 3 2 5 14 16 8 Primorec 9 3 1 5 17 11 7 Vesna B 10 1 4 5 8 18 6 Devin 9 2 1 6 9 19 5 Demacori 9 0 5 4 3 20 5 PRIHODNJE KOLO Demacori - Primorec Audax ■ Portuale Devin - Union Vesna B - Inter SS Don Bosco CMM Sauro SKUPINA «0» Bazoviška Zarja, ki je bila v nedeljo v gosteh pri Virtusu se je vrnila domov z obema točkama v žepu. Kljub zmagi pa Bazovci tokrat niso zadovoljili. Ni dvoma, da so zašli v slab dan, zmagali pa so vseeno, kar je za lestvico zelo važno. Bolj uspešni so bili Brežani, ki so z visokim izidom premagali predstavnike Bar Veneta. Treba pa je upoštevati, da je bil nedeljski nasprotnik «plavih» res šibko moštvo, o čemur priča tudi njegov položaj na lestvici IZIDI Virtus Breg COOP Zarja Zarja Bar Veneto - Esperia LESTVICA 11 9 2 0 0:1 5:0 1:0 23 5 20 Breg 11 9 1 1 27 9 19 Lib Prosek 11 6 3 2 22 9 15 Roianese 10 5 2 3 14 10 12 Viani 11 4 3 4 10 9 11 Virtus 10 3 3 4 12 11 9 Esperia 10 4 1 5 14 14 9 COOP 11 3 2 6 13 21 8 Primorje B 11 2 4 5 17 27 8 Olimpija 11 2 2 7 10 19 6 Bar Veneto 11 0 1 9 8 37 1 PRIHODNJE KOLO Viani - Roianese Bar Venete - COOP Esperia - Olimpija Primorje B - Libertas Prosek Virtus - Breg Počiva Zarja B. R. Pozdrav. še enkrat razpored, izdajte nalog za primer na-H ,v%ite motorje!« je zapovedal major poveljniku enote. 1° podoficirji so stekli k svojim vozovom, povelja so » vu . a- Motorji so zabobneli in njihov ropot je napolnil S, jj^o. Ana se Je čudila, ker se je vse premikalo kakor v spustiš v pogon. Xkr)oOi oficir se Je vrnil v teku in javil, da so povelja Major Wolf je stopil k ©klopnemu avtomobilu, z gH>om odpri vrata in rekel: . llte vstopiti, mlada dama!« 86 J® zahvalila in sedla. K njej Je sedel major, k Pa poveljujoči oficir. Stroji so zarohneli močneje in > kJ* Je premaknila. Sprva Je lezla počasi kot dolga, ' »PrTr- I>va motorista s strojnicama na prikolicah sta vozi-(»i *Viri I ’ Potem pa je kolona zdrvela skoči speče mesto. se ne poznata,« Je dejal Wolf in potikal po rami %^pred seboj. «To je stotnik Kniedke, komandant naše »MVm^Padalne enote gorskih lovcev.« cNtl! nh je,» je dejal mladi plavolasec, se obrnil in Ani Obraz je imel ožgan od sonca in vetra, oči svetle voj^risane, a čelo kljubovalno izbočeno. Bil je mlajši od »AjU rakla toplo, se nasmehnila in mu podala roko. J° Je stisnil in dolgo zadržal, da je čutila, kako •Cu/pplota burno in neurejeno pronica vanjo. tVaa»rea našega obveščevalnega oddelka,« Je pojasnil Wolf. j Je všeč?« Je vprašal nekoliko hladno, ko je opazil ženske lačnega moškega. s^nJe njene roke mu ni bilo všeč, zato je pokazal *^/°J° nejevoljo, da bi omejil stotnika že v začetku. I^Mom Je Je dejal Knieoke in izpustil njeno roko. kN r®* bosta imela še priliko bolje spoznati se. Samo ne ^ > ppod stotnik. Odnosi med ljudmi v armadi morajo Dolcih mejah pristojnosti. To gotovo veste,« se Je na-‘ ^ bi se šalil. «0 seveda, razumem, gospod major. Vsekakor v dostojnih mejah,« se je smejal stotnik in tudi Ana se je zasmejala in potem še major z njima. «Prijetno bo potovati z vami, gospodična, v to prekleto globačo. Z vami bi šel tudi do pekla in nazaj. Pa kaj, ko so tako lepa spremstva izredno redka,« ji je plavolasec kar naprej dvoril, ne da bi vzel resno majorjevo svarilo. «Res, presenečena sem nad vsem.« «Saj ste lahko. Kakšna čast tudi za vas, gospodična. Vozite se v spremstvu izbranih mož najboljše vojske na tem prekletem svetu, ki se prav tako noro otepa našega reda, kot se otepa fanta kakšna sramežljiva devica. Upam, da se počutite med nami kot devica Marija pod baldahinom v pro-oesiji salezijancev.« Vsi so se zasmejali. Se šoferju, ki je sedel resen za volanom, so se usta nehote ukrivila v nasmešek. «Saj smo salezijanci. Vsi nemški vojaki na Balkanu bodo morali poleg železnih križcev, jurišnih znakov in ran j eniških značk dobiti medaljo kreposti za vzdržnost. Poglejte, gospod major, kakšne krivice se nam dogajajo. Kakšne nezaslužene prednosti in dodatki so francoski ali laški bordeli.« Wolf se je vznevoljil, ne toliko zaradi stotnikovih besed, kolikor zaradi namena, da bi blestel pred Ano in jo opozarjal nase. Zato ga je zavrnil: «Beždte no, stotnik. Ne pretiravajte! Saj ne podajate poročila o sovražnikovih izgubah. Po podatkih iz prvih virov mi je dobro znano, da nimate niti vi niti vaši pogojev za vpis v klub onanistov. Res zanimivo, čemu si ne zaželite, na primer ruskega bordela. Tej vaši želji bi kaj lahko ustregli.« «Lepo se vam zahvaljujem .Rusija marsikomu ne diši. Se manj pa nam, ki nas je vojska izvežbala za strmino. To se pravi, gospod major, da bo v gnezdu, kamor nas pošiljate, tudi kaj boljšega, kakor Je bilo v Narviku.« «0, seveda! Za vas je že vse pripravljeno.« Major Wolf in stotnik Knlecke sta bila nekaj časa pred vojno v garnizonu gorskih lovcev na Bavarskem Wolf se je spomnil invazije na Norveškem, kjer sta se v strminah Sogne- fjorda srečala s Knieckejem. Tam so ga obtožili, da je nadlegoval norveška dekleta in zanemarjal enoto. Razrešili bi ga s poveljniškega mesta, da se ni prav posebno izkazal pri napadu ob izkrcanju in pri zavzemanju obalnih utrdb. «Brez skrbi, Kniecke! V teh krajih ženske niso na ledu spočete. Ce boste drzno gonili bando, z vsakega večjega hriba v daljavi lahko ugledate morje. Blizu morja pa so vroče.« Stotnik je pokazal vrsto blestečih zob. «Vidite, gospodična, kako skrbijo za nas. To je popolna oskrba moštva. Srečen človek v srečni vojni!« je vpil stotnik, da je preglasil rohnenje motorjev in hrup tankov, ki so vozili pred njimi. Danilo se je, ko je kolona zavila s ceste proti Idriji. Cesta se je zožila. Vodila Je skozi redka naselja in se izgubljala v gozdovih, nad katerimi se je dvigala jutranja megla. Svet je postajal samoten in hribovit. Vozila so povečala medsebojno razdaljo. Kolona se je zavila v oblake prahu. Nad redkimi hišami je plesal dim. Ljudje so že vstajali in se pripravljali k delu. Ana se je zagledala v pokrajino skozi ozko, režasto okno. Gozdovi so rumeneli, domačije samevale, obrazi ljudi, ki jih Je zdramil ropot, so bali videti ob oknih kot žar lastne slike na steklu. Pred neko hišo sta obstala otroka z mržnjo v očeh. Vse je brzelo mimo nje. Neko nerazumljivo čustvo Jo Je obhajalo, da je postala odsotna in preslišala celo pogovor obeh oficirjev, Id sta obujala spomine na vojni pohod. Nenadoma so kolono, ki Je doslej drvela, ustavili ostri ovinki. Svet se Je prevesil in cesta se je zgubljala v ozko dolino med skalno hribovje. Ano Je na prvem ovinku zbodla velika tabla: Achtung — Bandengebiet! Vozite samo v spremstvu! Pod besedilom Je gospodarila mrtvaška lobanja z dvema navzkriž položenima kostema. «Nevamo ozemlje!« Je oznanil tudi major. Ozrli so se skozi line, kot bi pričakovali napada. Iz gozda Je hladno zavelo. Obmolknili so za nekaj časa in se zaprli vase. V kotlini pod seboj so uzrli razbitine požganih kamionov, ki so kot oguljena rebra poginulih živali ležela v nekošemi travi. Nekaj niže pa so videli ožgano zidovje, oškropljeno od izstrel- kov. Major se je obrnil k radiotelegrafistu: ((Vzpostavite zvezo s tanki!« Ko je dobil zvezo, je dal povelje, naj vozijo v bojnd pi pravljemosti. Takoj za prvim zaselkom so s tanki kmetu, ki je šel r polje, splašili konja. Videli so, kako mu vihra griva, ko i bežal čez polje, ob cesti pa je kmet žalostno gledal za njin Vozili so naprej. Pokrajina Je bila tiha in spokojna. Ni nevarnega nd bilo v njej. Serpentine so se vrstile. Stroji s požirali kilometre. Napetost je popustila. Major se je obeši njaško nasmejal in pričel zbadati stotnika: «Malo ste pobledeli, gospod! Vozimo se v mišnico, če vai to majhno pojasnilo ne bo pokvarilo dobre volje. Mački mišnici, obdani z žico in železobetonom. Ali ni smešno i tragično? Dobro, da se bom vrnil in mi ne bo treba deli usode z vami. Hodili boste lovit in vse noči boste pazili d vam rdeče miši ne pregriznejo vratu. Ha, ha, Kniecke. dobi stari vojak. Vaša nova vloga ni nič kaj zavidanja vredni čeprav je častna.« «Hvala za čast in za skrb, gospod major. Tolaži me sam to, da ste tudi vi v mišnici. Sicer samo malo večji od moji Skupaj bomo grizli žična ta rebra.« Zbadala sta se naprej in spravila vse v dobro voljo. Ana p Je kljub temu postajala živčna. Bledica ji je pokrila obra in nič kaj dobro se ni počutila za jeklenimi stenami. Wolf j to opazil in Ji ponudil nekaj požirkov osvežilne pijače, ki ! Jo je vedno pripravil za pot. Mešal Je kavo in konjak. Pijač jo je osvežila. «Malo strahu prav nič ne škodi, moja draga. Vsemu se J treba privaditi. Negotovost in strah sta očiščevalno sredstvi Poceni zdravilo za visokost.« «Mene ni sram, da me Je strah. Nisem navajena kletki Vsi ti robovi nad cesto groze, kakor da se bodo posuli na nai V tem vozilu se počutim tako, kot bi imela zavezane oči i zvezane noge.« (Nadaljevanfe slediJ Uredništvo TRST Ul. Montecchi 6/11 PP 559 Telefon 93 808 94 638 Podružnica GORICA Ul 24 Maggio 1/1 Telefon 33 82 Uprava TRST Ul Montecchi 6/II Telefon 95 823 Ul. sv. Frančiška 20 Telefon 37 338 Naročnina Mesečno 950 lir — vnaprej, četrtletna 2.700 lir, polletna 5.200 lir, celoletna 9.600 lir. Letna naročnina za inozemstvo 15.500 lir. SFRJ posa- mezna številka v tednu in v nedeljo 80 par, mesečna 14 din, letna 140 din Poštni tekoči račun Založništvo tržaškega tiska, Trst 11-5374 PRIMORSKI DNEVNIK Za SFRJ Tekoč račun pri Narodni banki v Ljubljani 5°1-3-2Wj «ADIT» - DZS, Ljubljana, Gradišče 10/11 nad telefon U Oglasi Za vsak mm v višini enega stolpca; trgovski 200' fina^|jSj, upravni 300, legalni 400, osmrtnice in sožalja 200 lir. »Mali M ^ 50 lir beseda. Oglasi za tržaško in goriško pokrajino se naroča upravi. Iz vseh drugih pokrajin Italije pri «Societa Pubblicita Stran 6 11. februarja 197 Odgovorni urednik Stanislav Renko Izdaja in tiska ZTT.W SEVERNA IRSKA NA ROBU DRŽAVLJANSKE VOJNE CHICHESTER CLARK NAPOVEDUJE OSTRE UKREPE PROTI ILEGALCEM* Kazensko bodo preganjali tudi ljudi, ki ne bodo prijavili primerov žrtev pri spopadih s policijo LONDON, 10. — Prvi minister lrtsterske vlade (Severna Irska) James Chichester Clark je danes objavil vladni ukaz, ki prepoveduje uporabo uniform pripadnikom ilegalnih organizacij. Spočetka se je zdelo, da bo odlok stopil takoj v veljavo, toda pozneje se je Izkazalo, da temu ni res. O izvajanju tega odloka bodo uklepali šele v prihodnjih dneh. Chlchesterjev odlok pa ne zadeva samo nošnje uniform ilegalnih organizacij, temveč tudi prikrivanje žrtev spopadov s policijskimi )n vojaškimi silami. V odloku je namreč rečeno, da se bo odslej prikrivanje žrtev spopadov smatralo za prestopek, ki bo ustrezno kaznovan. Tl najnovejši ukrepi angleških oblasti so povezani na eni strani z nastopi bojevnikov irske osvobodilne organizacije IRA na pogrebih in drugih svečanostih, na drugi strani pa s sistematičnim odstranjevanjem trupel ubitih bojevnikov v spopadih s policijskimi in vojaškimi silami. Opazovalci menijo, da je bilo v zadnjih spopadih veliko več človeških žrtev, kot je razvidno iz uradnih sporočil, prav zato, ker so bojevniki sami, ali pa oivilno prebivalstvo, ki jih podpira, odnašali s krajev spopadov trupla ubitih gverilcev. Chichesterjevi ukrepi jasno kažejo, da namerava vlada, ki jo podpira londonska vlada nastopati z vso ostrino proti ((prevratnikom* ter ščititi «status quo», ki dejansko pomeni nadvlado ((protestantske* manjšine nad veliko večino prebivalstva zapostavljenih slojev, pa naj pripadajo katoliški ali protestantski skupnosti. Danes sta bila v Belfastu dva pogreba, ki sta na srečo potekla popolnoma mimo. Na prvem so pokopali 5-letno deklico, ki jo je povozil oklepiru avto angleške vojske. Nesreča je, kot smo že poročali, povzročila silovite spopade katoličanov z angleško vojsko in krajevno policijo. Na drugem pogrebu pa so pokopali nekega mlajšega moškega za katerega v nekaterih krogih domnevajo da so ga ubili pristaši neke ločine organizacije IRA. Ta se namreč razcepila pred časom v dve ločeni skupini, od katerih ena zagovarja stare metode boja, druga pa je na stališču neizprosne borbe proti angleškim ((okupacijskim* silam. TRIPOLI — Sinoči je dospel v Tripoli alžirski minister za industrijo in energijo, ki se je dolgo pogovarjal s funkcionarji libijskega ministrstva za petrolej. Politično ozračje v Ulsterju je še vedno napeto po zadnjih krvavih spopadih in atentatih. Na sliki: avtomobili gorijo v katoliškem predmestju Belfasta MORDA DOSEŽEN SPORAZUM MED OPEP IN PETROLEJSKIMI DRUŽBAMI Skorajšnje nadaljevanje težkih pogajanj v Iranu Kljub uradni prekinitvi so se predstavniki strank nekajkrat srečali TEHERAN, 10. - V Teheranu so danes potrdili vest, da se bodo pogajanja med petrolejskimi družbami in državami, ki izvažajo petrolej kmalu spet nadaljevala. V običajno dobro obveščenih krogih se je celo uveljavilo prepričanje, da se bodo delegati družb in predstavniki držav srečali v naslednjih 48 urah, ali najkasneje v petek ž jutra j. Vsak čas bi moral dospeti v Teheran lord Strathalmond, ki je predsednik delegacije petrolejskih družb. Kljub uradni prekinitvi pogajanj, so se predstavniki strank še nekajkrat srečali. Popolnoma jasno je, da niso znani izidi posameznih srečanj in pogovorov, izvedelo pa se je, da je iranski minister Jamsid Amouzegar po včerajšnjem pogovoru v Parizu z lordom Strathalmon-dom izrazil željo in skorajšnje prepričanje, da bodo družbe na bodočem uradnem srečanju sprejele pogoje petrolejskih izvoznikov. Izjavil je tudi, da lord Strathalmond ne zavrača možnosti sporazuma z OPEČ, čeprav postavljajo nekatere petrolejske družbe še kak pogoj v zvezi z zahtevami držav, ki izvažajo petrolej. Na osnovi izjav ministra Amouzegarja so v Teheranu začeli sklepati, da bi moralo priti že jutri do prvega srečanja, med katerim naj bi se razpravljalo pred- vsem o osnovnih cenah za surovino. Vse kaže torej, da se bodo pogajanja zaključila pred 15. februarjem, ko zapade rok, ki so ga določile države ob Perzijskem zalivu in do katerega mora biti sklenjen sporazum. V nasprotnem primeru bodo države začele pripravljati vrsto zakonov in ukrepov, ki bi ščitili izvoz surovine in ki bi jamčili izvoznikom porastek dobička, kar so si države ob Perzijskem zalivu postavile za cilj. V Teheranu se je tudi izvedelo, da so mednarodne petrolejske družbe že sporočile perzijskemu šahu Rezi Pahlevi, da so pripravljene sprejeti zahtevo izvoznikov po povišku cene, zdi se pa, da se še niso dokončno odpovedale svoji zahtevi po petletni pogodbi in vnaprej določenih cenah. Zanimivo je, kar se govori v Londonu o nadaljevanju pogajanj. Delegati petrolejskih družb, se nameravajo baje samo «pogovarjati», ne pa »pogajati*, kar naj bi pomenilo, da sta stranki že dosegli sporazum, kar se cen tiče, morajo pa se še ^pogovoriti* o načinu izvajanja sklepa. To vest je baje posredovala nemška radijska postaja, zdi se pa, da jo je tudi demantiral predstavnik neke petrolejske družbe. ki ga je obrazložil predlagatelj Pit tino (KD) je odbor sprejel z nekaterimi popravki k prvotnemu be-sediku. Tretji poseg se pa nanaša jia dodatne oblike socialne pomoči revnim delavcem. Predvidene olajšave bodo veljale za delojemalce, ki bi brez lastne krivde in zaradi nesreč ali drugih «resnih dogodkov* prišli ob plačo ah mezdo. Podeljevanje denarne pomoči bo dežela prepustila občinam, v okviru katerih poslujejo prizadeta podjetja. Pri tem se bodo občine posvetovale s sindikalnimi organizacijami in z notranjimi komisijami. Tudi ta zakonski načrt je bil po daljši razpravi, v katero so posegli številni svetovalci, sprejet enoglasno. Važno za ribič« in rejce mehkužcev! Dne 28. februarja zapade rok za vlaganje prošenj za deželni prispe- rrviiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiafiiiitiiiiiiBii«iiiiiiaiiiaiiiiiiiiiiaiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiBaitiiiiiiiiiiiiiflaiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiBii«iiiiiiiiiiaixaiuiiiiiliiiaiiiiiiiiaiiiiiiiiiiiiiilaiiiiiiiitiitiiiiiiiiiiaiiiiliiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii>ii>o>iiii*|i1iiiiiiiiiiiiiii*a|i|i>i1iaiaail|ial>a|ii'iit*iiiiB*iiaiiii*l'v'llliaa,liailiaaKKIIaaai>aalliala>XLaailIllia111 TRŽAŠKI DNEVNIK DELO STALNIH DEŽELNIH KOMISIJ Letni izdatek 2.400 milijonov fr za vrsto posegov socialnega značaj« Lekarniška oskrba za upokojence raznih kategorij - Kmeticam ob porodu Pr^L Pomoč delavcem brez zaslužka zaradi naravnih nesreč in poo° 80.000 lir Tretja stalna posvetovalna komisija pri deželni vladi, ki jo vodi svetovalec Zanin, je na svoji zadnji moč kakor kmeticam, spolovinarkam in neposrednim obdelovalkam zemlje pa zakon sploh ne priznava no- seji, kateri je prisostvoval tudi de- Opomoči. Deželni zakonski naM. J . . i :n /-kK»»or»l/Y7il rvrvvilntfntp l Kit- želni odbornik za delo, socialno skrbstvo in obrtništvo Stopper, sprejela tri pomembne sklepe socialne narave. Na osnovi teh sklepov bo dežela izdala v socialne namene po 2 milijardi 400 milijonov lir v vsakem poslovnem letu od leta 1971 do vključno leta 1973. Prvi sklep se nanaša na raztegnitev lekarniške oskrbe na upokojence, ki pripadajo kategorijam neposrednih obdelovalcev zemlje, trgovcev in obrtnikov ter na njihove svojce. Komisija je po daljši razpravi enoglasno sprejela ustrezni zakonski načrt. Drugi sklep se nanaša na priznanje posebne pomoči materam, zaposlenim v kmetijstvu. Po tem sklepu bo dežela priznala delavkam s pod ročja kmetijstva ob vsakem porodu finančni prispevek v višini 80.000 lir. S tem sklepom želi deželna uprava odpraviti razliko med delavkami v kmetijstvu in delavkami v industriji, ki .jo v takih primerih predvideva državni zakon štev. 860 iz leta 1950. Po tem zakonu je namreč industrijskim delavkam priznana večja po- OBRAČUN SILOVITEGA POTRESA V LOS ANGELESU: Ugotovljenih 43 žrtev, pogrešanih še 18 oseb vet kot tisoč ranjencev, neprecenljiva škoda Po torkovem potresu, ki je povzročil katastrofo, je bilo še 55 lažjih potresnih sunkov Prebivalcem San Fernando Valleya grozi zrušenje ogromnega jeza Van Norman LOS ANGELES, 10. - Število žrtev potresa v Los Angelesu je na-rastlo in doseglo danes zvečer že 43 mrtvih. Še ni točno znano število ranjencev. Ugotovili so samo, da je ranjenih preko 1000 oseb. Prav tako niso še ocenili, koliko znaša škoda. Govori se o milijonih dolarjev (15 milijonov dolarjev, naj bi znašala samo škoda, ki so jo utrpele bolnišnice in javna poslopja), pri tem pa niso upoštevali ogromnega jezu Van Norman severno od San Fernando Valley. Potres je samo poškodoval jez, ki je kljub poškodbam še zadržal veliko količino vode, 55 manjših potresnih sunkov — ki so sledili prvemu torkovemu sunku 6,5 stopnje po Richterjevi lestvici — pa bi lahko povzročilo tudi zrušenje jeza, kar bi predstavljalo novo katastrofo za že prizadeto področje. Tudi število pogrešanih oseb je zelo netočno. Po zadnjih podatkih naj bi še pogrešali 18 oseb, vendar je ta številka popolnoma nezanesljiva. Največ oseb je izgubilo življenje v neki bolnišnici, kjer je pod ruševinami umrlo kar 30 oseb. Gasilci in prostovoljci skušajo kolikor mogoče pomagati poškodovanim osebam. Prekinjen je še vedno električni tok, mnogo cest in poti je neprevoznih zaradi razpok ali zemeljskih usadov. Največja nevarnost preti sedaj prebivalcem doline San Fernando. Policija je pozvala vse prebivalce naj nemudoma zapustijo domove. Bojijo se namreč, da bi jez nenadoma popustil. Medtem so tehniki že poskrbeli, da so zmanjšali količino vode, ki jo jez običajno zadržuje (od 110 do 120 milijonov hektolitrov vode). V dolini živi približno 219.000 oseb, od katerih je okrog 100 tisoč prostovoljno zapustilo domove. Statistični zavod je danes sporočil vesti o potresih v Kaliforniji. Od leta 1769 do sedaj je to državo prizadelo 500 potresov, od katerih je najhujši leta 1906 v San Franciscu terjal 450 žrtev (100.000 oseb je te- daj moralo move). zapustiti porušene do- ■iiiiiiiiiiiiiiI|IiiiiIiii,.. PO SREČNI VRNITVI TREH AMERIŠKIH VESOLJCEV Z LUNE OPTIMISTIČNO VZDUŠJE V USTANOVI NASA Priprave za polet odprave «ApoIlo 15» - Polemika med sovjetskimi in ameriškimi znanstveniki - Čestitke Podgornega ameriškemu predsedniku Nixonu HOUSTON, 10. — V trenutku, ko se ameriški vesoljci Shepard, Mit-chell in Roosa vračajo proti domu, je vesoljsko središče ustanove NA SA v Houstonu ponovno zaživelo. Po ponesrečeni odpravi cApolla 13» je tu prevladovalo mnenje, da bi utegnila ponesrečena odprava «Apolla 14» pomeniti praktični konec ameriške vesoljske dejavnosti v okviru načrta «Apollo». Dejstvo, da so vesoljci »Apolla 14» opravili svoje poslanstvo vsaj v glavnem in da se jim je posrečila vrnitev na Zemljo brez posebnih težav, je napotilo odgovorne dejavnike ustanove NASA na večji optimizem. Sedaj se že govori o prihodnji odpravi «Apolla 15», ki bo v juliju letos. Strokovnjaki predvidevajo, da bodo zelo podaljšali čas kroženja vesoljske ladje okoli Lune in tudi raziskave na njej. Poleg tega bodo med kroženjem okoli našega naravnega satelita izstrelili 40-kilogram-ski satelit, ki bo baje krožil okoli Lune vsaj eno leto ter posredoval znanstvenikom dragocene podatke o vprašanjih Luninega magnetizma ter številnega žarčenja v njeni neposredni okolici. Vesoljci »Apolla 15» bodo pristali na področju, ki leži med nekim globokim kanjonom in prvimi obronki Luninih »Apeninov*. Na vsak način bo imela odprava »Apolla 15» še večji znanstveni pomen, kot njen predhodnik, ki je sicer že močno nadkrilil znanstvene uspehe prejšnjih odprav »Apolla 11» in «12». Tu je treba omeniti močno, včasih celo pikro in zbadljivo polemiko med ameriškimi in sovjetskimi vesoljskimi znanstvenimi krogi. V trenutku, ko so Američani pristajali na našem naravnem satelitu, so sovjetski znanstveniki nenehno po udarjali prednosti in večje zmogljivosti avtomatskih vesoljskih postaj, kot je na primer »Lunahod 1». Brez dvoma je Sovjetska teza glede raziskovanja vesoljstva z avtomatskimi postajami bližja splošni resnici, kar zadeva obče pogoje človeškega živ- ljenja na izvenzemeljskih telesih, kot so na primer Venera, Mars in drugi planeti. Na ta telesa ljudje verjetno ne bodo mogli pristati še dolgo časa spričo skoraj nemogočih razmer, ki onemogočajo človeško življenje. Vprašanje raziskav na Luni pa je seveda nekoliko drugačno, saj gre za telo, kii je oddaljeno od nas komaj kakih 400.000 km, kjer je težnost 6-krat manjša kot na Zemlji in kjer ni zraka. Te težave pa človek v določeni meri lahko premosti, "kar sta dokazala Shepard in Mitchell s svojim »sprehodom* dveh kilometrov do »Stoščevega kraterja» in nazaj. Res je, da ameriška vesoljca nista prišla na rob kraterja in da nista mogla ugotoviti, kaj je na njegovem dnu. Njun poraz pri vzponu (pot je bila izredno strma, saj je znašala skoraj 18 odst.) je pomemben le z znanstvenega stališča, ker pač selenologi ne bodo razpolagali z dragocenimi podatki o dnu kraterja, kjer domnevajo, da so ostanki silovite katastrofe, ki je morda pred več kot 4 milijardami let prizadela to Lunino področje, ko je vanj treščil, vsaj tako pravijo, ogromen meteorit. S človeškega stališča pa je bil »spre-hod» dveh vesoljcev zelo pomemben, ker je bilo dokazano, da človek lahko živi in hodi po Lunini površini več ur. Strokovnjaki ustanove NASA izpodbijajo trditve svojih sovjetskih kolegov, vsaj kar zadeva Luno (v določeni meri pa tudi druga nebesna telesa) z dejstvom, da so Shepard im njegovi tovariši večkrat poskrbeli za normalen potek odprave, ko so avtomatski, oziroma elektronski stroji odpovedali. To je bil primer, ko je v «Antaresu» prišlo do okvare pri elektronskem računalniku. Če bi v tistem trenutku ne posegel vmes človek, bi bilo odprave konec. Do akvaire je verjetno prišlo, ali zaradi kakega stika pri električnih povezavah v stroju, ali pa celo do vrinjenja nekega tujega telesa. Ker sta vesoljca ugotovila, da obstajajo vse možnosti za varen pristanek, sta se izognila »ukazu* računalnega stroja ter pristala na Luni z ročnim manevrom. Takih primerov je bilo v tem zadnjem poletu načrta »Apollo* še več. Na koncu naj še omenimo, da je predsednik vrhovnega sovjeta Sovjetske zveze Nikolaj Podgorni poslal danes zvečer predsedniku ZDA Nixonu brzojavko v kateri mu čestita za uspeh odprave »Apolla 14» in za srečno vrnitev treh vesoljcev na Zemljo. Tudi sovjetski list »Iz- vestja» poudarja v svojem dopisu iz New Yorka, da so se trije vesoljci vrnili na Zemljo srečno in brez posebnih težav, čeprav je bilo zabeležiti v prvem delu poleta precej hudih nevšečnosti. S krova nosilke helikopterjev «New Orleans* poročajo, da je kirurg Carpsnter pregledal danes tri vesoljce ter ugotovil, da se odlično počutijo. Ladja plove proti otokom Samoa, kjer bodo vesoljce spravili na letalo In jih odipeljall v domovino. Vesoljci v Tihem oceanu; nad «Kltty IIawkom» kroži helikopter Pomoč iz Longarona prebivalstvu Tuscanie TUSCANIA, 10. — Iz vseh krajev Italije prihaja pomoč prebivalstvu, ki ga je prejšnji teden prizadel siloviti potres. Vest, da je župan občine Longarone, ki jo je leta 1963 razdejal ogromni val porušenega jeza nad mestecem, je presunila vso italijansko javnost. Longaronski župan je poslal županu Tuscanie Leo-nardiju solidarnostno brzojavko ter sporočil, da bo v kratkem poslal denarno pomoč. Prav tako so poslali solidarnostne brzojavke in tudi gmotno pomoč župani in uprave krajev na Siciliji, ki jih je pred leti prizadel hud potres. Tudi rimska mestna uprava je sklenila, da pošlje občinski upravi v Tuscanii 12 milijonov lir, 3 milijone pa občini Arlena di Castro. Na področju srednjeveškega dela mesta delajo še vedno s polno paro, da bi odstranili ruševine. Žal pa se sem pa tja dogajajo razne nesreče, katerih žrtve so navadno gasilci. Taka nezgoda se je pripetila dvema gasilcema, ki sta delala pri odstranjevanju ruševin v nekem poslopju. Delala sta v drugem nadstropju neke hiše, ko se je nenadoma zrušil pod. Oba sta padla kake tri metre globoko ter se poškodovala na glavi. Prepeljali so ju v bolnišnico v Vi-terbu, kjer se bosta morala zdraviti nekaj dni. Ponesrečil se je tudi neki uslužbenec bančne ustanove »Banco di Santo Spirito*, ki se je vrnil v stanovanje ter je padel zaradi udora poda tri metre globoko. Na srečo se ni huje poškodoval Neka ženska pa, ko je zagledala ruševine svoje hiše, je padla v nezavest. Tuscanijski župan je zaradi obilice dela v teh dneh nenadoma padel v nezavest. Zdravniki pravijo pa, da je njegovo zdravstveno stanje zadovoljivo. Reševalne ekipe delajo s posebno vnemo v vseh poslopjih, kjer so shranjeni zgodovinski spomeniki, ki so zelo dragoceni. Upajo, da jih bodo nekaj rešili, toda gotovo je, da je potres uničil neprecenljivo kulturno bogastvo tega starega etru-ščanskega mesta. ŽELEZNIŠKA NESREČA PRI AITRANGU NA BAVARSKEM «Bavaria - Express»: 33 mrtvih, 34 ranjenih V trenutku nesreče je vlak vozil s hitrostjo 130 km na uro LONDON, 10. - V Angliji se še vedno nadaljuje vsedržavna stavka poštnih uslužbencev, čeprav se zdi, da bi se morala vsak trenutek zaključiti. Poštni uslužbenci stavkajo nepretrgoma že tri tedne. Baje je poštna uprava pripravljena nekoliko popustiti, tajnik sindikatov Tom Jackson pa je tudi izjavil, da je pripravljen na pogajanje s poštno upravo, če bodo njene ponudbe kolikor toliko sprejemljive. BANGKOK, 10. — Prometna nesreča pri Bangkoku je včeraj terjala 34 mrtvih in 85 ranjencev. Čelno sta trčila dva avtobusa. Na e-nem je bilo 70 potnikov. Oba voznika in vsi potniki, ki so sedeli na prednjih sedežih so bili na mestu mrtvi. AITRANG, 10. — Posledice iztir-jenja brzega vlaka «Bavaria - Ex-press*, o katerem smo poročali na kratko že včeraj, so hujše, kot «-■> je spočetka predvidevalo. Glasnik bavarske policije je sporočil, da je bilo pri nesreči ubitih 33 ljudi. 34 pa je bilo ranjenih. Ranjen, ce so prepeljali v bližnje bolnišnice, a življenje nekaterih od njih je v nevarnosti Kairo je le kakih sto metrov proč od postaje v Aitrangu prišlo do iz-tirjenja, se še ne ve. Mogoče pa je, da se ne bo nikoli zvedelo, ker je strojevodja umrl pri nesreči. S kakšno hitrostjo se Je tedaj vlak peljal skozi postajo ter kmalu nato prišel do ovinka, ki so mu strojevodje dali vzdevek ((smrtnega o-vinka*? Po predpisih bi moral vlak voziti na tistem odseku z največ) hitrostjo 80 km na uro Javni tožilec pa, ki preiskuje dogodek, je povedal, da so našli na posebnem merilcu zabeleženo hitrost 130 lem na uro. Zakaj Je strojevodja vozil s tako hitrostjo? Domneve so najrazličnejše: med drugim pravijo, da je strojevodji mor da postalo nenadoma slabo. Posledice iztirjenja so bile na vsak način strahotne. Razen onega vagona so iztirili vsi ostali. Silovit tresk je takoj priklical na kraj nesreče ljudi iz vse okolice. Reševalci so delali ob siju reflek tor.jev ter so morali uporabiti varilne aparate, da bi rešili žrtve lz jeklenih pasti. Obupni klici na pomoč ranjenih ponesrečencev so odmevali v noč, ki je bila ovita z nepredirno tenčico megle. vek po zakonu štev. 45 iz leta. Kakor znano, kon nanaša - *tsrSs ribogojcem in rejcem mehki® ^ naše dežele. Vse ustanove, _v ukvarjajo s temi vprašanj, i^j lagajo z obrazci za sestavo ^ in lahko nudijo interesentom potrebne informacije. Rok za plačilo davkov Te dni zapade prvi rok V*'- . 18. davkov. Tržaška davkarija ča, da se bo lahko plačalo i&Vil ski obrok davkov in taks do bruarja. Da bi šli na roko plačevalcem, bodo uradi dav*“\ odprti, v dobi od 10. do l”'. 'tt tudi popoldne. Urnik je tore) ^ slednji: od 8. do 12.30 od 1 • 15.30. V soboto, 13. februarja, bodo |JS j ni uradi odprti samo dopol®*1 sicer od 8. do 11. ure. Izlet obrtnikov na razstavo v Milanu oDI*' Deželna ustanova za razvoj , ništva ESA organizira od ^ marca letos skupen izlet obr"i|t> v Milan, kjer sl bodo udelež^1 p gledali razstavo z naslovom ' $ stra - oonvegno Intemazion&l® ^ Riscaldamento, Condizion8-*”^ Refrigerazione ed Idrosart ^ Obrtniki, ki bi želeli zved01^. več. v zvezi z izletom, naj sljo v uradih Slovenskega g®*** skega združenja (Trst, štev. 8). Nalezljive bolezni Zdravstveni urad tržaške & je v razdobju od 1. do 7.f zabeležil na področju slednje primere nalezljivih'*^ ični m0* jr škrlatinka 13, epidemični hrbteničnega mozga 2 (1 ^ čine), ošpic 11, norice 30 občine), epidemično vnetje fJi/ ne slinavke 17 (1 izven malteška mrzlica 1. rdečke čica 8 (izven občine), vnetje jeter 15 (2 izven tetanus 1, otroško vnetje 1 (izven občine). Predavanje Kmečke V petek 12. 2. zVe