KRONIKA Časopis za slovensko krajevno zgodovino TRGOVSKI PROMET PO SAVI V XVIll. STOLETJU ema umek Prispevek k zgodoviiii trgovine po Savi v XVIII. stoletju obravnava le ocllomek iz šir- šega kompleksa a prašanj. nanašajočih se na promet po Savi. ki je izgubil svoj pomen šele z gradnjo savske železnice. Sava je predstavljala že od nekdaj najbolj naravno prometno zvezo, po kateri se je raz- vijala trgovina med Kranjsko, .štajersko in obrobnim delom Hrvatske. /Če Valvasor opi- suje, kako trgujejo po Sa\i zlasti z vinom, žitom, medom, lesom in bakrom.^ Večji raz- voj trgovine po Savi sta do XVIII. stoletja zavirali predvsem dve dejstvi: težavna plov- ba, ker je reka imela mnogo manjših slapov in brzic, ter pomanjkanje širšega zaledja, ki bi težilo po izvozu svojih agrarnih pridel- kov. XVIII. stoletje pomeni prelomnico v prometu in trgovini po Savi. Olajšala se je plovba z regulacijskimi deli. ki jih je pri- klical vojaški iu gospodarski položaj avstrij- ske države v prvi polovici XVIII. stoletja in s tem se je odprla pot tudi večjemu trgov- skemu prometu. L. 1716 je stopila Avstrija v vojno s Turki kot zaveznica beneške republike. A ojaške operacije so se razvijale uspešno za Avstri- jo. Avstrijska vojska je zasedla Banat. 1. 1717 je padel Beograd. Mir, ki je bil sklenjen 21. julija 1718 v Požarevcu, je dodelil Avstriji Banat, Malo Vlaško in Srbijo do limoka. Sledila je še avstrijsko-turška trgovinska pogodba, ki je dala Avstriji mnoge ugodnosti v trgovini.^ V skladu z načeli merkantilizma, ki se je uveljavil v XVIII. stoletju tudi v Avstriji, je država skušala čimbolj gospo- darsko povezati novo pridobljene dežele z notranjeavstrijskimi deželami iu usmeriti njihovo trgovino preko Hrvatske v jadran- ska pristanišča, predvsem v Trst. V XVIIT. stoletju je Avstrija bila v težkem vojaškem položaju. A rsta vojn, tako vojna za poljsko nasledstvo 1733—1735 v Italiji, ki se je kon- čala z izgubo Neaplja in s pridobitvijo Par- me in Piacenze ter takoj nato še vojna s Tur- ki 1736—1739, je državo prisilila, da je po- iskala nove možnosti za preskrbovanje čet v Italiji s proviantom iz Banata in za hiter prevoz čet z italijanskega bojišča na tur- ško.* Za to je bila najbolj primerna vodna pot Save, po kateri je bilo mogoče pluti z večjimi ali manjšimi ovirami od Zemuna pa do Zaloga. Prevozi provianta za čete v Italiji po Savi v letih 1733—1735 so io potrdili. V teh letih je pristalo v Zalogu dnevno po 20 do 24 čolnov, vsak s sedmimi sodi provianta. Ce upoštevamo, da je držal vsak sod popreč- no po 560 kg ali 10 centov (1 dunajski cent znaša v tem času 56.0—56.2 kg), je prišlo v Zalog dnevno po 1400—1680 centov iiroviant- nega žita ali 78,4—94.1 tone.* Ovire pri plovbi na Savi, ki so onemo- gočale hitrejši in varnejši promet, so se ])ri prevozu provianta in vojaških čet očitno po- kazale in so terjale nujno njihovo odstrani- tev.^ Slapovi na Savi. ki so se vrstili od Li- tije do Zidanega mostu, so bili pri nizki vodi težko ali pa sploh neprevozni. Prvi slaj) je bil slap Herbulke, uro plovbe od I.itije, ta- koj nato so bili slapovi Renke, Krovce in Mali slap, pol ure vožnje dalje je bil Savski slap. v presledkih po četrt ure plovbe so si sledili še slapovi Mitalo. Beli slap, Koritnik in Mostovski slap, ki je bil zadnja večja ovira.* L. 1735 so se začela regulacijska dela na Savi, ki naj bi izboljšala pogoje za promet. Vodstv^o teh del je bilo poverjeno vojaškim inženirjem, ki so prišli iz Banata. L. 1736 so uredili plovbo pri Belem slapu, kjer je bil prevoz najtežji. Ignac Kcmpf pl. Angret, ki je vodil dela, je zgradil tu 171 m dolg kanal in tako obšel slap. Ko so bila regulacijska dela že v polnem teku, je zemeljski usad pri slapu Mitalo pri kmetiji Prusnik 1. 1737 ustvaril novo oviro za promet. Ta usad še ni bil odstranjen, že je sledil 1. 1739 na istem kraju drugi. Ta je zajezil vodo, da je nastalo jezero, dolgo dve uri hoda. Preko usada so speljali pomožno cesto za prevoz blaga, ki so ga morali prekladati s čolnov im vozove. Z dograditvijo kanalov na Ljubljanici in z ureditvijo najbolj nujnih vlečnih poti je bila sklenjena 1. 1740 plovba po Savi in Ljublja- nici v'se do Vrhnike in s tem so bile dane možnosti za luno razširitev trgovine. Finanč- na sredstva za dela so prispevale poleg Kranjske in Štajerske še dvoma komora, Slavonija in Srbija.' Proti ureditvi plovbe na Savi in s tem proti povečanju trgovine pa so imeli svoje pomisleke štajerski in kranjski deželni sta- novi, ki niso s prijaznimi očmi gledali na uvoz agrarnih pridelkov iz Hrvatske in Ba- nata, ker bi to zmanjšalo trgovino z doma- čimi pridelki (žitom in vinom). Zato so sku- šali regulacijska dela z nerednim plačeva- njem svojih denarnih prispevkov čim bolj zavlačevati.^ Zlasti se je Štajerska čutila ogroženo v svoji težnji za monopolom v trgo- vini z žitom in vinom na Kranjskem. Štajer- ski deželni stanovi so zahtevali 1. 1735 od dvora zagotovilo, da bo izboljšana trgovska pot ohranila staro trgovino s Kranjsko, da se bo kupovalo proviantno žito za vojsko 194 ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO kronika V Italiji na Štajerskem, da l)o picpavedan uvoz hrvatskega in ogrskega vina na Kranj- sko za potrebe dežele. Te zahteve so štajer- ski deželni stanovi j)onovili I. 1757.^ Na enake zahteve kranjskih deželnih stanov 1. 1733 je vladar zagotovil stanovom, da bodo imele vse dedne dežele posebno pa še Kranjska korist od urejene ])lovbe in povečane trgo- vine. L. 1757 so dokazovali kranjski deželni stanovi na podlagi računov prejemnikov sredstvenine, da vozi po Savi poprečno po 400 čolnov, od katerih je le 100 kranjskih, drugi pa so štajerski. Približno sliko količine blaga, prepeljane- ga po Savi v letih 1742—1745, si lahko ustva- rimo iz poročil prejemnikov vodne mitnine. To je uvedel patent iz 1. 1738. Namenjena je bila za vzdrževanje navigacijskih del. Sprva so plačevali od tovora čolna po 2 gld, od polovice naloženega čolna 1 gld ter 30 kr od četrtine tovora.Vodno mitnino so začeli pobirati šele 1. aprila 1742. Patent 29. no- vembra 1742 je uvedel proporcionalno plače- vanje vodne mitnine glede na daljavo vožnje in to v Klečah, litiji in KrSkem:'^ od Radeč do Kleč, Kašlja, LJubljane..... 2 gld od Litije do Kleč, Kašlja, Ljubljane..... 40 kr od Litije do Radeč............. 20 kr od Radeč do Brežic............ 40 kr od Radeč do Krškega........... 30 kr od Krškega in Brežic do Litije....... 2 gld od Ljubljane, Kleč in Kašlja do Kompolj, Sev- nice, Brestanice. Krškega in Brežic .... 2 gld S patentom 8. februarja 1749 je bila vod- na mitnina ponovno spremenjena in je zna- šala za polno naložen čoln:''' od Radeč do Kleč, Kašlja in Ljubljane . . 2 gld od Radeč do Litije.......... 1 gld 20 kr od Litije do Ljubljane, Kleč in Kašlja . . 40 kr od Radeč, Loke in Kompolja do Sevnice . 30 kr od Radeč, Loke, Kompolja do Brestanice in Krškega............ 1 gld od Radeč, Loke in Kompolja do Brežic . . 1 gld 20 kr od Brežic, Krškega, Brestanice in Sevnice do Zagorja............ 1 gld 30 kr od Kompolja, Loke in Radeč do Zagorja . 1 gld od Brežic do Litije.......... 2 gld od Ljubljane in Kašlja do Kompolja, Sev- nice, Brestanice, Krškega in Brežic . . 2 gld od Brežic do Krškega in Brestanice . . . 20 kr od Brežic do Sevnice......... 50 kr od Sevnice do Kompolja, Loke in Radeč . 1 gld 20 kr Poročila prejemnikov vodne mitnine nam dajejo pregled njenih dohodkov in frekvence prometa. Pri tem upoštevamo, da je na pod- lagi poročila čolnarskega nadzornika Štefa- na Sillyja bila nosilnost čolnov v tej dobi 120—130 veder vina (1 vedro vina = 58,0037 1) ali poprečno 6960—75401 vina oziroma 70 do 80 dunajskih metzov (do 1. 1752 znaša 1 du- najski inetzeu za težka žita 46,411, za oves 49,93 1) ali poprečno 3220—3680 1 težkega ži- ta. Iz poročil se nam pokaže slika količine tovora:'* 1742 .... 220 polno naloženih čolnov = 28.600 veder vina ali 17.600 metzov 1743 .... 204 polno naloženih čolnov = 26.520 veder vina ali 16.320 metzov 1744 .... 291 polno naloženih čolnov = 37.830 veder vina ali 23.280 metzov 1745 .... 581 polno naloženih čolnov ~ 67.340 veder vina ali 41.440 metzov Po tem letu ni natančnejših poročil o go- stoti prometa, a za leto 1747 se ceni. da je znašala mitnina poprečno po 700—800 gld na leto, kar predstavlja promet 400 polno naloženih čolnov.'^ V teh številkah pa niso zajete količine pro- viantnega žita, ki ga je prevažal erar v času avstrijske nasledstvene vojne 1741—1748 po Savi do Zaloga." Proviantno žito je bilo oproščeno plačevanja vodne mitnine, zato ne moremo iz poročil prejemnikov sklepati na količine prepeljanega provianta. Tarife za prevoz blaga .sprva zaradi lokal- nega pomena trgovine niso bile pretirane in ne uradno določene. S porastom trgovine pa so tarife z vse večjim številom transportov vse bolj rastle. lo zviševanje je moral za- jeziti deželni patent 1. 1736 in določiti višino tarife prevoza od Mokric do Kašlja 13 gld, od Brežic clo Kašlja 14 gld, od Krškega ali \idma do Kašlja 12 gld, od Se\niice ali Ta- riče vasi do Kašlja 10 gld in od Radeč do Kašlja 9 gld." L. 1737 je bila tarifa zaradi pretovarjanja na usadu pri Prusniku povi- šana. Od Mokric do Mitala je veljala 10 gld, od Brežic 9 gld, od Vidma ali Krškega 7 gld. od Sevnice ali Tariče vasi 3 gld in od Radeč 4 gld. Za iztovarjanje pri usadu so plačevali od vedrice vina 3kr ali pa od polno nalože- nega čolna 30 kr. Čolnarska tarifa od Mital do Kašlja je bila 5 gld.'* A čolnarji se je niso držali in so zahtevali višje cene za prevoz. Po prenehanju regulacijskih del 1. 1742 so bile navigacijske naprave slabo vzdrževane in so propadale. Trgovina z žitom iz Banata se je preusmerjala po cesti iz Karlovca na Vrbovsko in Bakar. Nezainteresiranost drža- ve, da bi podprla promet in trgovino po Savi, je privedla do postopnega zmanjševanja trgovine. Trgovina je propadla v taki meri, da se državi ni zdelo več vredno, da bi po- birala od prepeljanih tovorov vodno mitnino, ki jo je 50. marca 1734 ukinila. Obnovitev trgovine po Savi so želeli pred- vsem tržaški in ogrski trgovci. Nagel dvig temišvarskega Banata v elio iiajrodovitnej- 195 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO Šili pokrajin je povzročil prodor njegovih produktov proti zahodu. Sava je postala do- minantna vodna pot za njegovo trgovino. Sredi XVIII. stoletja pa se je na vodno pot Save preusmerila tudi trgovina s Turčijo, ki gre odslej v smeri Temišvar—Zemun—Sisak— reško, senjsko ali tržaško pristanišče. Po Savi je šla večina tranzita iz Banata, Hrvat- ske in Slavonije za avstrijske dedne dežele in Trst. Monopol nad trgovino od Banata do Jadranskega morja je imela Banatska trgov- ska družba s sedežem v Temišvaru. Ta je izvažala predvsem žito pa tudi baker v Trst. Pritisk trgovine po Savi je znova obudil za- nimanje za savsko plovbo. Franc Henrik baron Raigersfeld je zahte- val 1. 1754, da se obnovi trgovina z Ogrsko in Hrvatsko, ki je zaradi neredov in zaprek na poteh propadla, kar ni koristilo niti drža- vi niti erarju. Prizadeta pa zaradi slabega vzdrževanja prometa po Savi ni bila le trgo- vina, ampak tudi državni interesi, ker ne bi mogli po Savi prevažati vojaških čet in pro- vianta v primeru vojne v Italiji ali na Ogr- skem.i» L. 1755 so se zopet začela regulacijska dela na Savi. Povečanje trgovine pa je priklicalo tudi ponovno uvedbo vodne mitnine na trgovsko blago še istega leta.^* Ko je pre- nehala delovati Banatska trgovska družba, so ustanovili 1759—1760 Temišvarsko trgov- sko družbo, ki je imela enake naloge. Trgo- vala je z žitom, tobakom, pepeliko in bakrom. V Trstu 1. 1765 ustanovljena Tržaška trgov- ska družba se je 1. 1766 združila s temišvar- sko. Ta nova družba je imela skoraj mono- pol v trgovini z banatskim žitom in je po- stala glavni prevoznik žita po Savi. Njeni transporti žita so obsegali več sto metzov pšenice naenkrat. Tako je poročal 1. 1765 baron Jožef Brigido, da družba prepelje let- no po 30.000 starov ali 5180 ton žita (star žita je približno 106 1) in po 168 ton drugega blaga; 1. 1766 je tovor samo enega transporta znašal 20.000 metzov žita, a istega leta so prepeljali še 448 ton tobaka. Poleg teh dveh artiklov je družba transportirala v letih 1760 do 1765 še večje količine bakra.^* Povečanje trgovine po Savi je naletelo na novo oviro, premajhno število čolnov. Ta' problem je postal še posebno pereč z usta- novitvijo pri\ilegiranih trgovskih družb iz Banata in z združitvijo Temišvarske s Trža- ško družbo 1. 1766, ko sta se promet in z njim trgovina močno povečala. Dotedanji način čolnarjenja po Savi ni bil več kos ogromnim transportom trgovskih družb, ki so zahtevale hiter in točen prevoz blaga. Za- to je država v skladu z ekonomskimi načeli, da daje pobudo v gospodarskem razvoju in da zagotovi prevoz trgovskega blaga po Savi iz Ogrske in Hrvatske, bila prisiljena, da je posegla v ureditev čolnarjenja po Savi in jo poiskala novo rešitev. Dotlej je vsak čolnar- ski mojster sam sklepal pogodbe za prevoz blaga s trgovcem. Ko pa so se začeli množiti transporti Temišvarske trgovske družbe po Savi, so čolnarji izrabili priložnost in dvi- gali cene prevoza. Za prevoz blaga od Siska do Zaloga so zahtevali po 60 gld od čolna, kar je znatno presegalo tarifo, ki je bila uve- dena 8. julija 1751 in je določala: za prevoz od Siska do Narta........ 6 gld od Narta do Trnja........ 4 gld 30 kr od Trnja do Suseda....... 3 gld od Suseda do Brežic....... 4 gld 30 kr od Mokric do Videm-Krškega . . . 4 gld 30 kr od Brežic do Videm-Krškega ... 3 gld od Vidma do Sevnice....... 3 gld od Sevnice do Radeč....... 3 gld od Radeč do Save........ 3 gld od Save do Prusnika....... 3 gld od Prusnika do Litije....... 3 gld od Litije do Senožeč....... 3 gld od Litije do Kleč......... 3 gld 45 kr od Litije do Zaloga........ 4 gld 30 kr od Zaloga do Ljubljane...... 1 gld 30 kr od Ljubljane do Vrhnike..... 3 gld L. 1765 je plačevala Temišvarska trgovska družba čolnarjem po 30 kr od 56 kg prepe- ljanega blaga. Trgovine niso ovirale samo pretirane za- hteve čolnarjev za prevoz, ampak tudi dej- stvo, da so čolnarji raje vozili vino kot žito, ker so poleg plačila prejemali za prevoz še sod vina. Da bi odpravili pretirane zahteve čolnarjev, je 1. 1762 predlagal čolnarski nad- zornik Štefan Silly — pri čemer ga je 1. 1763 podprl komerčni svetnik Fremaut —, da bi uvedli tudi za čolnarje na Savi ceh, a pred- loga nista uspela.^ä L. 1766 je odredilo kranj- sko deželno glavarstvo, da mora vsak čoln prepeljati dvakrat tovor iz Siska in šele tret- jič lahko prevaža pridelke iz Kranjske in Štajerske ter vino.^"' Ker ti ukrepi niso za- legli, so s patentom 23. marca 1766 določili red za promet po Savi. Patent je zahteval, da se morajo vsi čolnarji vpisati v čolnarske matične knjige v čolnarskem uradu v Prus- niku. Vsak čolnar je dobil številko, po ka- tere vrstnem redu, imenovanem roloju, je moral voziti. Trgovci se niso smeli več sami s čolnarji pogajati za prevoz blaga, temveč so morali vse potrebe po številu čolnov javi- ti čolnarskemu uradu v Prusniku, ki je čolne razporejal. Čolnarski urad je vzdrževal še čolne, ki so bili zgrajeni iz erarialnili sred- stev, te je dajal tudi trgovcem na razpolago. \ j)atentu je bila določena tudi tarifa za prevoz blaga, ki je slonela iia teži tovora.^* 196 časopis za slovensko krajevno zgodovino kronika Izvajanje tega patenta pa se jc zavleklo zaradi njegove nejasnosti in nasprotovanja čolnarjev. Posledica tega je bil zastoj v pro- metu, kar je bilo ravno nasprotno od tistega, kar so želeli doseči s patentom. Zato so še dovolili trgovskim družbam in trgovcem, da so imeli lastne čolne, ki pa so jili morali vpisati v matične knjige čolnarskega urada, j Čolni privatnih lastnikov so morali voziti dve leti izmenoma po eno vožnjo zase in eno po ukazu čolnarskega urada. Lastniki čolnov, ki jih niso vpisali v matične knjige, niso imeli pravice do čolnov, ki jih je razde- ljeval čolnarski urad. Vse te olajšave pa niso imele zaželenega učinka. L. 1767 je posebna komisija preiskala vzroke za neuspeli pa- tenta in predlagala, da bi zvišali tarifo. Tudi temišvarska trgovska družba in komerčni svetnik Fremaut sta bila mnenja, da je treba tarifo zvišati. Bega čolnarjev iz obveznega reda vožnje »roloja« niso preprečile niti raz-j pisane nagrade za vpis v čolnarske matične knjige niti oprostitev od vojaške službe. Čolnarji so- uhajali na čolne trgovskih družb, ki niso bili uvrščeni v rolo, kjer so jih bolje plačevali. Špekulacije trgovcev pri prijav- ljanju čolnov v Prusniku, ko so zahtevali večje število čolnov, kakor so jih potrebovali in jih nato odstopali drugim, je še povečalo pomanjkanje čolnov.^* Stanje v prometu je postalo v jeseni 1767 že tako kritično in je predstavljalo za trgovino že tako oviro, da je bila država prisiljena zateči se k drastič- nim ukrepom in prepovedati vožnjo vsem čolnarjem, ki niso bili v roloju (s patentom 3. septembra). Trgovske družbe so lahko do- bile čolne le pri čolnarskem uradu v Prus- niku. Ta ukrep je odvzel trgovskim družbam možnost prevoza v lastni režiji in jih pre- pustil čolnarskemu uradu na milost in ne- milost. Uvedena je bila tudi nova tarifa pre- voza, ki je ostala nespremenjena do 1. 1778:^' Iz te tarife je moral čolnar kriti vse iz- datke za vleko čolna pri Prusniku, ki je znašala 1 gld 8 kr in 2 četrtinki vina za pol- no naložen čoln, za tretjino čolna 51 kr, za polovico 34 kr in za četrtino 17 kr. Vleka pa je bila potrebna še na mnogih drugih kra- jih, tako v 1. 1772: od Brežic do Vidma je vlekel čoln proti toku.......... 1 konj ali 2 vola od Vidma do Brestanice..... 3 vlačilci od Brestanice do Višnjevca . . • . 2 vola od Višnjevca do Sevnice..... 2 vola od Sevnice do Brezovice..... 2 vola od Brezovice do Orehovca .... 2 vola od Orehovca do Novega dvora (Wei- xelstein) .......... 4 vlačilci od Novega dvora do Zidanega mo- stu ............. 4 vlačilci 1971 kronika ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO od Zidanega mostu do Suhadol . . 3 vlačilci od Suhadol do Planine...... 3 vlačilci od Planine preko Belega slapu do Kranjskega grabna...... 5 vlačilcev preko podora pri Prusniku .... 8 volov od Prusnika do Savska..... 3 vlačilci od Savska do Renk....... 4 vlačilci od Renk do Močnika preko slapov 5 vlačilcev od Močnika do Loga....... 4 vlačilci od Loga do Brega........ 2 vola od Poganika do Rlbč...... 3 vlačilci od Ribč do Kleč........ 2 vola od Kleč do Zaloga....... 4 vlačilci Stroški za vlečno živino in ljudi vlačilce so znašali iedaj 13 gld 17 kr, kar je moral kriti čolnarski mojster iz plačila za prevoz blaga.-* V začetku izvajanja novega ])atenta o ro- loju 3. septembra 1767 so si mnoge trgovske družbe pomagale s tem, da so dale svoje čol- ne v rolo pod i)ogojeiu, da so dobile zato določeno število crarialnih čolnov na raz- polago. Največ lastnih čolnov je dala v rolo lemišvarska trgovska družba in sicer 10. Ta družba je imela pri prevažanju blaga pred- nost in je najprej ona dobila čolne v roloju. To je sprožilo pritožbe drugiii trgovcev in mitninskih uradov, ker je zaradi velikih žit- nih transportov silno padel jnevoz vina in s tem so se občutno znižali dohodki sredstve- nine in v inske naklade. Prednost 1 emišvar- ske trgov.ske družbe so morali ukiniti v letu 1767.2» Žito, ki ga je dobavljala druž])a iz Ogrske, je bilo do julija 1767 oproščeno plačevanja deželnoknežje miiniiic. lemišvarska trgov- ska družba je bila o|)roščeiia tudi plačevanja skladiščne pristojbine v .Sisku. ker je v tem skladišču vzdrževala špediterja. Ko je leta 1771 Temišvarska trgovska družba |)renehala z delom, je namesto nje nastala Banatsko- temišvarska družba prevzela njen delež v trgovini. Trgovsko blago, ki so ga prepelja- vale te družbe ])o Savi iz Banata. ni bilo namenjeno potrošnji v notranjeavstrijskili deželah, ampak predvsem izvozu preko Trsta. V tržaškem izvozu je zavzemala v letih 1761—1766 Ogrska 27 »/» vsega blaga in je bil večji del tega blaga prepeljan po vodni poti. Poleg teh velikih baiiatskih trgovskih družb so prevažale žito še druge družbe in trgovci kot družba Janosa Haza. ki je imela od leta 1765 svoj sedež v Trstu, trgovska družba barona Magdaleuiča iz Hrvatske, ljubljanski trgovci Bartollotti iu Eranc Fan- zoy, Ivan Kara iz 1 určije in Wildenstein iz Hrvatske. Važen prevoznik po Savi je bila še tobačna dohodninska administracija, ki je v letih 1766—1767 prevažala tobak iz Sla- vonske Požege.^"* Na količino vsako leto prepeljanega blaga po Savi lahko sklepamo le posredno iz do- hodkov skladiščnih pristojbin. Te so začeli pobirati 1. 1766. Skladišče v Zalogu so zgra- dili 1. 1767. v Krškem 1. 1770 in v Sisku ter ; jih opremili z nakladalnimi napravami.^' Špediterji, ki so skrbeli za vskladiščenje in prevoz blaga, so pobirali po 1 kr od 56 kg - trgovskega blaga in po K- kr od stara sa- ' dežev. Špediterji so pošiljali četrtletno obra- čune o pristojbini čolnarskemu uradu vPrns- ' niku. V dobi 1766—1780 je znašala ta pri-: stojbiiia 7711 gld 6 kr. Seveda pa ta vsota ne • zajema pristojbine od blaga, ki ni bilo pred ■ transportom vskladiščeno in ne blaga Temiš- \ varske družbe, ki je bila špediterske pristoj- bine oproščena. Glede na to bi bila pregled- nica prepeljanega tovora v letih 1766—1778:^- od 1. 10. 1766 dO 30. 4. 1767 ........ 900,4 tone \ od 1. 6. 1767 dO 31. 5. 1768 ........ 1.687,3 tone 1 1768 1769 ........ 1.123,4 tone j 1769 1770 ........ 1.288,8 tone \ 1770 1771 ........ 1.134,5 tone 1771 1772 ........ 1.633,7 tone 1772 1773 ........ 1.618,4 tone 1773 ................. 2.004,8 tone 1774 ................. 1.722,5 tone 1775 ................. 3.899,3 tone ' 1776 ................. 4.329,1 tone j 1777 ................. 3.797,5 tone do 1. 5. 1778 ............. 1.541,8 tone Od 1. novembra 1769 so pobirali še poseb- no pristojbino po 1 kr od vedra vina (vedro — 56,5891). Tako so na podlagi pobrane vinske pristojbine prepeljali v letih 1770 do 1778 vina: od 1. 8. do 30. 4. 1771........... 22.914 hi 1771 1772 ........ 13.450,99 hI 1772 1773 ........ 19.875,65 hI 1773 ................. 18.007,29 hI 1774 ................. 25.845,82 hI 1775 ................. 24.641,37 hI 1776 ................. 28.166,99 hI 1777 ................. 15.370,86 hI dO 1. 5. 1778 .............. 14.804,86 hI ! Količina blaga, ki je šlo po Savi, se da oce- niti tudi na podlagi vodne mitnine. lo .so pobirali i3o 2 gld od polno naloženega čolna. Ce se upošteva poročilo Štefana Sillyja, da je znašal okoli 1762 tovor čolna 100 centov ali 5,6 tone, 1767 pa že poprečno 150 ali 8.4 tone, čeprav niso več redki tovori po 200 centov ali 11.2 tone, se nam pokaže nasled- nja preglednica za količino prepeljanega blaga:'« 1762 483 polno naloženih čolnov .... 2.704,8 tone : 1763 530 .... 2.968,0 tone ; 1764 546 .... 3.057,6 tone , 1766 257 • . . . . 1.639,2 tone 1767 500 .... 4.200,0 tone 1768 310 .... 2.604,0 tone 1769 538 .... 4.519,2 tone tone 1. 10. 1769 do 1. 11. 1770 584 polno nal. čolnov 4.905,6 1770 1771 306 2.570,0 1771 1772 423 3.530,8 1772 1773 470 3.948,0 1773 1774 506 4.250,4 1774 1775 490 4.116,0 1775 1776 434 3.645,6 1776 1777 368 3.091,2 1777 dO 1. 5. 1778 272 2.284,8 198 ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO KRONIKA Plačevanju vseh teh dajatev zlasti vodue mitnine, pa so se skušali čolnarji izogniti. S štajerskimi sphivarji so bili stalni spori, ker niso plačevali vodne mitnine za ajino, ki so ga vozili na Hrvaško.''^ Trgovsko blago, ki je šlo po Savi, je bilo l)odvrženo tudi privatnim mitninam. Knez Auersperg je pobiral v Litiji od čolna, na- loženega z vinom. l?kr. v Vidmu grof Ri liard Auersperg od barile vina 5 kr, od soda apna 1,5 kr, od čolna tobaka 36 kr.^° Država je bila zainteresirana za varen in ločen prevoz po Savi. Za varnosit trgovine so skrbele vojaške posadke v Zalogu. Prus- niku in Krškem po 15 mož, ki so bili pri- ])ravljeni za primer nepokorščine čolnarjev, \ Krškem pa tudi zato, da so varovali trgo- \ ino pred roparji, ki so vdirali iz Turčije.'' T.eta 1772 je država znova prevzela skrb za vzdrževanje regulacijskih del in je začela nova dela. V ta namen je ustanovila za dela na progi Sisak—Zalog navigacijsko direkcijo s sedežem v Ljubljani 1. 1772. ki je delovala do 1. 1781.ä- Frgovina na Savi je doživljala v razdobju 1762—1775 nihanja, ki so jih povzročale spremembe gospodarskih situacij in letin. Očiten padec v 1. 1766 je bil posledica uved- be roloja. Po 1. 1775 opažamo konstantno padanje trgovskega prometa. Banaške trgov- ske družbe se niso zanimale več za trgovsko pot Sisak—Zalog, ker je I. 1766 Marija Te- rezija priključila Reko k Hrvatski in z njo Ogrski, da bi pospešila izvoz agrarnih pri- delkov iz Banata v jadranska pristanišča. Trgovski promet na relaciji Sisak—Zalog je začel pešati, ker se je trgovina preusmerjala na krajšo in cenejšo pot Karlovac—Reka ali Bakar. Na drugi strani pa je nastopila libe- ralizacija gospodarske politike države, ki je težila, da da komercu svobodo in možnost konkurence. Padec trgovine in z njo prometa je vplival tudi na ureditev savske plovbe. Nič več ni bilo stiske in pomanjkanja čolnov. l''risilna vožnja čolnarjev v roloju je bila od- pravljena 30. maja 1778 in z njo uradno do- ločene tarife prevoza. Sedaj je postalo vino iznova glavni trgovski artikel na Savi. Čol- narji so raje vozili vino ali pa sprejeli ugod- nejše pogoje za prevoz. Ukinitev roloja so s posebnim zadovoljstvom sprejela ob Savi ležeča zemljiška gospostva, ker so se njiho- vim pridelkom povišale cene. Odprava roloja je znova povzročihi težave pri prevozu žita. Že 1. 1779 je p. Gabrijel Gruber predlagal, da bi uvedli rolo, nasled- nje leto so to svetovali ljubljanski trgovci Žiga Zois, Damijan Bartollotti in Anton Do- mian, ki so se jim pridružili še trgovci iz Zemuna Filip Radkovič, Ivan Obradovic in Peter Pallechuza. Na podlagi mnenj trgov- cev je deželno glavarstvo ])rcdlagalo dvoru, da bi ])onovno uvedli rolo in obnovili ])atent o plovbi po Savi iz I. 1766. Do realizacije tega ni prišlo zaradi negativnega stališča države.^' Promet po Savi in z njim pove- zana trgovina je padla na nivo trgovine na kratke razdalje in za deželne potrebe: doba velike tranzitne trgoviiie je v tem stoletju minila. Skrb. obimvljanje in vzdrževanje re- gulacijskih del so ])revzela okoliška zemlji- ška gospostva. OPOMBE Uporabljeno arliivsko gradivo je v Državnem arhivu SRS, Ljubljana. 1. J. W. Valvasor, Die Ehre des Herzogtlnmis Krain 1!.. 154, 157 s!.. 202 s!.. IV., 606—608. — 2. Uhlirz K. M., Haudbiicli der Geschichte Oster- j reichs und seine Nachlnuläudcr Böhmen und Ungarn, 11. Bd.. I. T. — 1. Stan. A (Stanovski arhiv), fasc. 55 (14. 6. 1752, 5. 9. 1752). — 4. RK (Reprezentanca in komora) fasc. XLVI/2 (5. 9. i 1754). — 5. RK fasc. XL VI/2. — 6. Stan. A fasc. 527 c (dnevnik pl. Werthenthalla). — 7. Stan. A fasc. 385 (17. 6. 1759, 20. I. 1741, 4. 2. 1741), RK I VLVI/l (14. 2. 1750), Müllner A., Der Getreide- \ handel, Argo Vili (1900), 21—25, 65, 70. ~ 8. Stan. : A fasc. 585 (25. 6.1755, 27. 6. 1755, 24. 9. 1755, 12. 12. 1755, 9. 5. 1737, 20. 4. 1737, 2. 11. 1757), fasc. 84 (2. 10. 1736), fasc. Neu Weinautschlag (12. 10. 1755, 11. 7. 1736). — 9. Stan. A fasc. 55 (25. 1. ( 1737). — 10. Stan. A fasc. 585 (25. 6. 1755, 27. 6.1 1735, 24. 9. 1735, 6. 12. 1755, 21. 1. 1758, 12. 4. 1738, i 28. 1. 1738, 4. 2. 1738). — 11. RK fasc. XLVUl (18. 10. 1747). —/2. Normalije fasc. 5 (t7. 10. 1747). — 13. RK fasc. XLVU1 (8. 2. 1749). - 14. Poro- čila prejemnikov vodne mitnine iz 1. 1742—1745 ', v RK, fasc. XLVI., Vilfan S., Prispevki k zgodo- vini mer na Slovenskem s posebnim ozirom na ljubljansko mero. Zgodovinski časopis VIll, 1954, str. 27—86. — IJ. Stan. A fasc. 385 (12. 5. 1747).* — 16. RK fasc. XLVI/2 (3. 9. 1754). — 17. Stan. A? fasc. 385 (9. 12. 1757). — 18. Stan. A fasc. 385 (28. i 12. 1737). — 19. Resolucijska knjiga 1754, f. 1391 (30. 3. 1754), RK fasc. XLVI/1 (50. 5. 1754, 5. 9. i 1754), fasc. XLVI/2 (5. 9. 1753). — 20. Resolucij-j ska knjiga 1754, f. 139, RK fasc. XLVUl (11. 5.1 1755). — 21. Dež. glav. (Deželno glavarstvo), Nav. ■ (Navigationssachen) S/l (2. 10. 1765). S'2 (22. 11. 1766), Zgodovina narodov Jugoslavije 2, str. 755,- 911, 916. 995 si. - 22. RK fasc. XLVUl, fasc. XLVU2 (23. 9. 1765), Dež. glav. Nav. S/l (27. 6.1 1765). — 21. Dež. glav. Nav. S'l (1762, 29. 5. 1765).] — 24. Dež. glav. Nav. S/l (19. 1. 1766, 22. 2. 1766).! — 25. Dež. glav. Nav. S/2, S/l. Tarifo po nakladi j so plačevali od blaga, ki je bilo po teži lahko, zavzemalo pa je dosti prostora. — 26. Dež. glav. Nav. S/2 (5. 10. 1766), S/5 (8. 4. 1767, 1. 10. 1767,« 11. 4. 1767, 50. 4. 1767, 27. 6. 1767, 27. 8. 1767), S/4 (13. 3. 1770), S/3 (5. 3. 1767, 27. 8. 1767, 11. 9. 1767), Stan. A fasc. 585 (18. 12. 1766). — 27. Dež. glav. Nav. S/5. — 28. Dež. glav. Nav. S/l (21. 6.' 1765,29. 6. 1765, 3. 7. 1765), S/3 (13. 7. 1767). S/3 (4. 6. i 199 kronika časopis za slovensko krajevno zgodovino 1772). —29. Dež. glav. Nav. S/3 (27.9.1767,16. 10. 1767, 19.11. 1767), S/4 (23. 4. 1767). — 30. Despot M,, Histerija trgovačkili piitova izmodju Rijeke i; zaledja u XVIII i XIX stolječii, Rijeka, zbornik, Zagreb 1933. 126. — Dež. glav. Ntiv. S/2 (29. 4. 1766, 7. 5. 1766, 4. 6, 1766, 25. 8. 1766, 10. 4. 1766, 6. 5. 1766, 28. 5. 1766), S/5 (3. 4. 1771, 17. 6. 1771, 5. 7. 1771), S/3 (16. 3. 1766, 18. 9. 1767, 25. 9. 1767,; 16. 10. 1767, 15. 7. 1767), S/l (17. 6. 1765), S/9 (2. 1. 1780). — 31. Dež.' glav. Nav. S/4 (11. 8. 1768, 5. 5. 1768, 30. 3. 17.68, 4. 12. 1770). — 32. Dež. glav. Nav. S/9 (februar 1780, marec 1780), S/5 (3. 4. 1771), poročila špediterjev za posamezna četrtletja. — 33. Dež. glav. Nav. S/i (12. 8. 1762, 13. 8.1762, 24.1.1764), poročila prejemnikov vodne mitnine za 1.1762—1778. — 34. Dež. glav. Nav. S/4 (3. 2.1770). —35. Dež. glav. Nav. S/5 (4.6.1772). — 36. Dež. glav. Nav. S/2 (31. 12. 1766, U. U. 1766). — 37. Dež. glav. Nav. S/10, Ilwof F., Flussregu- lierungen und Wasserbauten 1772—1774, Arcliiv für österreichische Geschichte 97, 1909, str. 521 do 538. — 38. Dež. glav. Nav. S/5 (4. 6. 1772), S/9 (marec 1780, 22. 6. 1779, U. 2. 1780, 16. 2. 1780, 3. 5. 1780, 11. 3. 1780, 7. 4. 1780, 5. 8. 1780), Stan. A fasc. 383 (30. 5. 1778, 25. 2. 1779). — 39: Dež. glav. Nav. S/10 (14. 5. 1781, 15. 5. 1781). 200