Posamezna Številka 1 Dm. Štev. 53. V UubPanl. v netek 30. marca 199.3. ——i—. n. m.....ni -i ifiii—i i i j i.... Pofmma oavlallrana. Leto t. lUTBANI mmmmmm mmmtmjm bnevnir Nbaja vsak dan xlutraj. iavcemšl pondeUke. Mesečna naročnina: vtlubQäri! D!n IS*», po pošli Din 12*—, inozemstvo Din 20*— Uredništvo: Woitova ulica št 1/L — Telefon št 213 Brzojavni naslov: „Novostl-LJubtiana*. Upravništvo: Marliln trs št. 8. — Telefon SL 44. Osiasl po tarifu. Sprejemalo se le do IS.ure, Pismenim vprašanjem na) se priioil znamka za odgOTOfe < Bačun pri poštnem ček. uradu SL 13.238. ■Mm Nova nemška taktika. Iz poročil zadnjega tedna, ki prihajajo iz Nemčije in iz Francije, vidimo, da se je v Nemčiji nekaj spremenilo. Takoj po zasedbi Poruhrja je nemška vlada izjavila, da se tako dolgo sploh ne pogaja, dokler Francozi ne umaknejo svojih čet. Sedaj pa se je to nemško mišljenje spremenilo. Nemška vlada se je izrazila, da je pripravljena pogajati se. To je uspeh, ki so ga dosegli Francozi s svojo zasedbo in ki ga Nem* ci neprijetno občutijo. Izgleda, da je v Nemčiji vedno več delavcev brez dela, da pa skušajo Nemci to na ta način maskirati, da brezdelnim dajejo takoj drugo delo. To je neka vrsta socijalnega skrbstva, ki so jo organizirali že v naprej za mi čas, ko bi polom nemške marke ustavil industrijo. Ekonomična pa ta stvar ni. Sicer trenutno pomaga delavcu, ne pomaga pa deželi. Zelo dobro se je izrazil dopisnik Timesa, ki pravi, da ni vse eno za Nemčijo, če izvršuje kovinski delavec svoje delo ali pa posipa cesto. Nasprotno pa izgleda, da je volja, pogajati se, prišla berlinski vladi takrat, ko je zvedela, da ne more pričakovati od angleške strani nobenega posredovanja. Vendar ni izgubila upanja, da bo iz teh pogajanj sledilo za njo nekaj ugodnega. Najprej se je seveda branila, napraviti prvi korak, rekoč da bi bil to začetek kapitulacije. Omeniti treba, da so novembra 1918 nemški odposlanci za premirje uporabili isto taktiko napram maršalu Fochu. Delali so se, kakor ne bi bili prišli prosit premirja, ampak samo poslušat predloge. Maršal Foch jih je pa takoj ostro zavrnil v realnost in rekel, da ihn ne daje nobenih predlo-Sov, to se pravi, prisilil jih je formelno, da priznajo, da so prišli prosil premirja Is« dvoboj se je pričel sedaj. Bil >e to prvi nemški manever, da si zagotove dobro podlago. Razen tega so sl Nemci zagotovili še drugo defenzivno črto, pravijo namreč, da ne morejo staviti novih predlogov, Predno ne bodo vzeli Francozi takozvanih Bergmannovih predlogov v pretres. Ji so pa bili že a priori odklonjeni, Ta-*o je Nemčija privedla razgovor na p11? točko, kjer je bil meseca januarja. rrx$tavija pa, da more razpravljati sa-®0„ iz enakopravnega stališča. Na ta način skuša odpraviti eno glavnih do-»ocö versajske mirovne pogodbe, kjer ae pristala na to, da se popolnoma pod-,¥**e odlokom reparacijske komisije. Skratka, ker je Nemčija spoznala, ae toore spraviti Francozov iz Po-^ti s pasivno rezistenco, niti s 'sabotažo, niti na kak drug način in ker čuti, da Francija trdno drži deželo v rokah, je sedaj spremenila metodo ju skuša s pomočjo zvitih pogijarj pni! do svojega cilja In pripraviti Francoze do tega, da se potegnejo nazaj. Dr. B. POVRAČILO vojne škode, Beograd, 29. marca. (B) Mini-’ster za pravosodje pripravila pravilnik *a Povračilo vojne škode vsem onim uašim državljanom, ki jim je vojna po~ v'£ro‘'% Škodo na ozemlju izve« Srbite in Črne gore. Pravilnik predvideva Prvenstveno prijave vojnih od- škodnin in ustanovitev sodišč sa vojne «kode. Podaljšanje vojaške SUJžse V FRANCIJI. I' * r i z, 39- marca. (K) Poslanska *“°fnica je s ->14 proti 154 glasovom Jtobriia že od senata sprejeti zakonski “" ,rt o rekrutnem kontingentu, v tem r-Ou je vojaška službena doba dolo-se°a na 28 mesecev. Velikonočna številka „Jutranjih Novosti” äSS * druge aktualne vsebine Za našo mladino smo t Posebno mladinsk ki vsebuje lepe !a zanlmh domačih in tujih pisatelje; t-^l^onočna ŠU panjih Novostk x soteoio Mii Iz seje ministrskega sveta. Beograd, 29. marca. (B) Včeraj popoldne le imel ministrski svet sejo od 15.30 do 20.30. Izdan je bil naslednji komunike: 1. Za jutri je sklicana seja finančnega odbora, da odobri vladi kredite iz sredstev, ki jih je dobila naša država iz posojil. Ti krediti so nujno potrebni za vzdrževanje prometa in pa za nadaljevanje gradbe novih železnic. Finančni odbor ima nadalje dovoliti vladi potrebne kredite za nove draginjske doklade železničarjem. Dasi člani finančnega odbora večinoma niso več narodni poslanci, se vseeno zahteva sklicanje tega odbora zaradi nujnosti predlogov in ker so omenjeni krediti zelo potrebni. zlasti ker ne gre za nikako politično vprašanje. 2. Ministrski svet je na svoji včerajšnji seji razpravljal o pravilniku glede zdravljenja državnih uradnikov v državnih in samoupravnih bolnišnicah. Ta pravilnik je bil odobren. Izdelal ga je minister za narodno zdravstvo, da bi tako omogočil uradnikom razne olajšave. 3. Ministrski svet je razpravljal o tekočih zadevah finančnega resorta in o kreditih za poedina ministrstva. 4. Vlada je nadaljevala debato do 20.30 zvečer o notranjem položaju vlade in je vzeta na znanje poročila o pogajanjih in sklepih med dr. Korošcem, dr. Spahom in Radičem. Vlada — ustava — Radii Beograd, 29. marca. (Z) Pravosodni minister dr. Markovič je izjavil danes novinarjem, da vlada nikakor ne misli na razpust narodne skupščine, ker so nove volitve skrajno sredstvo in to ni odvisno od ene alt druge stranke, ampak od vsega političnega položaja. Vlada tudi! ne misli uvesti obsednega stanja na Hrvatskem, ker vlsda tamkaj po dosedanjih poročilih red in mir. O Radič-Korošec-Spahovem bloku še ni zanesljivih vesti, vendar vse kaže, da blok še ni stvorjen in da se Je treba še pogajati o podrobnostih. Narodna radikalna stranka to nastopila proti vsakršni zahtevi po reviziji ustave. Ako bi ta blok prestopil meje zakona in ustave, bo vlada intervenirala v Zagrebu. »Mi imamo vtis«, je izjavil minister, »da je Stjepan Radič pripravljen se še bolj oddaljiti od parlamentarnega boja. Njegova izjava, da ne prizna zakonov, napravlja ut‘s, da je platonična. G. Pašič nikakor ne misli na demisijo, dokler se ne pojavi kak političen dogodek, ki bi to zahteval.« Dr. Korošec Beograd, 29. marca. (Z) Vsi tukajšnji listi prinašajo vesti, o porazgo-vorih med dr. Korošcem, dr. Spahom in Radičem. »Politika« objavlja dopis svojega posebnega poročevalca, ki pravi, da j'e ime! priliko stopiti v stik z dr. Korošcem. Poročilo veli: Sklenitev rc-vizijonističnega bloka je danes končana. Zlasti je značilno in tudi iznenada zadržanje dr. Korošca, ki je mnogo radikalnejše, kakor se je mislilo. Pri volitvah je dr. Korošec agitiral z geslom avtonomije in je posebno in pri vsaki priliki naglašal, da so Slovenci poseben narod. Sedaj pa izjavlja dr. Korošec, da se v tem pogledu popolnoma strinja z Radičem, t. j. on pravi, da so Hrvati, Srbi in Slovenci trije posebni narodi, ki se morajo ločeno razvijati. To velja zlasti za Srbe, ker imajo Slovenci in Srbi dve popolnoma različni kulturi. »Pred dvema letoma,« je rekel dr. Korošec, »smo bili oduševljeni, sedaj smo pa razočarani. Zakaj ne puste Srbi, da bi živeli popolnoma zase? S tem pa seveda nočemo reči, da bi hoteli izstopiti - Radšfevec! iz skupnosti. Živimo v eni državi, ker je mnogo stvari, ki nam morajo biti skupne, toda vse drugo mora biti naša zasebna stvar. Mi se čudimo, da Beograd ne razume, da je to želja slovenskega naroda.« Dr. Korošec meni, da je treba sedanji položaj čimprej razjasniti. Zaradi tega je storil korake za skupno delo. Po njegovem mnenju so Slovencem Hrvati bližji kot Srbi V sodelovanju z njimi želi ustvariti svoj program popolne avtonomije Slovenije v okviru obstoječe države. Podobne izjave prinašajo tudi drugi beograjski listi. Tako objavlja »Tribuna« sledečo izjavo dr. Korošca: »Bili smo razočarani. Zaradi tega iščemo način za izhod iz sedanje situacije. Hrvati so nam bližji, in zato je naravno, da se skušamo z njimi sporazumeti. Imeli smo sestanek in domenili smo se o bodoči politiki. Radič in mi se nahajamo na istem stališču. On je za avtonomijo Hrvatske, mi pa za avtonomijo Slovenije. Vsa akcija se bo gibala v mejah zakona, bo legalna in čisto parlamentarna«. Politična situacija. Beograd, 29. marca. (B) Ministrski predsednik Pašič in notranji minister Vujičič poročata vsak dan kralju Aleksandru o situaciji in o notranjem položaju države. To poročilo sta podala tudi danes. Beograd, 29. marca. CB) Danes je dospel semkaj bivši minister dr. Dušan Peleš, ki je sedaj izvoljen kot poslanec Narodne radikalne stranke v zagrebški županiji. Dopoldne je pose til ministrskega predsednika Pašiča in mu poročal o razmerah na Hrvatskem ter o razpoloženju tamošnjega prebivalstva. Obvestil je tudi predsednika vlade Pašiča o akciji Stjepana Radiča, ki dobiva vedno večji razmah. Beograd, 29. marca. (Z) »Tribuna« javlja iz Sarajeva: V krogih muslimanske organizacije se je, kakor se doznava iz njenih vrst, pojavila nezado-voljnost zaradi sporazuma, ki ga je sklenil dr. Spaho s Stjepanom Radičem. Del osrednjega odbora ne odobrava take politike, ampak zahteva, da morajo j iti poslanci muslimanske organizacije v Beograd, kjer bodo sami skušali doseči sporazum z vlado. Prevladuje naziranje, da bi Muslimani, ako bi šli z Radičem, izgubili vse nade, da se jim izpolnijo zahteve, ki jih stavljajo glede Bosne, ker bi Radič, ako bi se pogajal z Beogradom, vedno žrtvoval le Muslimane, da doseže to, kar zahteva za Hrvatsko. Takoj po povratku dr. Spaha iz Zagreba bo prav gotovo prišlo do zelo burne seje osrednjega odbora muslimanske organizacije, M ima odločevati o tem sporu. Sarajevo, 29. marca. (B) O pogajanjih med Radičem, dr. Korošcem In dr. Spahom ne pišeta prav ničesar ne sarajevska »Pravda« niti »Hrvatska Sloga«. Zdi se, da niti ena skupina niti druga še nima prave orijentacije in čakata, da se povrneta voditelja iz Zagreba z navodili. Le »Srpska Reč«, ostro napada obe stranki is zlasti naglaša perfidnost dr. Spaha. Nove drag. doklade železničarjem. Beograd, 29. marca. (Z) Danes ob io. uri dopoldne je bila seja finanč-n,eza odbora, kateri je predsedoval po-s.anec Uroš Stajič. Ministra za finance dr. stojadlnović in za promet dr. Jankovič sta obrazložila predležeče zakonske natrle o novih draginjskih dokladah že-lezmčariem. Odbor ie Po daljši načelnl debati, v katero so posegu dr. Voja Marinkovič, Ivan Deržič in Voja Lazič, sprejel v načelu zakonski predlog in sklenil pozvati vlada, naj za kritje iz. datkov zahteva odobrenje narod. skup. ščine. Nato je finančni odbor prešel na debati dodatke in spremembe zakona. Seja se je končala opoldne in se nadaljuje jutri ob 10. uri dopoldne. Jutri se bo razpravljalo o kreditih za gradbo železnic iz inozemskega zlatega posojila in iz 7% investicijskega posojila. še je sprej«* v pdSrabni | vabu «mw. ARETACIJA BANČNEGA RAVNATELJA. Praga, 29. marca. (K) Kakor poroča «Prager Tagblatt«, sta bßa ravnatelj banke »Bohemia« Viskovsky in dispoaerit' Weidner odvedHia v preisko- Arbitraža v raškem vprašanju? Beograd, 29. marca, CB) Včeraj je imelo sejo nekaj članov naše delegacije paritetne komisije in posvetovalnega odbora za rešitev reškega vprašanja. Prisotni so bili predsedn. naše delegacije v Opafji dr. Rybaf, nadalje admiral Priča, polkovnik Hreijanovič in dr. Grga Angjelinovlč. Dr. Rybaf je poročal o delovanju paritetne komisije in o težkočah, na katere je naletela ta komisija. Te težkoče so tako velike, da utegnejo dovesti do tega. da se morda komisija niti več n® sestane, ampak Ö» bosta obe državi, Jugoslavija In Italija, zaprosil za arbitražo predsednika švicarske republike, kakor to predvideva rapalska pogodba za slučaj, da se ob« stranki ne moreta zediniti. Tudi ako se paritetna komisija po praznikih zopet snide, se nikakor ne bo sestala v Opatiji, ker ta kraj ni prikladen za posveto, vanja, ampak v kakem drugem mestu, ki se bo določilo sporazumno med našo in italijansko vlado. ... Nasa vlada zavrnila avstrijske zahteve. Beograd, 29. marca. (B) Po nalogu svoje vlade je včeraj zaprosil avstrijski poslanec Hoffinger našo vlado, naj bi se popravila ena točka v konvencijah o ureditvi naših dolgov v predvojnih avstrijskih kronah. V teh konvencijah se namreč določa, da imajo avstrijski kreditni zavodi, ki imajo predvojne vloge naših državljanov, sedaj povrniti te zneske vlagateljem po ključu sto predvojnih kron vloge za 32 sedanjih jugoslovanskih kron. Poslance Hoffinger je prosil, naj bi sc tu konven- cija izpremenlla v tem zmtsJa. da se t« določbe ne nanašajo na avstrijske hra» rilnicc, ki li morale vslei ogromnih izplačil priti v konkurz. Naša vlada pa t« i remembo konvencij ni mogla spreJetL Poslanik Hoffmger je nadalje zahteval, naj se izpremene še tri d uge točke, toda tuđi v tem poel;du mu naša vlada ni mogla osreči. Konvencije ostanejo še nadalje v veljavi. Zaradi tega so netočno vse vesti, češ, da avstrijska vlada ni hotela sprejeti konvencij» Poruhrska politika Velike Britanije. Pariz, 29. marca. (K) »Agei.ce Havas« poroča iz Londona o predvčerajšnji debati v spodnji zbornici: Potem ko je sir Edvard Grey otvoril debato o poruhrskem vprašanju in vlado pozval, da v imenu angleške države poda izjavo o svoji poruhrski politiki, so zahtevali poslanci Worthing, Evans in Asquith objavo diplomatskih not. ki so bile izmenjane med Francijo in Veliko Britanijo. Zakladni kancelar Ualdwln ie izjavil, da bo angleška vlada uporabila prvo ugodno priliko za intervencl jo, da pa ta trenutek sedaj še ni tu. Dr- žavni podtajnik zunanjega urada Mae Nejll je naglašal, da ni res, da bi se bilo prijateljstvo med Francijo in Angleško ohladilo. Zadnji nemški predlog, da s« skliče mednarodna komisija, položaja ni spremenil, ker Francija ne pristane n« izpraznitev Poruhrja, predno se repa-racijsko vprašanje ne pregleda. Washington, 29 marca. (K) Nemški memorandum glede reparaciji ki je bil pred kratkim predan državnemu sekretarju Hughesu, se, kakor se čaje, pridružuje ameriškemu predloi« glede se..tave mednarodne komisije. Italija in francosko-nemški spor. Pariz, 29. marca, (T) »Teinps« poroča iz Bruslja, da bJgijskl vladni krogi kategorično zanikuje) a politično misijo zunanjega ministra Jasparja z ozirom na njegov sestanek z italiian skim min. predsednikom. »Temps* pripominja, da je popolnoma naravno, ako je Jaspar ob priiiki milanskega sestanka konferiral tudi o medzavczaUki po- •uhrski akciji, da pa Jc izključeno, da M jil Jaspar zahteval Mussolinijevo Posredovanje, oziroma ojačen je poruhrsk« josadke z italijanskim četami. Rim, 29. marca. (K) »Tribuna« d« naniira vest nekega pariškega Usra O posredovanju Italije v vprašanju Po* ruhrja. .-Kt-s" ______ Vprašanje južne železnice rešeno. Rim, 29. marca. (Z) Konferenca o ureditvi vprašanja južne železnice je snoči končala svoje delo. Danes se podpišeta oba sklenjena sporazuma. Sporazum o tranzitnem prometu določa edinstveno načelo za promet, ki vsebuje tudi točke za nadaljevanje edinstvene uprave južne železnice. Avstrijski delegaciji se je posrečilo znižati obremenitev Avstrije. Vzpostavitev rednega železniškega prometa z Madžarsko. Beograd, 29. marca, (Z) V nedeljo, dne 1. aprila se otvori med našo državo in Madžarsko redni železniški promet preko vseh naših in madžarskih obmejnih postaj. Uvedejo se t II direktni brzoviaki med Beogradom in Bu- dimpešto čez Osijek in Beli Monastlr (Pehnonostor). S tem se prvič po vojni otvori med našo državo in Madžarsko ves osebni in tovorni promet preko vseh obmejnih postaj. VOJNA ODŠKODNINA NAŠI DRŽAVI. Beograd, 29. marca. (Z) Po uradnih podatkih ministrstva za poljedelstvo in vode je dobila naša država na račun vojne odškodnine lani od Bolgarske 12.000 ovac, 5000 konj, 6000 krav in 6000 bikov, iz Madžarske 3443 ovac, 700 konj in 3275 glav goveje živine, iz Nemčije pa 18.262 konj in 809 glav goveje Živine. Letos smo dobili iz Madžarske 124 konj, 710 goved in i5&| ovac, od Nemčije pa 290 konj. KAJ DO S TRSTOM? Rim, 29. marca. (K) Poslanca Ol* nnta in Baneiii sta danes izročila ministrskemu predsedniku Musolllniju memorandum glede več tržaških vprašanj. Pri tej priliki sta se z ministrskim predsednikom razgovarjala o italijansko -avstrijskih dogovorih glede prometa preko Trsta. Mussolini je obljubil, da bo zadevo takoj proučil ter je Zagotovil svojo podporo pri povzd gi Trstn, ki se mora sčasoma povspsti do svo'c JWasIBtfe veljave. PRAVNA KONVENCIJA Z BOLGARSKO. _____________________ Beograd, 29. marca. (B) V ministrstvu za zunanje posle se zbiralo potrebni podatki za sklepanje konvencije o izročitvi krivcev po občnem pravu, da bi se tako omogočilo zasledovanje krivcev. Ta konvencija se bo sklenila med našo državo In Bolgarsko. AMERIKA ZA POMILOSTITEV MOSKOVSKIH OBSOJENCEV. Washington, 29. marca. (K) Vlada /e ameriškemu poslaniku v Berlinu naročila, sporočiti moskovski vladi živo željo Amerike, da se obsojeni katoliški duhovniki pomfloste. VARČEVANJE V ITALIJI, R i m, 29. marca. (K) Ministrski svet se je bavil z več ukrepi, ki se tičejo varčevanja in Je na to odobril nasvet, po katerem b»’ se železniške proge v Lombardiji in Emiliji izročile v obratovanje zasebnim železniškim družbam. Nočna lekarniška služba v 'Jubllanl: Tekoči toderi lekarna Piccoli na Duaal- .1 rhi Atiji üb fiekarftt mr JCjtricp^^ Dnevne ei®w©sti, Opozarjamo naše ceni, naročnike, da do konca meseca marca t. I. poravnajo naročnino, ker jim drugače brezpogojno ustavimo list. Ravno tako prosimo vse one, ki smo jim pošiljali Ust na ogled, naj blagovolijo naročiti »Jutranje Novosti«. UPRAVA »JUTRANJIH NOVOSTI«. — G. pokrajinski namestnik Ivan Hri-bar se je včeraj dopoldne ob 91/« odpeljal * Svojo družino na velikonočne počitnice. — Iz diplomatske službe. Namestnik »efa kabineta ministrstva za zunanje zadeve. g. Spasoje Vesnič je imenovan za tajnika našega poslaništva v Berlinu. — Uradni list št 30 prinaša besedilo sporazuma in konvencije, sklenjene med na-lo kraljevino in Italijo za izvrševanje odredb rapallske pogodbe z dne 12. novembra 1920. — Poštni denarni promet z nanovo otvorjenimi poštnimi uradi. Te dni se je odprl denarni poštni promet (po nakaznicah) s poštnimi uradi v Dalmaciji v tretjem pasu. Imena otvorjenih pošt so: Božava, Pre-rnuda. Privlaka, Ražance, Smilčič, Vinje-rgp, Biograd, Filipjakov, Iž Veliki, Novi gjrad, Pokoštane, Pažman, Posedarija, Preko, Sali, Tkon, Ulian, Zdrelac, Zemunik, Ist. Mulat, Nin, Olib in Sllba. — Osebne vesti s pošte. Imenovanja. Za činovnice IV. razreda poštarice III. razr. Matilda Jak, Marija Zirer, Alojzija Kopač, Antonija Kuhelj, Ivanka Gestrin; za činovnike VI. razr. poštarji V: razr. Matevž Štola, Pavla Ciuha, Miljutln Nagode in K. Vrančlč v Ljubljani; za činovnika II. razr. kontrolor III. razr. Albin Železnik, za činovnika* IV. razr. kontrolorja V. razr. Henrik Šiška In Andrej Hrovat; za činovnika V, razr. poštar IV .razr. Rudolf Holz; za činovnike VI. razr. poštarja V. razr. Jurij Pi-lato ter Amalija Vargazon v Mariboru; za činovnike IV. razr. kontrolorji V. razr. K. Tiefengrnber, Vojteh Koser, Štefan Bele in Ž3 činovnico VI. razr. poštarica V. razr. Ljudmila Strniša v Mariboru; za činovnike I|. razr. kontrolorji HI. razr. Fr. Erman in poštar I razr. Matija Štiglic; za činovnika JHl. razr. poštarja III. Silvija Orah in Ant. Boc v Celju; za činovnike II. razr. kontr. HI. razr.^Emil Predika in za činovnico VI. razr. poštarica V. razr. Terezija Vrančić; za Činovnika V. razr. poštar FV. razr. Rupert Truil v Zidanem mostu; za činovnika JL razr. upravnik III. razr. Tone Berčan ter ga činovnika II. razr. upravnik III. razr. Iv. Uiepič; za činovnico II. razr. poštarica I. razr. Franja Piterman in za činovnika VI. razr. poštarica V, razr. A. Januš v Doro-žalah; za činovnice II. razr. upravnica III. razr. Marija Lichtenegger v Ljubnem, Marija Urbančič v Škocjana pri Mokronogu, Cecilija Eisel v Šcnt Vidu pri Stični, Marija Goričar v Mozirju, Franja Šega v Studencu pri Ljubljani (Ig), Marija Klopčič v Radečah, Marija Lilek v Javorniku na Gorenjskem. — § 104 s. k. z. Pri državssem pravdni-štvn v Ljubljani je bila predvčerajšnjem Vložena ovadba proti g. Engelsbergerju iz Krškega radi prestopka po § 104 s. k. z., ker je kot predsednik demokratskega shoda v Krškem dne II. marca 1923 v gostilni naveliča žalil državnega ftmkcijonarja. _ — Promet s Sušakom. Ker ni še vzpostavljen potniški in tovorni promet s Suša-je dobil postajenačelnik v Bakru na-™cno, da ukrene vse potrebno, da se čim« &;,^r,merno urcc5i Postaja na Brajdiči. — i6 iako lepa postaja in bo služila izključno tovornemu prometu. ~ Razpisana zdravniška mesta. Zdravstven odsek za Slovenijo v Ljubljani raz-pfcuje službo okrožnega zdravnika za Zdravstveno okrožje Grosuplje in Središče, interesenti se opozarjajo na razpis v Urad-“«tp listu. Kaznovanie v srednjih šolah. Ker je 3rstr0.p,r0S1/ete doznalo> da nekateri r;“Iesprjl slabo ravnajo s svojimi učenci s rem, da jjh kaznujejo s protizakonitimi kaz-poslalo ministrstvo prosvete okro-zmco na v$a srednješolska ravnateljstva * pcr®PovEdjo, da se srne v bodoče po-SWZ1M samo v zakonu predvidenih kazni. rm ~ 16 f!a”E°ho!n,1, da" v Jugoslaviji. -S“!6- j11 22- aprila bosta najbrže proti- IeaTd'ieva v našl kra!äevini. V teh predavanjaOd0 vrSila razna protialkoholna in ~„hrP^" d®lodajaicem. One stranke, j8*0, na ministrstvo za socijalno politiko glede dovoljenja za nameščenje inozemskih delavcev, morajo, ako želijo dobiti direkten odgovor, priložiti razen potrebnih Koiekov tndi dinarsko znamko. iPM S a Äla^d .(ne 29 mi,i!ard) 285,7lS v tem sm^B|rei omenieno ^™500 ^ravi ' Pronos po$te 2 zrakoplovom Zi črttnJ zßradltev le 2e pričelo ln v jl T, Bcofradu. Delo se - kratkem bo položen te- „'51® prva svoje vrste nabnodemejša v celi dr- Sesti notar v Zagreb, ?B?gkraduninto SLj® pravosodje j^lmenoval Minister za SU» Fr — Prvi oenanjevalcl aprila. Bliža se april s svojim vremenom in pa — prazniki-Prvo posetnico so Ljubljančanom poslali prazniki in pa april včeraj popoldne proti četrti uri. Nebo se je naoblačilo in prvi grom v letošnjem letu je opomnil prestrašene ljubljanske mladenke In mladeniče, ki so bili za praznike že »zmenjeni«, da morda ne bo nič... Tudi rahel dež je podkrepil ta opomin, vendar se je nebo zopet kmalu zjasnilo, in ravnotako tudi obrazi in obrazčki nadebudnih velikonočnih izletnikov. Hujše nesreče do včeraj še ni bilo. — Danes, 30. marca, ob 20. uri se Vrši na državni realki rusko predavanje A. Jezerskega »Zadeva emigracije«. — Bodite previdni! Na Karlovški cesti št 23 imata trafiko trgovka Antonija Kuš-Ijanova in njena družabnica Antonija Kra-marjeva. Povodom prepira glede prispevka stroškov pri poskusu poravnave se je izrazila Minka Sterbänova v pisarni srezke uprave napram komisarju Deržaju, da je ta, ki obravnava to trafiko podkupljen in je zahtevala drugega. Temu je pritrdila tudi ena solastnic in obe se bota zagovarjali radi razžaljenja javnih funkcijonarjev, ki je kažnjivo po znanem § 104 s. k. z. — Mesina hranilnica ljubljanska na veliko soboto ne uraduje. — Mariborske vesti. Avto ra obilna zveza Maribo r—S v. Lenart. Pred nekoliko dnevi je mariborski okrajni zastop prepovedal družbi, ki vzdržuje avtomobil-no zvezo jned Mariborom in Sv. Lenartom v Slov. Gor., nadaljnji promet, češ da avtomobili kvarijo cesto. Družba pa je sklenila, da bo tudi zanaprej poslovala, ker ima za to potrebno koncesijo od ministrstva pošte, ki je edino kompetentno v stvari. Zato se bo tudi zanaprej ohranila avtomobilpa zveza ta sicer vsak pondeljek, sredo ta četrtek. Le na velikonočni pondeljek avto ne bo vozil, pač pa bo zato vozil naslednji dan, t. j. v torek. -—Nesreča. Pri Glušiču na Korošici cesti je zidar Alojzij Žižak pri popravljanju strehe po neprevidnosti, ker se pri delu ni privezal z vrvjo, kakor je to predpisano, padel s strehe in se močno poškodoval na desni roki ta tudi na glavi. Prvo pomoč mu je nudil rešilni oddelek, nakar je bil izročen v domačo oskrbo. — V petek 13- aprila t. 1. ob 8. uri zvečer bo v mali sobici restavracije v grajski kleti redni letni občni zbor umetniškega kluba »G r o h a r« v Mariboru. — Clan jugoslovenslcega akademičnega društva v Mariboru g. Boris Ivan Karis je napravil drugi državni izpit na graški tehniki in si pridobil diplomi inženirja za strojništvo. — Smrtna kosa. V Beogradu je umri Živko Jovalcovič, novinar in bivši komunistični poslanec. —Epilog k usmrtitvi Alije Alijagiča. — Pred zagrebškim sodiščem sta se te dni zagovarjala Ivan Mravinc in Jurij Orsaga iz Zagreba, ker sta prišla navskrlž s kazenskim zakonom. Ko sta po izvršeni justlfika-ciji zapustila sodno palačo, je rekel Mravi-nec sledeče: »Kakšna pravica je to, je H to vlada, kaj je to? Kakor izgleda smemo ubi-vati tudi mi in smemo tudi mi izrekati pravico.« Orsaga pa je temu pritrdil z besedami: »fako je.« Obtoženca sta bila kaznovana na 100 Din globe oz. mesec dni zapora. — Nov ruski list v Berlinu. Ruski emigranti v Berlinu nameravajo v kratkem izdati nov list »Rodina«, ki bo izhajal v nemškem jeziku. List bo dnevnik velikega stila. — Uvedba poletnega časa na Francoskem. Pariški listi poročajo, da uvedejo Francozi poletni čas s 1. aprilom t. 1. — Na Angleškem se uvede poletni čas z 22. aprilom in se konča s 16. septembrom. — Smrt francoskega generala. General Motmoury je v železniškem vlaku med Orleansom In Parizom na srčni kapi nenadoma umrl, ~ Tatvina. V Ribnici je ukradel neznan krošnjar posetniku Ivanu Lovšinu dve usnjati črni listnici, v katerih je bilo okrog 6800 kron denarja In nekaj pisem. — Razne tatvine v Ljubljani. V kavarni »Central* je ukrade! neznanec čevljarju Karlu Kovaču zimski površnik zelenkaste barve vreden 3000 kron. — Na Vodnlko-vem trgu je izmaknil nepoznat žepar služkinji Josipini Stare ročno torbico. V njej pa i?.,”?5®1 tat samo rožnivenec. — Posestnici Cilki Krekovi v Prisojni ulici sta bil ukradeni iz zaklenjenega vrta dve grahasti kokoši, vredni 400 kron. “ Neznanega mrtveca so našli na polju pri iNedeljancih. Mož je star okrog 45 ief, to srednjemočne postave ta črno oblečen. Pri njem niso našli prav ničesar. Cegave so rozine? Dne 27. marca Je prijela ljubljanska policija nekega Henri-ka Sabca. Mož je prodajal 4 vreče rozin Po izredno nizki ceni kg 100 kron. Mož trdi, da je kupil rozine v Zagrebu od nekega nepoznatoga prodajalca. Kdor bi tozadevno Kaj vedel, naj javi nemudoma jpol. ravnatelj-stvu. Ostanek dve vreči je policija zaplenila. -t- Opeharjeni cestarji. Dne 22. marca Je prišel v Gorenjo vas v Poljanski dolini nad Škofjo Loko prefrigan Ljubljančan in sc predstavil cestarjem dotlčnega okoliša kot cestni kontrolor, katerega je poslala deželna vlada iz Ljubljane. Pravil je, da bodo uprali s 1- aprilom napraviti vsi cestarji na Gorenjskem nove prošnje za službo ta jih kolkovati s kolkom po 5 Din. Lagal je, da bo ta dan prevzela država vse ceste v lastno oskrbo. Cestarji so mu plačali za kolke 170 kron. Obenem pa je ukradel cestarju Andreju Dolencu iz Loga srebrno uro z ve-rižioo, vredno 2000 kron. — Osveta užaljenega ljubimca. Državnemu pravdništvu v Sarajevu je bil predan aeki Barič, ki je ustrdil svojo priležnico Julijo Feidl. Svoje dejanje je izvršil radi tega, ker ga je radi njegove nezvestobe zapustila in se ni hotela več povrniti k njemu. . —Cigani ukradi! otroka. Beograjski policiji je naznanila neka ženska, da je kar na-®pkrat izginil njen triletni Zoran. Polzvedo-aia je pri vseh svojih sosedih, toda o otro-tovm n5 duba ne štaba. Šele pozneje so ugo-hniai» (la se ic ravno v kritičnem času na- ne zasledujejo1* cisanska tolpa- Clga- nrijatelifcf vC7Ia s® ?e v kot!tt- K neki svoji B'arica OdIk HS:T,efcn 5e pri5Ia te neka Hvo-u v Zagreb,fla^ka na državnem koto-n» hotela pomakati ^Cr Je ni naä!a doma’ 50 IÄÄ spala. Ko se ie vrnila njena prijatelifca domov, jo je nesla mrtvo. Zaduäui so jo plini ki so se širih po kotlu- 10 pua,‘ — Cevlie kupujte od domačih tovarn tvrdke Peter Kozina & Ko., z znamko pe-.ko, ker so isti priznano najboljši in najee-nejšl. Glavna zaloga na drobno in debelo v Litihiiar.1 r+r» volila državno dobavo inozemski tvrdki, čaj, da je italijanska fašistovska vlada do- POUEDELSTVO. X Žetev v Ukrajini. Po vesteh iz Moskve bo letošnja žetev v Ukrajini zelo ugodna- DAVKL — CARINE X Izvoz žita ta mlinarji. Ker Je finančno ministrstvo znižalo izvozne carine na žito, ne pa tudi izvoznih carin na moko, le to povzročilo v mlinski industriji veliko razburjenje. Industrijske zbornice bodo zahtevale od finančnega ministra, da zniža tudi izvozno carino za izvoz moke, ker bi sicer preveč trpela naša mlinska industrija. X Za carinarnico v Vukovara je zaprosila tamošnja organizacija trgovcev In industrijcev pri generalni direkciji carin v Beogradu. Prošnja je podprta s stvarnimi: razlogi in so jo priporočili tudi osiješki trgovci in industrijci. X Uvoz avtomobilov — dovoljen. Generalna direkcija carin je z razpisom z dne: 8. februarja 1923, št. 7214 dovolila, da se smejo uvažati avtomobili razen po železnici in vodi, tudi po cestah, ki so priznane za carinska pota. To dovoljenje pa velja le za uvoz avtomobilov, ki se carinijo kakor uvozno blago. Glede izvoza, prevoza (tranzita), prometa med obmejnimi kraji ta pogojnega carinjenja s pravico na povratek pa velja še vedno zabrana, navedena v točki 1 in 2 razpisa C. br. 43.455 z dne 31. jo-nija 1922. DENARSTVa X Radio - postaja v našem finančnem ministrstvu. Finančni minister je odredil, da se zgradi v finančnem ministrstvu radiopostaja, da bo ministrstvo bolje informirano o tečajih. X Nova ruska Izvozna barka, V Rusih nameravajo ustanoviti novo banko, ki bo financirala izvoz živil iz Rusije. X Dviganje tečaja francoskega frank«. Tečaj francoskega franka se je te dni močno dvignil. Francozi pripisujejo to dviganje dejstvu, da se je Izpremenllo razpoloženje Amerike v prid Franciji. Nemci pa so mnenja, da so povzročile dvig franka vesti o Pogajanjih, ki naj bi se v kratkem pričela med Nemčijo in Francijo ter menijo, da to gibanje franka navzgor ne bo dolgo trajalo. X Nemško zakladno posojilo. Podpisovanje nemškega zakladnega posojila je bilo končano ta teden. Računajo, da je podpisan celoten znesek posojila. k-:. Borzna poroiiSa. Zagreb, 29. marca. Devize. Dunaj 0.1385—0.14, Berlin 0.47—0/185. Bruselj 562 do 567, Budimpešta 2.25—2.325, Bukarešta 0—48.50, Italija, izplačilo 489—493, ček 487 do 489, London 463.50—466, New York, ček 98.50— 99.50, Pariz 648—654, Praga 294— 296, Švica 1832.50—1842.50. Valute. Do-larji 9625—97.25, avstrijske krone 0.138— 0.139, češkoslovaške krone 290—292, francoski franki 0—645, napoleondorf 0—365, nemške marke 0.47—0.49. Zagreb, 29. marca. (Priv.) Devize: New York 98.50—99.50, Pariz 6.48— 6.54, Švica 18.325—18.425, Amsterdam 463.50— 466, Dunaj 13.85—14, Praga 2.94— 2.96, Budimpešta 2.32—0, Italija 4.89—4.93, Berita 47-4720. Valute: Dolarji 97.25— 98. Beograd, 29. marca. Devize. Bukarešta 47—48.50, Berlin 0.4725—0.475, Dunaj 0.14, Budimpešta 2.30—2.38, Solan 108 do 110, Sofija 73-75, Praga 292-293, Pariz 650—655, Ženeva 1840—1850. New York 98—98.75, London 463—463.50, Milan 485— 488. C url h, 29. marca. Otvoritev: Berlin 2.58, Holandija 213.45, New York 541.50, London 25.37, Pariz 35.80, Milan 26.85, Praga 16.075. Budimpešta 11.50, Za-greb 5.525, Sofija 4.05, Varšava 140, Dunaj 76, avstrijske krone 76. Curi h, 29. marca. Zaključek: Berlin 243, Holandija 213.60, New York 541.50, London 2547, Pariz 38.95, Milan 26.82, Praga 16.10, Budimpešta 11.50, Zagreb 540, Sofija 4, Varšava 140; Dunaj 76,125, avstrijske krone 77. Berlin, 29. marca. (K) Dunaj 29.67, Budimpešta 488, Milan 103.740, Praga 63.042, Pariz 139.899, London 98453.75, New York 20.92246, Curih 388426, Beograd 21.047. Praga, 29 marca Dunaj 4.65, Berlin 15.875, Rim 169.28, avstrijske krone 4.65, Ure 172.25, Budimpešta 77, Pariz 22245, London 160.625, New York 3440, Curih 633.75, Beograd 3545. Dunaj, 29. marca. Devi**. Beograd 717—719, Berlin 343—3A3, Budimpešta 16.45—16.55, London 332.900—333400, Milan 3531—3539, New York 7L175—71.32&. Pariz -1494—4406. Praga 2112—2118. Sofi« ja 52740-52540, Curih 13.135—13.165; va- . Ute: dolarh 70.850—71.150, levi 546—5*10, nemške marke o40—340, angleški funti 331400-332400, francoski franki 4635— 4665, Hre 3495.50—3512.50, dinarji 712—716. leji 329-331. švicarski franki 13.045-13,105, ^ češkoslovaške knrae 2095—3105, marižar«!^ imZ» mrnm m * Naše delavstvo. Tako poraženo ni izšlo naše delavstvo še iz nobenih volitev kakor iz zad-nittu Ako pomislimo, da }e imelo v prejšnjem parlamentu delavstvo iz Slovcni-jeje samo 7 zastopnikov, seda] pa nbua nobenega in v celi državi koma] dva mandata, potem si moremo še le predočiti strahovitost tega poraza. To }e zakrivila v prvi vrsti Ijubo-sumonst delavskih voditeljev, ki so v borbi za mandate razbili prejšnjo še ko-likortoliko enotno delavsko Ironto na male in brezpomembne frakcije, izmed katerih ni mogla nobena priti do veljave. Uvidnejši narodni socijalisti so hoteli še o pravem času strniti vse delavstvo v enotno fronto, kar je delavstva odobravalo. A voditelji posameznih političnih skupin so v svoji kratkovidnosti to preprečili, ker so se bali za svoje mandate in so spravili na tapet načelna vprašanja, po katerih se ločijo posamezne frakcije namesto, da bi se bili strnili in pozneje razpravljali o tem. Šlo je za to, kdo se bo udal že pred volitvami, kdo bo poražen že pred bitko. Sedaj pa so poraženi vsi skupaj in vsak posameznik. Brezdvomno je ravno velika razcepljenost delavskih voditeljev in pa nenavadno oster, včasih naravnost ogaben volilni boj med posameznimi skupinami, vse to je gnalo delavno ljudstvo kar v masah k dr. Korošcu in Radiču, ki sta brez posebnega truda in stroškov odnesla največ glasov iz delavskih vrst To dejstvo je dokaz, da delavstvo obsoja ostuden oseben boj poameznih voditeljev, pred katerim trpi le delavstvo in njegovi interesi, ne pa voditelji. Zdrav in naraven čut delavstva je uvidel vse to in zato je storil svoje in obsodil vse tiste, ki so imeli zanj samo lepe besede in obljube, mislili so pa le na sebe in svojo korist To je dokaz, da je naše delavstvo po veliki večini zdravo in računa z razmerami. Zato bi se jako motil, kdor bi sodil po izidu volitev, da je naše delavstvo po večini orijentirano klerikalno, ali pa ra-dičevsko. Naše delavstvo potrebuje predvsem zasiguran in človeško dostojen obstanek, ne pa raznih puhlih fraz o načelih, katera ga ne morejo ne nasititi, ne obleči, ne obuti. O načelih lahko razpravljajo voditelji, katerih ne mori vsakdanja skrb za kruh in obleko, ki ne gledajo vsak dan svoje sestradane in v splošnem siromaštvu propadajoče družine. Vse delavsko Časopisje in vsi njihovi voditelji niso videli med volilnim bojem nobenega večjega sovražnika kakor lastnega sobrata, druge frakcije in pa — radikale. Niti desetinke vse svoje energije in črnila niso porabili v volilnem boju ne proti klerikalcem, niti proti Radiču ali pa Nemcem. Z občudovanja vredno doslednostjo in gorečnostjo pa so se bili vrgli proti lastnim, nekoliko drugače orijentiranim ljudem in proti NRS. Ali je potem čuda, da izid volitev ni drugačen, kakoršen je? Ali ni naravno, da so se v medsebojnem fanatičnem boju pomorili sami in so izšli kot zmagovalci tisti, katere so pustili ves čas lepo pri miru? Povdarjamo pa še enkrat, da temu ni krivo delavstvo, ampak njegovi voditelji. Zanimivo je sedaj Stati časopisje, ki ima na načelni strani bobneči naslov, da je delavsko glasilo te in te stranke. V resnici pa vsa takozvana »delavska« glasila niso delavska. To so glasila posameznih voditeljev, ki so se delavstvu sami vsilili in so hoteli po delavskih žuljih splezati kvišku. Da pa jih delavstvo ne mara in jih odločno odklanja, to so pa pokazale volitve dovolj jasno. Delavstvo se je spametovalo in se hoče iznebiti na vsak način teh lastnih pijavk. Spametovali pa se niso voditelji. Iz njihovih glasil je razvidno, da si vsak Izmed njih domišlja, da ima sedaj svoj večji ali manjši kader, katerega je treba idejno poglobiti, na zunaj pa razširiti, da mu pri prihodnjih volitvah prinese gotovo zmago. Kako se bo to zgodilo, o tem si seveda še ni noben na jasnem. Vse kaže, da voditeljev tudi zadnja kruta šola ni spametovala in da hočejo še naprej slepomišiti in če je možno, vrzel, ki zija med posameznimi frakcijami, še povečati. Naša država je po veliki večini agrarna in se industrija kljub vsemu forsiranju še ne bo razvila tako daleč, da bi že v doglednem času dosegla, ali pa celo prekosila agrarizem. To leži na dlani in ni potreba še posebej dokazo- j vati. Zato je naravno, da se bo moralo naše delavstvo še dolgo vrsto let naslanjati na takozvane meščanske, ali pa če hočete, agrarne stranke. Le v sporazumu s temi strankami more doseči tudi za sebe primerne uspehe, nikoli ne pa proti njim. To je jasno in vidijo danes celo tisti, ki doslej niso hoteli videti To je uvidelo tudi delavstvo samo in zato je šlo v Koroščevo stranko, o kateii ne more nikdo trditi, da je izrazito delavska, ne pa meščanska stranka. Na noben način pa v SLS ni mesta za naše delavstvo, ki je po veliki večini napredno, ne pa reakcijonarno. Če je slučajno pri zadnjih volitvah zašlo v ta tabor, so temu krive razmere, pravzaprav voditelji Zato bi bilo mnogo umestnejše, da bi resni »voditelji* delavstva daes premišljevali ne kako bodo svoje neznatne frakcijske kadre poglobili in razširili ter s tem še povečali razdor v delavskih vrstah, ampak kako bodo privedli vsa delavstvo iz re-akcijonarne dr. Koroščeve meščanske stranke v napredni, četudi navidez agrarni tabor. Uverjeni smo, da bo naravni in zdravi čut našega delavstva to prejali-slej storil sam in če je treba tudi proti takozvanim voditeljem. — Zakaj pretežen del delavstva molče posluša premlete fraze o utopističnih idejah in raznih načelih voditeljev, realnost ga pa naravnost sili, da hodi drugo pot i;i dela drugače. To so dovolj Jasno pokazale zadnje volitve. MADŽARSKA. = Pred novo krizo? »Novosti* Javlšaio Iz Budimpešte, da vlada v tamošnjih političnih krogih veliko razburienie. Bethlen je izjavil, da bo v slučaju, če se ponove politične demonstracije na ulici, odredil obsedno stanje. Unionistična stranka je tik pred razkolom ter bo prva posledica tega padec vlade. Oladni krogi so vsied delavskih demonstracij in revolucionarnih manifestacij razburjeni. Po vseh znakih preti madžarskemu oiitičnemu življenju težka notranja kriza. Poruhrle in svetovno gospodarstvo. V »Češkem Slovu« priobčuje znan! češki narodnogospodarski publicist Jan Kašpar članek, ki ga prinašamo v izvlečku. Iz vsebine članka so razvidne programatične smernice čeških narodnih socijalistov z ozirom na gospodarsko obnovo Nemčije. Odpor, ki se je pojavil po Inicijativi nemških vladnih krogov med držav, uradniki In rudarji v Poruhrju, je deloma že in bo v bližnji bodočnosti popolnoma zlomljen. Poincare nastopa po gotovem načrtu in se dobro zaveda, da bi sledil izgubi njegove va banque igre padec francoskega franka in — gospodarski kaos. Vesti Iz Po-ruhrja javljajo, da napetost že ponehava in izgleda, da ni več daleč dan, ko se bosta Francija in Nemčija sporazumeli. Za osnovo pogajanj pa se mora najpreje določiti končna vsota reparacij in ta gotovo ne bo velika, da bi je Nemčija ne mogla plačati. Tudi če bi se ta svota določila na 60 milijard zlatili mark, bo odpadlo na osebo 1000 zlatih mark, ki jih bo treba plačati v 20—30 letih. Obremenitev nemškega prebivalstva bi bila v tem slučaju sicer precejšna, toda še vedno znosna. Kakor hitro bo enkrat določena svota reparacij in se Francija sporazume z Nemčijo, bo dana možnost, razpisati mednarodno posojilo. To bo največje in naigotovejše posojilo, kar jih je bilo razpisanih. Svota tega posojila mora biti tako velika, kakor svota reparacij z obrestmi vred plus deficit v nemškem državnem proračunu, tako, da se nikomur pozneje ne bo možno izgovarjati. Del reperaclj, ki pripada Franclji, bi se tej takoj izplačal, medtem ko bi oni del reparacij, ki odpada na Anglijo, zadržala Nemčija kot posojilo, ki bi ga porabila za nakup surovin in uravnovesenje svojega državnega proračuna. To posojilo bi Nemčija vrnila šele pozneje. Posojilo za Nemčijo bi se razpisalo po vsem svetu in kot najsigurnejši papir bi gotovo imelo popoln uspeh. V državah, ki bi na tem uspehu bile direktno interesira-ne, bi se mu nudile gotovo še posebne ugodnosti Predvsem v Franciji bi se za to posojilo storilo vse mogoče. Posojilo bi garantirale Nemčija, Anglija, Francija Tn Amerika ter poleg tega gotovo vse države, ki so v kaki zvezi z reparacijami. S tem posojilom bi se dosegli sledeči rezultati: F r a nc I j a, ki nima danes niti denarja, niti kredita in ki stoji pred finančno katastrofo, bi mogla poravnati svoje obveznosti in spraviti svoj državni proračun v red, čemur bi neobhodno sledilo dviganje franka in povratek k mirovnemu gospodarstvu. Trditev, da se Francija ne more izogniti finančni katastrofi, tudi če dobi reparacije, ni pravilna, ker bi se francoski državni izdatki zmanjšali za dve tretjini, če se dvigne frank na mirovno pariteto. A n g 1 i j a, kateri bi Francija plačala svoje dolgove, bo vesela, da se enkrat reši tega vprašanja, ker se mora popolnoma posvetiti svoji politiki, ki ji dela precejšne preglavice. Kakor hitro ji Francija plača svoj dolg, nastane v angleškem državnem proračunu prebitek Ja pričelo se bo zniževati davke. Ker bi se dvignili tečaji evrop-In nezaposlenost bi se zmanjšala, sklh deviz, bi se povečala možnost eksporta A m e ri k a, ki bi garantirala to posojilo, bo mnogo pridobila na svoji trgovini, ki bi ogromno narastla, ker amerikanska industrija se je v vojnem času silno razvila. V tem oziru bi lahko uspešno konkurirala z ostalimi državami, ker bo trajalo še precej časa, predno bo evropska industrija dohitela amerikansko. Nemčija, Id bi dobila moratorij, Po-ruhrje in posojilo, bi lahko spravila v red svoje finance. Seveda bi morala voditi pametno politiko in zapustiti svoje dosedanje blsmarck-hohenzolernske smernice, ki se propagirajo tudi še sedaj v republiki In rezultat vsega tega: zagotovljen bi bil mir in omogočeno razumno in zdravo gospodarsko življenje. Kaki poskusi s strani Nemčije, odtegniti se plačilu svojih obveznosti, bi ne prišli v poštev, ker bi bila v tem slučaju tako Anglija, kakor tudi Amerika edina s Francijo, da je treba dolžnika prisiliti k kritju njegovih obveznosti. Francija, ki bi polagoma okrevala od ran, ki ji jih je zadala svetovna vojna, ne bi mogla postati sama nevarna Angliji ker gre njena politika v drugo smer. Nemčija pa, na dolga leta obremenjena s plačevanjem dolgov, bi imela dovolj dela, da spravi v red svoje gospodarstvo. Tako bi nastalo po dolgotrajnih hujskanjih končno pomlrje-nje, kakor hitro bi bil rešen ta največji problem sedanjega stoletja in male države na jugu Evrope bi se s časom tudi konsolidirale in spoznale, da vodi k cilju le varčevanje, delo in predvsem pomirljivost Poljski tisk o izidu skupščinskih volitev. »R o b o t n! k« (osrednji organ poljske soc. stranke) objavlja • pregledno razmotrl-vanje o naših volitvah. List Piše: Do volitev je prišlo radi nesoglasja med radikalno In demokratsko stranko. Izhodna točka tega nesoglasja Je bilo hrvatsko vprašanje. Vprašanje reforme državne zgradbe v Jugoslaviji je centralna točka cele voallne akcije, zato je treba s tega stališča raznrotrivati tudi volilne rezultate. Bilo bi zgrešeno, sklepati, da le v Jugoslaviji komunistični pokret popolnoma oslabljen- Radikalna stranka je izšla številčno ojačena, a politično oslabljena, ker je od sebe pahnla demokrate in narodne manjšine. Vlada bo koalicijo težko ustvarila, a brez koalicije ne bo mogoče vladati. Edino v slučaju, če bi hrvatski federalisti 1 nadalje bojkotirali skupščino, bi mogel Pašič sam vladati z radikalno stranko. To Je naravnost nemogoče, ker je Radič izjavil, da se hoče na parlamentarnih tleh boriti za samostojnost Hrvatske v okvirju Jugoslavije. Valitve niso povoljne za dosedanjo vladino stranko. _ Pogoji za rešitev vladno krize še niso dani. »Qlos Naroda« (kier. org.) pije 0 naših volitvah ter našteva uvodoma volilne rezultate. Volitve so prinesle znatno poostritev odnošalev. Na Hrvatskem, v Sla- vonijl. Bojni |n Hercegovini sta. dve tretjini prebivalstva glasovali proti Beogradu, t. j. oroti Pašiču, ki je predstavite!] centralistične ideje. List citira češki dnevnik »Ven-kov«, ki pravi, da so izgledi za parlamentarno delovanje nove skupščine zaenkrat še zelo slabi. Pašiču da preostane samo koalicija z demokrati in muslimani, ako se poprej ne bi zedinil glede hrvatskoga vpra-žnitjjll- Iz prosvetnega življenja. — Nova Meškova knjiga. V »Narodni založbi« v Ljubljani je izšla nova knjiga našega najboljšega pisatelja Ks. Meška »Naše življenje«. Knjiga stane 18 Din ter se dobiva v vseh knjigarnah. O knjigi priobčimo daljšo oceno. — Druga Izdaja Meškove knjige »Ob tihih večerih«. V založbi knjigarne Ig. Kleinmayr in Fed. Bamberg v Ljubljani ja Izšla druga izdaja Meškove knjige »Ob tihih večerih«. Knjiga stane ukusno vezana 40 Din-Daljše poročilo priobčimo prihodnje dni. — Tone Seliškar »Trbovlje«. Izida je v mložbi »Slov. so c. matice« gorenja pesni-a zbirka, ki se odlikuje po svoji izklesa-stl — Cena broširanemu Izvodu Je 12 di-irjev, vezanemu 17 dinarjev. Dobi se po eh knjigarnah. Daljše poročilo o Itnjigi p iobčimo prihodnjič. — Schillerjeva Marija Stuart v Županovem prevodu. Schillerjevo Marijo Stu-t le prvi preložil v slovenski jezik Fr. Ce-ar. Ko se je ta drama lansko leto vprlzar--la na našem dramskem odru, je Cegnarjev evod v to svrho predelal dramaturg, dič-■ naš pesnik O. Župančič. Popolnoma na-, vo predelan je ta prevod z literarnim vodom ravnatelja dr. Lokarja in oprem-n s slikami _ j2§el pri kr. zafogi šolskih iijlg in učil v Llubllani. Zunanja oprema te knjige je krasna in cena skromna; dijakom ja priporočati šolska izdaja na lažjem papirju, ki je še za polovico cenejša. Kr. zaloga šolskih knjig in učil v Ljubljani je s tem delom vstvarlla vzorec za podobne izdaje naših pisateljev. Jezik je, kakor pri Župančiču ni drugače pričakovati, vseskozi dovršen tako, da bo ta knjiga v kratkem postala veselje našega naroda in dika vsake zasebne in javne knjižnice. — Narodopisje. Kakor znano. Je neutrudni profesor Albert Slč, poleg znanih svojih del o narodnih vezeninah in narodnih nošah lansko leto Ddal v kr. zalogi šolskih knjig in učil v Ljubljani krasno zbirko: Narodni okraski na pirhih in kožuhih, ki Je bila uvedena kot šolska pomožna knjiga za pouk v risanju in narodopisju na šolah vseh panog v Sloveniji in v Bosni ter Hercegovini In le našla zanimanja tudi v inozemstvu zlasti v Avstriji na češkem In Francoskem. Enak;) zanimanje bo gotovo tudi našla nova zbirka: Sič, Narodni okraski na nnptMa m gohiltvu ki le aadaüevawt omenjenih zbirk. Vedeti moramo neutrudnemu nabiralcu Slču hvalo in pričakujemo, da bo temu zvezku sledilo še več drugih, kjer bomo videli še več vzorcev narodnega orodja in pohištva; hvalo pa moramo vedeti posebno tudi vodstvu kr. zaloge šolskih knjig In učil na njegovi požrtvovalnosti in njegovem razumevanju pri izvedbi Sičevih načrtov, ki mu želimo čim največ uspeha. Priznanja Siču ne bo manjkalo; od vseh strokovnjakov mu je gotovo, zlasti pa od izdelovalcev pohištva, ki so v tem delu dobili prvič res narodne vzorce. — Podkrajšek, Trgovsko in obrtno spisje. Podkrajška poznamo že dolgo kot izvrstnega pisatelja obrtno- in trgovsko-šoiskih knjig; na njegovih ramah sloni pravzaprav vsa obrtnošodska literatura. On je že pred leti spisal »Računstvo«, »Zemljepis«, »Računske naloge« in »Trgovsko in obrtno spisje«. Zadnje čase je izpod njegovega peresa na novo Izšlo »Knjigovodstvo« In »Računstvo« za lesne obrte in za Ženske obrte, vrhu tega »Državljanski nauk za obrtnike«. Lahko rečemo, da je gospod Podkrajšek naš najpiodovitejši .najtemeljitejšl in najpo-žrtvovalnejši pisatelj šolskih knjig; požrtvovalnost naglašamo, ker še noben slovenski pisatelj ni obogatel, najmanj pa pisatelji šolskih knjig. Znana izvrstna knjiga Trgovsko in obrtno spisje izhaja pri kr, zalogi šolskih knjig in učil v novi predelani izdaji v dveh delih. Prvi del, ki obsega Spisje za svobodne, rokodelske in trgovinske obrte je ravnokar izšel. Ta knjiga nam na 344 straneh nudi vse, kar tozadevno potrebuje obrtnik in manjši trgovec; poslovno dopisovanje, najnovejša določila o poštnih, denarnih in tovornih pošiljkah, listine in različne vloge do oblastev Itd., in bo kakor je bila dosedanja manjša izdaja neobhodni pripomoček vsakega obrtnika in trgovca- Drugi de lizide do srede aprila in bo obsegal Spisje za koncesijonlrane obrte in bo istotako vseboval vse, kar je glede dopisovanja potrebno vedti imejiteijem koncesijoniranih obrtov. — Mednarodni kongres bibliotekarjev in bibliofilov v Parizu. Pariški Usti poročajo, da se vrši v dnevih od 6. do 9. aprila v Parizu mednarodni kongres bibliotekarjev in bibliofilov. Kongres se vrši pod pokroviteljstvom predsednika francoske republike, francoske vlade in petorice stalnih tajnikov francoske akademije znanosti. Kakor izgleda, naša kraljevina ne bo zastopana. Poiitšlsi® NAŠA KRALJEVINA. — Kot posledica volitev se pojavljajo ustavitve mnogih listov tistih strank, ki so ostale brez mandata. Tako je n. pr. v Osijeku prenehala izhajati klerikalna »Hrvatska Obrana« in v Zagrebu »Narodna Politika«, ki bo v bodoče izhajala samo kot tednik. = Prošnje ruskih beguncev. Poljska vlada je izdala naredbo, po kateri mora vsak ruski begunec, ki se želi nastaniti na poljskem teritoriju izkazati, da je bil ob času izbruha revolucije monarhist. Ker je precej takih, ki ne morejo doprinesti zadostnih dokazov, se obračajo na našo vlado s prošnjo, da bi se smeli naseliti v naši kraljevini. Dosedaj je Poljska izganala že precej prizadetih Rusov. ČEŠKOSLOVAŠKA. «= Obsojena politika drja. Lodgmana. V Buchlovi se je vršil javen shod nemške nacionalne stranke, na katerem je govoril kot glavni govornik poslanec dr. Lod-gmann, ki je jako ostro napadal nemške agrarce. Sredi shoda pa je bil podan in sprejet tale nasvet: Javen ljudski shod, ki se vrši dne 18. marca 1923. v dvorani restavracije »Pri zlati krogli« v Buhlovi, javlja po zaslišanju referata poslanca nemške nacijonalne stranke, drja. Lodgmana— Auena ter zastopnika Zveze poljedelcev Jos. Tflrmerja, da ne more odobravati politike, za katero stoji nemška nacijonalna stranka, zakaj ta politika je za nemški narod v češkoslovaški republiki dandanes brez vsakega upanja. Nasprotno izjavljajo zborovalci svoje soglasje s politiko Zveze poljedelcev v narodnem, gospodarskem ter prosvetnem oziru in izražajo popolno zaupanje poslancem in senatorjem Zveze poljedelcev za smotreno delovanje v dosego zahtev nemškega ljudstva v tej državi. Navedeni poraz. Lodgmana na lastnem shodu je zanimiv dokaz, da iredentistje in politiki veleizdaje najdejo preje odpor, nego soglasje med češkimi Nemci. = Narod in drobtina naroda. »Venkov« piše o nemški manjšini, ki je največja sovražnica češko-slovaške države ter pravi med drugim: Vsakemu narodu in narodiču bi privoščili in privoščimo njegovo svobodo, samo češki narod hočejo imeti — po besedah pokojnega drja. Gregra — privezanega kakor psa r.a verigi. — »Venkov« citira dalje »Bohemio« s prejšnjega dne, ki dolži mirovno pogodbo, na čije temelju je nastala češkoslovaška država, češ, mirovna pogodba je bila napravljena na temelju napačnih informacij, dobljenih od Čehov, ne da bi bili zaslišani Nemci, ki bi bili povedali resnico. — Nemci naj vedo, da so tvorili v čeških deželah od nekdaj manjšino, manjšino tudi v časih, ko jih je obsevalo solnce habsburške milosti. — Še manjšo manjšino tvorijo danes. Zato zahtevajo po krivici več kakor njih narodni manjšini gre po pogodbi. Vse to tudi imajo, da, celo več kakor je po pogodbi določeno. Pojem samoodločbe gre samo narodu kakor celoti, ne pa njegovim drobcem, kakršnega tvorijo Nemci v Čehih. Njih krčevati trud je, prevrniti in skaliti te povsem jasne pojme, zato ostane njih krik in vik glas vpijočega v puščavi tako doma kakor tudi širom sveta. = V Bratislavi so zopet prijeü madžarske ogleduhe. Pretekli teden je prijela češkoslovaška policija nameščenca Anger* mayerjeve tiskarne, potem nekoliko njegovih družabnikov, med njimi mlado krasotico, same pristne Madžare, ki so osumljeni ovaduštva v prid Madžarske. Kakor se čuje, so izvrševali člani zloglasne družbe ogleduško službo tudi v interesu češkoslovaške republike, in so prodajali svoj plen na obe strani. Nič čudnega, da jim je njih delovanje prinašalo lepe denarje, od katerih so po kraljevsko živeli, dokler se ni njih početje odkrilo. Zdaj premišljujejo o minljivosti svetne sreče v bratislavskih zaporih. FRANCIJA. = Berthslot in »Banque Industrielle do Chine«. »Matin« doznava, da je preiskava (na Kitajskem in v Parizu) proti Philippu Bertheiotu in njegovemu bratu, senatorju Andrč Bertheiotu, dovedla po osemnajstih mesecih do težke obtožbe. Senator Berthelot je okrivljen podkupovanja uradnikov; pri njegovem bratu so našli vsoto 5 milijonov frankov. Brat ne more izkazati, odkod je dobi! to visoko vsota Njegove intervencije — bil je generalni tajnik na Quai d* Orsayu — v prid kitajski indu-strijalni banki so tembolj interesantne, ker v tem slučaju niso bili merodajni nacijonalnl interesi kakor je to dokazoval g. Briand. Ta izid znane afere je udarec za zadnji kabinet g. Brianda in voda na mlin njegovega nasprotnika Leona Daudet a. ROMUNIJA. = Ureditev židovskega vprašanja. Iz Bukarešte poročajo, da se je te dni bavfl ministrski svet z določbami o pravu romunskih Židov. Kabinet je sklenil da se vse žide v vseh pokrajinah, ki so se 1. aprila 1918 naselili v Rumuniji, kratkomalo prizna kot državljane. Tri mesece po dnevu, ko stopi ustava v življenje, morejo Židje uveljaviti svoje pravice, seveda se morajo podvreči zakonu in dekretom. V tej zadevi bo zadnjo besedo izrekel parlament. BOLGARSKA. —Bolgarske reparacije. Iz Sofije poročajo: Listi se izražajo v jako ugodnem tonu o sporazumu, ki je bil sklenjen med bolgarsko vlado in mednarodno komisijo. »L Echo d’ Bulgarien piše, da sta sedaj dve točki reparacijskega problema, ki sta že tri leta povzročali slabitev gospodarskega in finančnega življenja, našli zadovoljivo rešitev. Bolgarski narod da more z zaupanjem zreti v svojo bodočnost. »Mir« opozarja, da je sporazum po mnenju Bolgarov uspeh sedanje vlade. »Pobeda« pravi da je bilo bolgarskemu narodu odvzeto težko breme. Sedaj da stoji Bolgarski pot k obnovi prosta. Vladni politiki se ima Bolgarska zahvaliti za predpogoj mirnega dela. Z odpravo pritiskajoče klavzule neuillskega pakta je podana možnost, da se reparacij« sko vprašarpe zadovoljivo reši KITAJSKA. = Demisija kitajskih diplomatov. Nekateri dipiomati Kitajske so predložili svoje ostavke, ker že dalje časa niso dobili nobenih prejemkov. Vlada jim ni 10 mesecev; nakazovala nobenih vsot. Volitve v okraju. V logaški dolini je bilo vsega skupaj 1366 volilnih upravičencev. Ti so glasovali v občinski hiši v Starem trgu in v šolskem poslopju v Iga vasi. Volitev se je udeležilo 1032 voltlcev. potemtakem ni glasovalo 334 volilcev, ki je vsekakor značilna številka za politično indiferentnost kmetskega ljudstva. Glasovi so bili oddani sledečim; za NRS 24, SLS 825, SKS 14, Šušteršič 17, NSS 5, JDS 101, DLSS 28, 3SJ 18. Potek volitev: Vsi državni uradniki logaške kotline so skoro po večini glasovali za dejnokrate. Klerikalci so napeli vse svoje sile, da so zbrali čim večje število krogljic. Zato jim je bilo vsako sredstvo dobrodošlo. V starotrški cerkvi sta se volilnega dne brali kar dve jutranji maši in sicer ob 6. in ob 7. url torej baš v času, kadar se je ljudstvo pripravljalo, da gre na volišče. Seveda ni manjkalo tudi pridige, v kateri so duhovniki razvili svoj strankarski program in pozvali vernike, da v cerkvi sklenejo, da bodo glasovali za klerikalce. Kot drugod so tudi v našem okraju vplivali tudi na pobožne žene, ki da naj pripravijo svoje može, da oddajo svoj glas edino zveličavni klerikalni stranki Zaostale niso tudi usmiljene sestre, ki so v volilni dobi hodile s križem v roki od hiše do hiše in zaklinjale ljudi, da glasujejo za klerikalce, ker se sovražniki pripravljajo. da pogazljo cerkev in šolo. Posebno so se odlikovali trije duhovniki in cela kopica njihovih ožjih sotrudni-kov. Volilni imenik ni bil v najboljšem redu. Kot dokaz naj služijo sledeči primeri: V mesecu februarju lanskega leta je bil nameščen kot državni komisar na posestvu Snežnik - Schönburg - Waldenburg g. V. N. Omenjeni se je tedaj takoj pismeno prijavil v občinskem uradu. Ko pa je prišel par dni pred potekom reklamacijskega roka pogledat, dali je vpisan, mu je bilo sporočeno, da se ne nahaja v volilnem imeniku. Obrnil se je na višje deželno sodišče v Ljubljani, ki mu je priznalo glasovalno pravico. Ravnotako ni bil uveden neki g. Sch. Dva brata G. sta bila vpisana pod enakim krstnim Imenom »Jožef«, medtem, ko se en brat zove Jakob. Ko je prišel Jakob na volišče, mu je predsednik komisije izjavil, da mu ne more priznati glasovalne pravice. V volilnem imeniku pa se nahaja par oseb, ki sploh niso naši državljani, med temi tudi neki I. B., ki je seveda dobro zapisan pri klerikalnih magnatih. Radi tega bi bila revizija volilnih imenikov zelo umestna' Novosti la [Rušile. ppomilostitev moskovskih OBSOJENCEV. Rim, 29. marca. (K) »Corriere della Sera« javlja, da je papež že pred pričetkom procesa proti petrograjske-mu nadškofu s posredovanjem šefa ameriške misije interveniral in dobil zagotovilo, da se bo eventuelna razsodba suspendirala. VOJNA PROTI RELIGIJI. »Times« z dne 21. t. m. objavljajo daljši dopis o sistematičnem boju, ki ga je sovjetska vlada napovedali veri. Da se vidi kako rušijo boljševiki ta najpomembnejši temelj človeške družbe, prinašamo dopis v izvlečku: L. 1918. je izdala vlada dekret, po katerem je verski pouk v vseh šolah neobvezen. Ker so starišl verouk zahtevali, so podučevall privatno duhovniki, navadno na domovih učencev. Ob koncu lanskega leta pa je sovjetska vlada prepovedala vsako privatno poučevanje veronauka. Dekretirala se je surova kazen vsem onim, ki bi pri tem sodelovali ali dajali svojo podporo. Dekretirana je bila tudi nacijonallzaclja cerkvene Imovine, duhovništvo pa je vlada postavila Izven zakona. Pravoslavna cerkev je pa kljub temu ostala ujedinjena okoli Patrijarha Tihona. Ker so postale cerkve last države, je bilo upri-zorjeno ogabno ropanje svetišč po vsej Rusiji Škofje in duhovniki so pokazali kar največ dostojnosti, kar pa boljševikov ni motilo, da so jih v masah streljali zapirali Itd. Ugled škofov se je brez dvoma dvig-Hll Da hi uničili ugled in upliv patrijarha, so boljševiki inscenirali novo cerkveno oblast, tako zvano »visoko cerkveno administracijo« Jn »živo cerkev«, dve navadni demagoški ustanovi »Živa cerkev« je izdala oklic, »da deluje po odredbah apostolov«. Proglasila je mnoge episkopate avto-kefalnim, baje z namenom, »da se ohrani pravoslavje v posameznih oblastih.« — V zadnjem Času so priredili boljševiki razne parodije na vse liturgične obrede. To, kar se je uganjalo o Božiču, mislilo nadaljevati o velikonočnih dnevih. Duhovniki, ki so svarili ljudstvo pred prisostvovanjem pr! takih žalitvah vere, so bili takoj aretirani In obsojeni na smrt. Proti temu početju boljševikov je najodločneje protestiral nadškof iz Ganterbury-ja v palači lordov. DRUŠTVO NARODOV. Ženeva. 29. marca. (K) Svet Društva narodov se kakor sporoča tajništvo Društva narodov, sestane v Ženevi 16. aprila in ne 10. aprila, kakor je bilo prvotno nameravano. (W). = ReparaclJska komisija In nemška ylada. Clan niednarođnega razsodišča šved-skl sodnik Beichmann je prevzel nato®0: t a razsodi v sporu med reparacijsko komisijo In nemško vlado glede razlage člena 250 versaillske mirovne pogodbe. Po omenjenem členu se priznava reparaciiski k0®15«1 Pavica, da v teku enega leta od Nemčije zahteva, da vse pravice in interese, ki jih nemški državljani pridobe v kakem občno-koristnem podjetju, ali vse koncesije, ki jih pridobe v Rusiji, Kitajski, Avstriji Madžarski, Bolgarski in Turčiji odstopi reparacij- Stlfi IftfmUflia. Lukredla Bergla. V založbi Julius Hoffman, Stuttgart, Je te dni izšla knjiga »Die Famiue Borgia«. Njen avtor 33 G. Dortigiictti. Imena Cezar, Aleksander in Lukrecija ostanejo s krvavimi črkami zapisana v zgodovini človeštva. Vsa propalost, ki ie ocl nekdaj gibala zločinske instinkte, zaostaja daleč za tsm, kar je zvezano z navedenimi imeni italijanske renesanse. Kljub temu pa je našla tudi rodoina Borgia — kakor vse veličine davnih časov — svoje častna zagovornike. Ma-fchiavelli je označil Cezarja Borgio kot delavnega in k višjemu strem čega kneza. Ludovieo Ariosto je opeval Lu-kree jo kot vzor vseh čednosti, in resni zgodovinar Gregorovins piše v svoji biografiji Lukrecije, da so si strašno zgodovino rodbine Borgia izmislili le maloštevilni laži - prijatelj. Nekaj pre-lestovanja, zavratnih umorov in izdajstev priznava sicer tudi on. kolikor je bilo pri človeku renesanse razumljivega. Portigliotti opisuje na podlagi nešte-Vllnifa virov značaje treh tipičnih predstavnikov rodbine Borgia. Slika, ki jo ivtor nudi, zapušča globoki vtis resnie-Bosti. Portigliotti stika za psilnloškimi Vzroki njihove oblike življenja in jih predvsem razgali, da ne bi motila pri presoji izposojena veličina nadčloveškega talenta. On ne vidi v rodbini Borgia nobene ženijalnosti, nikakega duha. Rodbina je znala izrabljati konjunkturo tedanjega časa v svrbo obla-fti, za udovoljitev svojega častihlepja, akomnosti in pohote. Rojeno zločinske isture, brez iskrice človeškega čustvovanja, so bili pravi banditi. Morili, ropali in prešestvovali so v Rimu in po «rednji Italiji, v slepi lakomnosti po zlatu in zemljiščih, Aleksander 11. je sedel v Rimu kakor strupeni pajek. Tkal je Ih razprostira! svoje zanjke na vse sirani, Vse premalo' mu je bilo novih žrtev. Krvavi morilec in brat Cezar stoji ob njegovi strani. Gobineau ga slika v »Renesansi« l:ot genijalnoga nadčloveka, ki se je trudil vzpostavili enotnost Italije. Ta esetnest pa se v Portigllot-tovih zapiskih sesuje kakor kupček pepela. Surova brutalnost, brezsrčnost, zavratna hinavščina in prekipevajoča čutnost so obvladale tega človeka. Ni bil strateg, ne državniK. in vendar je umel svojo vrste politiko, ki je stremi! za tem, da zloži iz delov cerkveno države, malih dinastij in mestnih republik srednjo Italije kraljestvo, čogar krono naj bi podedovali njegovi potomci. S smrtjo Aleksandra II.. ki je izrabljal moč pontifikata v svoje svrhe, se je stavba tega rodu zrušili in vojvoda valentinski je ostal navaden poveljnik svojih plačancev. Nobenega uspeha ni izvojeval z mečem, vse pa s svojim zlatom in zavratnostjo, ki ja našla v krivi prisegi svojo izpopolnitev. Portigliotti odstranjuje z neusmiljeno roko vsak romantičen blesk od teh luetienlh teles. Aleksander in Cezar sta sifilitika, anor-malni, patološki naravi. Lukrecija je navadna vlačuga z vsemi bistvenimi znala te vrst: žensk. Portigliotti, ki zastopa strogo katoliško stališče, pledira za to, da se č, ta ime Aleksandra VI. iz vr-namestnikov Kristusovi!., češ. da si je z zločinom simonUe prigoljufal Fjaro. Ni ga bilo papeža, ki bi se napram dogmam katolicizma ponašal tako ravnodušno in kateremu bi tako primanjkovalo versk'h čuvstev, kakor Aleksandru VI. Portigliotti pravi, da mora navdajati ta misel (črtanje Aleksandra) vsake-: ga vernika z zadovoljstvom, i^lorda to namen Portlgiiottljeve knjige,, pokazati Borgia kot rodbino degeneriranih zločincev? Aleksander Jc prodajal kar-tlralske klobuke po tucatlii. Ncštevilne so bile žrtve njegovega pohlepa med cerkvenimi dostojanstveniki in plemstvom, ki so umrli na posbd'cah »belega praška«. Strašen strup, ki je po mnenju avtorja navaden arzen-prepa-rat, so pri takratnem stanju kemije sicer poznali, niso ga pa rnogli ugotoviti na mrličih. Dve dejstvi smatra avtor nesporni: incest Aleksandra in Cezarja z Lukrecijo. Sad je bil tajinstveni »rimski infant«. Dve mesalini sta pripisovali očetovstvo najprej Cezarju, pozneje pa Aleksandru. Mati je označena »mu-licr soluta«, samska žena. Gregorovius ne dvomi, da se skriva /a tem Lukrecija, samo da vidi ečeta v osebi papeškega komornika Peer o Ca;dero;ia, imenovanega PerottL V Portigliottovi knjigi izgublja Lukrecija ono romantično demo ni jo, s katero jo obdaja Victor Hugo v svoji drami in Donizetti v istoimenski operi. Lukrecija mu je le mak vlačuga, ki se udaja brez pomislekov svoji pohoti. Primerjati se je ne more z velikimi damami renesanse, saj ni bila niti raobražena in duševno poglobljena. Na dvoru Alfonza I. v Ferrari le imela še dvoje razmerij. Prvo 2 Benečanom Petrom Bombo, drugo pa s svakom Frančiškom Gonzaga, obmejnega grofa v Mantovi. Umrla je v dd. letu svoje starosti, seveda že davno ovenela. Tako nem omogoča Portigliotti pogled v mračne globine renesančnega sveta. Nepojmljive osebnosti takratnega kipečega časa nam postajajo tako razumljive. ZaMrajte s rcs'i lamüi lotali’i 3UTRAN3E NOVOSTI! Misli. Noheneza mpre}šnje*n cU prepsvo-}enega mnenja nimam glede ljubezni, katere se pazno čuvam kakor slednjega sodelovanja. Marie Lenčru (Journal). N!č bel} ne ukrepi ter ntrči oblasti nege naglo stören odlok in drzno prevzeta odgovornost. Guisot (Pismo V Udu). # Ne upam si več omenjati Wagner ja, prehudo so me zasmehovali. Ta godba je bila eden največjih užitkov mojega življenja; nad IS let nisem čutil sličnega zamika. Baudelake. Samoljubje je najmočnejši, po moji misli edini nagib, ki ravnd človeška delanja. J. J. Rousseau. V politiki je vse odvisno od okoliščin. toda kakor pravi gospa de Stael, hraber človek je tudi okolnost. E. Olivier. Pred 4 leti so bili Turki zapojeni h Evrope in so se zdeli poraženi za pol stoletja. Opomogli so se neverjetno naglo. Kako pa? S tem da niso snrejeli poraza, s tem dn so vnovič pričel’ krepka borbo. Menite, da bodo Hemd zanemarili ta neuk? Lmls Latzarus, * Človeška neumnost mr čeli in bal duši. kar je prav za prav'glupo: kajti to se pravi jeziti se na dež. Flaubert §amo kar je enodnevno, je resnično. Maurice Rsvai. Zanimivosti. ® Inteligenten pes. Angleški Ihti prlna-štjo sledeči zanl.niv s!uča>. Neki kmet iz Kumberlanda je nedavna šel na semenj Y Ksevik. da bi proda! ma hno čredo ovac. Z ni.m je odšel na trg tudi r. egov ovčarski pes. ki Je skoro celo svoje živi en e preš* vel med ovcami svojega gospodarja. Kme* je prodal čredo drugemu kmetu. Ki je bi» siecr iz iste pokrajine, ali precej oddaljene vasi. i-oleg teh ovac je kupil dotični kmet tudi še nekaj drugih. Kupec je prosil kmeta, da mu posodi psa, ki bi mu pomagal odgnati ovce domov. Obljubil mu je, da ga takoj odpadi domov, kakor lii.ro dospe v vas. S to obljuba je bil kmet zadovoljen It» kupec je krenil proti domu. Drugi dan še je gospodar sam zelo začudil, ko se P-s it ni vrnil. 2e je hotel poslati v dotično vas svojega pastirja, da bi pogledal, kaj se je zgodilo. Laš ko je hotel pastir oditi, so zapazil psa, ki je moško korakal preti hišk Toda pes r,i bil sam, ampak je gnal pred seboj celo čredo ovac, katero je pre šnjegst dne gospodar prodal. Pes je celo noč uporabil zato, da je izbral gospodarjeve ovce od ostalih. — Pevskim zborom priporočamo v nakup in izvajanje sledeče skladbe: E. Adamič: 16 Jugoslavenskih narodnih pesmi za meški in mešani zbor (v dveh zvezkih). E, Adamič: 19 mtišk.h In mešanih zborov na narodna besedila iz Štrekljeve zbirke, Z. Prelovec: Dve pesmi za osmerospev (mo-ški zbor) t bariton solom (Zapoj mi pesem dekle, Skrjančku). Te izdaje so napredaj ¥ Zvezni kn igarni v Ljubljani Pevsko društvo »Ljubl anskl Zvon« je izdalo Pet žen« skb dvospeve v E Adamiča s spremljava» trem klavirja. Dobe se pri založniku v Nar. denju ia po vseh InjOjsjnah. Ker 3 p; rano» favav.e prep. ved*i,7j, so na razpolago dtiif J: vem IhcgrJirarJ posamezni glasovi G&aife Irailgi 23 fcaftUramiadiBa! ruralni i pred P^ipnoylni spocEnikoni -.............. ■ ! .M '.—jggg Glavni urednik: Ivan Podržaj. Odgovorni urednik: Miha Gaberšek, Last »Zvezne tiskarne« v Ljubljani. foail Gabcriau: AkS štev. 113. Roman, (Nadalje vtnie.) Pri tera Je vzel s kamina zavitek papirjev ter J& med svojim! besedami prelistal »Tu so odkriti, neovržni dokazi. Tu je potrdilo äuhovnika, reverenda Sedleya, izjava gospe Do-Hln, izjava pomočnika pri porodu, izpovedi ljudi, ki so gospo La Verberie v Londonu poznali. Ničesar ae manjka. Le s težavo sem izvil gospodu de Gla* Ateran vse te dokaze. Morda je s’util moj namen, ki ga hočem Izvršiti tu pred vašimi očmi.« S hitro kretnjo je vrgel vse te papirje v ogenj. Zaplapolalo je, in kmalu je bilo vse kup pepela. »Sedal Je vse uničeno,* je rekel, in plemenit sSdep mu je sijal v očeh... Ce želite, je preteklost uničena, kakor so uničeni ti papirji, Ce se bo odslej upal kdo trditi, da ste imeli pred svojo poroko rijša, nastopite proti njemu smelo kakor proti Obrekovalcu. Dokaza ni nobenega več, vi ste frostl.« Končno je spoznala gospa Fauvei, kaj pomeni I» nastop. Ta mladi mož, ki jo je Iztrgal lezi Clamerana, fcl H je vrnil svobodno voljo s tem, da je uničil ulokaze, ni bil nobeden drug, kakor zapuščeni iatrok: Valentin RaouL Sedaj je pozabila vse; dolgo zadržana materinska ljubezen je izbruhnila In s komaj slišnim glasom je vzdihnila: »RaouL« •I*"-r •. ' Pr! glasu tega imena se je mladi mož zgani, kakor da ga hoče potreti nepričakovana sreča. I »Da, RaouL« je vzkliknil »Raoul ki tisočkrat ] rajši umre, kakor da bi hote! povzročiti svoji ma-I teri najmanjše bolečine; Ramil, ki bi rad prelil I svojo kri, da prihrani svoji materi le eno solzo.« Ni se skušala več ustavljati; vsa jo je vleklo proti njemu, ki ga je bila nosila pod srcem. Iztegnila ie roke, Raoul ji js padel okrog vratu ter ihteč vzdihnil: »Mati, ljuba mati! Tisočkrat hvala ti za ta Prvi poljub!« Tako je bilo v resnici. Nikdar ni videla tega sina. Kljub njenim prošnjam in solzam so ji ga bili vzeli in ji niso dovolili niti da bi ga bila poljubila. To je bil torej res prvi poljub. Po tolikih bridkostih ta seizmeraa sreča, to je bilo preveč. Gospa Fauvei se je zgrudila na stol. Skoraj pobožno se je ozirala na Raoula, ki je bil pokleknil pred njo. Kako 3ep se ji je zdel ubogi zapuščeni! Imel je svitlo lepoto otrok ljubezni katerih obraz sl ohrani odsev nebeške sreče. Igrala se je z njegovimi tenkimi, kodrastimi lasmi; občudovala je njegovo čelo, ki je bilo belo in čisto, kakor čelo deklice, njegove velike oči; in žejalo jo je po njegovih rdečih ustnih. »Mati,« je rekel »ne vem, kaj se je godilo v meni, ko sem izvedel, da ti je moj stric grozil On naj bi smel to storiti... Vidiš, ljuba mati, jaz imam vajino plemenito srce, tvoje in srce Gastoaa de Clamerana, mojega očeta. Verjemi mi, ko je ukazal svojemu bratu, da naj se obrne na tebe, ni bil več pri pravi zavesti. Poznal sem te dobro in že dolgo. Pogosto sva krožila v bližini tvoje hiše, moj oče in jaz, in če sva te zagledala, sva se srečna vrnila domov.* Gospa Fauvei je jokala najsiadkeišs solze, ki jih je kdaj v svojem življenju prelila. Zvonki Raou-lov glas je bil v njenih ušesih nebeško petje, spominja! jo je na Gastonov glas in ji vzbudil sveža, ljubka čustva mladosti Bilo ji je, kakor da ne !®zi nič med onim večerom, ko se je drgetale prepustila Castonovemu objemu, in med današnjo uro. Pozabila je na Andreja, na oba svoja sina ia na Madeiajno, Raoul pa je nadaljeval: »Šele včeraj sem izvedel, da je zahteval moj strle od tebe nekaj drobtin tvojega izobilja za mene. Zakaj! Reven sem, prav reven, to je res; toda revščina me ne straši, poznam jo. Imam dve zdravi roki in pamet, to zadostuje za življenje. Pravijo, da si ti zelo bogata. Kaj meni to? Obdrži vse svoje premoženje, ljuba mati, pa daj mi kotiček v svojem srcu. Daj, da te smem ljubiti. Obljubi mi, da ta prvi poljub ne bo zadnji Nobeden naj ne izve ničesar; bodi brez skrbi la* bom vedel prikriti j svojo srečo.« Gospa Fauvei se je mogla bati pred tem sinom? Kako si je to sedaj očitala! Kako je obžalovala, da mu ni prišla le prej naproti! Izpraševala ga je. Hotela je poznati njegovo življenje. Ničesar ni Imel prikrivati pred nje, živel je j življenje otrok ubogih. Žena, kateri je bil zaupan, mu je bila vedno kolikor toliko prijazna. Dala ga I je celo zaradi njegove prikupne zunanjosti in za- j radi njegove pameti vzgojiti preko njenih sredstev in preko njegovega položaja. S šestnajstim letom je prišel k nekemu ban- j kirju ter si je ravno pričel služiti kruh, ko je ne- 1 kega dne prišel mol, ki se je izdal za njegovega j očeta in ga vzel s seboi | Od takrat mu ni manjkalo ničesar do popoln« sreče, ničesar, kakor ljubezen matere. Samo eno bridkost je doživel v svojem življenju, ko je Ga* ston ds Clameran, njegov oče, umrl v njegovih rokah. »Sedal pa je vse pozabljeno, vse! Ce sem bS nesrečen, ne vem ničesar več o tem, ker vidim tebe in ker te ljubim.* Čas je potekal, gospa Fauvei tega ni opazila» K sreči se je spomnil Raoul »Sedem ura!« je vzkliknil naenkrat Ta vzklik je prestavil gospo Fauvei zopet v resničnost Sedem ura!.,. Lahko bi opazili njeno dolgo odsotnost. »Ali te bom zopet videl, ljuba mati?« Je vprašal Raoul, ko sta se ločila, »Gotovo,« le rekla s strastno ljubeznijo, »vsafc dass, jutri.,.* Prvič je spoznala gospa Fauvei, da ne obvlada sama svojih dejanj, še nikdar ni bila imela pri» like želeti si popolne svobode. Vso svojo dušo je pustila v sobi v hotelo Louvre, in pri vsem tem je morala skrivati neskončno srečo, ki Je predrugačila vse njeno živ* ljenje, Ker je bila prišla pozno domov in so jo Ž« čakali z večerjo, jo je gospod Fauvei za šalo zbadal s to zamudo. Ždel se ji je neumen in vsakdahS z njegovim neomejenim zaupanjem do nje. Njena čustva ob sestanku z Raouiom so bila tako opojna^ da ni mogla ničesar več želeti in misliti kakor .to? kako bi omogočila zopet sestanek, in kaj je dolžna svojemu sinu, svojemu ubogemu sinu, ki ni imel kakor ona dva, bogatega očeta. Da, malo je manjkalo, da bi pripisovala svojim krivdo na Raouiovi nesreči A t dnemitni „lüTMIUE liOIIOSTl“ bodo dosegli največ!e uspehe. Upeljali bomo tudi takozvane MALE OGLASE a po koükor mogoče najnižji ceni, da jih bode vsakdo lahko naročil. FANI BR1LIX Ljubljana Resljeva «• 22. fOotiiičsiFstvo ia »laiaiil» karstvo. PFOotollkovaaJ©* nakla£evaiij©9 moderni*!* pan)© vsak©vr**alh «lam* nlkov in klobukov «a dam© In «©»p®««* Časopise, knjig*' brošure, tiskovine ta urade, občine kakor vsa drug* v «dcar-sko stroko spadajoča dela Izvršuje po zmeHrth cenah Učno In ««i«« Zvezna liskama in knjigarna 1 IMag M» «Hb l Urejena je tudi za tisk glasbenih de» (sekirice, note). Dve trinadstropni hiši z lepim prostim trgovskim lokalom v centmimi Ljubljane (100 korakov od glavne pošte) na najlepšt in najprometnejši ulici ugodno na ppodaj. Mastov pove uprava lista« Ha)stape)$a ipedleljska tvrdka v Sloveni)! R. RANZINGER, Hahllana - Jesenice ipedleijska pisarna P«iitj»be sw pMvaiaa}« Ma*« J**»» Brsovoara U» tovornä MMtefai ** A »atrij» i» * Avatfjj». 3>e«yatj« s» pnvmSmtS» pabtäton, — SUmE*&» s posebniaai «aprtUni kabiauai M pohUtve, Hrteojavit BAJNX1KGER* internrban telefon 60. Gričar & Mejač, Ljubljana samo Šelenburgova ulica 3. lili r-r,—«— r- n ■ „-Trn»-»», -^ m — Najnevefše obleke za gospode» dame in otroke I g fi«4 iMjgaro ‘mrefigtifi 3 MO JL¥M M 3 ffl *Q I mnAofi.1» jHjsftosjaiMOH isdsja ia tiste *%mm mam ia kmmm * tMHMMfr