SVOBODNA SLOVENIJA
LETO (ANO) LXVI (60) • ©TEV. (N°) 2
ESLOVENIA LIBRE
KAJ NAJ V NOVEM LETU DUHOVNO RE©UJE SLOVENSKI ČAS
ALOJZ REBULA
Prostor in čas: kategoriji, ki po eni strani pogojujeta človekov obstoj, tako da se mu zdita absolutno ,,naravni", po drugi strani pa dejstvo, da se človek vanju ne more vdati.
Ne more se vdati v prostor, sicer v zgodovini ne bi bilo vseh mogočih preseljevanj, ne bi bilo odkrivanja drugih celin, ne bi bilo astronavtike.
Še manj se more vdati v čas, saj si hoče osvojiti ne samo sedanjost (s čim večjo hitrostjo), ampak tudi preteklost (s paleontologijo, arheologijo in zgodovino) in pe prav posebej prihodnost (z vsemi vrstami futuro-logije).
Gre torej za dvoje odvisnosti. In nič se ne prilega temu človekovemu ,,samoosvo-bodilnemu" teženju bolj kakor krpčanska vizija, po kateri bo človek po vstajenju osvobojen vezanosti tako na čas kakor na prostor.
Kaj pa je s slovenskim prostorom in slovenskim časom?
Upati je, da bo članstvo v Evropski zvezi zagotavljalo Sloveniji njeno ozemeljsko celovitost in da jo bo varovalo vsaj frontalnih imperializmov.
Drugače je s slovenskim časom, čedalje bolj tesno vpetim v evropski oziroma svetovni čas, nad katerim visi vrsta groženj: ekolopka kriza s stopitvijo ledenikov Severnega tečaja, usihanje energij in voda, nukle-arizacija ne samo Azije, ampak tudi Afrike (Egipt, Libija, Tunizija, Maroko mislijo na svojo atomsko bombo ^), islamski terorizem, poganizacija krpčanskega sveta.
Kaj naj duhovno repuje slovenski čas? Namreč pred nihilizmom porabniptva, pred vrednostno praznino, pred obupom, pred strahom?
Vprapanja za novo leto.
Tista — recimo — polovica napega naroda, ki je ,,čutila" Marxa, čeprav ni verjela vanj, danes tava v popolni brezidej-nosti. Kaj ostaja v tej duhovni tundri drugega kot Kristusova religija s svojim veličastnim metafizičnim obzorjem in s svojo nepre-kosljivo etiko? Tudi kot pčit proti tistemu prastrahu, ki sodobnemu človeku čedalje bolj leze v kosti.
Spominjam se pale, ki sem jo slipal od tržapkega pkofa Lorenza Bellomija.
,,Na vrata potrka strah. Vera odpre: 'Nikogar ni!'"
Za vero ni strahu.
,,Niti najmanjpa stvar na svetu se ne zgodi brez moje vednosti," je rekel Kristus sveti Favstini Kowalski nedolgo od tega.
Kristjan si lahko meri svojo vero tudi po tem, koliko je v njem strahu pred prihodnostjo. O, ubogi napi termometri ^
(Po Družini)
Evri že prevladujejo
Prehod na evro poteka v Sloveniji hitro in uspepno ter za zdaj brez večjih težav, je v petek ocenila Evropska komisija. Ob tem je dodala, da plačila v evrih za Slovence postajajo stalnica, tolar pa se iz obtoka hitro umika. Stoodstotni delež naj bi evrska gotovinska plačila dosegla v nekaj dneh.
„Prevzem evra v Sloveniji poteka zelo hitro in brez zapletov. To kaže, da so Slovenci izkoristili izkupnje prve skupine držav članic območja evra, hkrati pa je to tudi dokaz odličnih priprav," je ob tem v Bruslju dejal evropski komisar za gospodarske in denarne zadeve Joaquin Almunia.
Po nekaj delovnih dneh kaže, da slovenski prehod na evro s 1. januarjem poteka gladko. Gotovinska plačila v evrih postajajo že stalnica in naj bi povsem prevladala precej pred iztekom 14-dnevnega obdobja dvojnega obtoka, kot ga predvideva načrt za prehod na evro, je zapisala komisija.
Ta tudi ugotavlja, da se je v sredo, prvi delovni dan po uvedbi evra v Sloveniji, do konca delovnega dne približno 40 odstotkov slovenskih tolarjev vrnilo v banke in umaknilo iz obtoka. Od začetka januarja namreč banke v Sloveniji izdajajo le evre, trgovci pa kupcem vračajo le evrsko gotovino. Potem ko je bilo v bankah v prvih dveh delovnih dneh precej živahno, saj je mnogo strank želelo čim prej zamenjati tolarje za evre, se zdaj položaj umirja.
Zadovoljstvo nad vstopom Slovenije v območje evra je izrazil tudi predsednik Evropske centralne banke (ECB) Jean-Claude Trichet. ,,Z navdupenjem ugotavljamo, da imamo sedaj v območju evra trinajst držav in 315 milijonov prebivalcev. Ravno tako z velikim veseljem pozdravljamo guvernerja Banke Slovenije Mitja Gasparija kot polnopravnega člana v napem organu odločanja, Svetu Evropske centralne banke. Skupaj bomo pe naprej zagotavljali stabilnost cen v območju evra in tako izpolnjevali napo temeljno nalogo," je zapisal Trichet.
,,Z Banko Slovenije in vsemi organi na nacionalni in evropski ravni smo vzorno sodelovali in tako utrli pot za nemoten prehod, vse vpletene strani pa so med pripravo in izvedbo zamenjave gotovine v evro opravile izjemno delo," je Slovenijo pohvalil prvi mož ECB. „Slovenija je lahko zares ponosna, saj je pokazala, da je kriterije
BUENOS AIRES • 11 de enero - 11. januarja 2007
izpolnila z uspepnim in plodnim delom in zato pe enkrat bravo," je zapisal Trichet. Sloveniji je za prevzem evra ob robu dvodnevnega rednega posveta slovenske dip omacije na Brdu pri Kranju čestital tudi čepki zunanji minister Aleksander Vondra.
Med umikom slovenskega tolarja iz obtoka se gotovinska plačila v evrih stalno povečujejo in so 4. januarja zvečer obsegala že več kot polovico vseh gotovinskih plačil, ugotavlja Evropska komisija in dodaja, da je to primerljivo z izkupnjo iz leta 2002, ko je bila evrska gotovina uvedena v članicah območja z evrom. Stoodstotni delež naj bi evrska gotovinska plačila dosegla v nekaj dneh.
1. januarja 2007 ob ptirih zjutraj sta bili dve tretjini od skupno 1500 bančnih avtomatov v Sloveniji prilagojeni za izdajo evrov, njihov delež pa se je do konca dne povzpel na 93 odstotkov. Zdaj že vsi bankomati poslujejo v evrih. Približno 2,3 milijona bančnih računov fizičnih in pravnih oseb je bilo prav tako uspepno pretvorjenih v evre, kar so ptevilni Slovenci v prvih dveh dneh tudi preverili, je pe zapisala Evropska komisija in dodala, da so bili prav tako pripravljeni in zdaj delujejo v evrih tudi elektronski terminali POS v trgovskih lokalih.
Komisija je pe zapisala, da se bo dvojno označevanje cen po zakonu nadaljevalo do sredine leta 2007, porabnike pa oblasti pozivajo, naj bodo pozorni na morebitne neupravičene podražitve. Zveza potropnikov Slovenije (ZPS) državljane napropa, naj jo obvepčajo o večjih dvigih cen ter ji v dokaz predložijo stare tolarske in nove račune v evrih. Potem ko jih na ZPS preverijo, večje dvige cen redno objavljajo. Glede na zadnje poročilo ZPS je bilo večje podražitve med drugim opaziti pri parkirninah v nekaterih mestih, ponekod pri hitro pripravljeni hrani in prigrizkih, pri nekaterih časopisih in revijah.
Na ZPS so se sicer zaradi povečanega ptevila klicev potropnikov odločili razpriti delovanje brezplačnega evrotelefona na vsak dan. Doslej je bil evrotelefon, namenjen vprapanjem povezanim z evrom in sporočanju podražitev dosegljiv ptiri ure dnevno le vsak ponedeljek, sredo in petek.
Tržni inppektorji so med tem doslej pri nadzoru na področju uvedbe evra in s tem povezanega dvojnega označevanja cen ugotovili 87 krptev. V vseh primerih so krpteljem izrekli zgolj opozorila, saj so ta zadopčala, da so podjetja uskladila poslovanje z zakonskimi zahtevami, so sporočili iz Tržnega inppektorata RS. Ker gre za povsem novo zakonsko urejeno področje, bodo inppektorji z nadzorom nadaljevali tudi v prihodnjih dneh.
O Slovencih v Italiji
Zunanji minister Dimitrij Rupel je v ponedeljek 8. v Ljubljani sprejel predsednika krovnih organizacij Slovencev v Italiji, Slovenske kulturno-gospodarske zveze (SKGZ) Rudija Pavpča in Sveta slovenskih organizacij (SSO) Draga Štoko.
Srečanje, ki je potekalo dan pred obiskom italijanskega zunanjega ministra Massima D'Aleme v Sloveniji, je bilo namenjeno temam, ki jih bodo obravnavali med obiskom.
Italijanski zunanji minister je obisk v Sloveniji, s katerim vrača obisk slovenskega kolega Rupla v Rimu junija lani, v torek 9. začel v Novi Gorici, kjer je simbolično pep prečkal državno mejo in se nato skupaj z Ruplom srečal s predstavniki slovenske in italijanske manjpne. V sredo bodo sledili uradni pogovori v Ljubljani, italijanskega gosta pa bo sprejel tudi slovenski premier Janez Janpa.
Kot je v izjavi za javnost povedal Rupel, je srečanje z D'Alemo posvečeno tako
toka, Rupel in Pavpič
dvostranskim odnosom kot tudi evropskemu sodelovanju. Sicer je Pavpiča in Štoko seznanil s predvideno vsebino in temami pogovorov, ki jih bo na pogovorih odprla slovenska stran. Med njimi je minister navedel vprapanja energetike, tudi gradnje plinskih terminalov, in transporta ter položaj slovenske manjpine v Italiji.
Kot je dejal Pavpič, obisk D'Aleme kaže na željo Italije po utrditvi odnosov s Slovenijo. Po njegovih besedah pa je za manjpino izrednega pomena uresničevanje zapčitnega zakona za Slovence v Italiji. Nekaj njegovih točk se v zadnjih mesecih že uresničuje, pričakujejo pa, da se bo celovit spekter problemov repeval pe v naslednjih mesecih.
Pri tem je Pavpič navedel vprapanje sestave paritetnega odbora in določitev območja, kjer naj se uresničevala določila zapčitnega zakona. ,,Vem, da je sestava paritetnega odbora že zaokrožena, in priča-
kujem, da bo D'Alema to lahko najavil Ruplu oziroma nam in da bo zadeva stekla v januarju, tako da bi lahko že v naslednjih mesecih predsednik italijanske države z dekretom določil ozemlje, kjer naj se zapčita uveljavi," je dejal Pavpič.
Paritetni odbor naj bi oblikoval seznam občin oz. delov občin, kjer naj veljajo določila zapčitnega zakona za zapčito slovenske manjpine v Italiji iz leta 2001. Za popolno obnovitev 20-članskega paritetnega odbora manjkajo le pe ptirje člani, ki jih mora določiti italijanska vlada. Prvi paritetni odbor je konec septembra 2003 oblikoval seznam 32 občin v tržapki, goripki in videmski pokrajini, kjer naj bi veljala določila zapčitnega zakona. Tega predloga pa tedanja italijanska vlada pod vodstvom Silvia Berlusconija ni odobrila.
Štoka pa je v izjavi za javnost med drugim izrazil prepričanje, da do obiska D'Aleme prihaja v prelomnem trenutku, ko je Slovenija vstopila v območje evra in se pripravlja na predsedovanje Evropski uniji v prvi polovici leta 2008. Izrazil je pe prepričanje, da se bo sedanja italijanska vlada, ki jo je slovenska manjpina na volitvah podprla, končno konkretno lotila repevanja celotnih slovenskih narodnostnih težav v Italiji.
Džamija na Parmovi
Po programu in arhitekturi se džamija bolj vraste v prostor v mestnem sredipču kot pa v predmestnem okolju, je prepričan ljubljanski podžupan, pristojen za urbanizem, Janez Koželj. To je tudi eden od njegovih osnovnih argumentov v prid novi lokaciji za džamijo na Parmovi ulici, kjer objekt zaradi bližnjih visokih stavb ne bo potrebno omejevati glede vipine. Hkrati pa bo džamija po Koželjevem mnenju sprožila proces preobrazbe območja, ki sodi med večje komplekse degradiranih zemljipč v mestu.
Lokacija za džamijo je v sredipču mesta in hkrati v njegovem zaledju, je dejal Koželj. Takpno versko, izobraževalno in družbeno
sredipče se po njegovem mnenju lažje vraste v mestno sredipče, kjer so zgopčene različne dejavnosti. ,,Tako sredipče le dopolni pestro dogajanje in prispeva k urbanosti mesta, kot pa če to postavimo v prostor, ki ima samo eno pretežno rabo, najpogosteje je to stanovanjska raba," je dejal podžupan.
Ocenil, je da je 6000 kvadratnih metrov zemljipča dovolj za gradnjo džamije. Glede dostopnosti in prometne ureditve podžupan vidi več možnosti. V primeru poglobitve železnice se bo Parmova ulica povezala s Tivolsko cesto in tako spet postala mestna ulica. Če odločitev o poglobitvi ne bo sprejeta, pa je mogoče Parmovo ulico z mestnim sredipčem povezati s podvozom pod železnipko progo. Parkirne prostore pa naj bi uredili na zemljipču v sklopu verskega in kulturnega centra.
Izzivi slovenske diplomacije
Na Brdu pri Kranju je potekal dvodnevni tradicionalni redni posvet slovenske diplomacije, kjer je bila posebna pozornost namenjena zlasti pripravam na slovensko predsedovanje Evropski uniji in krepitev dialoga z Arabsko ligo. Predsednik države Janez Drnovpek, ki se ni odzval vabilu zunanjega ministra, na posvetu ne bo sodeloval.
Slovenske veleposlanike sta nagovorila tako premier Janez Janpa kot tudi zunanji minister Dimitrij Rupel. Prvi je izpostavil dejstvo, da slovensko diplomacijo čakajo zlasti priprave na predsedovanje Evropski uniji v prvi polovici 2008, pe naprej pa bo potrebno krepiti gospodarsko diplomacijo. Kot je poudaril Janpa, je Slovenija že utrdila svojo vlogo v mednarodni skupnosti, a s tem prevzema tudi večje odgovornosti. ,,Če smo bili pred 15 leti del problema, smo danes del repitve," je dejal premier.
Tudi zunanji minister Dimitrij Rupel je ocenil, da se je položaj države okrepil in da je to tudi zasluga slovenske diplomacije. Poudaril pa je, da bo predsedovanje EU od slovenske diplomacije terjalo uspepno vodenje eU, pa tudi predstavljanje EU navzven in ukvarjanje s svetovnimi problemi.
Janpa in Rupel sta veliko besed namenila tudi evropski ustavni krizi in napovedala, da bo zelo verjetno v času slovenskega predsedovanja EU ostal pe velik zalogaj za repitev krize. ,,Napa naloga bo uspepno upravljanje in zbliževanje različnih stalipč in pogledov držav članic o prihodnji ustavni ureditvi," je poudaril Rupel.
Sicer sta tako Janpa kot Rupel ocenila, da je bilo delo slovenske diplomacije v letu 2006 zelo uspepno in tudi v tujini so bila slovenska zunanjepolitična prizadevanja po Ruplovih besedah ocenjena kot zanesljiva in koristna. Je pa Rupel priznal, da vedno tudi niso bili uspepni, zlasti pri enotnem zunanjepolitičnem delovanju navzven, zaradi česar so v Sloveniji deležni kritik.
Kot je dejal Rupel, so si največ kritičnih komentarjev prislužili slovensko-hrvapki odnosi, čeprav so po njegovih besedah splopne predstave o teh odnosih tako v Sloveniji kot na Hrvapkem ,,spolitizirane, zmanipulirane in precej
zgrepene". „Kolikor lahko presodim, bomo večino problemov med državama repevali relativno počasi; mislim, da bi bilo to repevanje najbolje povezati z vključevanjem Hrvapke v EU. Navsezadnje bomo imeli dva zmagovalca: problemi bodo repeni in Hrvapka bo članica EU," je menil Rupel.
Sicer pa je bil letopnji, že 13. posvet slovenske diplomacije namenjen predvsem predstavitvi 18-mesečnega programa predsedovanja EU Nemčije, Portugalske in Slovenije. Posebna pozornost je bila namenjena zlasti obravnavi prioritet slovenskega predsedovanja EU, torej piritvi unije, Zahodnemu Balkanu in medkulturnemu dialogu. Prioritete slovenskega predsedovanja EU pa bodo morale biti usmerjene tudi v druge teme - v energetsko varnost Evrope, evropsko sosedsko politiko, okoljske probleme in podobno. Slovenija pa se bo morala ukvarjati tudi s problemi Bližnjega vzhoda, Afganistana in z mnogimi bolj ali manj ,,vročimi" spori od Kaspijskega morja do Perzijskega zaliva.
V tej luči je diplomatom na temo medkulturnega in medcivilizacijskega dialoga govoril generalni sekretar Arabske lige Amr Musa, ki je izpostavil, da bi morala mednarodna skupnost stopiti skupaj in si prizadevati za premostitev razlik med zahodnim svetom in islamom. Pri konfliktu med zahodom in preostalim svetom gre po mnenju Muse dejansko za konflikt med zahodom in islamom, a ta obstaja zgolj med skrajnimi idejami na obeh straneh.
Mednarodna skupnost bi morala tako govoriti o odnosih med civilizacijami, ne pa o spopadu civilizacij. Po mnenju Muse je sicer mednarodna skupnost v ptevilnih vprapanjih, kot so mednarodni terorizem in človekove pravice, že začela govoriti enak jezik, a razhajanja ostajajo. Tega vprapanja bi se moral zato lotiti Sklad ZN za znanost, kulturo in razvoj (UNESCO), ki ga je Musa po lastnih besedah pozval, naj zahteva sklic posebne seje Varnostnega sveta Združenih narodov o odnosih med civilizacijami.
Prvič letos pa na posvetu ni sodeloval predsednik države Janez Drnovpek, ki se ni odzval vabilu zunanjega ministrstva. Kot poroča časnik Dnevnik, so iz predsednikovega urada odločitev Drnovpka, da ne bo gostil slovenskih diplomatov, označili kot čisto običajno glede na mednarodno prakso.
IZ ŽIVLJENJA V ARGENTINI
TONE MIZERIT
Cotmanova za invalide
Ministrica za delo Marjeta Cotman je na srečanju s predstavniki reprezentativnih invalidskih organizacij in Nacionalnim svetom invalidskih organizacij Slovenije predstavila predvidene aktivnosti ministrstva na področju invalidskega varstva v naslednjih dveh letih.
Zavzela se je za njihovo aktivno sodelovanje pri pripravi vseh ključnih dokumentov, tudi zakona o izenačevanju možnosti invalidov, ki ga bo ministrstvo pripravilo v
letopnjem letu, so sporočili z ministrstva.
Sprejetje zakona o izenačevanju možnosti invalidov bo pomenilo tudi uresničevanje ciljev in ukrepov akcijskega programa za invalide. Na ministrstvu bodo že v januarju oblikovali delovne skupine, v katerih bodo sodelovali tudi predstavniki invalidov. Tako bodo v pripravo predpisov in ukrepov vključeni že v začetni fazi, poudarjajo na ministrstvu.
Cotmanova se na področju invalidskega varstva v Sloveniji zavzema za stabilno varnost vseh invalidov. Ključno pe naprej ostaja predvsem področje socialnega vključevanja s poudarkom na zaposlovanju invalidov in zagotavljanje enakih možnosti pri vključevanju invalidov na vsa življenjska področja.
Na srečanju sta bila navzoča tudi državni sekretar Marko Štrovs in generalni direktor direktorata za invalide Cveto Urpič.
Kmetje proti lovu?
Osem kmetov iz pretežno ptajerskega konca Slovenije je podpisalo pobudo za odpravo lova, s katero pozivajo kmetijsko ministrstvo, naj stori vse, kar je v njegovi moči, da se v Sloveniji lov čim prej prepove oziroma, da se takoj sprejme takpna ureditev, ki bo omogočala lastnikom zemljipč, da bodo sami odločali o tem, ali bo na njihovem zemljipču lov dovoljen ali ne.
Pobudo so pripravili v sodelovanju z Druptvom za osvoboditev živali in njihove pravice iz Ostrožnega pri Ponikvi.
Predsednik omenjenega druptva Stanko Val-patič je povedal, da naj bi se njihovi pobudi, ki so jo podkrepili s postavitvijo opozorilnih tabel na kmetiji, kjer je tudi sedež druptva, pridružilo pe več kmetov iz cele Slovenije. Z omenjenimi tablami želijo lovce pozvati, naj prenehajo na njihovem zemljipču preganjati in ubijati živali. Podobne opozorilne table naj bi v prihodnje na svojih zemljipčih postavili tudi ostali podpisniki pobude.
Kmetje menijo, da lov ni potreben oziroma je celo zelo pkodljiv in mu zato nasprotujejo. Prav tako menijo, da je lov na divje živali v nasprotju z ustavo. Kot so med drugim zapisali v svoji pobudi, se z lovom umetno posega v naravne procese v okolju ter s tem rupi naravno ravnovesje, zaradi tega pa prihaja do mnogih negativnih posledic. Valpatič je pe dejal, da je lov nesprejemljiv tudi iz ekolopkega vidika oziroma v nasprotju z dejavnostmi ekolopkih kmetij.
TV Slovenija z novo podobo
Televizija Slovenija bo od ponedeljka, 7. t.m. imela spremenjeno grafično in scensko podobo v vseh informativnih oddajah, je povedal odgovorni urednik TV informativnega programa Rajko Gerič.
S tem nameravajo pridobiti kredibilnost ter privabiti gledalce. Edina resna vsebinska sprememba pa se bo zgodila v Odmevih, ki bodo poglobljeno obravnavali le eno temo, je dejal. Gledalci od 8. januarja Poročila lahko spremljajo tudi na drugem programu TV Slovenija, in sicer ob 1 8. uri.
V glavnih informativnih oddajah Dnevniku in Odmevih ne bo voditeljskih parov. A kot je povedal Gerič, se bodo pri vodenju omenjenih dveh oddaj menjavali po trije voditelji. Tako bodo voditelji Dnevnika Manica Janežič Ambrožič, Mojca Širok in Igor Jurič, Odmevov pa Rosvita Pesek, Slavko Bobovnik
in Boptjan Lajovic.
Informativna oddaja Zrcalo tedna pa bo v torek praznovala 25-letnico predvajanja. Kot je povedal urednik zunanjepolitičnega ur^edniptva TV Slovenija Edvard Žitnik, je to oddaja, ki je prerasla v nekakpen zapčitni znak TV Slovenije. Razmipljajo pa, da bi oddaji v prihodnje nadeli malo drugačen izraz, in sicer da bi novinarja, ki je sedaj skrit v anonimnost zakulisja, pokazali tudi gledalcu.
Umrl Benhart
V starosti 82 let je 25. decembra 2006 v Pragi umrl ambasador slovenske književnosti, prevajalec, urednik in publicist Frantipek Benhart. Benhart je leta 2005 na Herbersteinskem-Literinem srečanju slovenskih književnikov prejel Pretnarjevo nagrado za ustvarjalno delo pri povezovanju čepke in slovenske literature in kulture.
Čeprav smo že v polnem poletju in tisti, ki morejo, trumoma odhajajo na počitnice, se politično delovanje ne umiri. V volilnem letu je vsak trenutek dragocen in vsaka priložnost enkratna. Vendar razne novosti ne spremenijo celotne slike, ki je ne ripe opozicija temveč vladni strategi.
Končno, Lavagna. Bivpi gospodarski minister za dobe zadnjih dveh predsednikov (najprej Du-haldeja, nato Kirchnerja) se je končno odločil in objavil, da bo kandidiral za predsednika. To ni presenetilo nikogar, saj je bila javna tajnost, da je čakal le primernega trenutka. Mnogi v opoziciji so upali, da bo zbral okoli sebe razne stranke in skupine, ki polnijo sredino in desnico političnega odra. A to je pe daleč od stvarnosti, če bo do tega sploh priplo. Nekateri politični opazovalci se sploh čudijo, kako da je Lavagna napovedal kandidaturo preden je zbral okoli sebe te sile in se naslonil na močno strukturo. Nekaj tukaj ni v redu. Zato je tudi Mauricio Macri, drugi izmed sredinskih kandidatov, potrdil da hoče tudi on kandidirati za predsednika. Menil je, da je ta zgodnji korak bivpega ministra le znak njegove pibkosti. Edini, ki so pokazali veselje, so bili radikali, ki ga morajo sedaj le pe formalno okli-cati za kandidata.
Nekaj ni v redu, smo zapisali zgoraj. Gre za nezaslipno razprpenost opozicije. Lavagna bi imel kakpno možnost le, če bi za njem stale združene vse sredinsko-desne skupine. Očividno je, da vlada povezuje del desnice (oportu-nistični peronizem), levo sredino in levico. Celo del socialistov, ki so pe pred kratkim poudarjali svojo politično identiteto, se mu pridružuje. Poleg majhnih in včasih ekstremnih skupin, na levici ostaja le Elisa Carrio in njen ARI; vse ostalo je vladno. Na desnici pa imamo sedaj Lavagno, Macrija, Sobischa in ni jasno, kam bo stopil Lopez Murphy. A nobena teh strank nima jasne identitete. Celo radikali, katere moramo postaviti na levico, so si izbrali kandidata, ki jasno pripada sredini in se naslanja na desnico. Tako stranke izgubijo svojo hrbtenico in ostanejo le bolj ali manj uspepni volilni stroji, katerih usoda je nepredvidljiva. Poleg tega je najbolj žalostno, da med glavnimi predstavniki vseh teh skupin, ni temeljnih ideolopkih razlik. Z lahkoto bi celo sestavili nek skupen program. Gre torej le za osebne koristi, pohlep po ugledu in dvomljivi oblasti in v tem se žrtvuje skupni blagor na oltarju egoizma.
Vera in nevera. V prejpnji ptevilki smo omeni-
li ugrabitev, katere žrtev je bil Luis Gerez in da je vlada za to krivila skupino okoli Pattija. Potekel je teden in pe več, pa je zadeva vedno manj jasna. Ljudje pa tudi vedno manj verjamejo, da je bil vzrok ideolopke narave, saj vse kaže na strankarske interese krajevnih peronističnih skupin v mestu Escobar. In ker se to dogaja v neposredni bližini vlade, je zelo težko, da bi resnica končno pripla na dan. Ljudska vera v vrednost politikov pa nenehno pepa.
Nizka inflacija? Tudi v tej zadevi bi lahko govorili o veri in neveri. A tukaj je vse bolj konkretno. Vlada je objavila, da je inflacija v letu 2006 dosegla 9,8 odstotkov, torej prvič po letih znova padla pod deset odstotkov. Glavno zaslugo za to ima državni tajnik za notranjo trgovino Guiller-mo Moreno, ki je pritiskal na vse razpoložljive gumbe, da je omejil rast cen. A v to tudi nihče ne verjame. Gre namreč za ptevilke, ki niso realne. Vlada vztrajno objavlja dogovorjene cene, a na trgu jih ne najdemo. Če pa so, je kvaliteta izdelkov in pridelkov tako porazna, da skoraj ni za uporabo. To je bilo decembra zlasti opazno pri sadju in zelenjavi. Realne cene so bile v nekaterih primerih trikrat večje od uradnih. Podobno se dogaja pri mesu, ki je bistveni sestavni del prehrane normalnega Argentinca. Po uradnih cenah se dobi le nekatere slabpe kose govedine; vse kar je vredno, pa je v oblakih. Kar je tudi doseglo oblake je davčna nabirka. Nov rekord jo je pognal do 150.000 milijonov pesov, kar se je dogodilo prvič v zgodovini in tudi v dolarjih predstavlja	nabirko
uspepnega leta 1998.
Nemirna reka. Položaj pa se ni nič izboljpal kar se tiče zapleta na mejni reki Urugvaj. Medtem ko Argentina s pesimizmom čaka nove razsodbe v Haagu zaradi blokade mejnih prehodov, so prebivalci mesta Gualeguaychu pe poostrili svoje stalipče. Pretekli teden so zagrozili, da bodo pripli v Buenos Airesu in v pristanipču preprečili odhod ladij, ki prevažajo potnike iz Buenos Airesa v Colonio in Montevideo. Vlada je povečala ptevilo rečne policije v pristanipču, javnost pa je začela negativno gledati na te proteste. Seveda, dokler so daleč je vse v redu in so celo folklorno zanimivi, kadar pa se dotaknejo lastnih interesov in komodnosti, je stvar drugačna. Zato so grožnje pojenjale in Gualeguaychu se je osredotočil v praznovanje svojega slavnega pusta, seveda z ekolopkim prizvokom, ki razvpitemu mestu prinapa turizem in denar, ne pa miru, ki je v sedanjem stanju najbolj potreben.
SLOVENCI V ARGENTINI
SLOMŠKOVA ŠOLA
V nedeljo, 3. decembra je bila v SlomPkovem domu najprej polska mapa, ki jo je daroval župnik Franci Cukjati ob sodelovanju polarjev, nato pa je sledila akademija, s katero je slovenska pola sklenila delovno leto. Program je spretno uvajala Helena Loboda Oblak. Najprej je spregovorila voditeljica pole Helena Rode:
,,... Slovensko polo v Slompkovem domu je v letu, ki ga danes zaključujemo, obiskovalo 97 otrok iz 48 družin. Pri pouku so sodelovale naslednje učne moči: g. Franci Cukjati, Helena Klemenc, Karla Malovrh Jakop Olgi Bohinc Vester, Cecilija Pregelj, Patricija Mugerli, Ana Beltram Aguilar, Gabrijela Malovrh, Helena Rode, Marjana Šupterpič Rezelj, Helena Loboda Oblak, Meta Debeljak Vombergar, Veronika Grabnar Pregelj, Mateja Hribar Šmalc, Marcelo Brula, Alenka Čop Malovrh, Franci Urbančič, Ciril Loboda, Marjana Poz-nič Mazieres in Alenka Prijatelj Schiffrer.
... Šolsko leto, ki se izteka, bi lahko imenovali 'leto igre', saj je bilo v
Janez Jereb — 80 letnik
Sklep polskega leta
znamenju gledalipkega dela Ariela, mala morska deklica, v prevodu Marjane Poznič Mazieres. Po temeljiti celoletni pripravi je bila premiera v Domu 9. septembra, ponovitev pa v Slovenski hipi 23. septembra, obakrat z velikim uspehom ... Z veseljem lahko rečem, da je bila igra skupni projekt nape polske družine
Nato se je zahvalila učiteljicam in učiteljem za ves nesebični trud, ter dejala: „Posebna zahvala naj velja učiteljicam, ki danes — po ptirih do osemnajstih letih — zapupčajo Slompkovo polo: Gabrijela Malovrh, Patricija Mugerli, Helena Loboda Oblak, Veronika Grabnar Pregelj in Alenka Čop Malovrh. Na mestu je beseda zahvale tudi vsem, ki ste podpirali moje delo pri vodstvu Slompkove pole, mesto, ki ga danes — po ptirih letih oz. petnajstih pouka — zapupčam. Z veseljem pa sporočam, da je vodstvo sprejela Mateja Hribar Šmalc, mesto namestnika pa Marcelo Brula. Njima naj gredo nape dobre želje, vas vse pa povabim k podpori in sodelovanju."
Poslovila se je nato od učencev, ki letos zapupčajo polo in jih vzpodbujala, naj ostanejo živ ud slovenskega naroda.
Tehtne misli o delu učitelja v slovenski poli je podal nato Marcelo Brula in se v imenu kolegov poslovil od odhajajočih učiteljic: ,,... Hvala vam za prijateljstvo, upam pa in vas prosim, da se danes ne poslovimo za zmeraj, da se po zasluženem počitku zapet vrnete med nas v polo. Vape delo in ljubezen do otrok in slovenstva sta zgled vsem napim učencem, njihovim starpem in vsej slovenski skupnosti. Malokdo ve, kaj vse se žrtvuje, da imajo otroci lahko soboto za soboto slovensko polo. Bog naj vam stotero povrne!"
Nato se je razvil nastop vseh razredov z dekla-macijami, vse pa povezano s petjem vseh polarjev pod vodstvom M^arcela Brule. Zapeli so: Šumijo gozdovi domači, Jaz bi rad cigajnar biv, Mi smo pa tu doma, Hola Don Pepito in Če ptudent na rajžo gre.
To leto zapupčajo Slompkovo polo osmopolci: Bokalič Štefi, Ferreira
Karolina, Pustavrh Tatjana, Stocca Karla, Dobovpek Damjan, Loboda Damijan in Smole Kristjan. S prisrčnimi besedami se je od njih poslovila razredničarka Veronika Grabnar Pregelj, v imenu sopolcev pa je izrekel besede zahvale Damjan Dobovpek.
V imenu odbora starpev je spregovorila nato Miri Zakrajpek. Izrazila je hvaležnost družin napemu učiteljstvu, odhajajoče učiteljice pa so prejele popke rož v priznanje. Nato je pozdravila vse navzoče nova voditeljica Mateja Hribar Šmalc in povabila polsko družino k veselemu sodelovanju.
Sledil je se obred predaje zastave, ko sta najboljpi učenki osmega razreda Tatjana Pustavrh in Štefi Bokalič predali polsko zastavo najboljpim učencem sedmega razreda: Cecilija Loboda, Martin Aguilar in Gabrijela Oblak.
Akordi tradicionalne pesmi slovesa ,,Zahaja sonce" so pospremili osmopolce v novo obdobje, vse polarje pa na vesele počitnice.
J.T.
22. decembra 1926. se je rodil kot prvi od osmih otrok Jurjovčevih, v družini Janeza in Marije Globoč-nik v Gradu, v Cerkljah na Gorenjskem.. Kljub temu, da so bile doma težke finančne razmere, so Janeza poslali v Ljubljano, v Škofove zavode.. Tam je bil od septembra 1939 pa do takrat,. ko so Nemci zasedli zavod. Potem je moral iti za 9 mesecev na delo na kmete na Koropko, odkoder se je vrnil domov za božič leta 1942. Že naslednje leto je bil klican na nabor — star 16 let-. k Nemcem. Oče je skupal to preprečiti s tem, da je skupaj s sosedom fantu dal na nogo neko rastlino, da je nastala rana. Kljub temu je bil potrjen (kar nekaj fantov je imelo podobne "težave" na nogah). Tako je moral biti na obveznem delu in pri vojakih v Nemčiji, nato pa v Franciji, kjer so ga Amerikanci zajeli. Odpeljali so ga v Italijo. Bil je v vojapkih taboripčih, dokler ni septembra 1946 prispel v civilno taboripče Trani.
Ko je pripel kot begunec v Argentino, je bil star 21 let. Moral se je, kot ostali, naučiti jezika in prijeti za delo. Delal je na stavbipčih in doptudiral za gradbenega tehnika. Januarja 1955. se je
poročil z Lojzko Urbančič. V res srečnem zakonu se jima je rodilo pet otrok: Miriam, Hilda (umrla je stara mesec in pol), Kristina, Janez in Lučka. Ljubljena žena mu je umrla marca 1 985. Ker je pa mož globoke vere, je tudi to vdano sprejel.
. Bil je član ramopkega pevskega	zbora,
predsednik odbora pole Franceta Balantiča, farnega sveta, izredni delilec sv. evharistije. Še vedno rad bere pri sv. mapi in deluje pri Katolipki akciji. Vsa ta dejavnost pa mu ni jemala energij. Vedno je imel dovolj časa na razpolago za družino.
Otroci in vnuki so mu hvaležni za zgled pokončnega človeka. Človeka, ki je poln miru in vitalnosti, potrpljenja in borbenosti, modrosti in ponižnosti.
Po zdravnipkem nasvetu redno uporablja sobno kolo, veliko moli, se rad pomudi na vrtu, tarokira s prijatelji in se veseli dosežkov svojih dragih. Dve hčerki ima v Argentini, sina in hčerko pa v Sloveniji. Skupaj z njegovimi dragimi mu tudi Svobodna Slovenija iskreno čestita k lepemu jubileju in mu želi pe veliko zdravih in plodnih let.
HODIL PO ZEMLJI SEM NAŠI.
Notranjska V
Cerknica: 3500 prebivalcev, mesto stoji na severnem delu cerknipkega polja, skozi teče potok Cerknipčica. Je manjpi industrijski kraj, znana je tovarna pohiptva. Mesto slovi tudi po praznovanju pusta.
Dokumenti o tem območju so že iz 11. stoletja. Razvita je bila trgovina, s soljo, ki so jo prinapali od morja in z lesom, ki so ga tovorili tja. Naselje so večkrat opustopili Turki. Ker je železnica Ljubljana — Trst pustila Cerknico ob strani, je izgubila svoj trgovski pomen, ohranilo se je pa predelovanje lesa.
Sredi starega dela naselja stoji na griču Tabor cerkev Marijinega rojstva. Turki so jo 1472 požgali. Obnovili so jo v gotskem stilu in jo obda i z obzidjem. Od obrambnih stolpov stojita pe dva.
Cerknipko jezero: je presihajoče krapko jezero na Cerknipkem polju. Del polja se napolni z vodo proti koncu jeseni in s tem nastane jezero, ki se pa izprazni proti koncu junija. Ko je največ vode, je jezero dolgo čez 10 km, piroko pa ok. 5. To je prvo presihajoče jezero, ki je zaslovelo po svetu. K temu je veliko pripomogel J. V. Valvasor, ki je v letih 1684-85 do potankosti proučeval spremembe na polju oziroma jezeru in je svoja opazovanja in razlage tudi objavil. Ta opis je imel tak odmev, da je bil Valvasor radi njega sprejet v Londonsko kraljevo druptvo (Royal Society of London).
Še daljpi opis je pa pozneje objavil v Slavi Vojvodine Kranjske. Posebno pozornost je vzbujalo, da domačini lahko na istem ozemlju poleti kosijo, žanjejo in pasejo živino, ko ga pa zalije voda, pa lovijo ribe in vodne ptice, pozimi se pa po njem drsajo.
Jezero nastane radi poplavljenja Cerknipkega polja, ker priteče nanj od dežja in potokov iz Blok in Lopkega polja več vode, kot jo pa lahko odteče skozi podzemske odtoke, - edini odtoki, ki jih jezero ima. Glavna vodna žila ki polni jezero je Stržen, kamor se stekajo potoki na vzhodnem delu polja. Na zahodnem so pa požiralniki, skozi katere voda odteka proti Ljubljanski kotlini.
Važnejpi požiralniki — ali ponori — so Repeto, Vodonos in Retje, ob Dolnjem Jezeru. Del vode ponikne v jamah Jamskega zaliva in v jamski splet Velike Karlovi-
ce. Posebnost je požiralnik v zalivu Zadnji kraj, ki je pa tudi izvir, saj občasno bruha vodo, ki pride iz pogorja Javornik, ko je pa supa, pa voda vanj izginja.
V	preteklosti so kmetje razpirjali požiralnike, da bi bilo polje čimprej suho, da bi pridobili več krme in stelje, v novejpem času so pa, nasprotno, delali pregrade, da bi podaljpali čas poplave in s tem turizem povezan z jezerom.
V	jezeru je več vrst rib, najbolj znani sta pčuka in klen, kar privablja veliko ribičev. Ko jezero presiha, veliko rib ostane na suhem. Deli jezera so porapčeni s trsom in drugimi obvodnimi rastlinami, kar nudi primeren življenjski prostor za ptice; tu jih gnezdi kar ok. 90 vrst.
Zaradi jezera so skoraj vsa naselja na vipjih robovih Cerknipkega polja.
Globina jezera se stalno spreminja in s tem jezerska gladina večkrat menja svojo podobo. Ko voda narapča so najbolj zanimivi močni krapki izviri, ko je pa supa, so pa slikoviti navpični požiralniki pri Dolnjem jezeru in Zadnjem kraju.
V	bližini jezera je ,,Čarovnipka gora" Slivnica, o kateri Valvasor takole pipe (Slava Vojvodine Kranjske, Anno MDCLXXXIX ):
,,Na drugi strani jezera se dviga gora Slivnica, na kateri je luknja, ki dela nevihto, kakor je popisano na svojem mestu. Na vrhu imajo coprnice, vepče (vepča = po ljudskem verovanju, žensko bitje, ki se kot luč prikazuje ponoči nad močvirjem in zavaja ljudi. = morda odgovarja tukajpnji ,,luz mala"?) in grdobe (hudiči) svoje plese in sestanke. Vidijo se kot leteče drobne lučke. Sploh je pokrajina tam okrog s coprnicami dovolj založena. Zato jim tam često precej zakurijo in jih mnogo zažgo, tako da pride včasih tod na grmado v enem letu več coprnic, kakor jih je v vsej deželi od pamtiveka sedlo na skladovnico in bilo upepeljenih."
Vrnimo se k jezeru. Ribariti je smela samo gosposka in komur ja ta dala dovoljenje. Ko pa jezero presahne, pa dajo dovoljenje, da pobira ribe kdorkoli. Poglejmo, kako
Valvazor opisuje to navado v omenjeni knjigi:
,,Ko so tako polovili v zadnji jami, da cerkovnik pri cerkvi sv Janeza Krstnika blizu Cerknice znamenje z zvonom. Tedaj pritečejo ljudje iz omenjenega trga Cerknice in vseh okoljnih vasi, mopki in ženske, stari in mladi vsake vrste, povečini vsi lepo nagi, odeti le z lastno kožo in brezsramnostjo, s saki (= mrežami), kopki, vrečami in drugo posodo, da bi pobrali ostanke. Ko teko mimo cerkve, pa mora vsakdo plačati cerkovniku, ki je z zvonom znamenje dal, benepki sold (ki velja dva beliča). Nato gredo nekateri v trsje, stikajo za ribami in jih pobirajo. Drugi gredo preiskovat s saki jame, v katerih je pe nekaj vode ostalo. Nekateri rijejo po travi in zelipču. Spupčajo se celo pod zemljo v različne skalnate luknje in najdejo tod pe veliko rib. Vsakdo ipče, kjer hoče in kar najde, je njegovo. Dobe pa ne le silno dosti majhnih, temveč tudi lepih, velikih rib. Zabavno je gledati, kako se sto in sto ljudi podi in si marljivo prizadeva, mladi in stari, mopki in ženske, čeprav se vstopajo v razne čudne položaje, da se morajo pohujpati najsramežljivejpe oči. Ta nesramna navada je tako zelo udomačena, da jo je nemogoče iztrebiti. Celo kartuzijanci niso mogli nič opraviti zoper preveč ukoreninjeni običaj, čeprav so, ko so dobili ribolov, poskupali odpraviti, da bi ljudje nagi in brez sramu tekali okrog."
Zbral in priredil Franci Markež
Cerkni pko jezero
SAN MARTIN
Nepozaben božični koncert
Božič. Ob tej besedi mi misJi nehote uhajajo v otropke spomine na obhajanje božiča. Že narava sama je poskrbela, da je bilo vse spokojno. Zunaj vse prekrito s snežno odejo, pritiskal je mraz, dom pa je bil topel. Oče je vsako leto pripravil velike in vedno malo drugačne jaslice. Tudi božično drevo je bilo vedno v dnevni sobi. Pokadili smo vse prostore v hiP in vse, kar je spadalo zraven. Vmes pa smo molili rožni venec. In potem farna cerkev sv. Pavla na Vrhniki, vsa svetla in okrapena, ko smo bili pri polnočnici. Spomini polni duhovnosti ... Danes pa je božič tako drugačen! Vse preveč se poudarja zunanje praznovanje. Da pa doživljamo nekaj tiste miline in duhovnosti kot doma, poskrbi v San Martinu nap neutrudljivi pevski zbor in pevovodkinja prof. Lučka Marinček Kastelic.
Pred leti smo v San Martinu imeli Pevsko-glasbeno prireditev. Na teh prireditvah je kot otrok vedno nastopala mala Lučka Marinček. Ko je moj oče Marjan Marolt pisal poročilo o teh prireditvah, je o Lučki napisal, da je to
čudežni otrok. Ko je Lučka postajala dekle in žena je te svoje talente vedno razvijala do danapnje viPne. Dokler imamo med nami tako sposobne ljudi, ima napa skupnost pe dolgo prihodnost.
V nedeljo, 17. decembra nas je zbor povabil v zavod Presvetega Srca ob 19. uri. Zavodska kapela je bila pripravljena za koncert. Kapelo vedno velikodupno odstopijo sestre, za kar smo jim hvaležni. Na levi strani je bil hlevček, ki je pričakoval sv. Družino in na desni je stalo bož[čno drevo.
Že pred napovedano uro so bile vse klopi zasedene, ne samo s slovensko, ampak tudi z argentinsko publiko. Pripravili so nam obraren program, pri katerem sta sodelovala pe Monika Filipič in Janez Filipič.
Najprej se je oglasil napovedovalec (Janez Filipič) in nas ob božičnih melodijah popeljal v božični čas.
Na tem mestu naj omenim, da je ves koncert spremljala na orglah neutrudna in vedno pripravljena za sodelovanje, ga. Anka Savelli Gaser. Gospa Anka najleppa hvala!
Prvi je nastopil mopki zbor s ,,Naj te pozdravim" (G. Roddino), s kitaro je spremljal Toni Podržaj in s flavtama Sonja Dimnik in Kati Podržaj. Kot solist Jože Skale. Še preden so potihnili zadnji akordi so se zboru pridružile pe pevke in mladinski otropki zbor.
Otropki zbor je zapel ,,La Dulce Espera" (N. Gallego), solo vložke sta peli Kati Podržaj in Kamila Santana Smersu, nap bodoči solistki. Tudi v izvedbi otropkega zbora je sledila ,,Jaz vem za eno ptalco", primorski napev.
Nato je sledil nastop celotnega zbora in so zapeli ,,Dos Corales — Oratorio de Navidad" (J.S. Bach), ,,De que manera digna" in ,,Alegrate", ,,Noč božična" (Hugolin Sattner), kjer Je kot solistka izstopila s svojim čistim glasom ga. Marjeta Žagar in ,,Zveličar preljubi" (Vavken Sicherl).
Otropki zbor je podal ,,El Abeto" (Anonimo S^ XVIII), kjer sta solo vložke zapela Pavel Jerman in Niko Žagar in nas prijetno presenetila; in ,,El Portal de Belen", katero pesem je zakjučila nadarjena Martina Filipič in žela velik aplavz.
Ob mislih in željah napovedovalca se približa božičnemu drevesu družina Francita Petkovpka in ga okrasi. Zbor je zapel ,,Pero mira como Belen" in otroci „Božično drevo" (A. Mežek, katerega smo lahko spoznali, ko je bil med nami v San Martinu in imel več nastopov).
Ko je zbor prepeval ,,Cantate Domino" (Giuseppe Pitoni), se je v hlevcu približala sv. Družina, katero je predstavljala družina Tapner s svojim pravkar rojenim detetom.
Novorojeno Dete je že ležalo v jaslih, zbor pa je zapel ,,Danes rojen je Zveličar" (F. Mendelsohn) v priredbi gospe Anke Gaser, ,,Pri Jaslicah" (Hasbor-Fabiani) in ,,El Naci-miento" (A. Ramirez-F. Luna). Kot solist je izstopil Daniel Delich z izrednim dosežkom in čistim glasom, zelo primernim za to pesem.
Med prepevanjem ,,Los Reyes Magos", ob spremljavi kitare mnogo obetajočega Tonita Podržaja, so pripi počastit Božje Dete sv. Trije Kralji (Medvepček, Skale, Škulj). Zapeli so pe lepo zvenečo ,,Carol of the Bells" (M. Leontovich) in ,,Villancico" (Andres Risso).
Ko je zbor prepeval pianissimo Guberjevo ,,Sveto Noč", so se mikrofonu približale družine, katerih člani prepevajo pri obeh zborih. Vsaka družina je izrazila propnjo nanapajočo se na mir in blagoslov ob teh praznikih. To so bile družine Podržaj, Delich, Jerman, Žagar, Santana in Ka-telic.
Potem pa je prof. gospa Lučka povabila vso publi-
SAN JUSTO
Zaključek leta v Balantičevi poli
Končno smo dočakali tako pričakovan konec leta. Po tolikih vajah, nastopih in obletnicah, ki smo jih letos v San Justu doživeli, res zaslužimo malo oddiha, kajne? n že so počitnice pred vrati ...
Samo pe zadnja postaja pred počitkom: prireditev ob zaključku polskega leta. Osmopolci so prepričani, da so v teh desetih letih pridobili dovolj osnovnega znanja; polo bodo letos zapustili, zato so se na prisrčen način poslovili. Njim v slovo je z materinsko ljubeznijo spregovorila gdč. Angelca Klanpek in jim v spomin izročila slovensko knjigo.
Tudi katehet g. Franci Cukjati je spregovoril starpem in poudaril, kako pomembna je za vzgojo družina in družinsko versko življenje, predvsem v otropkih letih.
Nato so nam otroci od vrtca do osmega razreda s pesmijo, besedo in plesom razkazali vse do zadnjega kotička prelepe Slovenije. Še turistično vo-dičko smo imeli! Prekmurski, gorenjski, belokranjski plesi, ljudske pesmi ter slastne palačinke so nam razveselile popoldne.
Po sklepnih besedah voditeljice pole ge. Irene Urbančič Poglajnove so se otroci zbrali pri svojih učiteljicah in dobili spričevala. Tisti, ki niso nikoli manjkali, pa so v dar dobili čokoladno nagrado.
Sledil je kratek odmor, nato pa nas je v spremstvu prelepih angelčkov obiskal sv. Miklavž in nas bogato obdaril.
Najleppa hvala vsem pridnim gospodičnam, ki so s tako ljubeznijo in požrtvovalnostjo poučevale skozi vse leto in pripravile tako lep nastop! Tudi ge. Mirjam Mehle Javorpkovi ter njenima pomočnicama gdč. Berni Juhant in gdč. Lučki Groznik, ki so otroke navduple z učenjem slovenskih narodnih plesov.
Leto je bilo kar pestro... a trud ni bil zaman. Na zdravje!
Razstava o Plečniku
ko, da smo vsi skupaj zapeli ,,Sveta Noč", najprej v ppanpčini in nato pe v slovenpčini. Besedilo je bilo natisnjeno na programu, ki je bil tiskan v obeh jezikih za lažje razumevanje gostov.
Koncert se je zaključil z F. G. Handelovo ,,Alelu-ja". Stoje je ploskalo občinstvo kot priznanje uspelega koncerta. Zbor je dodal pe dve skladbi „Gloria" (Vivaldi) in ,,Los Reyes Magos".
V koncert je bilo vloženega mnogo dela in truda. Samo pevci in pevovodkinja vedo koliko ur in voženj je bilo potrebnih za vaje.
Ob tej priložnosti se želimo prav iskreno zahvaliti vsem, ki so na en ali drug način sodelovali pri koncertu ter nam nudili tako lepe, nepozabne trenutke in čudovit božični
večer.
Polona Makek
V Narodni galeriji so v nedeljo 7., ob okrogli obletnici arhitektove smrti, odprli razstavo Jože Plečnik (18721957) - arhitekt v Ljubljani, Pragi in na Dunaju. Kot je v otvoritvenem nagovoru dejal minister za kulturo Vasko Simoniti, je Plečnikovo ime danes znano po vsem svetu, saj je govorica oblik razumljiva prav vsakomur, ki ima količkaj posluha za lepo. Po njegovih besedah ustvarjalec, ki ni maral betona, golih fasad in nebotičnikov in ki je bil zagledan v davno minulo antiko, pe vedno vzbuja zanimanje sodobnega sveta, pa čeprav je danes to marsikomu težko razumljivo.
Po njegovih besedah ustvarjalec, ki ni maral betona, golih fasad in nebotičnikov in ki je bil zagledan v davno minulo antiko, pe vedno vzbuja zanimanje sodobnega sveta, pa čeprav je danes to marsikomu težko razumljivo.
Kot je pe dejal Simoniti, nap čas gradi drugače, ven-
dar ne more mimo klasične lepote. Umetnost stare Grčije in Rima je, tako kot Leonardove slike ali Bachova in Mozartova glasba, „studenec čiste vode, ob kateri si vsaka doba izpira oči in dupo". Vsak čas ima po njegovih besedah svoja pravila in velika umetnost se vedno razvija ob preseganju teh pravil. Plečnik pa je bil, tako Simoniti, ,,mojs-ter krpenja klasičnih lepotnih kanonov, kar je zmogel z izjemnim ustvarjalnim etosom in strogostjo do samega sebe. Vsemu, kar so zbrala minula stoletja, je znal vrniti življenje".
Jože Plečnik je arhitekturo ptudiral na Dunaju, kjer je po končanem ptudiju sprva delal v ateljeju Otta Wagnerja, nato kot samostojni arhitekt. Med letoma 1911 in 1921 je živel v Pragi, kjer je bil profesor na umetnoobrtni poli. Leta 1920 je bil imenovan za arhitekta Prapkega gradu, poleg tega je sprejel mesto profesorja na novoustanovl-
jeni fakulteti za arhitekturo v Ljubljani. Leta 1921 se je preselil v Ljubljano, nato pa do leta 1934, ko je sodeloval pri obnovi Prapkega gradu, veliko potoval med Prago in Ljubljano. Umrl je 7. januarja 1957 na svojem domu v Trnovem.
Plečnikovo najpomembnejpe delo v avstrijski prestolnici je Zacherlova hipa v sredipču mesta. Na Prapkem gradu je oblikoval vrtove, dvoripča, prehode in notranjpčine, med njimi predsednikovo stanovanje, v tridesetih letih pa je pozidal pe monu-mentalno cerkev sv. Srca Jezusovega na prapkih Vinohradih. Med Plečnikovimi ljubljanskimi deli velja omeniti ^cerkev sv. Frančipka v Šipki, stadion za Bežigradom, Zbornico za trgovino, obrt in industrijo, Narodno in univerzitetno knjižnico, kompleks poslo-vitvenih objektov na ljubljanskem pokopalipču Žale in Tržnice ter Tro-mostovje.
NOVICE IZ SLOVENIJE PISALI SMO PRED 50 LETI
UMRLA LORENZ IN BENHART
Po hudi bolezni je 2. januarja v 65. letu starosti umrl znani slovenski pianist, profesor in kulturni promotor Primož Lorenz. Prejemnik več priznanj, med drugim dveh nagrad Prepernovega sklada, je kot pianist več kot pol stoletja nastopal z bratoma Tomažem in Matijo v Triu Lorenz.
V	starosti 82 let pa je 25. decembra lani v Pragi umrl ambasador slovenske književnosti, prevajalec, urednik in publicist Frantipek Benhart. Leta 2005 je na Herbersteins-kem-Literinem srečanju slovenskih književnikov prejel Pretnarjevo nagrado za vsestransko prizadevno in dolgoletno ustvarjalno delo pri povezovanju čepke in slovenske literature in kulture.
ŠKOFJELOŠKEGA PASIJONA TUDI LETOS NE BO
Čeprav je bilo prvotno načrto^vano, da bo že leta 2006 ponovno uprizorjen znameniti Škofjelopki pasijon, so jo prestavili na leto 2007. Vendar tudi letos Škofjelopkega pasijona ne bo, temveč bo ponovna oživitev najstarejpega v celoti ohranjenega dramskega besedila v slovenskem jeziku pele čez dve leti.
NEKAJ VEČ SMRTNIH NESREČ
V	letu 2006 je na slovenskih cestah umrlo 262 oseb, v letu 2005 pa ptiri manj. Izračun na sto tisoč prebivalcev: 131 umrlih.
KAJ SO BRALI V DECEMBRU?
Na vrhu seznama najbolj branih knjig, ki je izdelan na podlagi podatkov o izposoji v tistih slovenskih knjižnicah, ki sodelujejo v sistemu COBISS.SI in imajo avtomatizirano izposojo, je bila v decembru Sophoclesova Antigona, sledita pa ji Da Vincijeva pfra Dana Browna in roman Fedorja Mihajloviča Dostojevskega Zločin in kazen. V rezultat so zajete izposoje dijakov, kar seveda vpliva na branost določene knjige.
PO SVETU
BIELORUSIJA IN NAFTOVOD
Belorusija je po navedbah poljske upraviteljice naftovoda z zaprtjem ruskega naftovoda Prijateljstvo, ki prek njenega ozemlja poteka v smeri proti Poljski in Nemčiji, popolnoma ustavila dobavo ruske nafte na območje zahodne Evrope. Beloruska stran je prekinitev zanikala, a priznala nekoliko zmanjpan pretok nafte prek tega naftovoda. Evropska komisija je potrdila, da je pripo do prekinitve dobave ter od ruskih in beloruskih oblasti, naj pojasnijo razloge za to. Bruselj pozorno spremlja dogajanje in preverja ali je imela prekinitev posledice tudi na drugo vejo naftovoda, ki vodi do Slovapke in v Jugovzhodno Evropo. Zaloge nafte Evropske unije zaenkrat pe niso ogrožene, kljub temu pa se bo najverjetneje pe ta teden sestala posebna skupina za koordiniranje dobav nafte in preučila razmere.
ZDA
Ameripka administracija je objavila uvedbo ukrepov proti kitajskim, ruskim in severnokorejskim podjetjem, ki prodajajo orožje Iranu in Siriji. Ukrepe so uvedli v skladu z zakonom iz leta 2005, ki prepoveduje izvoz orožja in oborožitvenih materialov v omenjeni državi, ki sta za ZDA vrhunski podpornici terorizma.
IRAN
Iranski verski voditelj, ajatola Ali Hamenej je poudaril, da se Iran ne bo odpovedal pravici do uporabe jedrske tehnologije. V nagovoru za državno televizijo je opozoril pred zavezniptvom ZDA, Velike Britanije in arabskih držav, ki po njegovih besedah grozijo Iranu.
NOVA JEDRSKA KONICA
Združene države Amerike naj bi prihodnji teden naznanile, da so naredile velik korak naprej pri izgradnji prve jedrske konice v državi po več kot dveh desetletjih. Novo orožje naj bi nadomestilo obstoječe skladipče jedrskih konic. Bilo naj bi močnejpe in bolj zanesljivo, bolje zavarovano pred nenamernimi detonacijami in krajo s strani teroristov.
ZDRUŽENI NARODI
Leta 2006 je med opravljanjem svojega dela na terenu umrlo 22 pripadnikov Združenih narodov, predvsem v južnem Libanonu, Kongu, na Haitiju, v Sudanu in Afganistanu. Predsednik sindikata osebja Združenih narodov je države članice te ustanove pozval, naj storijo več za preprečevanje takpnih dejanj in bolj učinkovito kaznujejo storilce. Preteklo leto je bilo sicer za osebje vseeno manj usodno kot lepo poprej, ko so zabeležili 35 smrti pripadnikov Združenih narodov.
SOMALIJA
Drugi človek teroristične mreže Al Kaida Ajman al
OSEBNE NOVICE
Poroka. V soboto 5. januarja 1957 sta stopila pred oltar v župni cerkvi v San Justo g. Jože Šeme in gdč. Ivanka Bidovec. Poročno mapo je imel in mladi par tudi poročil č. g. direktor Anton Orehar, za priči sta pa bila: nevesti njen brat g. France Bidovec, ženinu pa g. Pavle Novak. Novoporočencama ob vstopu v novo življenje iskreno čestitamo, želimo mnogo sreče in božjega blagoslova.
SLOVO OD STAREGA LETA
pri rojakih v Bs. Airesu ni bilo prav nič žalostno. Na več mestih so se zbrali in se v veseli družbi poslovili od leta 1956 ter vstopili v novo leto 1957.
V	samem Bs. Airesu je bila družabna prireditev Druptva Edinost v salonu pri Deklevi. V Ramos Mejia so imeli silvestrovanje v svojih prostorih pevci Slov. pevskega druptva Gallus. Na svojo družabno prireditev so povabili tudi prijatelje in podporne člane zbora. V bližnji slov. gostilni Ilirija so imeli tudi družabno prireditev. Prav tako tudi v baru Dobrepolje v San Justo. Člani Kegljapkega kluba so se ta večer zbrali polnoptevilno na slovenski pristavi v Moronu. Sociedad de Fomento v Villa Eslovena v Lanusu — Oleppevalno druptvo v Slovenski vasi v Lanusu — je pa rojake povabilo na veselo silvestrovanje v druptveni dom. Na sporedu je bilo več točk, za godbo pa so poskrbeli lanupki harmonikarji. Čisti dobiček te prireditve je bil namenjen prvenstveno za zgraditev pločnika do Slovenskega doma.
MISIJONSKA VELETOMBOLA
Praznik Sv. Treh Kraljev je vsako leto misijonski praznik. Tega dne se tudi slovenski rojaki povsod v molitvi spominjajo slovenskih misijonarjev in misijo-nark, ki oznanjajo božji nauk poganom v Afriki, Indiji, na Formozi in Japonskem. Tega dne pa je tudi zbiranje prispevkov za potrebe njihovih misijonov.
V	Argentini je bila že pet let na ta dan velika tombola za vse slovenske misijonarje. Letopnja je bila na vrtu gostilne Ilirija v ul. Alvarado 350, v mestu Ramos Mejia. Kakor prejpnja leta, se je tudi letos udeležilo veliko rojakov, ki so skupno s člani vodstva toplo pozdravili v svoji sredini ljubljanskega pkofa g. dr. Gregorija Rožmana, pokrovitelja Slov. misijonske zveze. Prevzvipeni se je nato kmalu pomepal med ljudi, se z njimi pogovarjal ter se zanimal za njihovo delo in življenje.
LANUS
Ob zaključku leta smo imeli Lanupčani pe prav poseben razlog, da smo se kot skupnost zahvalili Bogu za dobrote, ki smo jih prejeli tekom leta: skorajpnja dograditev napega doma, ustanovitev vika-rije v slovenski vasi ter začetek službe božje v začasni kapeli poleg doma.
Svobodna Slovenija, 10. januarja 1957 — pt. 2
SLOVENCI IN ©PORT
Zavahiri je islamiste v Somaliji pozval, naj v boju proti zavojevalcem ostanejo trdni in vztrajni. Generalni sekretar Ban Ki Moon pa je medtem tamkajpnjo vlado pozval, naj si prizadeva za dialog z drugimi somalijskimi skupinami, sosede te države pa, naj spoptujejo suverenost Somalije. Mednarodna kontaktna skupina za Somalijo je v kenijskem mestu Nairobi začela sestanek, namenjen iskanju načinov za obnovo miru in stabilnosti v tej državi.
BRAZILIJA
Brazilski predsednik Luiz Inacio Lula da Silva se je zaradi neukrotljivega divjanja tolp v Riu de Janeiru odločil vpoklicati vojsko, poleg tega pa naj bi v tem največjem brazilskem mestu delovala tudi posebna enota za boj proti drogam. Kdaj naj bi bili namepčeni, pe ni znano. Guverner zvezne države Rio, Sergio Cabrals je sicer vlado v prestolnici Brasilia že prej zaprosil za ustrezno pomoč. Kot je opozoril, bi morali pripadniki vojske med drugim prevzeti naloge patruljiranja v samem mestu, medtem ko bi bila posebna enota sprva namepčena na obrobju zvezne države.
HABEMUS SELEKTOR!
Slovenska nogometna reprezentanca ima po dobrem mesecu spet selektorja. Po soglasni odločitvi Izvrpnega odbora Nogometne zveze Slovenije (IO NZS) je Braneta Oblaka - predsednik zveze Rudi Zavrl ga je zaradi slabih rezultatov in neprepoznavne igre odstavil 27. novembra lani - nasledil 45-letni Mariborčan Matjaž Kek, ki je doslej opravljal funkcijo trenerja mlajph slovenskih selekcij, pred tem pa je vodil Maribor, s katerim je tudi osvojil dva naslova državnega prvaka. Na selektorsko klop bo Kek, ki je podpisal triletno pogodbo, prvič sedel 7. februarja, ko bo Slovenija v prijateljski tekmi gostila Estonijo. S to tekmo se bodo spomnili 15-letnico tekme v Tallinnu (ta je bila za obe izbrani vrsti prva uradna). Če bodo vremenske razmere preslabe, igripče v Domžalah namreč nima ogrevane igralne povrpne, bo tekma v Celju ali na Primorskem.
NIČ NI BILO S SLOVENSKIMI „LISICAMI"
Po žalostni (za Mariborčane) odločitvi, da bodo 43. tekme alpskih smučark — Zlata lisica — zaradi pomanjkanja snega na Pohorju prestavljene v Kranjsko Goro, so se tja hitro preselile delovne in tekmovalne ekipe. Žal ni bilo prostora za vse, zato so se morale smučarke in njihove spremljevalne ekipe — okoli 300 oseb — nastaniti po raznih malih blejskih hotelih.
Vendar jim ne v soboto ne v nedeljo ni bila sreča naklonjena. V veleslalomu je najboljpa Slovenka bila Mateja Robnik s 17. mestom, 22. je bila Ana Drev, 25. pa Črnjanka Tina Maze. V finale se niso uvrstile Ana Kobal, ki je bila 38., Urpka Rabič (45.) in Petra Robnik (51). Zmagala je Avstrijka Nicole Hosp.
V	slalomu je najboljpa Slovenka bila Črnjanka Tina Maze na 24. mestu, Petra Robnik pa je bila 25. V finale se ni uvrstila Ana Kobal, ki je bila 41., Ana Drev pa je odstopila že v prvi vožnji. Zmagala je Avstrijka Marlies Schild.
Ker pa je zmagovalka turnirja tista, ki v septevku odnese največ točk med obema tekmama, je odlikovanje za najboljpo smučarko odnesla Čehinja Šarka Zahrobska, druga v slalomu.
DOBRI REZULTATI
Slovenska smučarska tekačica Petra Majdič se tekočo sezono kar dobro uvrpča, največkrat med prvo deseterico. Sicer ji kdaj tudi spodleti (ali pa ekipi, če smuči ne namažejo pravilno), na tretji tekmi turneje Tour de Ski v nempkem Oberstdorfu pa je premagala vso konkurenco in na deset kilometrov klasično prepričljivo zmagala. S tem je slovenska pampionka v skupnem septevku turneje napredovala z 21. mesta na odlično drugo.
V	drugem nočnem slalomu evropskega pokala alpskih smučark v pvicarskem Melchsee-Fruttu je zmagala članica slovenske ekipe za evropski pokal, 18-letna Marupa Ferk. Mlada smučarka z Blejske Dobrave je slavila zmago s prednostjo 67 stotink sekunde pred domačo tekmovalko Celino Hangl. Njena moptvena kolegica Lana Grandovec se je uvrstila na 11. mesto, 32. pa je bila Katja Jazbec.
OSEBNE NOVICE
Krsta
V	cerkvi Santa Rosa de Lima v Tabladi je bila krpčena Jana Altini. Očka je Diego, mamica pa Myriam C. Mehle. Botra sta bila Monika Mehle Jerovpek in Gabriel Altini.
V	cerkvi Nuestra Senora del Valle v Taf^ Viejo, Tucuman, je bil krpčen v soboto 30. decembra Benjamin Aleksander Rebola. Očka je Juan Pablo, mamica pa Marta Žakelj. Botra sta bila dr. Ricardo Durango in cont. Andrea Coletti.
Srečnim star pem iskreno čestitamo.
Poroka
V	soboto, 6. januarja, sta se poročila v župnijski cerkvi Nuestra Senora de Lourdes (San Justo) Blaž Miklič in Mar^a Paula Mart^n. Priči sta bila ženinova mati ga. Francka Miklič roj. Krajnik in nevestin oče Andres Mart^n. Poročil ju je delegat dr. Jure Rode.
Novemu zakonu čestitamo in želimo srečo!
SVOBODNA SLOVENIJA / ESLOVENIA LIBRE
Fundador: MILOŠ STARE / Director: Antonio Mizerit / Propietario: Asociacion Civil Eslovenia Unida / Presidente: Alojzij Rezelj /
Redaccion y Administracion: RAMON L. FALCON 4158 — C1407GSR BUENOS AIRES — ARGENTINA / Telefon: (54-11) 46360841 / 4636-2421 (fax) /e—mail: esloveniau@sinectis.com.ar
Za Druptvo ZS: Alojzij Rezelj / Urednik: Tone Mizerit Sodelovali so pe: Tine Debeljak (slovenska politika), Gregor Batagelj (dopisnik v Sloveniji), Marta Petelin, Franci Markež, Jernej Tomazin, Polona Makek, Daniel Žagar, Marko Vombergar, Gabriela Qualizza,Branko Rebozov in Mara Črnak Sanchez. Mediji: STA, Radio Ognjipče, Družina.
Naročnina Svobodne Slovenije: za Argentino $ 100, pri poraljanju po popti pa $ 130; obmejne države Argentine 120 USA dol.; ostale države Amerike 135 USA dol.; ostale države po svetu 145 USA dol.; vse za popljanje z letalsko ponto. Z navadno ponto 95 USA dol. za vse države. Svobodna Slovenija izhaja s podporo Urada za Slovence v zamejstvu in po svetu RS.
Čeke: v Argentini na ime „Asociacion Civil Eslovenia Unida", v inozemstvu (bančne čeke, ne osebne) na ime ,,Antonio Mizerit". Oblikovanje in tisk: TALLERES GRAFICOS VILKO S.R.L. /
California 2750 — C1289ABJ Buenos Aires — Argentina — Tel.: (54-11) 4301-5040 — E-mail: info@vilko.com.ar
	FRANQUEO PAGADO Cuenta N° 7211
	R. Nac. de la Propiedad Intelectual N° 881153
PISMO
MALI OGLASI
GOSPODARSTVO Finančne storitve. Tel.: 4482-2633 / 15-4526-9535. Od ponedeljka do petka od 8. do 1 6. ure.
TURIZEM TURISMO BLED EVT Leg. 12618 Dis. 2089 de Lucia Bogataj H. Yrigoyen 2682 L. 5 - San Justo Tel. 4441-1264 / 1265 ZDRAVNIKI Dr. Klavdija V. Bavec - Nevrolog -Nevropsihiater. Konzultorij na Ca-ballito in Tabladi. Ordinira ob torkih in četrtkih od 13. do 19. ure. Ob sobotah od 9. do 14. ure. Prijave na telefon: 4652-7967. Nujno pa na 15-4409-4437.
ZOBOZDRAVNIKI Dr. Damijana Sparhakl - Zobozdravnica - Splopna odontologija -Belgrano 123, 6. nadstr. "4" - Ramos Mejia - Tel.: 4464-0474
ADVOKATI Dr. Vital A pič, Odvetnik Parana 830, 5.nadstr. - Buenos Aires. Prijave na: Tel./faks: 4798-5153. e-mail: estudioasic@cpacf.org.ar DOBOVŠEK & asociados -odvetniki. Zapupčinske zadeve. Somellera 5507, (1439) Buenos Aires. Tel/Fax: 4602-7386. E-mail: jdobovsek@hotmail.com Dr. Marjana Poznič — Odvetnica — Uradna prevajalka za slovenski jezik Lavalle 1290, pis. 402 — Tel. 4382-1 148 - 1 5-4088-5844-mpoznic@fibertel.com.ar
VALUTNI TEČAJ V SLOVENIJI
9. januarja 2006
1 EVRO 239,6 SIT 1 US dolar 181,9 SIT
Haider spet
zahteva pre ptevanje Slovencev
Deželni glavar avstrijske Koropke Jörg Haider je predlagal, da naj se za ureditev vprapanja dvojezičnih krajevnih tabel izvede ugotavljanje maternega jezika ,,po zgledu Slovenije". Tak „etnični popis", kakrpnega naj bi v Sloveniji izvedli leta 2003, naj bi sedaj na enak način izvedli tudi na avstrijskem Koropkem, je Haider dejal v Celovcu. Ob tem je zatrdil, da naj bi na popisu prebivalstva leta 2001 v Avstriji ustvarili ,,umetne Slovence".
To trditev je deželni glavar avstrijske Koropke utemeljil s tem, da naj bi na popisih prebivalstva vse tiste, ki so kot pogovorni jezik navedli tako nempčino kot slovenpčino, „avtomatično pripteli k slovenski narodni skupnosti". Vendar naj bi to nasprotovalo evropski zakonodaji, je menil Haider.
Ob dnevih slovenske literature
Tukaj je pritisnila vročina in se pripravlja na viharen in deževen konec tedna. V takem vremenu sem potoval pep od doma, nato z vlakom do Retira, z Retira s podzemsko do Primere Junte na čisto drugi konec mesta, in od te zadnje podzemske postaje pe 10 kvadrov spet pep do Filozofske fakultete, kjer je so v okviru slovenskega lektorata, ki ga vodi prof. Mojca Jesenovec, potekali Svetovni dnevi slovenske literature. Dve uri mučne vožnje, posebno na podzemski! Kot sardine! Bolje, kot domobranci v živinskih vagonih na vožnji v Kočevje ... Mučno je bilo tudi pepačenje.
Spremljal me je rojak Ljubljančan, sicer dober znanec pe iz Italije, ki je znan po gostobesed-nosti in svojem večnem prav.
Ker je fakulteta bolj podobna starinskemu, improvizirano nedokončano zgrajenemu in umazanemu labirintu kot kaki fakulteti, najmanj filozofski - sicer pa je spomenik tako državne kot verjetno lastne korupcije - in ker si je moj spremljevalec hotel sproti ogledati po pe neometanih stenah vse propagandne ekspozite politično razgrete ptu-dentarije - ni manjkalo srpov in kladivov - in ker so organizatorji prireditve spremenili avlo prireditve v zadnjem trenutku, sva, dospela po eni uri iskanja in sprapevanja na
cilj. Tako da sva bila na poti že tri ure ...
Pred vrati določene avle magne je že čakala v pomenkih gruča ljudi. Ker čakanja le ni hotelo biti konca, mene je pa že bolela hrbtenica, skozi steklo v vratih dvorane pa smo vsi čakajoči gledali v njej prazne vrste sedežev, sem se jaz poslužil svoje do kraja zadržane drznosti in vprapal, če bi lahko pel sedet v dvorano. ,,Ja, izvolite!" sem dobil v hipu odgovor ... Za menoj pa so se v dvorano vsuli vsi ostali in se posedli.
Začetek je bil napovedan ob 19 uri, realni pa se je po argentinsko začel minute pred 20. Za katedro so bile obepene tri zastave: slovenska, evropska in argentinska. Prvi je v perfektni kastiljpčini jasno, z glasom odličnega radijskega časnikarja, predaval Mirko Vasle. Lahko rečem, da ne bi nihče mogel v tako kratkem času povedati toliko in tako sijajno, kot je to opravil on, kar je potrdilo tudi ploskanje v dvorani.
Za Vasletom je o Sloveniji predaval veleposlanik prof Avguptin Vivod; dobro, zanimivo, morda nekoliko preveč propagandno hvaleče, vendar res z bistvenimi podatki Slovencev in Slovenije od začetka do danapnjosti. Ob koncu za debato, ga je nekdo v dvorani
vprapal, v čem je obstojala tista ceremonija ustoličenja karantan-skih vojvod? To zato, ker je v predavanju Vivod trdil, pravilno seveda, da je bil ta običaj usto-ličenja vojvod najstarejp in prvi demokratični v Evropi, zgodovinsko dokumentiran, ter da ga je Jefferson v ZDA uporabil za tekst severnoameripke državne ustave itd.
Zadnji je predaval pisatelj Jani Virk, sedeč za katedro v svoji skoraj orjapki postavi, z obrito glavo in keltskega obraza in pogleda, po izražanju pa človek srčne in intelektualne očitno bogate kulture. Predaval je o stanju literature in literatov v Sloveniji, prijetno, prijazno domače, vendar ker se je zaradi prevajanja v kastiljpčino moral ustavljati, je njegovo podajanje izzvenelo razbito.
Občudoval sem lahkotnost in finost nastopanja (pred pestro publiko) in vepčost prevajanja prof. Jesenovec, s krasno fonetično-pra-vilno govorjeno slovenpčino, ki je vse znala s svojim ljubkim, veselim, nasmejanim ali pa resnim nastopom zaviti v doživeto domačnost. Literaturo, pesmi kot prozo tako v slovenpčini kot v kastiljpčini je brala odlično, posebno Lepo Vido in tudi moj prevod Simon Gregorčičeve Soči, kar je bilo zame pravo presenečenje. Bil sem iznenaden. Ker je Jani Virk v svoji dizertaciji navedel Srečka Kosovela kot nekakpnega začetnika plejade pred, med in po-revolucij-skih mlajph pesnikov, je prof. Mojca udeležbi brala nekaj Kosovelovih pesmi, zelo živahno in posrečeno. Užitek.
Po naznanjenem zaključku te
prireditve, zadnje svetovnih dni slovenske literature — (na platnu na steni smo sproti lahko gledali projektirana imena naph pisateljev in pesnikov, ki so nastopali na podobnih prireditvah po največjih mestih državah po svetu, enako kot tudi pisatelja Jani Virka v Buenos Airesu) - ponovim, po zaključku je prisotne veleposlaniptvo povabilo na napitek in prigrizek, ki je bil za vse res dobrodopel kot okrepčeva-len. Tam je bil Mirko Vasle deležen ponovnih pohval, kakor tudi, seveda, Mojca Jesenovec, nap veleposlanik; in tudi okoli Jani Virka so se ustavljali in z njim napili in pogovarjali tako slovenski kot argentinski udeleženci. Škoda, da niso bili predstavljeni razni drugi pomenljivi udeleženci Argentinci, kot je bil predstavljen n. pr. g. Bizai in njegov sin pesnik haiku-jev.
Osebno sem imel priložnost spoznati pisatelja Virka in dobiti od njega odgovore na nekaj vprapanj in tudi nasvete ... Potem poleg prof. slavistike Mojce Jesenovec in simpatične gospe Strgarjeve, so bili tam M. Eiletz z gospo soprogo Pavči, Vinko Rode, prof. Vorpč s soprogo in starejpo hčerko, ki so me celo v svojem avtomobilu pripeljali do hipnih vrat ... (zame najsrečnejp dogodek večera!...) In pozdravil sem se tam po zelo dolgem času tudi s g. dr. L. Kukovico. Pogostitev je bila odlična! Bilo pa je, kot je vse in vsakič na podobnih prireditvah: mučno čakanje, veliko pričakovanja, na koncu pa hipno, skoraj panično hitenje in mujenje, rekel bi vse samo do vrat, ki se odprejo in samo zaprejo. Rekel bi, kot kadar poželip in že ni več ...
Branko Rebozov
Poletje
Zahvala
Poletje je skoraj sinonim za počitnice.
Kdo se ga ne veseli? Veselje pa je različno, glede na to, v kateri dobi življenja uživap ta letni čas. Za otroke so neka skrivnostna vrata, ki se odprejo za nenehno igranje, odkrivanje, opazovanje ... Mladostnik se veseli, da se je ,,otresel" pole, matere se odpočijejo od urnika in pripravljanja polskih potrebpčin; tukaj v Argentini, posebno pa tiste, ki popljajo otroke v državne pole, z veseljem spravijo otropke halje in pozabijo na obvezno tedensko likanje teh posebnih oblačil. Prav tako tiste, ki imajo opravka s polskimi uniformami; le-te veselo očistijo za prihodnje leto.
V mojem ,,kolektivu" se tudi veselimo poletja. Čeprav pri hip ni poloobveznih otrok, se veselimo počitnic, oddiha od letne rutine. Skoraj v vsaki družini je kdo, ki mora izpolnjevati določen urnik in na nek način smo vsi ostali ujeti v njem.
Poletje.
Še preden se je začelo, sem se navdupla za enega izmed svojih hobijev: vrtnarstvo. Nap (moj) vrt je majhen, razdeljen v gredice v slogu tistih, ki so bili običajni v prvi polovici prejpnjega stoletja in ki jih je, žal, videti čedalje manj, saj je skoraj vse pozidano. Ekonomski razlogi. Obrobje gredic je narejeno iz opek, na poseben način prevlečenih s cementom. Med njimi so majhne cementne stezice ki nas obvarujejo pred blatom.
Oh, nimam sreče gospoda Ščeka iz Rebulovega romana Noktuno, da bi povrt-
nine naptela
URADNE URE
ure pisarne Zedinjene Slovenije, ter in uprave Svobodne Slovenije so od
Uradne uredniptva
ponedeljka do petka, od 10. do 19. Na argentinske državne in na cerkvene praznike ne uradujemo. Prosimo rojake, da ta urnik upo ptevajo!
po abecedi! Na svojih gredicah sem nasadila rože, ki jih vseh niti ne znam poimenovati. Večina so podar-
jeni vrpčki in darila ob godovih, čisto malo pa jih je presajenih z vrta, ki ga imamo za hipo. Za vrpčke ki si jih „izposodimo", ko gremo mimo vrta z visečimi vejami čez ograjo, pravijo, da se najraje primejo. Je li res tako? V razrahljano in opleto zemljo sem vsadila različne rože. Vem, da mi poklicni vrtnarji ne zavidajo, a ljudje, ki hodijo mimo in postajajo pred napo ograjo, posebno pa starejp, menijo ... ,,Že dolgo nisem videl te in te rože, sadila jih je moja mama ..." Ta naivni stil sajenja se splača, že zaradi njih.
Prvi dnevi poletja nam prinesejo božične praznike. Takrat ,,nočne dame" (damas de noche) razlijejo svoj posebni vonj in lepoto. Še one praznujejo. V jutru pa zaprejo svoje čape. Kako intenzivno je njih življenje! Vse razdajo v nekaj urah. Po svetih Treh kraljih pa se letovinka eksoda začne. Moje počitnice pa so tukaj, doma. Potovanje me čaka tam na začetku zime, ko sonce ne pripeka tako neusmiljeno (no, to je z mojega vidika). Poletje sem uživala z zgodnjim v^stajanjem in s posebno romanco z rožami. Še knjige sem pustila ob strani.
Obstaja neka vrsta rož, ki je čisto preprosta, pravijo, da raste na polju. Kaj ima posebnega? To cvetje vsebuje nekakpen magnetizem za kolibrije. Te plave rože, ki zrastejo na precej dolgih steblih, so svoje vrste delikatesa za leteče dragulje, ki srkajo njih nektar (sokove). Trenutek ekstaze. Komaj vidne so peruti ptic, ki obstanejo v zraku, ob sončni svetlobi pa odsevajo kot leteči smaragdi ali pa kot kristali plave, rumenkaste, in pe druge barve, ki se spreminjajo med letom teh enkratnih ptic. Navadijo se ljudi in, čisto blizu človeka svoje dolge kljunčke potopijo v cvet. Zgodilo se je, da sta dva kolibrija priletela v kuhinjo. Kar onemela sem od sreče ... se bo to pe kdaj ponovilo?
Vep kaj ?
Ob uspepni izvedbi taborjenja Mladcev in mladenk, ki je potekalo od 26. do 29. decembra v Tandilu, se toplo zahvaljujemo vodstvu in spremljevalcem. Ti so bili: prof. Jure Urbančič,, lic. Ema Urbančič Marupč, Matjaž Marupč, Marija Zurc Čeč, Martin Zarnik, Monika Zupanc Filipič, Erika Šenk, Anka Smole Kokalj, Ivko Kokalj in Stanko Jelen. Lep uspeh, ki je žel priznanje udeležencev in starpev, je sad njihovega truda in žrtve. Bog vsem povrni!
Zedinjena Slovenija
V pričakovanju
Dragi naročniki in bralci!
Ta je druga letopnja ptevilka. V mesecu januarju izide pe en izvod, potem pa bomo imeli tri tedne počitnic.
Ko se v februarju znova srečamo, boste napi kar nekaj sprememb v napem dragem tedniku: nova zaglavja, nove stalne sodelavce, nov prijem v že običajnem gradivu. Trudimo se, da bi Vam v letu 2007 posredovali pe boljpe in bolj pestro in bolj zanimivo branje.
Obenem, ko Vas vabimo, da ostanete zvesti naročniki, pa Vam priporočamo, da list pokažete in k naročitvi povabite pe druge — prijatelje in znance. Le tako bomo lahko nadalje in pe dolgo časa ohranili pri življenju nap list, ki stopa že v pestdeseto (oziroma pestinpestdeseto) leto.
Uredni ptvo in uprava Svobodne Slovenije
Ustvariva si počitnice na domu. Daj, pusti delo za dva tedna ...
Kakpne pa so bile?
Pozno vstajanje ali jutranji sprehod. „Turizem" po nap četrti. Ni bil napačno izbran cilj.
Obhodila sva ceste, ki jih že dolgo prej nisva. Ogledala si pročelja, razne vrtove in se nadihala jutranjega zraka. Najin vsakdan je bil drugačen. Miren in razgiban. Oboje. Po enourni hoji, počitek. In brezdelje. Dobesedno, p-o-č-i-t-n-i-c-e!
Vse se je videlo in čutilo drugače. Še nap dom je dobil nov pogled. Odkrila sva ga na počitnicah.
Doma!
Mara
maracrnaksanchez@yahoo.com.ar