SLOVANSKA KNJIŽNICA LJUBLJANA i me n ram e PLaKOTii in V\/W Sl Ц y y Ју^ЛлЛЛЛЛЛЛЛ ЛУУУУ л ^ A /V Л A ЛлАААААлАААлАЛЛААЛЛлЛаАаАаАЛАААААЛААААЛА 1|Лп iVV vvvvyvvvvvw vVVVVVVWV.VVyVVVVVVVVVVVVVV* |ES гагуј:<»ч itf»f >i hé Ss јТ тгсоуже i прогп<јјги|ВА » v v v v v v v v v v v v v v v V V V V ' f v V V V V V B| ашШШШаШШвШЖ Ш&. a Igr?, a/o ÇM Шз1, ШШг intera» 'MMtttftf *♦♦♦♦♦ »♦ ♦ ♦ t»«*«i»44A*44*4A*A««A LivDLiana GOZDARSTVO LOVSTVO LESNA INDUSTRIJA IN OBRT MISIJONARSTVO HIGIJENA KINOLOGIJA 31. VIII.—15. IX. 1930 UREDIL DS; MILAN DULAR LJUBLJANA 1930 IZDALA UPRAVA LJUBLJANSKEGA VELESEJMA ZALOŽILA ALOMA COMP. D. Z O. Z. LJUBLJANA NATISNILA JUGOSLOVANSKA TISKARNA V LJUBLJANI /e ideal vsakega strojepisca! Ugodni plačilni pogoji! Zahtevajte opis! Tge Rex Co. Ljubljana Telefon 2268 Gradišče 10 h IZ" trgovec ali obrtnik, ▼ i^j se želi dobro vpeljati med prebivalstvom Dravske banovine oglašuje samo v dnevniku katerega radi njegove prvovrstne izbrane vsebine naročajo vsi sloji naroda in ga najdete posebno radi nedeljske ilustrirane priloge v vsaki hiši! /. Za hišno uporabo in vse obrtne delavnice so znani kot najboljši na svetu INGER šivalni stroji Prodaja na tedenske in mesečne obroke. Brezplačen pouk šivanja, krojenja, krpanja in vezenja. Lastna mehanična delavnica in brezplačna popravila SINGER ŠIVALNI STROJI D. D. Glavna podružnica za Slovenijo: LJUBLJANA, ŠELENBURGOVA ULICA ŠT. 1 PODRUŽNICE: Kranj, Novo mesto, Kočevje, Celje, Ptuj, Žalec, Brežice, Maribor, Slovenjgradec, Murska Sobota — Zastopstva v vseh večjih krajih SINGER luči in motorji za vse stroje SINGER električni stroji F ■/o < >0 C > .H-gHJH •- CQ чзЈо *ao >СЛ . д fl . «сХГ-* »■S =i __T rt ."3 “e^ s 2 S. = m v- >U - 0 o rt C SJS,? s i ° OfcJ2 3 ,S|o'^0 s S •» g> c| lillš >S SI g£ cv- • ■ ' 1 — — •03t'N£ 1 g^ts Usi* .&-S § J J 1i|«1 SS3-S s СЛ , - rt 3 *-' - t-> rt D--*-* -*-* к-з»«,и •ÒcO ° S w u G O — O д «£ o > >o *2 > rt и •” д »-n 1|^S Ou ßS —> и fi .. ■>•+-»-— v< ■ä I ! s ;i£* -^з 'S0 û) C o G м rt ^ •” TD >СЛ •* ©~ . « ., >0 O c/) —S _ЧЈ »~C 3ii: >s^-l ^JI co -o *—1 3 -'di o Jl-sg ‘«lE.o'bu u B W «l°l C cл о-сл -5 '"O" S-2 а_;5 p Pfefferer Josip, gozdar v Loki pri Žusmu. Pleiner Rudolf, gozdarski mojster v Guštanju. Podlesnik Anton, veleposestnik v Ribnici na Pohorju. Pogačnik Josip, tajnik Trboveljske premogokop-ne družbe, Ljubljana. Požarnik Franc, Podčetrtek. Primožič Vinko, nadgozdar v Vitanju. Reiser Otmar, veleposestnik v Pekrah pri Mariboru. Vodič po gozdarski A. Gozdarstvo (paviljona M in N), Važnost, vloga in potreba gozdov. Koj v začetku vidimo v majhnem modelu ter v slikah pokrajino Krasa, deloma v prvotnem, opusto-šenem stanju, deloma z znaki dela kultivatorja. Ugodni vpliv gozda na ozračje in vodovje nam predočujejo slike barona Gagerna, med tem ko nudijo zlasti meteorologom podučno snov povprečne prikazitve univerzitetnega zavoda za meteorologijo in geodinamiko (za dobo 1881—1915) padavin, temperature in viharjev — posebej še prikazitev situacije zračnega tlaka za časa Severja in juga na dan 17. januarja, oz. 8. maja 1930. Številne slike gozdarskega odseka dravske banovine prikazujejo gozdne razmere te banovine, a druge slike nam kažejo bogastvo posameznih držav Evrope na gozdih. V nadaljnjem vidimo bogato zbirko gozdnih dreves in grmovja; za vsako vrsto je tu vejica v zimskem in letnem stanju, cvet in sad ter odrezek stebla, kakor tudi dotična slika. Tvrdki Saša Staré in »Fructus« nam prikazujeta zanimive zbirke gozdnih semen. Na lepih slikah občudujemo mogočnost in krasno rast slavonskega hrasta. Več čudnih izrastkov nam kaže šegavost narave. Koj nato sledi ponazoritev vzgoje gozda. Več slik nam predočuje razne vrste gozda po vzgoji in po obratovanju, naravno in umetno pomlajevanje. V malem modelu vidimo sadišče in drevesnico z vsemi pripomočki za obrat. Druge slike nam kažejo oskrbovanje mladih sestojev in njegove ugodne posledice. V veliki skupini so zbrani pripomočki za po-delavo lesa, glavni in postranski gozdni pridelki. Primitivna drvarska koča nam kaže skromno življenje drvarja; v posebni skupini vidimo vse orodje, ki ga rabijo; na štorih vidimo, kako se s pravilnim delom preprečijo znatne izgube na materijalu. Ne manjkajo tudi moderni stroji za podiranje gozdnih dreves. Nazorno so prikazana — po ljubljanski direkciji šum in po univ. profesorju dr. Kralu — svojstva lesa. — Razstavljena novejša iznajdba dunajskega inže-njerja Thiela omogočuje določiti vlažnost lesa. Sle- Dr. Rekar Ernest, lesni industrijalec, Jesenice. Ing. Remec Vladimir, lesni industr., Ljubljana. Rihteršič Alojz, mestni gozdar, Celje. Seiff Robert, upravitelj v Oplotnici. Schauta Josip, gozdarski direktor v Ptuju. Ing. Šušteršič Mirko, šum. nadupr., Jesenice. Trošt Janko, strok, učitelj, Ribnica. Vernig Otmar, gozdarski upravitelj, Dravograd. Ing. Žumer Alojz, gozdarski direktor v Marijinem gradu. in lovski razstavi* dijo različni sortimenti lesa, kakor se podeljujejo v gozdu, pa tudi kakor se nudijo kupcem na drvnem trgu. Pod devizo »Les nas spremlja od zibelke do groba« so zbrani glavni predmeti, ki jih srečujemo v našem življenju. Kot postranski gozdni pridelki se nam prikazujejo: lubje smrek in hrastovine pravilno zloženo, smola in v slikah in tabelah njeno pridobivanje; za kmetovalca važno listje za steljo in krmo; gozdni plodovi (v preparatih »Fructusa«), gozdne zdravilne in strupene rastline (zbirka lekarnarja mr. Bahovca in V. Rohrmana), šota kot gorivo in gnojilno sredstvo. Vsakovrstne gobe. Vmajhnih in večjih modelih je prikazano oglar-j e n j e : oglar pred svojo kolibo, z vsem orodjem, kopa na pol zložena in dovršena; razne vrste ogla, pripomočki za merjenje in računanje kop; destilacija v retortah in pridobljeni produkti. Daljnja manjša skupina nam kaže različne pripomočke za merjenje in preračunavanje lesa in drv. Večja in mnogovrstna je skupina, spravljanje lesa. Tu vidimo vsakovrstna sredstva — v modelih, slikah in grafikonih —, ki nam služijo za spravljanje lesa po suhem in po vodi, primitivne pa tudi moderne naprave; vidimo model gozdne poti z mostovi, modele riž in žičnic, plavov in grabelj — ne manjka niti traktor s priklopnim vozom. Še pestrejše so slike iz gozdnega varstva. Na malem modelu vidimo razne načine omeji-čenja. V slikah in originalih vidimo vse mogoče prirodne poškodbe ter take, ki jih povzročajo živali in človek; vidimo lepe zbirke mrčesov (baron Hoschko-ve buprestide; notarja Hafnerja škodljivi in koristni mrčesi; iste vrste zbirko drž. realke v Ljubljani); razstavljen je tudi v originalu in slikah biologija največjih gozdnih škodljivcev. V slikah vidimo uničevanje mrčesov iz aeroplanov. K varstvu prirode razstavlja muzejsko društvo zbirko zaščitenih rastlin; direkcija šum sliko narodnega varstvenega parka ob triglavskem pogorju. Dr. Milan Stojadinović, minister n. r., predsednik Sred. uprave Saveza lovskih udruženj. Posebno skupino tvori ureditev gozdnega gospodarstva. Prikazani so tu razni osnovni načrti s preglednimi gospodarskimi kartami, reliefi gozdov direkcije šum v Ljubljani, barona Borna, kamniške korporacije, različni instrumenti, ki se jih poslužuje šumarski geometer in taksator. Sledi skupina: Zagradba hudournikov. Tu vidimo razstavljene skrbno izdelane projekte za zagradbe hudournikov v Dravski banovini; vidimo modele izvršenih naprav in izkaze gradbenih stroškov. Agrarne operacije so razstavile zanimive načrte o razdelitvi in komasaciji gozdov in o izvršbi melijoracij. Agrarni referent srezkega načelstva prikazuje na preglednih kartah dravske banovine sedanje stanje agrarne reforme. Gozdarska literatura. Tu so zbrane knjige, časopisi, letaki v slovenskem in srbsko-hrvat-skem jeziku novejšega in starejšega datuma. V paviljonu J pa je zbrana bogata lesna industrija. Razstavili so tu naši domači lesni industrijalci in obrtniki ter nekatere hrvatske vele-tvrdke vsemogoče lesne izdelke: razne vrste desk in drugih sortimentov mehkega in trdega lesa, razvrščene po borznih uzansah; železniške pragove, naravne m impregnirane (drž. zavod za impregnacijo, Kruše-vac); zaboje, sodčke, deščice za parkete, ladijska tla, prešane plošče, lesno volno, vžigalice, lesene žeblje, kopita, celulozni papir (papirnica Vevče), umetno svilo, vse to ponajveč prikazano od surovine do finalnega izdelka; vidimo dalje raznovrstne pridelke domače lesne obrti; izdelovanje »suhe robe«. Lepo izdelane slike in grafikoni nam nazorno prikazujejo veliko, važno vlogo, ki jo imajo gozdi v našem izvozu in v naši trgovinski bilanci. V paviljonuFso razvrščeni raznovrstni stroji in orodje za obdelovanje lesa, od modelov primitivne žage, do najmodernejšega polnojar-menika. Pohištvo naših mizarjev in mizarskih zadrug je razstavljeno v paviljonu E. B. Lovska razstava (paviljon G). Namen lovske razstave je nazorno prikazati veliki pomen lovstva v narodnem gospodarstvu, vse vrste naše koristne in škodljive divjadi, gojitev koristne divjačine, varstvo lova, kinologijo, industrijske panoge, ki so v zvezi z lovom itd. Porazdeljena je v več skupin, in sicer: I. Razvoj orožja. Razvoj orožja od kamenite dobe do modernega orožja. Obdelan kamen, lok s tetivo iz črevesa, puška na lok (samostrel), sulice iz bronaste in železne dobe. Ing. Vilim Čmelik, gen. direktor ministrstva za šume in rude, predsednik Jugoslov. šum. udruženja. Na drugi strani puške na kresilo, in sicer s kratkim kopitom, poleg njih izpopolnjene, prve puške na kapice, puške z iglo, nadalje stopnjevaje do modernih pušk. V isti skupini je razstavljen tudi smodnik v majhnih količinah. II. Vrste lovskega orožja. a) Posamezne puške, posebno pa skupine pušk ter kompletne zbirke. Tudi lovski noži in slično orožje je v tej skupini. b) Razni predmeti, sestavljeni iz starega orožja. III. Izdelovanje orožja. a) Puškarstvo od neobdelanega komada do izdelane puške, kakor vrtanje cevi, zvarjene cevi, surove, neobdelane, izdelava baskilov, celinov in bre-niranje pušk. b) Kopitarstvo. Merjenje in izdelovanje kopit od neobdelanega lesa do končnega izdelka. Razna kopita, kakor angleško kopito, navadno kopito, starejša in novejša kopita. c) Zbirka raznih stročnic, starejših in novejših, in sicer v vseh velikostih. Stročnice v posameznih komadih, kakor tudi v omotih s firmami večjih tovarn. d) Izdelovanje šiber od surovine do finalnega produkta. Vse vrste šiber tovarniškega izvora, kakor tudi nasekan svinec, ki ga kaj radi uporabljajo divji lovci. Priprave, s katerimi so lovci in puškarji med vojno sami izdelovali šibre. IV. Strelstvo in balistika. a) Puška-risanica, spredovka. Poleg klešče za vlivanje krogel, povoščena krpica za vlaganje, debela okrogla svinčenka, shramba za krogle in merica za smodnik. Puška risanica kal. 93, poleg naboji. Oplodnja sečnja (sek v luknjah) v odd. 131 b, Martuljek. Šumska uprava Kranjska gora. Puška-manliharica z naboji. Moderna risanica z visoko rasanco z naboji. b) Nad vsako puško s krivuljo prikazana pot izstrelka. c) Pri vsaki puški prikazana probojnost, in sicer krogle, ustreljene v smrekov hlod. V. Streljanje s šibrami. Prikazivanje šok-udarca in izkrvavljenje. Tarče zajcev, jerebic, divjih rac, streljanje z drobnimi in debelimi šibrami. Iz tarč se razbere, kako krijejo drobne ali debele šibre. Nj. Vel. kralj in kraljica na lovu. VI. Bolezen divjačine. a) Nosni obad. Preparati napadenih delov, ličinke in mrčes. b) Garje gamsov. Prikazane s slikami in preparati. Velika slika povzročitelja bolezni, gamsove pršice. c) Metljavost. Preparat metljavosti pri srnah in zajcih. Slike napadene divjadi in slično. d) Pripomočki za uničevanje bolezni. c) Rogovje srnjaka, ki je bil bolan na parkljavici. VIL Nepravilno in lahkomiselno streljanje. a) Poškodba po strelih, prikazana s preparati in slikami. Preparirana gamsova noga, nepravilni za-rastki, pohabljeni udje in slično. b) Razdalja, kako daleč se sme streljati s ši-brami raznih številk jeseni in pozimi, da se divjad ne trpinči. c) Slika srnjaka, kjer se vidijo vsi organi. Točno očrtano, kam naj se s kroglo strelja, kako naj se meri, da bo divjad smrtno zadeta, d) Slikani znaki zadete divjadi v razne dele. e) Barva krvi, izvirajoče iz raznih organov. VIII. Poškodbe divjadi, povzročene po roparicah. IX. Raznovrstna krmišča in zavetišča. a) Krmišča jelenov, srnjadi in gamsov, slanice. b) Krmišča in zavetišča za jerebice in fazane. c) Lov z uharico. d) Tabele z nahajališči in gostoto divjadi.. X. Razne pasti. a) Pasti, s katerimi se žival ne trpinči; na posebna sprožila so pritrjeni razni predmeti, ki žival samo pokrijejo, ne da bi bila pri tem kaj poškodovana, ali pa jo takoj brez vseh muk usmrtijo. b) Razne stopavke, okoli njih razkopana zemlja in s tem prikazano, kako se je žival mučila, vjeta v tako past. c) Pasti, ki jih lovci sami izdelujejo, po večini iz lesa. XI. Rast rogovja. a) Mlado, nedoraslo srnjakovo rogovje. Mlado, doraslo rogovje, obeljeno, oguljeno rogovje, slabo barvano rogovje, rogovje raznih barv, poleg kos drevesa, na katerem si je srnjak barval rogovje in dobil od njega značilno barvo, nadalje dobro barvan rog, poleg rogovje z obeljenimi, obdrgnjenimi konicami, omajano rogovje z značilno razpoko med čelnim nastavkom in rožo, srnjakovo čelo, še samo z enim samim rogom in končno odpadli rog, ležeč v listju in že naglodan od veveric in miši. b) Zbirka gumbarjev. c) Zbirka špičakov, med njimi nekaj mladih Vilarjev in šesterakov. d) Zbirka pravilnih šesterakov, med njimi vilarji in špičaki v stopnji šesterakov. e) Skupina starih degenerirancev. f) Vse oblike rogovja. g) Nevarno rogovje (morilci). XII. Pohabljeno rogovje. a) Mehanični izvor. Posledice poškodb na mladem rogovju, prelom stebla, poškodovana črepinja, 3 stebla zaradi poškodovanega čelnega nastavka in slično. b) Poškodbe fiziološkega izvora. Gobasto rogovje. c) Rogovje srn. XIII. Gamsovi roglji, a) Vse starosti od kozlička do pozne starosti, ko se ne da starost več točno ugotoviti, in sicer celi roglji in tudi v prerezu. b) Mehanične poškodbe rogljev, kamor spadajo tudi roglji brez kljuk. c) Nepravilnosti fiziološkega izvora. d) Roglji raznih oblik. XIV. Druge trofeje in spomini. Nagačene ptice in sesavci ter sploh vse, kar si lovci obdrže za spomin na lepe lovske čase. XV. Razni klici in vabila. XVI. Gozd in njegovi prebivalci. Skozi gozd vodi široka, ilovnata pot. V ilovici se vidijo sledovi raznih živali, kakor zajca, lisice, divje mačke, skok srne, odtiski tačic veverice, kune in drugo. Na poti leže iztrebki razne divjačine. Pod košato smreko je razkopana postelja smaka. V praproti leži prikrit dolgouhec. V zatišju je družina divjih kokoši, gozdni jereb in drugi gozdni prebivalci. V skalovju so lisičine in jazbine. XVII. Močvirje. Prav tako kakor gozd vidimo tudi močvirje z njegovo floro in favno. Vseh vrst močvirnih ptic, zlasti iz Obedske bare. XVIII. Snežišče. Na velikem snežišču piha ruševec, snežni jerebi se družijo s planinskim zajcem in črnim gamsom. Ob strani je planinski orel. XIX. Sokolarstvo. a) Razne vrste ujed, ki so jih in jih deloma še danes uporabljajo sokolarji, kakor skobec, kragulj, postovka, sokol-selec in beli sokol. b) Silhuete poleta raznih ujed. XX. Lov v narodno-gospodarskem pogledu, a) Zemljevid o razdelitvi občinskih lovišč. b) Statistika zakupnin. c) Statistika odstrela. XXI. Lovska umetnost. Stara lovska umetnost, prikazana v slikah in kipih, kakor tudi v keramiki, na steklu in porcelanu. Prav tako slike novejšega izvora v raznih tehnikah; orožje z okraski. Končnice panjev z lovskimi epizodami. XXII. Lovski stan. Velika lovska soba, moderno opremljena in okrašena z lovskimi trofejami in umetninami. Sobica lov- Dr. Ivan Lovrenčič, predsednik Slov. lovskega društva. Oton Detela, predsednik podružnice J. Š. U. v Ljubljani. ske poezije z raznimi lovskimi citati in nagačeno divjadjo. — Soba kmetskega lovca. XXIII. Lovska oprema. Lovska obleka, obutev, perilo, irhice, klobuki, nahrbtniki itd. XXIV. Šaljivi oddelek. Slike, originalni lovski klobuki, stare lovske torbe, pipe za tobak, mošnjički za šibre, rožički za smodnik in slični predmeti. Pred paviljonom G, v katerem je nameščen glavni del lovske razstave, vidi obiskovalec še žive lovne živali in lovske škodljivce, ki jih je razstavilo društvo Zoo. Ta razstava obsega 42 živalskih vrst, in sicer: 1. Zveri: Volk, šakal, lisica, divja mačka, kuna belica, kuna zlatica, dehor, jazbec. 2. Glodavci: poljski zajec, veverica, polh. 3. Dvoparklarji: gams, srna. 4. Žužkojedi: jež. 5. Kragulji: kanja, kragulj, skobec, postolka, južna postolka, škrjančar. 6. Sove: mala uharica, lesna sova, čuk, skovik. 7. Golobje: grivar, grlica. 8. Kure: prepelica, jerebica, fazan, kotoma. 9. Vrane: šoja, sraka, kavka, siva vrana, škorec. 10. Močvirniki in plovci: kosec, priba, škurh, liska, davja raca, divja gos, štorklja. Ing. J. Rustia: Gozdarska in lovska razstava 1930 v Ljubljani. Ing. Josip Rustia, dvorni svetnik, predsednik odbora za prireditev šumarske in lovske razstave. Vsakovrstne razstave, ki se v zadnjih letih čimbolj pogosto prirejajo, imajo služiti poleg reklami in propagandi še v večji meri poučni svrhi. Prikazati imajo, kaj se je v poslednjem času doseglo na polju različnih panog s študijami, poskusi in raziskovanji novega, boljšega in bolj porabljivega v pripomočkih, delu in produktih. Vzbuditi imajo v obiskovalcu zanimanje za vsak prikazani napredek in željo ter voljo do posnemanja in tekmovanja. Veliki in važni pomen razstavnih prireditev je danes obče priznan in uvaževan. Zato pa se prirejajo vsepovsod in raznovrstne razstave. Tudi pri nas so na dnevnem redu slikarske, ob koncu tečajev gospodinjske, obrtniške, ob zaključku šolskega leta šolske razstave; ponavljajo se — menjaje se — vsako leto sadjarske, vinarske, mlekarske, perutninarske, narske, strojne razstave, ki vzbujajo obče zanimanje za te panoge, podučujejo in posredujejo obenem prodajo razstavljenih predmetov in pridelkov. V septembru 1928 je priredila Kmetijska družba zelo lepo uspelo jubilejno kmetijsko razstavo in vsakoletni, vedno obsežnejši ljubljanski velesejem je končno tudi le pestra razstava vsakovrstnih predmetov raznih panog, seve, v prvi vrsti trgovskega značaja. Le ena najvažnejših panog našega narodnega gospodarstva, t. j. gozdarska, ni do sedaj v tem pravcu stopila na plan. In vendar bi nas morali dnevni stiki vseh slojev z gozdom in gozdnimi pridelki, velika važnost in obsežnost naših gozdov in gozdne produkcije ter vedno' se ponavljajoči izgledi drugih držav, zlasti Nemčije, Avstrije in Češkoslovaške siliti k temu, da tudi mi na tem prostranem polju pokažemo, kaj imamo v naših gozdih in kako napredujemo, v gospodarjenju s temi neizmernimi zakladi. Res, da se je že leta 1924. za prve lovske razstave v Ljubljani sprožila misel, prirediti istočasno tudi gozdarsko razstavo. V letu 1928. je Kmetijska družba ob svoji že omenjeni jubilejni razstavi vabila ljubljansko podružnico Jugoslov. šum. udruženja k sodelovanju. A vsakokrat so deloma prekratki roki za prireditev, deloma pomanjkanje denarnih sredstev in primernih razstavnih predmetov — navzlic ugodnemu razpoloženju v šumarskih krogih — onemogočili izvršitev. Vendar je dalo zlasti zadnje omenjeno vabilo povod, da se je podružnica J. Š. U. na svojih sejah v začetku leta 1928. načelno izrekla za prireditev razstave, če bodo za to dani pogoji, in je poverila nalogo prvih priprav šum. nadsvetniku ing. Urbasu in piscu teh vrst. Glede na neločljivo zvezo gozda z lovstvom smo povabili »Slovensko lovsko društvo« k sodelovanju. Isto je delegiralo svojega blagajnika, ravnatelja Zupana v pripravljalni odbor, pozneje pa je prevzel vodstvo lovskega oddelka razstave g. dr. Stanko Bevk. Na daljnje vabilo je tudi društvo Zoo priglasilo svoje sodelovanje in imenovalo univ. prof. dr. Serka za svojega zastopnika. Poleg že imenovanih so bili Oglarska kopa. Postavljanje kope. vabljeni v pripravljalni odbor še vsi v Ljubljani bivajoči šumarski činovniki, zastopniki velesejma, lesne industrije, Zveze industrijcev in Zbornice za trgovino, obrt in industrijo. Tekom poletja 1928 se je sestavil program za nameravano prireditev, ki ga v naslednjem obširneje obrazložim. Gozdarska in lovska razstava je bila prvotno mišljena kot lokalna prireditev Slovenije. Glavna uprava J. Š. U. je pa v zadevnem predlogu prosila ministrstva za šume in rude, naj bi zainteresirala za razstavo vse direkcije šum in je s tem pokrenila akcijo na mnogo širšo podlago, namreč, na vso državo. Dotični, smisel stavljenega predloga vsebujoči odlok ministrstva je izšel še-le v decembru 1929, na kar se je začelo intenzivno delo za pridobitev čim večjega števila razstavljalcev. Vabile so se vse direkcije šum države in imovnih občin, šumarski fakulteti v Zagrebu in Beogradu, vsa večja veleposestva, vse poznane lesne veleindustrije, lesni obrtniki in mnogo zasebnikov-strokovnjakov v namenu, da bi se na majhnem prostoru prikazala čim celotnejša slika našega šumarstva, lesne industrije in obrti ter lovstva. Po že omenjenem programu naj bi gozdarska razstava, za katero se je določil čas od 31. VIII. do 15. IX. 1930, po že zgoraj izraženih občih načelih ne imela samo namena pokazati obiskovalcem v pre- Spravljanje lesa po riži. Gornji grad. glednih tabelah, slikah, modelih in produktih gozd in gozdne razmere v Jugoslaviji, posebej pa še v dravski banovini, ter racionalno gospodarstvo v gozdu v pogledu vzgoje, nege, izkoriščanja in zaščite gozdov ter delovanja drugih važnih panog, ki so z gozdarstvom v ozki zvezi, temveč nudila naj bi širšim slojem naroda tudi pouk in spoznanje velike važnosti in potrebe gozda za posameznika in za državo. Vzbudila naj bi v ljudstvu zanimanje za vzgojo, nego in zaščito gozda kot eminentnega dela narodnega bogastva ter mu pokazala smotreno uporabo različnih gozdnih produktov. Tudi naj bi bil smoter razstave, da ustvari nove trgovske vezi in učvrsti stare, da vrši propagando za šumarsko, t. j. največjo domačo industrijo. Lovska razstava naj bi nazorno prikazala velik pomen lovstva v narodnem gospodarstvu, vse vrste naše koristne in škodljive divjadi, gojitev koristne divjačine, varstvo lova, kinologijo in industrijske panoge, ki so v zvezi z lovom. Če uspe gozdarski in lovski razstavi prikazati obiskovalcem gozd, gozdne razmere in lovstvo v Jugoslaviji in nuditi širšim slojem naroda nazorni pouk in spoznavanje velike važnosti in potrebe gozda za poedinca in državo, je nje cilj dosežen. Gozdarska in lovska razstava. Oton Detela: Ljubljanski velesejem, ki že celo desetletje deluje v procvit vseh panog našega gospodarskega življenja in pod katerega okriljem se je vršila cela vrsta razstav in prireditev, n. pr. kmetijska razstava, razstava konj in goveje živine, perutnine, sadja itd., ima zabeležiti novost: gozdarsko in lovsko razstavo. Morda se bo marsikdo čudil, da je ta važna gospodarska panoga šele po preteku enega desetletja dospela do take prireditve. Ljubljanska podružnica Jugoslovanskega šumar-skega udruženja je imela že pred leti namen prirediti gozdarsko-lovsko razstavo, a treba je bilo premagati celo vrsto težkoč, preden se je sestal odbor za prireditev te razstave. Predsedstvo odbora je prevzel dvorni svetnik ing. J. Rustija, ki je z neumorno silo in požrtvovalnostjo vodil vse predpriprave do zaželjenega cilja. Pridružilo se je našemu stremljenju Slovensko lovsko društvo in ker je pripravljalni odbor našel tudi pri upravi velesejma, ki konciljantno podpira vsako prireditev, popolno razumevanje svojih namenov, je bila gozdarsko-lovska razstava zasigurana. Prireditveni odbor se ni omejil samo na dravsko banovino, marveč je raztegnil svoje delovanje na celo našo državo. Tako bo nudila ta razstava pestro sliko gozdarstva in lovstva v naši prostrani in raznolični državi, v kateri je gozdarstvo velike gospodarske važnosti. Dravska banovina je sicer najbolj obdarjena z gozdovi, ki obsegajo — če prištejemo v katastru za pašnike, dejansko pa kot gozdove oskrbovane zaraščene ploskve 720.000 ha ali 48‘4% produktivne zemlje, vendar pa zavzemajo gozdovi tudi v naši celotni državi velik del ozemlja, tako da je vzlic ogromnim poljedelskim zemljiščem v Slavoniji, Sremu in Banatu še 30% od cele produktivne površine v državi obraščene z gozdom. V tem razmerju je tudi izvoz gozdnih produktov nasproti vsem drugim proizvodom iz naše države. Ti kratki statistični podatki nam že kažejo, kako važen faktor v našem gospodarstvu je gozdarstvo, ki vpliva ugodno na našo trgovinsko bilanco in je za gotove pokrajine glavni vir dohodkov. Posestva v hribovitih krajih so v glavnem odvisna od gozdnega gospodarstva in obžalovati je le, da večina posestnikov nima potrebnega znanja in razumevanja za umno gozdno gospodarstvo. Za pouk o kmetijstvu je v naši banovini in v celi državi dobro preskrbljeno, vidimo to tudi v napredku pri obdelovanju zemlje, pri živinoreji itd., nasprotno pa za gozdarstvo tega ni in vendar bi bilo to ravno tako potrebno. Slabo gospodarstvo z gozdom ima še hujše posledice, ker se ne da popraviti v par letih, marveč so za to potrebna desetletja. Ljubljanska podružnica J. Š. U. se je tudi že leta prizadevala, da bi se ustanovila gozdarska šola za srednje in manjše posestnike, kar se je končno tudi posrečilo, saj je taka šola v Mariboru že gotova stvar. Poleg šole so pa za poduk in propagando posebne važnosti razstave, kjer se posetnikom s proizvodi, modeli in slikami pokaže, kak mora gozd biti in kaj se vse da iz njega proizvajati. Gozdarsko-lovska razstava ni namenjena samo strokovnjakom, nudila bo vsem inteligentom in tudi kmetovalcem iz gozdnatih krajev sliko obsežnosti ter bogastva naših gozdov in kako je ž njimi ravnati, da ta vir blagostanja ne bo usahnil. Tesno zvezana z gozdarsko razstavo je lovska razstava. V starodavnih časih je edino lovec pohajal v temne gozdove, v katerih morda še nikdar ni pela sekira, on je bil prvi, ki je gozd poznal in ljubil in ta vez je ostala do današnjih časov, čeprav so se razmere popolnoma predrugačile. Sedaj je gozdarstvo na prvem mestu. Vendar tudi lovstvu poleg idealnim ciljem ne smemo odrekati velike gospodarske važnosti, ker da zaslužek tvornicam, obrtim in znatnim delom prebivalstva. Kako se je lovstvo in posebno lovsko orožje razvilo od prvih začetkov do visoke stopnje današnjih dni, to Vam kaže lovska razstava, kaže Vam pa tudi, da je lovstvo lep idealen sport, ki nudi s svojimi trofejami gledalcem užitek, lovcem pa vzbuja spomine na nepozabne doživljaje. Pogled na šumarska paviljona M in N. Ing. Anton Šivic: Nekaj splošnih podatkov o gozdarstvu in lovu v Drav. banovini. Upravni odnošaji glede na gozdarstvo. Ob prevratu leta 1918. je prevzela občo in samoupravo v združeni Sloveniji »Deželna vlada za Slovenijo« s predsednikom in poverjeniki v Ljubljani. Poverjenik za kmetijstvo je ustanovil v svojem področju »Oddelek za gozdarstvo«. Oddelek za gozdarstvo se je zaradi potrebe razcepil na dva samostalna odseka in sicer na odsek za gozdnopolicijske posle in na odsek za oskrbovanje državnih in zakladnih gozdov in domén. Kot občeupravna oblastva I. stopnje so v gozdno-policijskih zadevah poslovala okrajna glavarstva; dvema ali trem glavarstvom je bil prideljen kot strokovni referent po en gozdarski inženjer. Slednjemu je bil dodeljen kot tehnično-pomožna moč okrajni gozdar (podšumar). Skoraj v vsakem okraju je bil po en okrajni gozdar. Oskrbovanje državnih in zakladnih gozdov pa je bilo poverjeno v najnižji edinici šumskim upravam. V dobi poslovanja »Deželne vlade za Slovenijo« so se pod silo razmer in zaradi združitve posameznih delov bivše Kranjske, Koroške, Štajerske, pozneje tudi Prekmurja pod skupno upravo v Ljubljani, izenačili nekateri zakoniti predpisi in so bili v obliki naredb uveljavljeni za območje vse takratne Slovenije. Tako je bil na primer razširjen na celo Slovenijo v nekoliko predelani obliki zakon, ki je predpisoval prijavljanje sečenj v gozdih; ta zakon je veljal poprej samo za območje bivše Štajerske in Koroške. Upostavili so se dalje enotni predpisi za lovske karte, enotni lovopusti, enoten gozdni Ing. Anton Šivic, šef šum. odseka dravske banovine. in lovski zaklad, itd. — Da je bilo takšno izenačenje potrebno, potrjuje dejstvo, da so bile te naredbe pozneje, t. j. leta 1922. uzakonjene. Po ujedinjenju se je nameravalo izenačiti zakonite predpise v Sloveniji še v večjem in globljem stilu. V delu so bili na primer: nov lovski zakon za Slovenijo, novim razmeram odgovarjajoče službene instrukcije za gozdarsko osebje politične (obče) uprave, — za oskrbovanje državnih in zakladnih gozdov, itd, Ta stremljenja pa so bila prekinjena, ko je leta 1919. v Beogradu ustanovljeno ministrstvo za šume in rudnike leta 1920. in 1921. napovedalo, da bo pripravilo za območje vse kraljevine izenačene gozdne in lovske zakonite predpise. Dne 24. januarja 1922 je ministrstvo za šume in rudnike odredilo, da se je tedanji gozdarski oddelek deželne vlade, pozneje pokrajinske uprave, izpre-menil v »Direkcijo šuma«. Gori označena dva odseka pa sta ostala ločena tudi v tej novi direkciji. Šumarski referenti (poprej okrajna gozdna nadzorništva) so morali poslovati poslej pod naslovom »Šumska uprava«, prav enakim nazivom, kakor one prave šumske uprave, ki so oskrbovale državne in zakladne gozdove. Ko so stopili v veljavo zakoni: o obči upravi, o podeli zemlje na oblasti, o državnem svetu in upravnih sodiščih, so mesto tedanjih pokrajinskih uprav nastale velike županije. Sledeč drugim re-sortom je ministrski svet dne 16. decembra 1924 odredil likvidacijo direkcije šuma v Ljubljani v toliko, da so se posli odseka za gozdnopolicijske posle izročili velikima županoma ljubljanske in mariborske oblasti, dočim je ostala uprava državnih in zakladnih gozdov v okrnjeni direkciji šuma. Velika župana v Ljubljani in Mariboru sta prevzela del gozdarskih uradnikov za svoj gozdarski referat, gozdarski organi tedanjih političnih »šumskih uprav« pa so postali strokovni referenti sreskih poglavarjev, kar so bili prav za prav tudi že poprej. Leta 1927. so pričela delovati samoupravna oblastva v Ljubljani in v Mariboru, ki so imela glede gozdarstva in lova prevzeti agende, ki se tičejo pospeševanja teh gospodarskih panog, dočim bi bil ostal pretežno policijski in eksekutivni del teh strok velikima županoma in podrejenim jima sreskim načelstvom. Po zakonu z dne 6. januarja 1929 Ur. 1. št. 13/5 je prešlo vodstvo poslov oblastne samouprave na oblastne komisarje, postavljene po velikih županih. Ko je začetkom oktobra 1929 stopil v veljavo zakon o nazivu in razdelitvi kraljevine na upravna področja, t. j. na banovine, je bilo poslovanje oblastne Tabela štev. I. Opombe obenem pis. moč sresk. šum, ref. obenem pis. moč sresk. šum. ref obenem p. m. sr. š. ref 1 ob enem pis. moč sresk. šum. ref. obenem pis. moč sresk. šum. ref. 1 obenem pis. moč j sresk. šum. ref. obenem pis. moč sresk. šum. ref. obenem pis. moč sresk. šum. 'ref. Sedež gozdarja (podšumarja) Radovljica [Škofja Loka Kranj Ljubljana Logatec Kamnik Kočevje Novo mesto Litija Krško Radeče Maribor Maribor Ptuj Celje Konjice Šmarje Slovenj- gradec Prevalje Radmirje Murska Sobota Gozdarja (podšumarja) šum- ska površina v ha 46.942 30.338 CO (M f- CN CO 41.094 19.560 27.72з| p- cd 00 36.181] 36.435 38.112 25.814 33.689 21.604] S CN Š 19.125 25.716 24.150 20.838 1 25.566 16.738 6.187 1 6.926 ce- lotna 98.522 57.356 co 00 O od xn 96.864 64.800 57.346 S K 93.122 69.419 82.455 70.940 80.262 64.864 81.679 66.272 32.785 1 59.680 49.563 36.551 52.711 59.663 33.758 17.301 območje ali rajon Sod. okr. Kranjska gora in srez Ra- j dovljica brez občin Lancovo, Kamna i gorica, Kropa, Ovsiše sod. okr. Škofja Loka in občine: Lan- j covo, Kamna gorica, Kropa, Ovsiše sodni okraj Tržič in Kranj srez Ljubljana srez Logatec srez Kamnik srez Kočevje srez Novo mesto srez Litija sod. okr. Krško, Kostanjevica, Sevnica in Brežice srez Laško, sod. okr. Mokronog in Radeče srez Maribor 1. br. in sod. okraj Radgona srez Maribor d. br. srez Ptuj srez Celje srez Konjice srez Šmarje srez Slovenjgradec srez Prevalje srez Gornji grad srez Murska Sobota srez Dolnja Lendava srez Ljutomer brez sod. okr. Radgona ime Radovljica Škofja Loka Kranj Ljubljana Logatec Kamnik Kočevje Novo mesto Litija Krško Radeče Maribor Maribor Ptuj Celje Koniice Šmarje Slovenj- gradec Prevalje Radmirje Murska Sobota 'лз13 -5ЈЗХ CN CO —' | CN | CO « - Ï >U Z; Novo mesto Krško Maribor Celje Slovenj- gradec Murska Sobota jeqeg | "лз1§ '>PI hH IV. > VI. VIL Н1Л d X O S s o XO 1—« 1 j "co 2 -0 > Skupno samouprave ukinjeno. Dne 11. novembra 1929 sta prenehali delovati ljubljanska in mariborska županija; mesto njih je začela poslovati v smislu zakona o banski upravi z dne 7. novembra 1929, kr. banska uprava dravske banovine v Ljubljani, koje teritorij se je v toliko izpremenil, da so prešli srezi Črnomelj, Prelog in Čakovec v področje savske banovine, do-čim je prevzela dravska banovina srez Čabar od bivše karlovačke županije. Gozdarski in lovski posli so se izročili pri banski upravi odseku za šumarstvo, ki je bil v začetku dodeljen oddelku za kmetijstvo, od 1. maja 1930 dalje pa podrejen neposredno banu. Glede šumarskih referentov pri sreskih načelstvih ni bilo bistvenih izprememb. Službeni okoliši sreskih šumarskh referentov, kakor tudi gozdarjev (podšumarjev) so razmerno zelo veliki in zahteva njih vnanje službovanje obilo fizičnega napora. Razpored gozdarskega osebja obče uprave pri sreskih načelstvih je razviden iz tabele štev. I. Službovanje gozdarskih organov obče uprave je bilo že davno usmerjeno z instrukcijo od dne 1. novembra 1895, ki se je naslanjala na predpise gozdnega zakona z dne 3. decembra 1852, drž. avstr. zak. štev. 250. Sicer pa ureja leta 1929. izišli zakon o notranji upravi razmerje tega osebja do šefov obče-upravnih oblastev, kakor tudi njihov delokrog. Ker nam je 31. december 1929 prinesel nov, za območje vse kraljevine Jugoslavije veljavni gozdni zakon, se nadomesti imenovana službena instrukcija z novo, ki bo ustrezala zahtevam zakona o notranji upravi in novega gozdnega zakona. Gozdarskemu osebju obče uprave pripadajo baš v dravski banovini, v kateri je gozd povečini v rokah individualnega, predvsem malega posestnika-k m e -t a, vrlo važne naloge. Ne morem pa tu opisati teh nalog, niti ne delovanja gozdarskih organov, Sodarji pri delu. ker bi moj članek postal preobširen. Vsakemu, ki mu je mar dela, je dana prilika do hvaležnega udejstvovanja v korist ljudstva, gozdarstva in države. S pomočjo gozdarskega osebja delujejo pri sreskih načelstvih in pri banski upravi pravniki v pro-cvit gozdarstva in lova s smotrenimi, v okviru zakonitih predpisov zasnovanimi odločbami in razsodbami. Složno sodelovanje pravnih in strokovnih moči daje jamstva, da se po intencijah banske uprave in sreskih načelstev zakoniti predpisi čimbolj dosledno izvršujejo in zabranjujejo nezakonita dejanja v korist javnosti in posameznih krajev ter pospešuje napredek gozdnega gospodarstva. Gozdovi v dravski banovini. Območje dravske banovine, ki na treh straneh meji na druge države, se je od leta 1918. večkrat izpremenilo. S temi izpremembami so bile naravno v zvezi tudi izpremembe v površini gozdov. Ko bi hotel objaviti podatke za posamezna leta, bi nam napolnili dosti papirja. Radi tega mi bodi dovoljeno, da se omejim v tem sestavku na stanje gozdov, gozdarstva in lova, kakršno je bilo k o n - Tabela štev. II. ЛОЈЈШ psasod ipup -npiAipui (ruqeg л) amns 3U30n|ZI oiu|ijosod Ul 0ШЈШТЗЈЦ ■jp ■] sirup -bz ‘}juBq qzrup qiqsiuiap (*[uz -uiaz) ЛО^ШЈБВЈОБ Ч!5!8?!!05!? лорзд UI aoubjsoiues (qi^sjosï ’uiqjçpBu -tup ni qiuarz ЦШЗЛЗЈДЗО qiqSBA qiqsuioqo 'qrajsaui DIUZ3J3Z UlUABZjp aABJdnoraBS BpBjqBZ B^aqsraA B?aj[s(nBjq цшлегдр -S i «4» J 2 S o S § el O a'.3 ■“ £ " ■II-S'il o Q.C-S „ <3 O >£ c ** ^ « w rt lil 8 U -M Jz, V) ûh a igis a S s <->.3 ■—I V) Cu ÒN CO I I o P I I I lili >n a. 2 S O O' co On CO O' On CN O ih o in T-H co Ш 00 co o Г- H o p m o od od m m r-( On ^ m CO O O 00 o — m oo in On* On' CO m m 5 5 o o m o o co h Ш O o ^ 1-Î CO rf T-H £ ^ ih m ni rr Ш CO On On O t-h co n-00 o’ o m ih Tf t-h Tf 00 T-i o o O CN T-H O O ni T-, co m o o co oo o m HH ID o ih n-' m m oo m m h- r^- m o m rt rt On ni CO On* od CO Tf t-h m Tf On m ud HH T^H Ш 00 ON CO Trt O p O »-H T-H CO ^ T-H O ON nO 00 Ш nO On' CO t-h co 00 00 n- co o n- 00 NO* T-H T-H nj s Tf Tf 15.475 29.373-77I 16.391 m 00 ih 17.314 ! 23.957-80 39.600-21 18.704-97 52.402-71 38.586 14.385 34.566 39.521 11.080 19.329 32.234 17.769 16.279 41.417 36.7G9 19.624 26.109-41 23.511 25.333-63 ° co m m m’ s 1 ? 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 ï 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 CO co m Tf co ■ l_ On CO co 1 I. 1 1 in co 00 p 00 NO ó 1 1 1 i 1 1 1 1 1 00 ni 1 CO CO co co 1 1 263-73 1 1 1 i 1 1 m 00 ni 1 m co 1 1 1 1 1 1 On 2 j 1 s 1 1 2616 1 1 T-H NÒ NO Trt Trt o o 1 i 1 1 ni s 00 co On CO o 00 On 1 1 00 m 1 1 o 5 1 On Tf 1 1 7.539 ni - co in 2.010 ni m o o 3.030 2.511 NO ON 2.418 i 1.380 00 CO Tf m Tf ni Tf OO NO 2 T-H NO co in On On i ON NO co & Tf 1 CO 1 On 1 00 1 i 7.421 1 1 1 i 1 1 1 s in 1 00 r- 1 1 i 1 NO CO ò 1 J g ! § o 1 i ni co m 1 1 m Tf m 1 oo Tf i s 1 On ni co 1 in i o o 1 1 § -• -4 cd co Tf 00 1 i O § g m co in r- ON o m m ^H 00 m o co m o § 2 s NO 00 2 T-H co o co m On 00 Tf co 2 Tf o 4.155 Tf On ni o co NO co 2 s On CO c ni o 2 Tf Tf T-H g ni m 8 On co 2 On OÎ m Tf S 5 co co 2 1.428 2 co co m m On 1 On in On m Tf NO Tf 00 ni 00 On n* NO m m co m 00 00 00 Tf Tf NO ni m ON o Сђ ni o O CO On m ni ni On Tf NO 4.469 2 00 1 1 1 1 ni m Tf o n- i i Tf in On T-H 1 ni NO in ni Г 2 o »rt co On T-H co 1009-45 1 Tf p m m 1 1 1 On ò 1 Tf Òn i i m co co n- 1 1 1 1 NO 1 г* ? Òn CO co ih 00 m On Ò 2 1 1 i 1 1 1 _ 1 1 1 1.378 i 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 16.843 1 i ni m od O O Q o co O ^ O in 00 O f— Trt T-H O ni n- Trt* r-’ ih ni in CN ni On 'O* GO O nO Tf O ON m T-H O O O t-h od t-h* -h* rf in’ co m m m m in p S 00 P 00 00 p p 00 p p 00 P p p co p p p p p p p о''=гг-.т-ноеосО’-<^сог^п-п^1П^со‘ооп-оп-п-1поооо CONOniCO^tinHHCOOGOniNOONCOONOininONNOr^-OO’Ttin Trt (M in h- Tf co m p 00* o' oo’ co o m 00 m t-h p t"- nO Tf co CO ni h CO in m f- Ш ON 00 p p in’ ni ON h- rt co o oo Tf ON 5 o od m On T;t* oo Trt o Tf 00 CO On’ O t—’ NO ON CO C Tt* rt" o 00 p Tf' Tf nO nO Ш CO 2 S O On’ nO Ш CO On Ш On O CO O чО П- Ш nO 00 p p p p p 00 Trt’ rt*’ On On* O 00 O Ш 5 p Ш Tf P ПД O On nO Ш 00 in in m o s p N rt CO '»N .» « 2 "3 iš ca o o rt T3 .51 J -d rt •ao 'c O O .21 V i ■£ ■« ►u C crt O O »h W W W O iž o I ■o O rt .S »h s O SJ .s. is« ° ™ 3^5 I s ■s a -Q 03 Ih -Û '5 s a -O M -Q 'S S J5 o -g C/) JÜ co 3 s _o co rt e o > o Z 2L * S £ £ S o Ì 04 o 03 rt & rt JO ĆO •s >co ►o a Sl s. s xn л o > a 2 §■ > и Smrekovi viharniki v višavju (v ozadju Jalovec 2655 m). Na relativnih gozdnih tleh je prilično 125 tisoč 820ha gozdov (18%), na absolutnih gozdnih tleh pa kakih 564.786 ha (82%). Po nadmorski višini je bilo v banovini: 12% gozdov med 100 in 300 m, 42% „ „ 300 in 600 m, 32% „ „ 600 in 1000 m, 14% preko 1000 m. V dravski banovini imamo razmeroma veliko zaščitnih gozdov, ki jih novi gozdni zakon imenuje »stalno zaščitne«. To so taki gozdi, v katerih bi naravne sile zemljo odnašale, ako se do golega posekajo, dalje gozdi v strminah in visokih legah, dalje na skrajni meji, koder še raste drevje. Med zaščitne gozde spadajo tudi gozdi na bregovih večjih voda, če niso skalnati, itd. — Tudi gozdi na krasu spadajo v zaščito. Po kriteriju starega gozdnega zakona je bilo koncem leta 1929. v banovini 190.669 ha zaščitnih gozdov. Gozdov, ki varujejo tuje objekte (železnice, ceste, naselbine itd.), je bilo 2774 ha. Stari gozdni zakon jih nazivlja b r a n i 1 n e , novi pa »začasno zaščitne«. c e m leta 1929., torej v dobi, ko so že poslovale kr. banske uprave. Ob koncu leta 1929. je znašala celokupna površina gozdov po davčnem katastru 690 tisoč 606 hektarjev ali 44-2%, napram celokupni površini, odnosno 46'3% napram produktivni površini banovine. Istinito z gozdom obraslo površino pa je ceniti na 721.445 ha, torej kakih 48-4% produktivne zemlje. Iz tabele š t e v . II. je razvidno, da je pretežni del gozdov v lasti individualnih posestnikov. Razmeroma malo je v banovini državnih gozdov; direkcija šum, ki upravlja državne gozde, oskrbuje tudi gozdove Kranjskega verskega zaklada, ki po površini državne gozde znatno nad-kriljujejo. V e 1 i k o s t gozdov, s katero razpolaga posamezni posestnik, je zelo mnogolična ne glede na vrsto lastninstva. Največ je majhnih posestnikov in sicer takih, ki imajo prav malo, vsekakor pa manj kot pet hektarov gozda; nato slede posestniki do 10 ha in do 50 ha gozda. Posestnikov majhnih gozdov do 50 ha je prilično 133.280. Posestnikov, ki imajo 50 do 100 ha gozda, štejemo 398, takih s po 100 do 300 hektarov gozda je 231, s 300 do 500 ha gozda le 37, s 500 do 1000 ha gozda jih je 33; s 1000 do 5000 ha gozda 33, nad 5000 ha samo 2, nad 10.000 ha pa 3 posestniki (državna in versko zakladna posestva so všteta). Drevesne vrste so v banovini sledeče zastopane: čisti iglavci s 34-73%, čista bukovina z 21-09%-, čisti hrastovi gozdi z T005%, mešani li-stovci z 10-27%, listovci, pomešani z iglavci z 32-8%, jesenovi čisti gozdi z 0-005%. Po vrsti vzgajanja delimo gozde v visoke, srednje in nizke. V naši banovini prevladujejo visoki gozdi. Nizkih gozdov, ki služijo v vinorodnih krajih večinoma za koloseke, drugod pa za napravo butaric za kurjavo, je le malo, srednjih gozdov pa je še manj. Nepreredčeni gozd. Preredčeni gozd. Starost naših gozdov je kaj raznolična. More se trditi, da je v gozdovih kmetskega malega posestnika jako malo starejšega lesa in so tudi zaloge lesa v teh gozdovih sorazmerno majhne. Le v državnih gozdih, v gozdih Kranjskega verskega zaklada in v nekaterih skrbno in konservativno oskrbovanih privatnih veleposestniških gozdih ter gozdih zemljiških zajednic v Čabru so starejši sestoji večjega obsega častno zastopani. S služnostmi obremenjenih gozdov je največ na Gorenjskem in sicer s pretežno pašnimi pravicami, ki so večinoma urejene. Krčenja gozdov in pretvarjanje v druge kulturne vrste se vršijo leto za letom večinoma na relativnih gozdnih tleh, po gospodarski potrebi. Posameznik pretvarja povprečno le manjše površine, največ v travnik, njivo, sadovnjak itd. — Leta 1929. so občeupravna oblastva izdala 112 dovoljenj za površino, ki meri skupaj 10L47 ha. Napram krčitvam pa imamo po drugi strani kot kompenzacijo prirastek gozdov, ker posamezni posestniki prostovoljno zasajajo manj plodna zemljišča, ki doslej niso bila pod gozdom. Izkoriščanje gozdov. Neposredno po prevratu so se gozdi razmeroma malo izkoriščali, pa tudi pogozdovalo se takrat ni veliko, ker je ljudstvo z dežele tiščalo po trgovskih opravkih v mesta; železniški vlaki so bili vsak čas natrpano polni. Posestniki so imeli denar. Niso le poplačali vseh starih dolgov, temveč so kupovali vse, kar se je dalo kupiti za takratne, malo vredne papirnate krone. Mnogo jih je doma prekupčevalo z raznovrstnim, v mestih nakupljenim blagom ter je pri tem dobro, hitro in na lahek način zaslužilo. Ko je posestnikom začel denar pohajati in so kupci nudili za les vsako zahtevano ceno, se je večina posestnikov močno zatekla s sekiro v gozdove. Valuta denarja je padala, cena lesa pa se je dvigala. Za lesno trgovino in prekupce lesa so bili takrat zlati časi in se je z lesno trgovino bavilo nebroj manj poklicanih pripadnikov najrazličnejših slojev in stanov. Gozdi so takrat sila trpeli, oblastva pa začetkom še niso imela zadostne avtoritete, da bi bila zajezila to početje. Sčasoma so postajale gospodarske razmere bolj solidne; polagoma so prešle v normalne. Dinar se je ustalil; ljudje so se vračali na svoje prejšnje vsakdanje delo in se končno zadovoljili tudi z bolj trdim zaslužkom. Čezmerne sečnje so jele ponehavati, četudi se je marsikatero leto, posebno ob ugodnejši konjunkturi, sekalo dosti več, kakor dovoljuje načelo trajnega gospodarjenja z gozdovi. Evidenca o zalogi lesa v gozdih in o vsakoletni posekani množini lesa jev dravski banovini skoro nemogoča. Poizvedbe bi zahtevale mnogo osebja, časa in truda, ker bi bilo treba zbrati Skupina smrek v višavju (1500 m). V ozadju Škrlatica (2738 m.) 25 materijal po najmanjših edinicah, parcelah, katastral-nih občinah. Ker je v dravski banovini nebroj malih gozdnih posestnikov, ne mine dan, da se ne bi sklenilo več kupčij za posek lesa na posameznih gozdnih parcelah in na večjih objektih. Posestniki posameznih gozdov se tudi neprestano menjavajo. Večina gozdnih, posebno manjših posestnikov ne gospodari trajno s svojimi gozdovi. 0 rednih letnih sečnjah ni govora. Drugače je pri veleposestvih, koder se vršijo večinoma redne vsakoletne sečnje po gospodarskih osnovah ali vsaj po provizornih programih. Statistika o produkciji lesa se torej naslanja v prvi vrsti na gozde veleposestev in na prijavljene sečnje. Ostale, neprijavljene sečnje je treba kalkulirati in kalkulacije izpopolniti s poizvedbami na žagah, skladiščih, železnici, itd. V območju sedanje dravske banovine se je lani veliko lesa posekalo, mnogo več, nego je bilo dopustno po načelu trajnega gospodarjenja. Največ lesa se je v gozdovih podelalo v hlode, jamski in celulozni les, tirne pragove, brzojavne drogove, trame in tramiče, hmeljevke, trsno kolje, itd. Ostalo se je porabilo za drva za kurivo in predelavo v oglje. Mnogo pa je ostalo neporabljenih sečnih ostankov posebno v oddaljenih gozdovih. Večjo produkcijo lesa je povzročila ugodna konjunktura, ki je bila na svetovnih tržiščih posebno v dobršni prvi polovici leta 1929., dalje pomanjkanje denarja pri večjih in pri kmetskih gozdnih posestnikih. Deloma so povzročile močnejšo izrabo gozdov tudi razne neprilike, s katerimi se imajo boriti posamezniki. Po zakonu iz leta 1922., ki predpisuje prijavo sečenj za gotove površine, je bilo leta 1929. pri sre-skih načelstvih dravske banovine prijavljenih 1153 sečenj. Neprijavljenih, toda prijavi podvrženih sečenj je bilo 120. Sečenj, ki jih po omenjenem zakonu ni bilo treba prijaviti, pa je bilo mnogo več, toda teh — razen čistih sečenj — ne vodimo v evidenci. Glede podelave lesa v gozdu — v sorti-mente — je ostalo pri nas v splošnem pri stari praksi. Opažalo se je, da se je leta 1929. izdelalo mnogo tankega tramovja; veliko tega se je izdelalo žal iz nedoraslih smrekovih sestojev, ki so jih posamezniki močno izrabili. — Veliko se je posekalo hrastovine, ker je bilo po njej mnogo povpraševanja in so bile cene tudi za manj dobro kvaliteto dosti ugodne. Produkcija smrekovega lubja pojema, ker to blago ni imelo posebne cene. Več kakor druga leta se je izdelalo bukovih drv, najbrž radi tega, ker so bile stare zaloge izčrpane vsled lanske ostre zime (1928/1929). Spravilo lesa. Po ravninah in nizkem gričevju spravljajo les iz gozdov po gozdnih potih in gozdnih cestah. Koder v hribovitih in planinskih kra- jih ni tako zložnih voznih potov, da bi bilo po njih mogoče voziti s težko naloženimi vozmi, spravijo les po snegu s sanmi v dolino. Iz gozdov, koder voznih potov ni, spuščajo les po zemskih drčah jeseni in pozimi; če se izplača, napravijo riže iz lesa, ponekod pa prožijo po grapah les po lesu. Velika posestva in podjetja imajo za spravilo lesa stalne ali vsaj za več let pripravljene naprave, tako n. pr. vodne riže, žične vzpenjače in gozdne železnice. Le malo veleposestev imamo, v katerih je nekaj predelov gozda še neotvorjenih in se bavijo njihovi posestniki trenutno z vprašanjem, ali naj zgradijo primerno cesto ali žičnico, cesto in cestno železnico, ali kaj drugega. Žage in druge naprave za podelavo lesa. Žag je bilo leta 1929. v dravski banovini 2324 in sicer 2017 vodnih in drugih primitivnejše vrste, dalje 307 modernih s polnojarmeniki. Leta 1929. je bilo na novo postavljenih 21, popravljenih ali moderniziranih 10. Opuščena je bila samo 1 žaga, dočim je 1 pogorela. Gornje številke kažejo, da se je žagarska industrija skoro prebohotno razvila, tako, da pri naraščajočem pomanjkanju surovega lesa nekatere žage niso bile polno zaposlene in so zaradi tega predrago obratovale. Toplo pa je pozdraviti dejstvo, da se na modernih žagah polfabrikati eksaktno izdelujejo, ker taki dobri in sortirani izdelki morejo uspešno tekmovati na svetovnih tržiščih. Poleg žag je omeniti razne industrijske naprave, deloma stare, deloma povsem nove ali vsaj modernizirane. V letu 1929. je obratovalo: 7 tovarn za parkete, 15 naprav za izdelovanje zabojev, 14 naprav za izdelovanje sodčkov, 51 tvrdk za izdelovanje pohištva, 2 tovarni za izdelovanje čevljarskih kopit, 3 tovarne za izdelovanje lesenih cvekov, 4 tovarne za lesovino (celulozo), 8 tovarn za izdelovanje lepenke, 1 tovarna za izdelovanje lesne volne, 1 tovarna za izdelovanje lesenih podpetnikov, 1 tovarna za izdelovanje vžigalic, 15 naprav za izdelovanje čreslovine in tanina, med njimi 2 veliki tovarni, 1 naprava za impregniranje, 2 destilaciji jelkinega olja, 2 tvornici za izdelovanje zamaškov, 4 izdelovalci krtač, 1 izdelovalec metel, 2 izdelovalca bakule, 5 zavodov za pletarstvo, 4 izdelovalci smuči, ■ 1 izdelovalec telovadnega orodja. Cene lesa na panju so bile odvisne od vrste in kvalitete lesa, od ugodnega ali težavnega spravila lesa do glavnih cest, žag, skladišč in železnic. Razen tega so vplivale na cene lesa na panju tržne cene, povpraševanje po lesnih izdelkih in razne okolnosti, kakor n. pr. dolgoročne pogodbe, i. dr. Zato ni mogoče navesti povprečne cene lesa na panju za posamezne lesne vrste in za celo leto. Zadostuje naj, če navedem, da so bile cene lesa še višje nego leta 1928., predvsem radi hude konkurence lesnih industrijcev, ki so skušali pridobiti si dovoljno sirovin, da zaposlijo svoje obrate. Stroški za podelavo lesa v gozdu so bili leta 1929. po priliki sledeči: Za podiranje, obeljenje, razžaganje v hlode, se je plačevalo: za 1 plms mehkega lesa . . . .15—18 Din; za 1 plm3 trdega lesa .... 15—20 Din; za podiranje, tesanje tramov . 30—45 Din; za izdelovanje tirnih pragov od komada.................. . 7— 9 Din; za napravo 1 prm3 bukovih drv 10—20 Din. Cena voznikov za dvovprežni voz na dan je bila povprečno po 120—180 Din. Cene lesa na tržiščih, domačih in tujih, so bile za prilično 20% višje, kakor leta 1928., ter so seveda vplivale tudi na porast cene lesa na panju. Ravnale so se po kakovosti blaga in specijalnih naročilih. Trgovina z lesom za tehnično porabo, kakor tudi z drvmi za kurivo je bila leta 1929. jako živahna, tako da je upravičena domneva, da je bil izvoz v tej dobi za najmanj 30% višji, nego prejšnja leta. Proti koncu leta pa je lesna trgovina zastala, ker je baje Rusija preplavila nekatera tuja tržišča s cenejšim lesom. Poleg drugih izdelkov je tudi drv za kurjavo letos videti veliko na skladiščih. Gozdne drevesnice. Koncem leta 1929. je bilo v dravski banovini 11 občeupravnih gozdnih drevesnic. Te drevesnice so v Stari Loki, Kamniku, Logatcu, Kočevju, Bršljinu pri Novem mestu, Radečah pri Zidanem mostu, Šmarju pri Jelšah, Radmirju, Celju, Ptuju in Murski Soboti. Skupna površina teh drevesnic, ki jih imamo na privatnem zemljišču, vzetem v zakup, znaša 5-6167 ha. Od te površine je bilo obdelanega 3-2898 ha. Leta 1929. — večinoma na spomlad — je bilo iz njih in iz občeupravne gozdne drevesnice v Gradacu (srez Črnomelj), ki spada od novembra 1929 k savski banovini, oddanih 2,392.262 gozdnih sadik (največ smrečic, potem gozdnega in črnega bora, akacij, macesnov itd.). Po tarifni ceni je bilo oddanih 1,679.842, po polovični tarifni ceni 211.450, brezplačno pa 500.970. Brezplačno in znižano oddajo sadik je omogočila bivša oblastna samouprava, ki je dala na raz- polago primerna sredstva v te svrhe, in fond za po-šumljivanje ministrstva za šume in rudnike. Občeupravne gozdne drevesnice so se vzdrževale večinoma iz lastnih dohodkov, kakor prejšnja leta. Oskrbovalo pa jih je gozdarsko osebje obče uprave. Poleg teh drevesnic je imelo imenovano osebje v oskrbi 4 sreske gozdne drevesnice in 1 drevesnico bivšega krajnega zastopa. Površina teh drevesnic znaša skupaj l-2354ha. Obdelanega je bilo 0-7335 ha. Iz teh petero drevesnic so prejeli gozdni posestniki leta 1929. 741.420 sadik. Tudi te drevesnice so se vzdrževale iz lastnih dohodkov, poleg majhnih, nedržavnih podpor, ki so jih bile deležne. S sadikami je oskrbovala gozdne posestnike nadalje Podružnica Jugoslov. šumarskega udruženja, ki ima gozdno drevesnico v Slivnici pri Mariboru. Oddala je leta 1929. 655.000 sadik. Državna gozdna uprava (pod vodstvom gozdne direkcije v Ljubljani) je vzdrževala 17 malih drevesnic na lastnem zemljišču. Leta 1929 je dvignila iz teh drevesnic 304.500 sadik in jih vse porabila sama v svojih gozdovih. Privatniki so imeli v dravski banovini 88 drevesnic na površini, ki meri skupaj 13-4073 ha. Posamezniki so imeli prav velike in tako vzorno oskrbovane drevesnice, da takšnih država nima pokazati. Iz teh drevesnic so dobili njih lastniki leta 1929. 3,701.750 sadik za lastno porabo, 1,062.600 pa so jih prodali drugim, manjšim posestnikom. Produkcija gozdnih sodik napreduje, tako da bo, kot računamo, v par letih dana možnost, da se povsem zadosti velikim potrebam po gozdnih sadikah in zadovolji vse naročnike, kar dosedaj ni bilo mogoče. P ogozdovanja. Pregledovanje nasadb je na teritoriju dravske banovine od leta 1902. točno in sistematično usmerjeno. Izkazi o revizijah, ki jih vsako leto izvršuje gozdarsko osebje obče uprave Smrekov gozd (nad 1700 m) v Triglavskem prirodnem parku. Tabela štev. III. Oblastveno zaukazana pogozdovanja Kavcije È >co £ Srez Koncem leta 1928, ostalo v evidenci Leta 1929, se je odredilo novih Leta 1929, odpadlo, ker popolnoma pogozdeno Leta 1929, izbrisano, ker dovoljeno izkrčiti Koncem leta 1929, ostalo v evidenci Stanje koncem leta 1928. Û) H sluč. ha sluč. ha sluč. ha sluč. ha sluč. ha sluč Din 1 Brežice 58 156-76 7 12-62 3 4-12 3 215 59 16311 8 10.725 2 Celje Cabar Dolnja Lendava . 218 427-73 86 104-39 15 21-96 2 1-67 287 508-49 84 113.498 4 41 1.561-69 3 9902 — — — — 44 1.660-71 2 210.000 5 Gornji grad .... 75 204-28 17 48-80 12 89-68 — — 80 163-40 34 38.843 6 Kamnik 82 69-79 9 6-75 — — — — 91 76-54 4 10.100 7 Kočevje 164 320-24 51 94-15 — — — — 215 414-39 5 5.800 8 Konjice 75 128-58 35 44-95 11 17-52 4 1-62 95 154-39 76 66.015 9 Kranj (in Šk. Loka) . 881 945-28 184 114-49 169 166-25 — — 896 893-52 8 20.500 10 Krško 132 250-56 34 82-12 3 12-67 1 1-20 162 318-81 26 92.551 11 Laško 96 127-78 9 19-50 11 10-23 — — 94 137-05 36 27.930 12 Litija 127 372-08 13 24-40 — — — — 140 396-48 1 1.500 13 Ljubljana 69 112-14 6 57-20 — — — — 75 169-34 1 150 14 Ljutomer 74 5978 14 8-73 6 3-86 2 2-10 80 6255 — — 15 Logatec 65 76-75 9 8-45 5 3-50 — — 69 81-70 4 6.500 16 Maribor desni breg . 64 431-54 28 59-11 30 141-79 — — 62 348-86 24 24.514 17 Maribor levi breg . 72 144-36 15 21-45 31 62-76 1 2 — 55 10105 14 16.650 18 Murska Sobota . . . 137 313-16 40 40-65 2 - ‘29 — — . 175 353-52 2 78.130 19 Novo mesto .... 249 573-81 68 109-39 4 5-10 — • — 313 678-10 47 166.187 20 Prevalje 145 413- 16 8-60 — — 1 1-— 160 420-60 71 64.549 21 Ptuj 131 475-53 24 46-83 34 38-05 1 2-28 120 482-03 7 11.562 22 Radovljica 514 553-62 140 129-46 64 68-08 — — 590 615 — 45 134.550 23 Slovenjgradec . . . 88 178-— 18 29'- 7 9 — — 99 198-— 50 71.959 24 Šmarje pri Jelšah . . 103 657-17 26 16119 1 3-35 5 5-05 123 809-96 21 72.567 • 3660 8.553-63 852 1.331-25 408 658-21 20 19-07 4084 9.207-60 570 1,244.780 ZĆ zaukazana pogozdovanja Brez oblastvene opozoritve v gozdih izvršena pogozdovanja leta 1929. Prostovoljna pogozdovanja po drugih, predvsem neplodnih zemljiščih leta 1929. ■’ogozdo-vania v drž. in ver. zakl. gozdih leta 1929. Pogozdovanja urad. za zgradbo hudournikov leta 1929. Pogozdovanja neposrednim vodstvom gozdarskih organov obče uprave 5ozd-ìe pio skve, a I-s II O s ?§!A014PISU!?4° ?SIAO| 'Zjpud Ul IJllOASOlUBS inO'Oin'OO’—'On O CO CN CO CN 00 00 On ■—< On CO On iO 00 r-CO ’-H T 00 o jesljepod dmfBz 6261 ‘l a} as вјз; -8* BZ ‘3SIAOJ *A3)§ I I I I I I liliali BUBi 1)131 Zi OAOU «n pdoz ШП B|lq 08 pf *3ÿlAO| 'A3)? CN I I I O O CO cn 2 I CO y* cn O 03 TJ aj3 . ■ •-* ss a o ~TJ > û> RJ > S..S 3 RJ .a Rj *82 ^ s > a O I I rsl lili I « I I I lsi I I I On чО CN CO CN rt- ОЦЛЗ^ I I I I I I I I I I I I I I I I .5 св >И ЈЗ > O o. Illi CM CM Illi CM CM ojiAa^s I I I I I I I I I I I - I I I I I I I g Ò. « .2 1.3 I a -> 3 * I 8 s i s s S I Ц 1 S 8 I s I к 5 I I I I S 8 1 ÏÏ 00* Ç cn* co оЗ co* 3 S 5 S fi P S 00 o oo* S S S in S t-h CN CN CO ^ ^ y-* CN CN O r CN CN nf 3 a 3 Rj • S RJ *82 ^ o > a rfrroqinNOON^cooNOOinomvooNNOt^m^inocot^^ s’ s ^ s' s ç & a s p s s s s? s' si s' t č § s s s' s 0ЦАЗД co m co co oo *—• n- m in rf *—• in ^ cn т-нООГ-СОСО^СЧСО rfCOO’-'OOONCNCN 00 CN CN П- CN (N *-• CN CN O 2 co co_ “co— o f 1 s= I! Bs II 0001 PEU 0001-oos P° 009-00Z P° оог-9п p° I I CM — — I I rt o co m ~0> ON CNI- CO H m in “in ^ cn IcT I I - I ^ т-ц 2 ° a“ I I CN T-H co T* T—( (N ^ O T1 CN T-I O in rf n- O in “ih čo čT ^ (M 1 I k» _C > a iiii O' CO F— 00 Tf 00 00 ON (N f- Ш I 5 I I I 00 cn* I I o o °IIA3;S IIII I I I I I I I RJ >o >(A 3ft jd » J= o a 33£šg£8gš>Č8S;g CO чр CO CN O rf rf O vO 1П CO CO 00 co’ т-î oo’ CO o’ od od П-* On’ 00 CN ih CN* 00 On ШОООООТШ’—'On-T coininor^-inooon-n-CO CN 1-H ТГ O rf -rf ТГ NO in rr’ ih CN ih co’ ON CO* O t"-‘ O T-H ' T—I co co m o ih rr CN 0l?A3|§ OOOOOONinOinr-T-« Tf ' CN nO CN OOOinoO^HinCOt^CO i—•rt1’— a I I I I I I 00 CN I I I I I I I I I I I I 00 CN co’ 0IIA3JS I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I 3 СЛ o ‘>5 « .SL 3 s TÛ 3 o rt 03 .2 I TJ £ •o« 'c o o 1 0) I >o I o « 2 « J! Jd >СЛ >СЛ I i I ä a _o 3 д s « o° J i TJ* c TÛ g TÛ '5 s J2 o J3 0 СЛ RJ -s 1 _o СЛ 0) a o o 2 •SL ■s 4 o J 0^ s TJ 3 "So > K rt >Crt TJ "o c a SL s a ХЛ L2 'c ? > £ C 03 J3 > o c a 3 СЛ 'лз;§ <5131 Or-HCNCOrrinOr-OOSScNnlcN^ Planinski orel. Študija glave. (Po naravi fot. kr. dv. preparator V. Herfort.) V staležu organov za zagradbo potokov hudournikov so bili 3 usposobljeni, 2 še neusposobljena organa. Komisar za agrarne operacije (v gozdih) ni imel nobenega šumarja; namerava ga letos nastaviti. Za gozdarske posle v zadevah agrarne reforme so se dotične ustanove posluževale šumarskih referentov, prideljenih občeupravnim oblastvom. Lovišča v dravski banovini. Lovišča so samosvoja ali privatna in zakupna ali občinska. V dravski banovini je bila razporedba lovišč koncem leta 1929. kakor kaže tabela štev. IV. sledeča: Samosvojih ali privatnih lovišč je bilo 547 na površini 254.185 ha, kar znači 16% celokupne lovne površine dravske banovine. Upošteto je v teh številkah tudi edino ograjeno lovišče pri Sv. Katarini nad Tržičem s površino 3128 ha; dalje je upoštetih 19 pridržanih lovišč s površino 6004 ha. (Na teh površinah so si prvotni lastniki zemlje pridržali lov, ko so oddali dotične gozdne ekvivalente servitutnim upravičencem kot odkup za odpravljena zemljiška bremena.) Občinskih ali zakupnih lovišč je bilo 1046 s površino skupaj 1,307.636 ha, torej 84% napram celotni lovni površini banovine. Od teh lovišč je bilo eno s površino 272 ha upravljano po izvedencih v smislu štajerskega lovskega zakona, dve lovišči s Površino skupaj 229 ha pa nista bili oddani, ker tvorita take mestne pomerije, na katerih je izvrše- vanje lova nemogoče. Iz istega razloga se lov ne izvršuje na delni površini 436 ha dveh drugih mestnih občin. Nelovna površina, kolikor je obsegajo ostala lovišča, je v izkazu že odšteta. Leta 1929. so nesla občinska lovišča v dravski banovini 2,522.762 Din zakupnine. Ker je v zakup dana površina znašala 1,303.419 ha, je prišlo v banovini povprečno po 1 Din 93 para zakupnine na 1 hektar. — Imenovanega leta je prišlo po petletni zakupni dobi (na bivšem Kranjskem), odnosno šestletni (na bivšem Štajerskem, Koroškem), 131 občinskih lovišč znova na dražbo, 16 zakupov pa je bilo za gori omenjeno dobo podaljšanih. Izza 1. januarja 1929 se je pobirala od samosvojih lovišč v ljubljanski oblasti po uredbi z dne 20. junija 1929, Samouprave II. let., štev. 23/6, samoupravna davščina, ki je znašala na leto 1 Din od vsakega hektarja lovišča. — Zakupniki pa so po isti uredbi na leto plačevali 20% letne zakupnine. V mariborski oblasti pa je znašala oblastna doklada na lovišča po uredbi z dne 22. decembra 1(127, Ur. 1. štev. 41/14-1928 20% od zakupnine, odnosno 20% od vrednosti samosvojih lovišč. Pobirala se je od 1. januarja 1928. Od 1. aprila 1930 se te davščine več ne pobirajo, mesto njih je nastopila banovinska davščina, predpisana z uredbo z dne 30. marca 1930, Ur. list štev. 249/50. Lastniki samosvojih lovišč plačujejo banovinsko davščino v znesku 50 par na leto od vsakega polnega hektarja lovišča. Zakupniki občinskih lovišč in enklav pa plačujejo 40 par od vsakega polnega hektarja lovišča. Če se odda samosvoj lov v zakup skupno z občinskim, velja zanj slednje navedena davščina. Samoupravne davščine na lovišča se je pobralo za računsko leto 1929./30. 435.278 Din, 225.916 Din pa je še neizterjanih. Sreza Prelog in Čakovec sta upošteta v teh zneskih. Lovske karte. Razen v ograjenih loviščih (oborah) ne sme nihče loviti brez lovske karte; izvzeti so člani vladarskega doma. Lovskih kart se je v območju dravske banovine izgotovilo v letu 1929. 6059 komadov. Od teh je bilo a) 4627 tako zvanih državnih lovskih kart za lovske gospodarje in njihove goste, od katerih se je pobralo po taksnem zakonu predpisane kolkovne takse 157.475 Din; b) kart za lovske čuvaje, zaprisežene za posamezna lovišča 1382 komadov. Te karte so bile kolkovne takse proste; c) 50 komadov državnih lovskih kart so prejeli državni gozdarski nameščenci. Te karte so tudi proste kolkovne takse. Slušateljem šumarskih šol se ni oddalo nobenih lovskih kart. Za vse vrste lovskih kart se je leta 1929. pobralo za lovski zaklad 90.135 Din. V območju bivše mariborske oblasti se je pobirala na lovske karte po uredbi oblastne skupščine z dne 21. junija 1927, Ur. 1. štev. 411/98 še 100%-na (samoupravna) oblastna taksa k državni kolkovni taksi po tar. post. 101/a zakona o taksah. Ta je znašala za leto 1929. 69.360 Din, pri čemer pa sta všteta sreza Prelog in Čakovec, ki ne spadata k dravski banovini, Ta taksa je bila z uredbo o banovinskih davščinah z dne 30, marca 1930, Ur. 1. št. 249/50 ukinjena in uvedena nova taksa na lovske karte. Od vsake lovske karte, izvzemši karte, izdane državnim šumarskim nameščencem, se plačuje odslej v gotovini banovinska taksa v letnem znesku 200 Din, Člani Slovenskega lovskega društva in člani ostalih lovskih organizacij, včlanjenih v Središnji upravi saveza lovačkih udruženja kraljevine Jugoslavije, uživajo 80 Din popusta. Lovsko o s o b j e. Leta 1929. je bilo v službi 130 poklicnih lovcev z izpitom, 76 brez izpita, 23 pa je bilo takih, ki so bili izprašani na kratko pri sreskih načelstvih neposredno pred prisego. Zapriseženih lovskih čuvajev je bilo 1735; od teh je bilo pred prisego na kratko izprašanih 650. Nekaj teh lovcev je plačanih tako, da se morejo popolnoma posvetiti svoji službi, drugi pa upravljajo službo poleg svojega drugega poklica, ker imajo malenkostne plače. Lovski gospodarji so se dali zapriseči za čuvanje svojega lova v štirih primerih. 160 lovišč — večinoma malih, občinskih, je bilo leta 1929. brez čuvaja. Vsega skupaj je bilo postavljenega v banovini 1925 lovskih organov, od kojih pa je 480 vršilo v glavnem službo gozdnega gospodarstva in varstva. Lov. V območju dravske banovine velja od leta 1849. dalje tako zvani zakupni lovski sistem. Loviti smejo pri nas samo zakupniki, sozakupniki in podzakupniki občinskih lovišč in njihovi gostje in do samosvojega lova upravičeni posestniki ter od teh povabljeni gostje. Izvrševanje lova je vezano na posebne lovsko-policijske predpise o lovskih kartah, o prepovedanem lovnem času, o povračilu škode po lovcih in po divjačini, o prestopkih in kaznih itd. Zakoniti predpisi so se slej ko prej izvajali. Ovadene prestopke so sreska upravna oblastva kazensko zasledovala. Zaradi izboljšanja lova se je omejilo število čla-nov-sozakupnikov, družabnikov tako, da sta imela biti za love s površino do 500 ha samo po eden do dva zakupnika, pri večjih loviščih pa na vsakih nadaljnjih 500 ha še po en družabnik. Skupno število sozakup-nikov naj ne presega 12 članov, četudi bi bilo to po površini dotičnega lovišča morda dopustno. Lovska karta se je odrekla vsakomur, ki se ni mogel izkazati z lovsko pravico ali z vabilom na lov, izdanim po lovskem gospodarju. Kar se divjačine tiče, se je leta 1928. stanje zbližalo predvojnemu, normalnemu. Izjemo so delale le posamezne pokrajine, n. pr. v brežiškem, novomeškem in v nekaterih drugih srezih. V nekaterih krajih se lovske razmere pač ne morejo zboljšati zaradi nelovskega postopanja posameznikov in tam, kjer je lovski čuvaj od gospodarja postavljen samo zato, da mu lovi divjačino. Nade, da bo stanje divjačine ostalo na doseženi stopnji in se po možnosti mestoma še izboljšalo, je prekrižala izredno huda zima 1928/29, ki je — kakor v drugih državah — tudi pri nas ugonobila veliko plemenite divjačine. Da se dvigne stalež divjačine, sta izdala 1. 1929. komisarja bivših oblastnih samouprav v Ljubljani in v Mariboru uredbi, s katerima so se poostrili dotedanji lovopusti na gotove vrste živali. Srne-samice in fazanke pa so po omenjenih uredbah do konca leta 1930. povsem zaščitene; na teritoriju bivše mariborske oblasti do omenjene dobe tudi poljskih jerebic ni dovoljeno streljati. Poleg poostritve lovopusta sta imenovani samoupravni uredbi prinesli tudi še nekatere izpremembe dosedanjih lovopustnih določb, in sicer vsaka druge. O tem predmetu sem napisal v razpravici o novih lovopustih na str. 384 »Lovca« 1, 1929. sledeče vrstice: »Obžalovati je, da lovopusti za obe oblasti Slovenije niso enaki; neprilike se bodo pokazale posebno na meji med oblastima, kjer lovijo lovci tu in tam po obeh straneh, osobito v samosvojih loviščih, ki segajo na obe strani in tam oblastne meje niti videti ni. Odkar se je Slovenija razdelila na dve oblasti, se po ujedinjenju komaj izenačena lovska določila izpreminjajo in ustvarjajo za vsako oblast druga.« — In res! Komaj je pričel jeseni 1929 čas za brakade, so že prihajale vloge lovskih gospodarjev, ki imajo lovišča ob mejah bivših županij, s pri- Krmišče jelenjadi pri dr. K. Bornu. Sv. Katarina nad Tržičem. Foto dir. Sonnbichler. Tabela št. V, namesto Čabra je izkazan Črnomelj prišteta sreza Prelog in Čakovec 3>]Ejs ‘зиедл § in O in o 00 in oo 1.325 g 1.700 g NO m тр n- co CN O On 1.655 1.570 O co 2.080 1.450 o o CN O 00 g 5.060 g CO O CN g On m CO CN TP CN 7.700 16.900 зрз(п o o in 00 TP s CN m co CN g CN in 55 o co m NO CO g in 00 TP m ON g g CN g CN in co co g in 1П tP g in TP g g 00 TP* 1.540 3.020 ЗЗХЈЗЛЗЛ s g Tp o in O CO O CN g 00 co CN CO CN o g in in oo CN g CN o Tp g n- 1.250 s co g Tp g O 00 g g o p- g p- 00* 2.000 g pò 1 '.N зхјзеш зјлур Tp ON CN CO On o CN o lo g здртл *"• CN CN CO CN m TP CN CN TP co CN TP co Tp CN CN > 1(дочзр On in T—1 co CO O CO co o m m CN 00 On OO CN чО CN CN m Tp Г— o co g CN g g CN 33isB]pod CO § TP co in m co Tp 2 CN CN 00 ON o Tp r~ co O O o CN CO o co o NO g CN m CN тр >CO зипц CN 00 o CN CN co CN m CN T— CN O S o •“ CN ON m CN 00 in g g TP 00 3DISJ IJ in Tp in o co in co 00 00 O g g in in in CN O O g O 1П g g in 00 g in m CN o g o p- 1.190 1.040 paqzel p- ON co CN g o m co TP CO - NO co r~ Tp CN O g in CN 1> Г CN CN On g CN g CN CN CN lOISErđ 11 л ip CN CN NO — — TP CN 00 CN m CN CO 1Л05{[0Л CN CO CO трзлрзш CO — TP CN sljdorp T—< ЗОфЗЈЈП; g co CN O Tp CN CN O o g S ззвд з(л]р in p- g CN g O NO NO co o CN Tp g g m g O CN o CN o co m O O g g g CN g NO CN 2.230 3.650 xso3 alAip in nt 2 CN in tp c3 CN g П CN p- CN CN g CN in CN CN ON m g g O O m On in TP CN g CN g ON 33IZ05J 3>|1|ЗЛ P~ NO CN O vO CN o CN m CN g in 35JOJS CN CN in TP m CN Ol co in CN tp CN g CN g 00 m o co co m tP CN 00 CN O ON O in o o soipđsjd O S CN CN co g O CO o TP g m TP g o г— TP g CN co in m m CN o r~— 1.300 soiqajaj a^slpd g o § CO g co co o CN m CN Tp s g Tp in m in o g 00 g 00 g TP g 00 2.540 10.960 lUBZBJ in co O g CO CO g g g TP in CN m TP TP 1.150 in NO co CN O 2.520 рздзј IJ3CJ CN CN O .5 aujopq CN o CN o nO in .Ü > рздзј lupzo? m § CO CN o in TP m g nO nO g in g CN g in O Tp CN g g in NO g P- g in 1.030 o co 1 >N D iqiuoEds IDAasnJ m O NO On CN O Tp co p- in 00 co ТГ CN roqapd dAip Tp in r- o ON g CO CO - P" CN On p- 00 co o co CN g CO nO p[KZ O m 1.200 m CN O oo m o g On g On g тр 1.220 g L— g CN in ON nO 1.700 1,310 g t"- 1.630 1.450 1.550 ооп g CN 3.125 g TP g co O s g CN CN CN 8.900 g nO istue? 'r_* o m Tp CN 00 in NO CN CN CN m CN TP OD CO R pejuas m тр On in CN m CN ? co s nO CO CO § O o 00 CN Tp « in NO 00 CN co OO 2.370 O NO 1?одого5[ iqEluiEp CN CN рвјизрј CO NO NO CN m CN CO CO 00 Srez Brežice Celje Čabar Dolnja Lendava . . . Gornji grad Kamnik . Kočevje Konjice Kranj Krško Laško Litija Ljubljana Ljutomer Logatec Maribor d. br Maribor 1. br Murska Sobota . . . Novo mesto Prevalje Ptuj Radovljica Slovenjgradec .... Šmarje pri Jelšah . . Skupaj v dravski banovini leta 1929 . . . v ljubljanski oblasti leta 1928 v mariborski oblasti leta 1928 •A3}s -5[3J — CN co Tp m O P~~ OO ON O - CN CO Tp in vO p- GO ON g CN CN CN CO CN тр CN tožbo, da je tam nemogoče vzdržati raznolične predpise. Letos se vloge ponavljajo in množijo. Tudi Slovensko lovsko društvo z vso silo propagira zopetno izenačenje predpisov o lovopustu. Poostritev lovopusta in nekatere začasne zabrane odstrela pa so pokazale dobre posledice in se je po hudi zimi zmanjšano število posameznih vrst divjačine dokaj popravilo. — Marsikateri lovski gospodar je stanje divjačine dvignil, ker je lov zmernejše in pravilnejše izkoriščal, odpravil prepogoste brakade, posebno take z visokonogimi braki, napravil številne solnice za srnjad in gamse, osvežil lovišče s tem, da je nakupil poljskih jerebic, fazanov, zajcev iz drugih krajev, marljivo zatiral škodljivo divjad itd. Kar se lovnih živali in divjadi vobče tiče, slovi dravska banovina po mnogovrstnosti lova, ne more se pa ponašati s preobilico živali. V naših planinskih krajih je gams stalna divjad. Jelenjad je zaplojena samo v nekaterih loviščih na Gorenjskem, Notranjskem in ob štajersko-koroški meji. Srnjad pa je skoro povsod po hribovju in v marsikaterem nižinskem lovišču razširjena. Na obronkih Begunjščice in Babe v Karavankah živi naselbina kozorogov, ki so zaradi redkosti v posebni zakoniti zaščiti. Po planinah niso redki ruševci, po gozdnatih krajih pa je z malo izjemami dobro naseljen divji petelin in gozdni jereb. Po poljskih loviščih so kot najobičajnejša divjačina zajci, poljske jerebice in prepelice. Vseljeni so ponekod tudi fazani. Po planinah so, sicer v redkem številu, kotorne in bele jerebice. Tudi kljunačev ne manjka. Izmed škodljivih živali je omeniti volkove, ki so jih v preteklih desetih letih zatrli že lepo število, a se jih še vedno nekaj klati po snežniških in kočevskih gozdovih. Tod je še doma medved, ki je sicer postal pri nas precej redka divjačina. Že več let se pojavljajo divji prašiči, ki zaradi znatne škode, ki jo delajo na njivah, niso dobrodošli in prijetni. Mnogo polovijo lovci vsako leto lisic, kun zlatic in belic, dehorjev, podlasic, pa tudi nekaj vider in divjih mačk. Risa pri nas že davno ni več. Planinski orel pa večkrat kroži nad našimi planinami. Koliko je bilo leta 1929. uplenjene divjačine v območju dravske banovine, in koliko leta 1928. v območju bivše županije ljubljanske in mariborske, izkazuje tabela štev. V. Iz te tabele je videti, da se je nekaterih živali leta 1929. mnogo manj postrelilo, nego prejšnja leta, ker je bil, kakor sem omenil, lov na posamezne vrste divjadi omejen ali brez posebnega dovoljenja povsem zabranjen. Pripomba: Razmejitev ob italijanski meji je bila po katastrski upravi v letošnjem letu vrisana v kastralnih mapah. Ker se tabelarični podatki tega članka nanašajo predvsem na leto 1929., povr- šinski izkazi niso povsem točni v onih srezih, ki mejijo ob Italijo. Po naredbi, izdani dne 30. junija 1930 (Sl, Nov. z dne 16. julija 1930, št. 159/LIX) so se izločile občine Osilnica, Trava in Draga iz kočevskega sreza in pridružile čabarskemu srezu. V tabelaričnih podatkih in s sledečim navedenih grafičnih pregledih pa so omenjene občine še pri kočevskem srezu. Šumarski odsek dravske banovine je razstavil sledeče, na risbah uprizorjene statistične preglede za dravsko banovino (po srezih); 1. Razmerje med gozdnimi, poljedelskimi in neproduktivnimi površinami. 2. Odstotno razmerje gozdov napram celokupni površini srezov. 3. Drevesne vrste v gozdih. 4. Naravna nahajališča macesna. 5. Absolutna in relativna gozdna tla. 6. Gozdovi po nadmorski višini. 7. Stalno in začasno zaščitni ter nezaščitni gozdovi. 8. Površina gozdov vsake krajevne občine posebej. 9. Površina gozdnih posestev po vrsti lastnikov. Ad 9. Tabelaričen pregled gozdnih posestev po vrsti lastnikov. 10. Gozdna posestva po velikosti in številu. 11. Nahajališča gozdnih drevesnic. 12. Pregled lesno-industrijskih naprav. 13. Okoliši sreskih šumarskih referentov. 14. Rajoni okrajnih gozdarjev. 15. Pregled lovišč. Ad 15. Tabelaričen pregled lovišč in lovske zakupnine. 16. Odstotno razmerje občinskih in samosvojih lovišč. Dr. Stanko Bevk: Od kamna do repetirke. (Odlomki iz zgodovine lovstva.) Dr. Stanko Bevk. Načelnik odbora za prireditev lovske razstave. Zgodovina lovstva je tako stara kakor zgodovina človeštva, če naj ima 'beseda »loviti« pomen stremljenja upleniti žival, da jo obrnemo v svojo korist. Ta določba pojma v zgodovini lovstva ne velja za vse njene dobe, kajti bili so tudi časi, ko je pomenil lov le zabavo in sport ter je bil le sredstvo za dosego telesne in duševne čilosti, krepkosti in prožnosti. Dandanes se lov zopet ujema z zgornjo definicijo, če izraz »korist« posplošimo v »splošno korist«, kajti postal je važna grana narodnega gospodarstva, o čemer bomo na koncu sestavka še govorili. Še mnogo večjega pomena nego dandanes pa je bil lov za naše davne prednike, za pračloveka. Temu prav za prav lov ni prinašal »koristi« le v borbi za obstoj, marveč mu je bil naravnost življenjska potreba, kajti le z lovom si je mogel preskrbeti mesa, ki je bil že od nekdaj važen del človeške hrane. O pračloveku si ne smemo misliti, da se je hranil zgolj z rastlinami. Zobovje kaže, da je človek vsejedec (omnivor) in z veliko verjetnostjo se da domnevati, da je bila pračloveku izživalska hrana ljubša od izrastlinske. Pa zopet si ne smemo prvotnega pračloveka predočevati ob pečenem srnjem hrbtu ali turovi bržoli, kajti brzonoge srne še ni znal ujeti in silnega tura ne premagati. V glavnem so prihajale na pračlovekovo »mizo«, to se pravi: iz rok v usta le majhne živali, kakor črvi, polži, žuželke, zlasti njih ličinke, potem gaščarice, mladi ptiči in nji-ftova jajca, sploh, kar se je moglo ujeti s p r s t i ali pobiti s plosko roko, oziroma s pestjo. Do mesa večjih in brambnih živali je prišel pračlovek kvečjemu tako, da je našel žival, ki se je po nesreči ubila, ali pa jo je pobila zver in iz kateregakoli vzroka pustila vso ali na pol snedeno. Takih ostankov je bilo v tistih pradavnih časih, ko še ni bilo obdelane zemlje, mnogo, mnogo več, kakor bi mislili na prvi hip. In ker so taki ostanki zalegli, jih je pračlovek najbrže sistematično iskal in morebiti celo proizvajal na ta način, da je preganjal na katerikoli način zverjad od plena, ali z vpitjem ali s kamnom ali krepelcem. Poleg nohtev in pesti sta bila torej kamen in k r e p e 1 e c prvo orožje človeka in prvo orodje, ki ga je rabil za lov. Že pred več nego 2000 leti je o tem pel slavni rimski mislec Lukrec: Arma antiqua manus, ungues dentesque fuerunt Et lapides et item silvarum fragmina rami.. . (Prvo rožje je bilo zobovje, pesti in pa nohti, Kamenje s tal in z gozda dreves odkrhnjene veje.) Rabo kamna ne samo za telesno obrambo ampak tudi za uplenitev živali je pračloveku narava dala tako rekoč sama v roke: saj je gotovo prilično videl, kako je kamen, ki se je odluščil, pobil kako žival, ali odtrgana skala ubila celo človeka. Prednost roke, oborožene s kamnom, pred golo pestjo je v boju z živalmi kmalu spoznal, zato kamna ni rabil samo za metanje, marveč tudi v spopadu in rokoborbi. Kakor kamne pa je pobiral za enake svrhe tudi odlomljene veje, palice ali krepelce, ki jih je mogel uporabiti tudi za udar na razdaljo, bodisi za pobijanje živali, bodisi zato, da je z njimi klatil plodove z dreves. V porabi krepelca za udar je pračlovek sčasoma spoznal, da je udar tem silnejši, čim težji je konec krepelca: nastal je bat, ki je bil v njegovih mišičastih rokah kaj izdatno orožje. Pa še eno možnost Casar Maksimilijan I. na lovu na gamse. mu je nudila palica, zlasti če je bila daljša; mogel je z njo na večjo razdaljo doseči žival in jo raniti. Ranil pa jo je tem laže, čim bolj koničast je bil njen konec. Sprva je najbrže ustvarjal konice tako, da je konec odčesnil, pozneje pa ga je obžgal, kar je les utrdilo in dalo obenem glajšo konico, ki se je rajša in globlje zadrla v plen. To je bila prva sulica, v tej svoji prvotni obliki kaj enostavno orožje. Razen kamna in palice je upotrebljaval pračlovek za orožje seveda tudi druge primerne predmete, ki mu jih je nudila narava, kakor roge in rogovje, živalske zobe, školčje lupine, zlasti pa močne in dolge živalske pa tudi človeške kosti. Omembe vredno je, da je bil pračlovek, kakor so še dandanes divji narodi ali so vsaj bili do najnovejšega časa, kanibal, ljudožerec, ne v običajnem smislu, pač pa stopila je doba, ki ji pravimo kamnena doba. V tej dobi razlikujemo starejše in mlajše razdobje. Iz obeh imamo mnogo najdenin: izprva surovo, potem gladko obdelane kresalne kamne za raznovrstno porabo, priprave iz kosti in rogovja. Iz teh najdenin moremo z vso gotovostjo sklepati, da je lovec starejše kamnene dobe upotrebljeval kopja in sulice s konico iz kresal-nika, harpune iz jelenjega rogovja ali kosti ter pračo, v mlajši dobi pa tudi že puščico in lok. Posebno zanimive najdenine iz tega razdobja so odkrili v But-miru pri Sarajevu, Sulica z ostro in močno konico je postala sposobna za metanje na daljše razdalje, postala je meta 1 n o kopje. In kakor dandanes je tudi takratni človek stremil za tem, da upleni žival na čim večjo razdaljo. Videl je, da zavisi lučaj razen od moči lakti tudi od dolžine zagona in povečal je zagon z izumitvijo metala. Ta priprava je 60—80 cm dolga, ne- Nj. Vel. kralj Aleksander na lovu. Model mostičarskih stavb na kolih z Ljubljanskega barja. (Narodni muzej v Ljubljani.) v tem, da je jedel vse od kraja, kar je bilo užitnega in da je med užitne stvari prišteval tudi človeško meso. Če je iz kateregakoli vzroka ubil sočloveka, ga je tudi pojedel, kakor je pojedel žival, ko jo je premagal. Še drug jako zaležen način lova iz teh pradavnih časov moramo omeniti. Iz primerjave, kako še dandanes primitivni narodi love divjad, in iz lege najdišč živalskih kosti, moremo sklepati, da je pračlovek že poznal lovne jame, oziroma prepade, v katere je naganjal živali, kjer jih je potem pobil, če se niso pri skoku ali padcu v globino pobile same. Dolge, neizmerne dobe so potekale. Človek je polagoma spoznaval, da je kamen posebne oblike primernejši za njegovo pest in v rabi učinkovitejši, in prišel na to, da je udar s kamnom na koncu krepelca silnejši. Pričel je med predmeti izbirati priprav-nejše in končno jim sam dajati uporabno obliko. Na- koliko žlebasto prirezana palica ali deščica, ki ima na enem koncu držaj, na drugem pa nos. Metač drži metalo v vodoravni legi nad ramo z nazaj iztegnjeno desnico in potisne z levico kopje na metalo do nosu; obenem podpira z njo na lahko kopje, in sicer kolikor mogoče spredaj. Metalo je torej nekakšen podaljšek lakti, zato je zagon jačji nego iz proste roke in je mogoče vreči kopje do 100 m daleč. Harpuna se razločuje od kopja v tem, da ima konica eno ali več zalustij (zazobkov) in je nataknjena na drog le na rahlo, pa je z jermenom ali vrvico privezana na držaj. Konica ostane zato v zadeti živali, kopjišče pa se sname in zadržuje divjad na 'begu, oziroma kaže na vodi, kje je zadeta žival. V najdičih kamnene dobe nahajamo včasih mnogo enako velikih lečastih ali oblastih kamnov, ki si jih razlagamo kot zalogo za precep ali pračo. S precepom se da kamen daleč vreči in ob zadostni vaji tudi cilj pogoditi. Še boljše orožje je prača. Kakšne so bile prače naših prednikov ne vemo, najbrže pa ne dosti drugačne od onih, ki se upotrebljavajo še dandanes ali ki so jih imeli rimski vojščaki. Prač poznamo dve vrsti: ročno pračo in pračo na palico. Prva je jajčast kos usnja, ki prehaja v dva različno dolga jermena. Z daljšim koncem si pračar ovije roko, v krajšega pa, ki ima na koncu luknjo, vtakne prst. V široki del prače položi kamen (pračnik) ali v poznejših časih svinčeno kroglo, zasuče laket nekajkrat v krogu in izmakne prst, kadar ima kamen dovolj sredobežne sile in pravo smer. Prača druge vrste je prvi slična, le da je na palici. En jermen je stalno pritrjen na palico, drugi pa zataknjen za klinček, ki ga more pračar odriniti, kadar hoče. Jasno je, da je sila te prače večja, ker je laket s palico tako rekoč podaljšana. Za lov prača ni imela velikega pomena, pač pa so jo v poznejših časih uporabljali za vojno orožje. Iz Svetega pisma poznamo zgodbo o pastirju Davidu, ki je s pračo ubil Goljata, in o balearskih pračarjih čitamo, da so s pračo pogodili nasprotnika na 100 do 150 korakov. Neka premena prače je krogla na vrvi, iz katere sta se razvila boia in laso. Bola ima na kratkih vrvicah ali jermenih dve do tri krogle, ki se izpuste pri zadostnem zamahu iz roke, 1 a s o pa je dolga vrv z zanjko, katere zadnji konec obdrži metalec v roki. Obe pripravi imata namen ujeti žival živo in sta manj lovska nego pastirska lovna priprava. Če je človek v kamneni dobi rabil bolo in laso, nam ni znano, vemo pa, da so jih imeli stari Egipčani za faraonov in da so še dandanes v rabi pri primitivnejših narodih, odnosno pastirjih. Prav tako ne vemo, če je človek kamnene dobe poznal kolenasti bat p a r k a n , znan pod imenom bumerang, ki je tudi staro lovsko orožje in zlasti znano iz Avstralije. Parkan pa ni avstralska posebnost, kajti poznan je bil že v starih časih Azijcem, Evropejcem in Afričanom. Še za rimske dobe so ga rabili v vojni. Parkan je silno orožje, ki more utreti lobanjo. Če ne zadene, prileti nazaj, od koder je bil vržen, in prav to je velika prednost tega orožja. Proti koncu kamnene dobe nastopi lok s puščico. Ne moremo si prav zamisliti, kako je človek izumil lok, ker ga ni mogel posneti iz narave. Ta pa mu je bila edina učiteljica in edini vrelec, iz katerega je mogel zajemati. Lok s puščico je precizno in jako uporabljivo lovsko orožje, ki se je ohranilo do iznajdbe smodnika in še dlje, deloma v prvotni enostavni obliki, deloma v izpopolnjeni ali predelani obliki kot samostrel. Od priprostega loka do samostrela pa je bila dolga, dolga pot. Kitajci so imeli samostrel sicer gotovo že 200 let pr. Kr., v Evropi pa je znan kot ročno orožje šele iz 4. stoletja po Kr., uveljavil pa se je komaj v 13. stoletju. Loki so bili, kakor je nanesla potreba, lažji in težji, daljši ali krajši. Daljše in težje so rabili lovci ravnin, krajše pa oni, ki so lovili po gozdu. Napenjali so se loki v obče z eno roko, težki pa tudi z obema, in sicer tako, da se je strelec ulegel, z nogama odrival lok in z rokama napenjal tetivo. Ta način streljanja vidimo še dandanes pri primitivnem narodiču »Veda« na Cejlonu. Puščica, pahnjena z močnega loka, je jako učinkovito orožje; kakor vidimo na starodavnih slikah in skulpturah, je mogla predreti leva, Iz najnovejšega časa, ko so Američani deloma uvedli zopet lok za lov na zveri, vemo, da je šla puščica skozi medveda in letela še dva metra naprej. Seveda puščica lovca iz kamnene dobe še ni imela take probojne moč. Njegov lok je bil še enostaven in kremenasta konica puščice ni mogla biti Past za bobre (?) za mostičarjev. (Narodni muzej v Ljubljani.) tako učinkovita, nego je današnja jeklena. Vendar strela s kremenjakovo puščico ne smemo podcenjevati. Učinke takega strela nam predočujejo najde-nine, pri katerih vidimo, da se je tudi kresalnik zadrl globoko v kost. V to dobo spadajo tudi mostičarji s svojimi stavbami na kolih, ki so jih odkrili leta 1854. na Curiškem jezeru, pozneje pa tudi drugod, n. pr. na Ljubljanskem barju. Iz alpskega ozemlja je znanih nad 300 takih selišč. Mostičarji so bili v glavnem lovci in ribiči, poznali pa so deloma tudi poljedelstvo. Po času spadajo v pravo kamneno dobo (4000—2.500 pr. Kr.] in v dobo bakra in brona (2.500—800 pr. Kr.) Glavno lovsko orožje jim je bil lok, navadno iz tisovega lesa, znali pa so postavljali tudi pasti, seveda zgolj lesene. Tako past ima ljubljanski muzej; najbrže je bila za bobre. Mostičarji so imeli tudi že vdomačene pse. Polagoma je izginjal kresalnik s sulic in kopij ter puščic; izmenjavala sta ga baker in bron, izmenjalo pa železo. Srnjak. (Foto Herfort ) Poraba čistega bakra ni bila mnogostranska; za lovske priprave se je le malo uporabljal in redko najdemo v izkopninah bakrene osti ali konice za kopje in puščice. seveda temu ni bilo tako in že na Vačah najdemo tole razmerje: starejši grobovi vsebujejo nakit iz železa, orožje in orodje iz brona, mlajši pa obratno, nakit iz brona in orožje ter orodje iz železa. Zmaga je bila železu zagotovljena zaradi njegovih izvrstnih lastnosti, kovnosti, varivosti, različne trdote in prožnosti (jeklo). Loke, ki so bili doslej iz lesa ali roževine, so pričeli izdelovati iz jekla. Mogli so jim dati ob manjšem obsegu večjo prožnost. Jeklene konice na puščicah so omogočile uporabo loka za lov tudi na največje živali. 0 Asurnasirpalu govore napisi, da je uplenil z lokom 30 slonov. Poleg loka pa se je obdržalo tudi še kopje v vsem starem veku. Lov je v starem veku prenehal biti življenjska potreba; postal je zabava vélikih, obenem pa tudi sredstvo za dosego zdravja, hrabrosti in vztrajnosti, okretnosti, odločnosti ter spretnosti v rabi orožja, torej lastnosti, ki so bile zlasti potrebne za dobrega vojaka. In dober vojak postati je bilo starim vse. Z lovske razstave. Bron je bil za lovca boljši materijal od bakra: trži je bil in to je največ izdalo. Zato so se ga kmalu oprijeli. Vendar pa njegova »oblast« ni trajala dolgo. V tem ko računamo, da je trajala kamnena doba okoli 200.000 let, ne prisojamo bronasti dobi niti 1000 let. Izpodrinila jo je doba železa, ki je zagospodovalo v naših krajih pred dobrimi 2000 leti, Srednja Evropa je sicer dobila železo že koncem drugega ali v začetku prvega tisočletja pr. Kr., toda sprva je bilo železo redkost in se je uporabljalo le za nakit. Izkopnine iz prvega časa železne dobe nam to dokazujejo. Taka najdišča so tudi v slovenskih pokrajinah (Sv. Mihael, Sv. Lucija, Hrastje, Vače). Dolgo Zato se ni čuditi, če je marsikje in marsikdaj lov postal vaja v pobijanju. Vendar se to ni redno dogajalo, ali vsaj ne v taki meri in obliki, kakor pozneje v srednjem veku. Nastajalo je polagoma umevanje za pravilno lovljenje in tu pa tam že seva iz raznih na-redb in zakonov omejitev prostega lova za čas in kraj. Rimljani so že imeli poklicne lovce, ki so morali izslediti divjačino, voditi pse, nadzirati poganjače i. t. d. Kot lovsko orožje se je lok obdržal, kakor prej povedano, do 13. stoletja po Kr. Sedaj pa ga je začel izpodrivati samostrel, kljub temu, da je zamud-nejše strelno orožje. Z lokom moreš v minuti ustreliti sedemkrat, s samostrelom pa le dvakrat. Odločilno za samostrel je bilo dejstvo, da je njegov strel silnejši, zlasti pa to, da se s samostrelom mnogo laže zadene. Sprva so samostrelci merili kar po žlebiču ali puščici, pozneje pa so dobili samostreli muho in kobilico. Razen dolgih in kratkih puščic so streljali iz samostrelov tudi krogle. Močne samostrele so napenjali s posebnimi napenjačami. Samostrel nas spremlja skozi ves srednji vek precej daleč v novi vek. Lovske razmere v srednjem veku, razen ob njegovem koncu, nam niso dobro znane. Šele iz časa proti koncu imamo pisana poročila in podobe, iz katerih lahko točno posnamemo, kako in kaj so lovili v tistih časih. Glavni viri za to dobo so spisi cesarja Maksimiljana I., »včlikega lovca«, kakor se je sam nazivah Dotlej je bil lov prost, sedaj pa so začeli privili-girani stanovi, zlasti vladarji in deželni knezi pravico lova reklamirati zase. Najprej so ustvarili »prepovedane gozde«, kjer razen njih ni smel nihče loviti, sčasoma pa so to prepoved raztegnili tudi na zasebno posest. V zgodovini čitamo, da je n. pr. prav imenovani cesar Maksimiljan takoj potem, ko je zagospodoval tudi našim pokrajinam (Avstriji), sklical vse prelate na Dunaj in jim »dal v vednost, da so vsi rudniki in vsi gozdovi njegovega veličanstva re-galija.« Tudi od tedanjega ljubljanskega škofa, ki se pa ni hotel takoj podati, je zahteval vso pravico lova na njegovih posestvih. Končno sta se — kako pak — pobotala in cesar je odstopil škofu nekaj lovišč na Kranjskem in pri Celju. Seveda je izzvala cesarjeva izjava, da je lov po vseh gozdih izključno njegova pravica, mnogo nezadovoljstva, toda cesar je modro dejal: »Komur ni prav, naj me toži, potem dobi odgovor.« — Takšna je bila takrat pravica. V lovskem oziru samem pa se ni slabo gospodarilo. Cesar je nastavil mnogo lovcev, ki so pazili, da ni lovil noben neupravičenec, redili so lovske pse, pa divjad tudi negovali. Iz naročil, ki so jih ti lovci dobili, vidimo, da so pozimi krmili divjad s senom, ji napravljali slanice itd. V posebnih revirjih so lovili le enkrat na leto, za gamse pa so bili določeni posebni varstveni revirji, kjer se ni nikoli lovilo. Celo zajce so importirali tja, kjer jih je bilo malo. »Ker so ujede pokončale zajce okoli Gradca, naj se zajci nakupijo in tamkaj izpuste,« čitamo v nekem naročilu. — Kmetje so morali svoje pse »okrepeliti«, to se pjavi, morali so jim na vrat privezati krepelce, da niso mogli goniti divjačine. Zanimiva je tudi neka opomba, ki pravi: »Naj se piše lovcu Glacherju, da pazi na bobre od Vildona na pol milje daleč proti Gradcu (1. 1503). Tudi o kozorogih čitamo in o svizcih. Kozorog je bil seveda v teh časih že planinska žival (prej ravninska) in tudi že jako redek, svizcev pa je bilo v Alpah še dovolj. Kako so bili lovci opremljeni in kako so lovili, spoznamo iz predpisov, ki jih daje Maksimiljan v svojih spisih. Tako-le pravi med drugim: Ker boš mnogo lovil, ribaril in sokolaril, se moraš držati teh-le predpisov: Imeti moraš več skrinj za lovski meč, obleko, strelice in samostrel, z roženim lokom pa tudi jeklenim. Če pozimi preveč ne zmrzuje, moraš imeti tudi dolgi jekleni lok. Obleko imej sivo ali zeleno ali deloma sivo, deloma zeleno. Za lov na jelene in gamse je to najbolj primerna barva. Imeti moraš močne dereze na šest konic. Jemlji seboj vedno dva para čevljev ... Če greš na gamse, imej seboj debelo kapo, da jo deneš na glavo, če bodo psi prožili kamenje. Tudi vrv. Na to sledi popis obleke, klobuka, rokavic, črev-ljev, nogavic .. . Imej seboj tudi volnene nogavice, da jih v snegu oblečeš čez črevlje in hlače ... Jemlji seboj meč in na njem lovski nož ter rezilo ,. . rog z visokim glasom... Dvoje kopjišč, eno dolgo in eno srednje dolgo; krajše naj meri poltretjo klaftro, daljše pa štiri klaftre . .. Jezdi v goro konjička, ki je nosil rudo eno ali dve leti čez gorovje. Jemlji seboj tudi utico in stol... Kaj vse so torej vlekli seboj na lov! Če so bile ženske zraven je bilo seveda navlake še več. Gamse so lovili takole: Revir, v katerem so hoteli loviti, so najprej dobro zaprli z mrežami, visečimi krpami in odganjači. Nato so nastopili poga-njači s psi, ki so gamse nagnali po prisilnih stečinah na stene, kjer so se morali ustaviti. Lovec je potem zalezel gamsa in ga zabodel s sulico. Če do gamsov niso mogli s sulico, so jih tudi streljali. Razdalja za streljanje s samostrelom ni bila dosti manjša nego je danes pravilna razdalja za puško. Maksimiljan trdi, da je uplenil s samostrelom gamsa na 100 korakov. Tudi nam poroča o številu divjadi, ki jo je postrelil. V enem letu pravi, da je uplenil »lastnoročno« 32 jelenov, 41 gamsov in 300 rac. S 104 streli je dobil 100 rac, z eno samo strelico je nastreljal 26 zajcev in niti enkrat ni zgrešil. Glede rac je zanimiva opomba ob neki drugi priliki, ker se tiče naših krajev. Pravi, da je pri Mariboru ribnik, kjer je na kupu nad 1000 rac. Skupni loVi so postajali vedno manj podobni pravim lovom, zlasti odkar so se jih jele udeleževati tudi žene mogotcev. Razkošje, ki je naglo raslo z vso silo na dvorih, se je preneslo tudi na lovišča. Lov se je preobličil v zabavo, za nas neumljivo zabavo pobijanja živali in se je proti koncu 16. stoletja izprevrgel v ostudno trpinčenje divjadi. Ne le, da so nalovili divjad v zgrajene parke in jo tamkaj pobijali, ne, celo na obširna grajska dvorišča so jo zapirali ali naganjali v ribnike, kjer so jo ob godbi in umetnem ognju streljali. Kronisti nam pripovedujejo, da je včasih pokalo in grmelo kakor v bitkah. V teh potratnih časih se je namreč že uporabljal smodnik in so bile v rabi že »ognjene cevi«. Iznajdbo smodnika stavimo v leto 1330. Nikakor ni misliti, da je ta iznajdba takoj vplivala na iz-premembo lovskega orožja. Trajalo je dolgo, da so se puške splošno uporabljale za lov. Izprva so smodnik rabili le za topove. Prve puške so bile težke, okorne in so slabo streljale. Samostrela, ki je streljal točno in brez poka, taka puška ni mogla nadomestiti ali izpodriniti. Tudi glede naglosti zaporednih strelov je samostrel prekašal tedanjo puško. Cevi za puške so ulivali; vrtanja še niso zmogli. Zato so bile cevi kratke in duša hrapava. Prve puške so prožili s tlečo lunto ali kresilno gobo, ki so jo pritiskali z roko na luknjice ob dnu puškine cevi, da se je vnel smodnik. Nato so znašli vzvod, ki je šel skozi puškino ročišče in imel na zgornjem koncu tlečo gobo. Če je strelec potisnil spodnji konec na-vzad, je obenem pritisnil gobo na prašnico, ki je vnela smodnik. Pozneje so ta vzvod uredili na pero, da se je prožil in iznašli prašnici premakljiv pokrovček, ki ga je prožilo odmikalo. Ta iznajdba je bila važna, ker se smodnik v prašnici ni tako hitro zmočil kakor prej. Vse te puške pa niso bile porabne za lov. Šel potem, ko s izumili (1517) prižiganje smodnika s kresalnim kamnom, moremo puško prištevati lovskemu orožju. V tem času so izboljšali tudi cevi. Kakor smo rekli, so jih dotlej ulivali, odslej pa so jih kovali, in sicer na ta način, da so ovijali in varili okoli okrogle palice žico (damast). Ta način izdelave cevi je trajal do najnovejšega časa in starejši lovci smo v svoji mladosti še vsi nosili »dratene pihalnike«. Vlite cevi so bile seveda iz enega samega kosa. Kovanim cevem so izprva dno uvarili, pozneje pa je bil dno uvrtan vijak, ki se je dal odviti, kadar je bilo treba puško osnažiti. Pripomniti je namreč treba, da je tedanji smodnik puščal v ceveh jako veliko žlindre, ki se je mogla povsem odstraniti le, če je bila cev odprta na obeh koncih. Sredi 17. stoletja so puške na kamen toliko izboljšali, da je bil kremen vgojzden v petelina, ki je kresal ob pilastem stebričku iskre v prašnico. Te vrste pušk so rabili lovci in vojaki še daleč v 19. stoletje. Medtem pa so puškarji izumili že vrtanje cevi. Ta izum je jako dvignil puškarstvo, ki je zlasti cvetelo v Španiji, Italiji in Nemčiji, pa nič manj tudi v Turčiji, in dovedel do risanih cevi. Da premaga izstrelek, ki se vrti, laže zračni odpor in da ima večjo gotovost za pogoditev cilja, je bilo znano že davno. Že iz prazgodovinske dobe vemo, da so metali kopje tudi tako, da se je v letu vrtelo. Učinili so ta na ta način, da so ovili v težišču okrog kopjišča jermen v zavojici, ki je šla od spredaj na-vzad, ter v trenutku meta jermen s sunkom odvili. Tudi puščice za lok in samostrel so znali vijakasto operiti, da so se sprožene vrtele okoli podolžne osi. Zato se nam zdi čudno in neumljivo, da je trajalo nad 100 let, preden so tudi puškinemu izstrelku dali vrtež. Toda če pomislimo, da puščica sama povzroči vrtež s svojim posebnim operjenjem, izstrelku iz puške pa mora cev dati vrtež, moramo priznati, da je ris popolnoma nov izum in da se ni mogel posneti po že znani stvari. Vijakasto operjeno puščico moremo primerjati z znanimi Stendelbachovimi ali Brennekejevimi izstrelki za gladke cevi, ki so ali risasto izvrtani ali imajo rise na vnanji strani in si sami povzročijo vrtež. Risane cevi so izumili puškarji v Nürnbergu, za najboljše puškarje pa so sloveli puškarji v Bresciji. Kljub precejšnjim napredkom in izpopolnitvam — puške so dobile tudi muho in kobilico — so imele puške še vedno nedostatke. Najbolj neprilično je bilo dolgotrajno nabijanje puške. Temu so zaenkrat odpo-mogli s tem, da so jeli izdelovati dvocevke. Poskušali so povečati brzostrelnost tudi tako, da so eno cev dvakrat nabili, naboj vrh naboja. Take puške so imele potem dva celina drugega za drugim. Seveda je moral strelec vedno sprožiti najprej sprednji naboj. Obneslo se to ni in je le zgodovinska zanimivost. Nekaj časa so bile v rabi puške z dvema cevmi, ki sta bili druga nad drugo in sta se mogli zavrteti, da je celin užgal po volji to ali ono cev. Precej izboljšanja so prinesli užigalni čepki in obenem z njimi izumljeni celini za udar (per-kusijske puške, izumitelj Škot Forsyth 1807), toda spredovka je ostala le še zamudna spredovka. Šele leta 1825. je zgradil Lefaucheux prvo porabno z a -d o v k o in leta 1829. Dreyse v Sömmerdi puško na v ž i g a 1 n o iglo. Za njim je v letu 1850. izumil angleški puškar Lancaster porabno puško in patrono na centralni užig, ki sta se v osnovi ohranili do danes. Najnovejše pridobitve v orožarski stroki so brezpetelinke in pa ročne ter samodelavne repetirke. Te puške so dandanes splošno v rabi in jih vsak lovec pozna, zato ni treba o njih govoriti. * V novejšem času se ni izboljšalo le lovsko orožje, marveč tudi vsi lovski odnošaji. Največ zaslug za to imajo lovci sami, ki so pričeli divjad negovati in so uredili odstrel po preudarnih, ekonomičnih načelih. Ustvarili so si svoje organizacije, ki delajo za povzdigo lovstva in skrbe, da se lov vrši lovsko pravično. Pa tudi javna oblastva so dandanes drugačnega mnenja glede lovstva, nego so bila še pred ne- davnim. Spoznala so njegovo veliko važnost v n a -rodno-gospodarskem pogledu, ki je pač ni mogoče prezreti. Pomislimo le, kaj bi bilo, če bi se lov mahoma prenehal. Na tisoče ljudi bi prišlo ob kruh, predvsem poklicni lovci in izdelovalci lovskega orožja. Svoj zaslužek, vsaj delni, bi izgubili lovski čuvaji. Občine bi izgubile zakupnine, s katerimi nekatere krijejo vse svoje potrebščine. Država bi bila prikrajšana za prejemke za lovske karte in druge davščine. In tako dalje. Lov je danes brez dvoma uvaževanja vreden narodno-gospodarski činitelj tudi pri nas: država, banovine in občine računajo z dohodki iz lova kot stalnimi dohodki, prav tako lovski nastavljenci in mnogi obrtniki. Dobiček od lova imajo prevozna p odjetja, trgovci in — last not least — tudi gostilničarji. Pa kakor vsaka stvar ima tudi lov nasprotnike. Gorki so mu zlasti poljedelci in čuvarji gozdov, češ, da napravlja divjad po poljih in v gozdih škodo, ki bi je ne bilo, če ne bi bilo divjadi. Ta trditev pa je kratkovidna in v nekem pogledu krivična. Te škode, ki jo napravlja divjad, bi res ne bilo, če bi izginile vse lovne živali, nastale pa bi druge še večje škode, kajti nekatere lovne živali uničujejo, kakor dokazano, najhujše poljske škodljivce v kar največji meri. In dalje: ali ni lovski zakupnik dolžan, da poravna škodo, ki jo je divjad povzročila? Ta škoda se ceni celo v višini zrelega pridelka, ki je prav za prav še negotov, kajti kdo ve, če bi ga ne vzela toča, slana ali druga uima. Nasprotje med poljedelci in lovci je za današnje čase popolnoma odveč in izvira — kjer morda ni drugače — iz tistih časov, ko je prejel kmet za odškodnino, če jo je zahteval, le en dan več tlake. V tistih časih, ko se je lovilo in gonilo čez drn in strn, se je kmetu res godila škoda in krivica, ki mu je ni nihče povrnil ali priznal. Danes pa vidimo, da moreta obe panogi, poljedelstvo in lovstvo, mirno in zadovoljno živeti druga ob drugi in se celo podpirati, za kar nam daje najboljši zgled bratska Češkoslovaška, kjer sta — to lahko trdimo — poljedelstvo in lovstvo na najvišji stopinji razvoja. Od kamna prek loka do repetirke, od nasprotstva prek vzajemne strpljivosti do prijateljstva. Ing. Božič Cvetko, šumarski direktor: Državna gozdna uprava v Dravski banovini. Ing. Božič Cvetko, šumarski direktor. A, Historijat, pravni odnosi, posestno stanje. Direkcija šum kraljevine Jugoslavije v Ljubljani vodi preko šumskih uprav gospodarstvo državnih gozdov in gozdnih posestev verskega zaklada v dravski banovini. Država ima v svoji neposredni lasti le večji gozdni kompleks Martinček na Jelovici poleg dveh manjših ob državni meji v občini Rateče, Državni gozd Martinček je prišel v državno last za avstrijskega cesarja Maksimiljana, ki je leta 1515. in še pozneje (v letih 1553. in 1575.) izdal zakone o ureditvi rudnikov (t. zv. Bergordnung). Po teh zakonih so bili vsi visoki gozdovi pridržani za potrebe rudnikov. Tako je ugotovljeno, da je bil del gozda Martinček po »urbarju« iz leta 1579. določen, da krije potrebe rudnikov v Kropi in Kamni gorici. Ko so se okoli leta 1867. urejevale servitutne pravice, so se lastili tega gozda na eni strani Tumova graščina v Radovljici, a na drugi obrtniki v Kropi in Kamni gorici. Prvo zahtevo je takratna deželna komisija za ureditev in odkup zemljiških bremen odbila, a drugim reflektantom je priznala servitutno pravico lesa in drv, odklonila pa njih zahtevo, da se jim prizna lastnina teh gozdov ter nedvomno ugotovila, da je gozd Martinček državna last, obremenjena s servi-tutnimi pravicami. Posestva verskega zaklada se nahajajo na Gorenjskem in okrog Kostanjevice. Posestva na Gorenjskem so darovali v enajstem stoletju nemški cesarji zelo mogočnim briksenškim škofom. Ti so tekom stoletij svojo posest povečali in ostali gospodarji do devetnajstega stoletja. Leta 1803. so bili gozdovi priklopljeni kameralnemu fondu z državno upravo. Za francoske zasedbe leta 1809. pâ tja do leta 1913. so jih upravljali Francozi. Ko so odšli, je posestvo prišlo zopet pod avstrijsko državno upravo, kar je trajalo do 1. 1838. Leta 1833. je tedanji avstrijski cesar Franc odločil, da se vrne celo posestvo z vsemi premičninami in nepremičninami, z vsemi pravicami in obveznostmi vred stolnemu kapitlju v Briksenu. Ta odlok je cesar Ferdinand 1. 1837. potrdil in tako vidimo leto kesneje to posestvo znova v rokah briksenških škofov. Dne 16. maja 1858. je kupil celo posestvo blejske graščine z vsemi pravicami od dotedanjih lastnikov bogat posestnik fužin ob Savi Viktor Ruard za 157.500 avstr. gold. Radi slabe uprave in prekomernega izkoriščanja je oblast odredila sekvestracijo teh gozdov, ki je trajala od 1. 1858. do 1. 1871. Tega leta je posestvo zopet menjalo lastnika, ker je Ruard prodal skoraj vse posestvo Kranjski industrijski družbi za 780.000 avstr. gold. Pridržal si je samo graščino na Bledu z nekaj zemljišča, vse to pa odprodal leta 1882. dunajskemu trgovcu Muhru. Kranjska industrijska družba je leta 1895. prodala bivšemu avstrijskemu poljedelskemu ministrstvu 26.454 ha tega posestva za kranjski verski zaklad, a pridržala si je le nekatere dele okoli tovarne na Jesenicah in Javorniku. Kupnina je znašala 2,800.000 avstr. kron. Še istega leta s 1. julijem je bila uvedena državna gozdna uprava. Leta 1897. se je nakupilo še samostojno posestvo v kat. obč. Zagorice (Bled), ki še sedaj služi za sedež šumski upravi na Bledu. Pozneje se je nakupilo nekaj zemljišča za gozdarsko hišo v Kranjski gori, po vojski istotam poslopje za šumsko upravo in v Ljubljani lastna hiša za urade direkcije šum. Dolenjsko posestvo verskega zaklada ima tudi svojo zgodovino. Mesto Kostanjevica je bilo že po prvih podatkih zgodovine sodeč važen kraj v sredini gosto zaraščenih gozdov; v nižini s hrastom, a na gorjanskih pobočjih s kostanjem. Sledovi kostanjevih gozdov se še sedaj opažajo, nanje spominja tudi ime Kostanjevica. Sama dolina se je zvala »Toplice«. Kraj je bil zelo slabo naseljen in prebivalstvo je zelo trpelo radi vpadov raznih neprijateljskih tolp. V letu 1234. je izdal zadnji Sponnheimovec, koroški vojvoda Bernhard, ustanovno pismo vetrinjskim cistercijan-cem pri Celovcu, da si zgrade v Toplicah pri Kosta- njevici samostan-trdnjavo ter jim dodelil tudi obširno posestvo*. V novem samostanu, ki je bil utrjen in je v 17. in 18. stoletju dobil sedanjo arhitektonsko učinkovito sliko, so menihi kljub temu mnogo trpeli, zlasti pred vpadi Turkov in Uskokov. V takih razmerah so živeli tja do konca 18. stoletja, ko se je na povelje Jožefa II. dne 3. januarja 1786 razpustil samostan in je posestvo prešlo v državno upravo. Takrat se je cenilo premoženje na ca. 200.000 goldinarjev. Posestvo je moralo na podlagi starih kart obstojati iz večjega celotnega kompleksa in to vse do leta 1876. odn. 1878., ko so se uredile oziroma odkupile servitutne pravice ter se je velik del zemljišča pridelil posameznim upravičencem kot servitutni ekvivalent. Tako je nastalo posestvo v sedanjem obsegu brez kakih servitutnih bremen ali obveznosti, obstoječe iz treh večjih kompleksov in iz več posamezno ležečih precej raztresenih parcel. V letu 1892. je bilo nakupljenega še nekaj gozdnega zemljišča. Pod kostanjeviško gozdno upravo je spadalo še posestvo v Stični v izmeri 14CF45 ha, katero je pa cistercijanski red v letu 1898. zopet odkupil. Kasneje je bilo prostoročno odpro-dano v letu 1903. več zase ležečih parcel. Vsi ti gozdovi, državni in verskozakladni, so bili obremenjeni s pašo, pridobivanjem lesa, drv. Na temelju cesarskega patenta iz leta 1853. za odvezo zemljiških bremen so se začeli kmalu ti servituti urejevati, odn. odkupovati v denarju ali naravi. Do leta 1892. je bilo to delo kolikor toliko dovršeno. Pa tudi s tako urejenimi servitutami so bili servitutni upravičenci na Gorenjskem bolj ali manj nezadovoljni, zlasti so se pritoževali, da jim paše primanjkuje. Radi tega so izšli 1. 1911. in 1912. deželni zakoni o novi uredbi in odkupu urejenih pravic drvarenja, paše, dobivanja gozdnih pridelkov ter o zavarovanju pravic gozdnih upravičencev. Na temelju teh zakonskih predpisov so se po vojni po obstoječih listinah urejene pašne pravice pregledale. Kjer se je izkazalo, da jim paše res nedostaja, se je sporazumno našel način kritja tega primanjkljaja ter se je določil način gospodarstva v obremenjenih gozdovih. V tem vprašanju vodi državno gozdno upravo glavno načelo, da mora vse obveznosti točno spolnjevati, svoje pravice čuvati in vedno iskati sporazumne rešitve med postulati umnega gozdnega gospodarstva in v teh planinskih krajih tako važnega pla- * Iz teh časov datira tudi samostanska cerkev, ki se sedaj s pomočjo kreditov, ki jih je dalo ministrstvo za šume in rudnike v te svrhe na razpolago, restavrira pod strokovnim vodstvom ljubljanskega konservatorja dr. Fr. Steléta. Pod baročno zidavo slopov in sten se nahaja še precej dobro ohranjena, dekorativno zelo bogata prvotna arhitektura iz prve polovice 13. stoletja. Ko bo to delo končano, bo ta cerkev morda arhitektonsko sploh najbogatejši spomenik zgodnjega srednjeveškega stavbarstva v Sloveniji in bo tudi umetniški posesti države v čast. ninskega gospodarstva, na drugi strani pa z vsemi danimi sredstvi s poukom, osebnim stikom vplivati, da se tudi s planinami umno in intenzivno gospodari. Radi tega tudi državna gozdna uprava vsako leto z gotovim zneskom prispeva k melioraciji in čiščenju planin. », Celo posestno stanje predoča tabela A po kulturnih vrstah in po šumskih upravah. Po Šivičevi statistiki iz leta 1929. znašajo vsi ti gozdovi pod državno upravo skupno do 3% v primeri z drugimi lastniki gozdov. Po podatkih katastra znaša površina državnih gozdov .... ha 1508.7693 verskozakladnih gozdov . . „ 27041.6745 skupno.......................ha 28550.4438 Od tega je skupno 22.785.3072 ha produktivne zemlje ali 79.81% ter 5.765.1366 ha neproduktivnega sveta ali 20J9% celotne površine posestva. Pretežna večina tega posestva leži v alpskem delu triglavske gmote, samo manjši del se nahaja v bližini Kostanjevice ob Krki. Seve s to geografsko lego so v zvezi različne geološke, klimatične in terenske prilike in po teh je povzročena raznovrstna slika gozdov. Dva glavna kompleksa se na Gorenjskem nahajata na Jelovici in Pokljuki-Mežaklju, manjši še v Notranjem Bohinju in gornji savski dolini. Jelovica je visoka planota med selško-savsko bohinjsko dolino z najvišjim vrhom Ratitovcem (1666 m). Planota se v glavnem spušča polagoma z Delavska bajta v odd. 118 b Radovina. Šumska uprava Bled. Tabela A- Pregledni izkaz posestnega stanja po šumskih upravah na področju kr. direkcije šum v Ljubljani. Katastralni podatki za produktivno neproduktivno zemliišče EUISJAOđ BudnsjopQ rt -C co m On 00 4Г GO —' m ô ČO OO o CO 00 oj ? Òn ■3- § 5 Sl 7930-8712 7930-8712 122-62 4320-0124 4442-6324 1927-2024 1927-2024 00 co Bljujaz E5JS -haopjuEd -3 1-3988 1-3988 1 1 1 1 1 1 1 i i 1 1-3988 0-01 I5]E[uqiJ ‘eIjiajoui 'BJazai i 1 1 1 1 ! 1 1 i i ' 1 1 auiuEjd 111467 2280-0569 2291-2036 240335 240335, 134-2102 134-2102 i i 1 O ČO co rr CM m ČO ijjiuSBd 32-4281 32-4281 2-6265 o S CM 3-5481 3-5481 co 1 1 à P 1 o T-H ČO in 81-0 15ЈШЛ12Д| 47-3156 47-3156 14-0866 14-0866 1-8846, 1*8846 т-Н ^ in CM -t-H rH in CM On 00 CO ČO 00 ZLI ТЛО}ЈЛ 1-2527 CM in CM r-1 10-7382 CM 00 P (/3 o o JU 'S o G o сл O cd •oc o G N G 'S N G N « т-н *G ^5} So o Vh Gh js s •Û G H rt ’s o o O _rt i Ù Š o s. g Hi -H. w o. e 3 HZ) E S £•- - • S s >3.3 . O- * * -r "S » s 'OO C4! CM ’ N » » g I >C/5 » » 1 Ш 00 CO CM CM CM ^ I" CO GO CO t^’-^CO’- >!л rt . v* »- O 3 ."j: Ü3 c/j W o 4: ItJ a» >сл ’ ^ * O rt •o > . Ö) — rt »O c o-o 2 S 2* «S S’S Zmls L K s s •al _ -СЛ .2'S ’3 a «i ;2 C > 6 oooot O O' o o O t— CO тн CM *-H CO s S." 11 o > c °_rt n "d od ;zr ±; 3 rt o ii (Л •- >2 ä > c rt rt -3 > n 3 o >CJ *0£ CM O Г-On CM t-< rt Š, rt rt — co I>s s e g 3 -g 4; S co T3 "3 3 0 co O rt rt Oh > rt '1 E .3 ‘S’o >CO Oh CM CO Oh CO “•Sl -is! co O as -O lT N 1 s S •“3 0 >C0 -•-* '■2 "o I > a S > > > — eoo 0104- -C 00 Q) s > Û) ■as o.g C >co Oh 0» 3 E -s « СЛ c 2 ■à*. >co ?H g. Ji o£z 5 E .3 ■*1 On CO оГ m CO On ■s s. I 1 -5 > -O 2 3 a o Oh H В01![л°рву ONIS-'H E E s4S 11 3 w КЛ Is IS o rn 3 43 CJ S rt O 1 1 Î S M - JIJ вч we'ee I .« II ■»£ r: ! jd» g ГЛ1 >f/l w jrt.S't-s» s -Ï4 -Bulliit?,, ïï Г-Г-tî S l4^ Ет*^~ ° g « «Tg-* з-5~ - giMJiJin —* Ol CO тг s'S :з s d e2 rt C :G .2.1 û> O Vh g/s 3 •- -* a co ^ nekako povprečno nadmorsko višino z nad 1000 m proti severu in severozahodu, a deloma strmo pada tik ob robu savske doline. Studencev vrelcev je le malo na njej, ob robu se pa ob deževju in spomladi pokažejo skoraj hudourniki, ki se zlivajo vsi v Savo. Na vzhodnem delu se zaje v privatno posest državni gozd Martinček z najvišjim vrhom Visoki vrh (1396 m). Proti zahodu nekako do črte Bohinjska Bistrica — Črna prst sega verskozakladna Jelovica. Z malim prestankom se nadaljujejo versko zakladni gozdovi z bukovskih gora nekako v sredini severnega pobočja državne meje zapadno od Črne prsti (1844 m) pa tja preko planote Komna — Sedmera jezera do vrha Triglava (2864 m). Pokljuka leži na vzhodni strani triglavske gmote, je visoka, precej hribovita planota z nekako srednjo nadmorsko višino 1200—1500 m, ima pa vrhove celo čez 2000 m. Ta planota pada proti jugu in jugovzhodu Šumska uprava Kostanjevica: Star Hrastov sestoj v odd. 30 Trakovo. polagoma v dolino Save Bohinjke, na severu in severovzhodu precej strmo v dolino Radovine, na koje severni strani se razprostira na proti jugu eksponiranem pobočju gozdni kompleks Mežaklja v dolgem ozkem pasu od Mojstrane do Jesenic. Povprečna višina znaša 1200 m z najvišjima vrhoma Petelin (1447 m) in Jerebikovec (1583 m). Na zahodni strani pokljuške planote leži ozka dolina Krme v višini 800—1000 m obdana s strmimi razoranimi stenami Rjavine (2534 m) na eni strani, na drugi z visokim grebenom od Velikega Draškega vrha (2242 m) preko Debele peči do Klečice (1893 m). Na vzhodnem kraju Mežaklje je omeniti še samostojen hribček Poljana z višino nad 600 m, p. d. na Borštu, ki na vzhodni strani strmo pada v sotesko Radovine-Vintgar in katere tesen tvori privlačno izletno točko za bližnji Bled. V gornjesavski dolini leži na južnih obronkih Karavank v zaprti dolini gozdni kompleks Belca z istoimenskim potokom s povprečno nadmorsko višino 1000—1500 m in z najvišjim vrhom Kepo (2143 m). Gozdna kompleksa Martuljek in Mala Pišenca ležita v Julijskih Alpah. Martuljek je kotlina proti severu odprta, na južni strani z vrhoma Špik (2472 m) in Kukova Špica (2417 m). Po tej dolini se izliva potok istega imena v Savo Dolinko. Mala Pišenca je podolgovat kompleks na severni strani Mojstrovke (2332 m); po njeni dolini teče hudournik istega imena. Ta gozdni kompleks je brez gospodarskega pomena, težko pristopen in se gozdovi čuvajo kot varstvo razdornemu delovanju hudournika. Ob razmejitvi z Italijo sta nam ostala v občini Rateče dva manjša kompleksa, državna gozda Me-cesnovec na severnem obronku Ponce (2272 m) in v Karavankah Kališe na južnem pobočju vrhunca Peč (1509 m), ki je obenem razmejišče med Jugoslavijo, Italijo in Avstrijo. Na Dolenjskem je pri mestu Kostanjevici posestvo precej raztreseno, vendar so važni trije kompleksi v neposredni bližini mesta, v nižini Krakovo, v gričevju Mali boršt in v gorjanskem hribovju Opatova gora z povprečno nadmorsko višino 600—800 m. V zadnjih dveh kompleksih ni najti nikakih potokov, Krakovo pa je zelo močvirnato, edino potok Senuša — pritok Krke — odvaja vodo na severnem delu, dočim se na jugovzhodnem razprostira precej obširno, pogozdeno močvirje. V geološkem oziru prevladuje v Julijskih alpah geološki srednji vek s svojima dvema tvorbama: jursko in triasno, a v Karavankah se vidi starejša paleozojska doba z diasno in premogovno tvorbo. Na Dolenjskem ima Opatova gora trias tvorbo, Mali boršt kaže neocen, a Krakovo izrazito neprepustljiva aluvijalna, zelo ilovnata tla. Prevla-dajoči kamen je apnenec razne boje, k temu pride še škriljavec. Tlo je na površju peščeno, apnenasto, dosti humozno. Na Pokljuki je še posebej omeniti obširna močvirja, ki kažejo na morenski postanek iz dobe triglavskih ledenikov, ki so na tej planoti nanesli in odložili precej grušča in zajezeni v dolinah napravili ta močvirja. V klimatičnem oziru imamo v gorenjskih gozdovih visoko-gorsko klimo z hudimi zimami, z dolgo ležečim snegom, kar favorizira zimsko vožnjo, a na Dolenjskem vlada v teh vinorodnih krajih milejše podnebje z malo vetrovi. Pod Triglavom je važno omeniti jugozahodne vetrove, ki zbog svoje silovitosti včasih zelo neugodno zagospodarijo v teh gozdovih; tako so v letih 1919., 1923. in 1926. podrli iz Tabela B. Pregledni izkaz drevesnih vrst po šumskih upravah. Tekoča štev. Šumska uprava Srez Iglavci Listovci 1 Bohinjska Bistrica a) versko-zakladni gozdovi .... 5 o 43 cd 68% smreka . . . . 59°/o jelka 8 °/o macesen ... 1 % 32% bukev . . . . 31 % jesen, javor, gaber. . . 1% b) državni gozd 97 % smreka . . . . 83°/0 jelka .... 12 °/„ macesen . . 2°/o 3% bukev .... 3% 2 Bled versko-zakladni gozdovi 87% smreka . . . . 83 °/0 jelka 1 % macesen . . 3% 13% bukev .... 13 °/o 3 Kranjska gora a) versko-zakladni gozdovi .... 80% smreka . . . . 64°/o jelka 1 % macesen . . . 13% bor 2 % 20% bukev .... 20°/0 b) državni gozdovi 92% smreka . ... 68% jelka 6°/o macesen . . . 18% «o/ ° 10 bukev .... 8°/u 4 Kostanjevica versko-zakladni gozdovi o a u 18% smreka . . . . 11 °/0 jelka 2 % macesen ... 2% bor 3% 82% hrast 33 % bukev . . . . 31 % kostanj .... 3°/0 jelša 6 °/o gaber 2% jesen 1 °/0 brest 1% eksote .... 5 °/o Tabela E. Pregledni izkaz gozdno uravnavnih elaboratov na področju direkcije šum v Ljubljani. Tekoča številka | Šumska uprava Odobrena gospodarska osnova Površina šum- skega zemljišča Oznaka gospodarskih edinic Površina Način izkoriščanja za deset- letje z odlokom Ministrstva za šume in rudnike broj datum ha ha 1 Bohinjska Bistrica a) versko-zaklad, gozdovi 1923 do 1932 40242 3. III. 1925 7512-— A B C 4841-13 1410-— 1260-97 oplodna sečnja v 100 letni obhodnji prebiralna sečnja v 120 letni obhodnji varstveni gozdovi b) državni gozd 1927 do 1936 1311 3. I. 1930 1358-95 1358-95 oplodna sečnja v 120 letni obhodnji 2 Bled versko-zakladni gozdovi . 1925 do 1934 1310 6. XII. 1929 6074-40 A B C D 81-91 4418-94 960-84 612-71 oplodna sečnja v 100 letni obhodnji op odna sečnja v 120 letni obhodnji prebiralna sečnja v 120 letni obhodnji varstveni gozdovi 3 Kranjska gora a) versko-zaklad. gozdovi 1926 do 1935 1439 13. I. 1930 2657-05 A B C D E F 1177-87 91-83 91-62 314-07 596-47 385-19 oplodna sečnja v 100 letni obhodnii (1727-06 ha) t prebiralna sečnja v 120 letni obhodnji { (318-27 ha) j varstveni gozdovi (61172 ha) b) državni gozdovi . . . 1926 do 1935 1312 13. I. 1930 87-02 17-02 oplodna sečnja v 120 letni obhodnji 4 Kostanjevica versko-zakladni gozdovi . 1923 do 1932 6775 2. III. 1925 1343-73 A B C 633-83 167-18 542-72 oplodna sečnja v 120 letni obhodnji oplodna sečnja v 80 letni obhodnji oplodna sečnja v 100 letni obhodnji te smeri prihajajoči pravcati orkani v tem kotu čez 150.000 plm. lesa, po največ smrekovine. Radi teh stališčnih faktorjev imamo tudi različno sliko gozdov. Na Dolenjskem prevladujejo listovci, v močvirnatem Krakovu hrastovina, v Malem borštu hrast, gaber z umetno primesjo iglavcev, a na Opatovi gori je optimum bukve. Na Gorenjskem prevladujejo iglavci: smreka, jelka in mecesen, a stališče prija tako tudi bukvi, ki v naravnem boju z iglavci pokaže večjo življensko energijo in sposobnost. Zato se v tem boju krepko podpira bolj dragocena smreka napram bukvi. Ostalo listnato drevje je zelo podrejenega pomena. V višjih legah prevladuje mecesen in rušje. V preglednem izkazu drevesnih vrst v tabeli B vidimo, v kakem razmerju nastopajo posamezni zastopniki gozdnega drevja. Na Gorenjskem ima največjo gospodarsko vlogo smreka, ki je v legah nad 1000 m prvovrstne kakovosti: stegnjen lep les, precej nevejnat in gosto zra-ščen z enakomernimi letnicami. Zato je ta smreka zelo uvaževano eksportno blago. Jelke je le malo. Mecesen je tudi zelo dober, žal ga je premalo. V ceni stoji višje kot smreka (do 30%), a se radi male količine prodaja obenem s smrekovino. Bukva je tu gorske rasti, zelo vejnata, grčava in zato za tehnične svrhe težko porabljiva, daje pa dobra drva. Na Dolenjskem so iglavci brez pomena, dočim so listavci tu zelo iskano blago, zlasti hrast ne zaostaja dosti za svojim slavonskim sosedom. Bukva je na Opatovi gori dobre kvalitete, samo že trpi radi visoke starosti. Ostali plemeniti listavci ne morejo priti dosti v poštev za gospodarstvo, ker se nahajajo le v malih množinah. B) Službena organizacija. Do prevrata 1. 1918. so spadali vsi gozdovi: državni in verskozakladni v mejah sedanje dravske banovine pod bivšo c. kr. gozdno in domensko go-riško direkciio. Po prevratu je prevzela upravo teh gozdov naša Narodna vlada v Ljubljani v organizaciji gozdarskega oddelka s posebnim odsekom za upravo državnih gozdov, Ta oddelek se je 1. 1922. pretvoril v naziv Direkcija šum z isto notranjo ureditvijo. Z odlokom ministrstva za šume in rudnike br. 33.469 od 18. decembra 1924. se je direkcija šum osamosvojila, ker so se posli politične šumske uprave prenesli na oblastne šumarske referente obeh velikih županov v Ljubljani in Mariboru. Pod vodstvom in nadzorom direkcije šum upravljajo štiri šumske uprave s sedežem v Boh. Bistrici, na Bledu, v Kranjski gori in v Kostanjevici kot samostojne gospodarske edinice z lastnimi gospodarskimi elaborati svoja področja. Da šumske uprave laže pregledajo in izvršujejo zunanjo službo, so porazdeljene v gozdno-varstvene okraje: šumske postaje, katerih osebje je nameščeno po vladajočih prilikah deloma na sedežu šumske uprave, deloma v gozdovih samih. Šumske uprave in postaje imajo vse lastne zgradbe za urade in stanovanja nameščencev. Poleg teh imajo uprave še v bližini več ali manj poljedelskega zemljišča, ki služi osebju za deputat, da se lahko služi s to zemljo in da je na ta način neodvisno od okoliškega kmečkega prebivalstva. Službena razdelitev in stanje osebja je razvidna iz priložene tabele C. Službeni posli pri tej direkciji so se do sedaj vršili na temelju avstrijske službene organizacije iz 1. 1873. še do nadaljnega po službenih predpisih bivše avstr, gozdne državne uprave in sicer: L Za šumske postaje: Dienstinstruktiou für die k. k. Förster und die mit dem Försterdienste betrauten sonstigen Organe iz leta 1909.; Velika drevesnica Mrzli studenec, spomladanska dela. Šumska uprava Bled. 2. za šumske uprave: a) Dienstinstruktion für die k. k. Forst- und Domänenverwaltungen iz 1. 1909.; b) Dienstinstruktion für die k. k. Legstattsverwaltungen iz leta 1909.; 3. za direkcijo šum: a) za administracijo: Dienstinstruktion und Wirkungskreis für die k. k. Forst-und Domänendirektionen iz leta 1907.; b) za taksa-cijo: Instruktion für die Begrenzung und Betriebseinrichtung der österreichischen Staats- und Fondsforste iz 1. 1903. odnosno v predelani izdaji 1. 1910.; c) za gradbeni odsek: Bauinstruktion für die Organe der k. k. Staats- und Fonds-forste und Domänenverwaltung iz leta 1887., ki je pa že zastarela; d) za računovodstvo: Dienstinstruktion für die Rechnungsdepartements der k. k, Forst- u. Domänendirektionen. V službeni instrukciji za šumske direkcije je točno ocrtan delokrog direkcije šum in pristojnega ministrstva. Seveda so vse te službene instrukcije deloma izmenjane po novih predpisih; tako ima računovodstvo v organizaciji samostojnega oddelka za računovodstvo in finance pri ministrstvu za šume in rudnike svoj pravilnik iz leta 1928., ki urejuje šumske posle tudi pri direkciji šum in šumskih upravah. Z uvedbo novega zakona o šumah od 21. decembra 1929., ki je stopil krajem junija tekočega leta v veljavo, je ministrstvo že sestavilo vse tozadevne pravilnike, ki bodo v najkrajšem času objavljeni. Pripomniti je tudi treba, da vrši računovodstvo pri direkciji šum tudi vse računske posle za politično šumarstvo obče upravne oblasti za odsek za za-gradbo hudournikov in za rudarstvo. Vse nameščeno upravno osebje ima visokošolsko izobrazbo s praktičnim izpitom za samostojno vodstvo gozdnega gospodarstva po starih avstr, predpisih odnosno že po novih iz leta 1926. za šumarsko tehnično in administrativno službo šumarskih uradnikov I. kategorije. En šumar II. kategorije ima srednjo šumarsko šolo isto s praktičnim izpitom, a vrši posle revirnega gozdarja. Podšumarji (III. kategorija) imajo srednjo nižjo odnosno meščansko in enoletno gozdarsko šolo s predpisano prakso in praktičnim izpitom za gozdno-varstveno in tehn. pomožno službo. Slednjim so podrejeni gozdni in lovski čuvaji, ki se izbirajo v prvi vrsti iz vestnih in sposobnih gozdnih delavcev. Za te so se po vojni otvarjali trimesečni tečaji pri šumski upravi v Kostanjevici. C) Uravnava gozdnega obrata. Smoter vsake gozdne uravnave mora biti, da se uredi gospodarjenje z vsemi gozdovi z ozirom na njihovo izkoriščanje in obnavljanje ploskovno in časovno, pri čemer se morajo upoštevati vse notranje in zunanje gozdne prilike tako, da se pri tem najbolj varujejo in krepijo tla. Dalje se mora uvesti sečni red, paziti na čimboljšo kakovost gozdnih sestojev ter končno stremeti, da se doseže čim boljši finan-cijelni uspeh. Da se ta namen doseže, je treba iskati sredstev v prvi vrsti v racijonalni razdelitvi gozdov in to v administrativnem kakor v gospodarsko tehničnem smislu. Važna naloga gozdne uprave je razdelitev varstvenih okrajev, področij, dalje uvedba gospodarskih edinic (obratnih razredov), sečnih redov in oddelkov s pododdelki po posameznih sestojinah. Oddelitev sečnih redov in oddelkov je izvedena z glavnimi 6 m širokimi in stranskimi 4 m širokimi presekami, kar tvori skupno tako zvano prostorno razdelitev. Ta se mora v gorovju kolikor mogoče dobro prilagoditi obstoječim naravnim terenskim črtam. Vse pa je v detajle urejeno in opisano v gospodarskih osnovah, ki so strogo obvezne za šumske uprave. S tem je dana garancija, da se vodi gozdni obrat po pravilih gozdarske vede in v mejah stroge potrajnosti s kolikor mogoče enakimi letnimi dohodki na množini, na enakih ploskvah in trajno enako letno denarno vrednostjo. Te gospodarske osnove se po predpisih vsakih deset let revidirajo po taksacijskem odseku direkcije šum ter se znova predpiše gospodarstvo za naslednje desetletje. V posebni tabeli kaže pregledni izkaz sedanje stanje uravnavnih elaboratov z določenimi gospodarskimi edinicami. Kako izgleda struktura vseh gozdov po stanju začetkom desetletja obstoječih revizijskih operatov, se lahko razvidi iz preglednega izkaza starostnih razredov in predpisanega desetletnega etata po užitkih: glavnem, medčasnem, slučajnem in izvanrednem in to po šumskih upravah (tabela D). V zvezi s tem je izkazano v posebnem pregledu (tabela E) bilansirano stanje izkoriščenega materijala v razdobju 1919—1929 v posameznih šumskih upravah ter letna razpoložljiva lesna množina v tabeli F s tanjem začetkom 1. 1930., ki se bode izkoriščala še za ostalo dobo desetletnega sečnega načrta. K vsaki gospodarski osnovi spadajo kot bistveni evidenčni pripomoček gospodarske karte v merilu 1 : 5000, a za izvedbo desetletnega gospodarskega načrta služijo sestojne sečne karte v merilu 1:20.000. Lovska koča v Krmi: V kraljestvu gamsov pod Rjavino Šumska uprava Bled. Tabela D. Pregledni izkaz starostnih razredov in predpisanega letnega etata za posamezna desetletja. m o m m m o o m p- o co o tj- cd oo o oo co ci «i 00 co rf CO co oo es co ^ t^ o m Т-« t-h i—( Tf O Ш Q\ O' O CO ТЧ oo O Cd CO чО 1 O (N 00 (N O' Ci in I O ^ O 1П o I h ci d h in O' co o m m 00 (N O' co m co co T-H O ^ co о co ^ CO 00 oo m t'- Г" O I o T—i I o чО Cd I 00 ^r CO h O T—i T—< o O' o 00 ON Cd O* o o cd cd o o co o oo o o o o co n- m cd 00 I co Ov V© *-< rf I o co o Cd cd m oo cd r- ai i æ 2 g 00 o co co r- oo ON in O t o oo oo cd co co T-* o O 00 O O in On On I I rf ci f— I I O T-I o T—< 1-1 1-1 Skupaj , . 1935 Skupaj . . 1 1932 1932 1932 Skupaj . . -rt O 1922 1922 1922 1927 1925 1925 1925 1925 40 VO 50 50 50 50 CN CN CN CN CN CN 05 05 05 05 05 05 1-H 1—1 1—1 1-1 !—• T—< 1926 1923 1923 1923 Suha riža v Belci (Kuri graben) Šumska uprava Kranjska gora. Za izvajanje gozdno gospodarskega obrata imamo v glavnem tri načine gospodarskih edinic (obratnih razredov): a) oplodnje sečnje, b) prebiralne sečnje in c) gozdno zaščitne predele. V kakem razmerju so te gospodarske edinice izvedene pri posameznih šumskih upravah, se vidi na tabeli gozdno uravnanih elaboratov (tabela G). Pred par desetletji se je gospodarilo v gorenjskih gozdovih z golimi sečnjami na velikih ploskvah. Tako so nastale obsežne frate (poseke), ki se dajo le z velikimi stroški in trudom pogozditi, pri lem ostanejo tla še dalje časa nezavarovana in se poslabšajo. Tako obsežne frate opažamo iz te dobe še na Pokljuki in Jelovici. Po letu 1913. so se take gole sečnje opustile in se uvedle oplodnje sečnje z različno dolgo obhcdnjo, a s kratko (10 letno) pomla-ditveno dobo. Če se gospodarstvo drži te pomladitvene dobe, se morajo gotovo v večini slučajev še naravno ne-pomlajeni prostori v golo posekati; če se to ne izvede, pa ni mogoče doseči desetletnega etata po masi. Zato se bode moralo gledati, da se pomladitvena doba raztegne še na več let, tako da se do končnega poseka lahko uporabi več semenskih let za naravni pomladek in da se v desetletnem načrtu predvidi še več oddelkov za glavni užitek. Prebiralne sečnje (navadno v 120 letni obhodnji) so predpisane v visokih in zelo eksponiranih legah, tako da se v tej dobi na celi površini izvedejo sečnje v presledkih po več desetletij. Zaščitni gozdovi se večinoma prostovoljno ne izkoriščajo, nego se izkoristi samo slučajni užitek, ki se mora odstraniti iz gozda v svrho ohranitve zdravega sestoja. Nega setoja se prične že pri 20—30 letnih kulturah s trebljenjem zamorjenega, pregostega materijala. Ker se ta pač ne izplača, obremenjajo ta dela kulturne kredite. Pozneje se uvedejo redna prered-čenja s posekom od 5% do največ 10% vsega lesa. Pri prebiralnih sečnjah se preredčenja omeje na izsek podrejenega sestoja. Letni sečni program se izvede na temelju sečnega predloga, ki ga sestavi šumska uprava za dotično leto v okviru desetletnega sečnega načrta v gospodarski osnovi ter ga direkcija šum pregleda in odobri. Šumska uprava ima prosto roko pri določevanju sečišč, toda vpoštevati mora vse prilike, ki imajo vpliv na gospodarsko pravilno uvedenje sečenj, na denarni uspeh. Potem se mora izvedba sečenj točno dokazati in ti podatki služijo za tehnično knjiženje v gospodarskih knjigah. Gospodarske osnove predvidevajo v desetletnem kulturnem načrtu kulturna (vzgojna) dela. Na temelju odobrenih kreditov, ki se morajo pravočasno predvideti v budžetu, se napravi letni kulturni predlog in po odobritvi s strani direkcije se kulturna dela izvedejo. Priložena tabela I nam v preglednem izkazu predočuje, katera kulturna dela so se izvršila po posameznih šumskih upravah. V glavnem se kulturna dela predlagajo: I. Za pogozditve potom saditve in setve a) v starih, odnosno b) v novih sečnjah. II. Za gozdne drevesnice. III. Melioracije. IV. Pomožne kulture (gojitev sečišč, nasadov). V. Meje, varstvo gozdov. Odkrivanje prvotne arhitekture iz 1. polovice 13. stoletja v kostanjeviški samostanski cerkvi. Šumska uprava Kostanjevica. Tabela G. Pregledni izkaz posekanega materijala napram predpisanemu etatu v razdobju 1919—1929 v primeri z določenim etatom > več 1 manji CD l' 4“) 4 P =f CD 4 CN s-c 0 Celokupna množina, ki je na razpolago za 1 leto preostale gospodarske dobe 4 29.651 11.838 J 19.111 16.066 7.607 253 84.526 j d) S vÖ CN 00 o g S 4 5 -O 43 N cd Skupn etat E § 1 4 05 m CN S CD CN o’ CD 00 Гогеј je še na razpolago za ostalo dobo desetletja povpr. na leto O g g r— 00 g 00 4 O o "<5 a o o. g 4 1 S 4 g S t-_ m CN CD O O in cd p < pm d) cd M j* C/3 O a S CN m CD 00 00 ON :c >N 3 --i .21 0 ? a) «? S 00 On ON S O lednîjs 1 s CN On 4* g m 00 0 I> 00 0 4 od ’S s 43 d) og| as a ■4 Oh On O 00 m O cd’ d) co §. BAJQ E 1 4 O g 1П 00 4 00 CN 0) .2 >N 0 pS d) 2 «d 13-1 3 >0 0 1.100 350 1.350 3.300 460 b.560 Sd| •o. Ш s CD П1 OH 5 g c 6 pg 0 " g Q 6 N CD S 2 a > Alii mr 9.805 1.063 1.743 1.040 00 CD CD 2 11.928 }jasod 1U -Bsidpajd iaiaq O 1 4 m On CN 1 288 0 CD* 6.983 > >N 0 *5" 43 N 1 к NO CD O 4 CN g ’5 'S cd d) a. 3 p« C/3 S) 43 p vO CD ČN t" 1П 00 43 N So 43 N & ČN CD 4 P H5 g a N cd u § >0 cd >N 3 :i *3 Do inkl. 1929 se je posekalo p m 39.610 9.373 19.619 1.779 6.029 CN O 67.792 > id J3 co > CN g 43 N & *■§ cd 3 cd s o o S 43 cd CN CD jd cd N S S û) C -s a cd S ! Ih Q E § 4 cd On CD* NO NO* CN CD O in >co 0 •R 0 g CN Ö 4 4 4 cd cd 5 O 43 On’ CN O "m ЈЛ > rt4 S CN O 43 I-’ N 3.400 u d) > чз g 1П Cd u o ’OO O o CD â Ü »N g cd .E .2 6.030 i 47.540 cd c Do inkl. 1929 se je posekalo 5.878 2 .868 d) Skupaj р^ C/3 ‘5 O co cd > cd Vh a з g 4 g 43 17.794 1 CQ cd > cd Ih a On 4 On’ 4 JÄ ‘c cd Ih « 4.893 43 $ 4.938 1 26.479 cJ .2 >N O G 2 U 0) co d) >0 d) V) O '1 Ì % O a 3 _o % 3 S cd >0 43 plm 42.421 CN 3.2 K 4 75.6K p* S 3 >5 d) co p* OJ S iz preredćenja, trebljenja Drva E 1 43.035 j 7.650 j з cd p* co 6 s cd Ih a D 1 3.597 j cn u a 3 cd p^ co g 1 3.835 1 67.834 S Dopustna sečna množina 51.000 20.515 35.600 4.600 11.020 O 122.905 cd >o 43 S Poraben les Oh cd c/3 s »CO K CD vÖ *4 CD O * 39.733 C/3 E 3 »co g 4 4 s >CO S 58.637 c "to a 0 cd (h Ö 0 Torej je še na razpolago za ostalo dobo desetletja povpr. na leto 35.109 10.760 17.967 13.386 6.665 m CN 84.138 1 52.260 1 1 13.482 1 48.758 1 89 5.260 1 125.704 C g Pred- pisani posek g «? m cd .Ü Ö >0 Û) V) iS 3 Po inkl. 1929 se je posekalo plm CD 4 m 5 25.482 89.833 49.242 35.042 1.591 CD CD n- OO’ m « g 1 ON 4 s § ON O O G 'ТЗ p2 d) Vh n. cd 3 a 0 Q Î 0 CD 0) 3 p* Л S O CD CN CD CN 4 g CN S IH CD O Krajevna dopustna sečna množina g r- O 00 O vO O 4 m CD O m ON O m 0 n- P* >g 0> CO > 3 co g 4 g vO 5 4 g 4 CN CN CD 4 CN 00 ■ E CN CN 00 0 H-* >N Û) a co D >o o> co -S d) Q C plm 85.288 j 96 86.187 1 15 r^’ O t"- 4 CN — in 4 443.586 1 191 cd »H 4) 43 ajia^asap eZ 1922- 1931 1927- 1936 1925- 1934 1923- 1932 1926- 1935 1926- 1935 JS O H-» '.N D 0> co 2 ~ O Oh S 2 g CN 4 O CN H > cd .31 il iohinjska Bistrica državni gozdovi 1 N •OX cd ^ O 0 •-H •« > •= cd "O Ih N a« Kranjska gora državni gozdovi 0 Pred- pisani posek 1 226.710 j 1 109.302 1 nO CD CN O H 1 39.854 1.236 1 1 89.060 1 658.898 Šumska U] CQ 5 cd :š6 •g-s Bled ersko-zakladn -Sl-e 3 л §2 -H co V) N 0 i ti rt -0 •33 ■5-3 2J « a 3 p* co rr. O 4 On nA On ÇQ > m > > alqopze^j 2 S S S ? On CN ON O CN O ON S ON š S >| Bqi!A3}s еирзу - CN CD 4 Tabela J. Pregledni izkaz o izvršenih kulturnih delih od leta 1919 do 1929 po šumskih upravah. 00 o CN 00 m CN g g O CO G.* Č» Čl CN in ò 00 Q-VCO G O 1 00 CN CO O; CO o CO -T s Q 00 -Č r-‘ o? ci vd СЛ w O CN r- O CO rt^ in o g g m o CN o Si "co 'Z —< io r- © <0 rt rt >v> 1 CN O *-« 00 o m o 00 ~ o k Q m’ ci Ö ci CN ga Vi 00 rt- 00 in CN •S .s si & c 5 S 00 00 r- Г'- g m o »-H m CO - rt >u > .‘2 o 2 s -a JS in r-■rt- co co čo rt- h- ĆN O Ò 2 >CJ -C Û) Js-a «* G — C C — .SL dvodni jarki E 1 1 1900 1 7118 o O O' co CN rt- 5 O 00 CN Js Ò Ó ČO ČN ČN >g Г» CN 00 On j- Q —’ rt-’ od od Ö c/) CN CN CN r o 'c Û» š 3 1 1 i 1 g čo o « C 1/5 •3° O O On Г o m O in m Č> ČO ih rt ČN rf CN 00 CN O 00 00 On I CO CO rt CO in rt rt 00 b> g O vb *o J 00 rt* On 00 rt On »H Q —m* cd On’ o rt’ V) rt CO m O 6 g 'rt te te sadike tisoč 16509 12511 g ih CN 246-20 54382 > S O CN On CN 00 CN S *s rt rt Ó rt b> J3 и CO vO m 1 a (X CD g S 1 1 1 1 i O o V) in o CN Ш m CN O o 'S te te ■ao On Č-CN CN ih rt čn g Ö » CN O O O o s CN On Vi _o CN П-sO čo 5 ČO a > ‘ •> •g ; «m 03 . "S -g . 03 N rt o o . ‘C 'os Si â_ ä o. ■W • -* M •— > ’S rt > w. C o Л ‘3 J2 V) e ® "0 -d 2S n ■— S 03 J2 2 rt N â’S *3 rtS â rt И N •- .sl Ž 3 '2 3 >сл - 03 Jî &> te g ~M « 45 2 o S и « ‘C S S a s *H O > 03 > > 03 > o 1 G o 2 ogi 2 ogi ■rt* _ On CN O CN 2 o gì Cu O® On O O' On rt On On 03 On On 03 O- « Opomnja 4 HP dinamo-stroj za električno razsvetljavo ’) last najemnika; last najemnika je tudi en stroj za brušenje 1 dinamo za razsvetljavo in 1 stroj za brušenje Kapaciteta žag glede letne množine razrezanega materijala 15000 plm pri 10 urah 800—1000 plm pri 10 urah 4000—5000 plm pri 10 urah 10.000 plm pri 10 urah 600 plm pri 10 urah glede vodne sile 106 HP Francis-tur-bina s hidravličnim regulatorjem 22 HP turbina 45 HP turbina s transmisijo 50 HP turbina in 80 HP turbina z regulatorjem 8 HP vodno kolo Kategorija žag Na vodno moč ? P P P Vrsta in število žag 3 polnojarmeniki in 3 krožne žage 1 venecijanka s 3 klinami in 1 krožna žaga 1 polnojarmenik ]) 2 krožni žagi ') 2 polnojarmenika 1 krož. žaga za kantinale 1 prikrajševalna žaga 3 krožne žage 1 žaga samica Lastnik žage Verski zaklad Î P P P Okoliši, kamor spada žaga Šumska uprava Bled Šumska uprava Boh. Bistrica P P Šumska uprava Kranjska gora Kraj, kjer stoji žaga Fortuna Stara Fužina Boh. Bistrica Soteska Belca Tek. štev. - CN CO ■rt- 1Л Izdelovanje bukovih dog v odd. Opatova gora. Šumska uprava Kostanjevica. Za umetno pogozdovanje se vzgajajo potrebne sadike v gozdnih drevesnicah, Njihovo stanje s koncem junija tekočega leta se vidi iz tozadevnega preglednega izkaza (tabela K). Danes prevladuje umetno pogozdovanje, deloma radi prekratke pomladitvene dobe, deloma radi obstoječih velikih frat, zlasti po zadnjih vetrolomih iz leta 1923. in 1926. Da se na prevelikih kulturnih stroških prištedi, morajo šumske uprave večjo pažnjo posvetiti naravnemu pomlajevanju in po tem uravnati sečenje. Pri tem se pa Iščejo nova pota, da se manjša razdorno delovanje nevarnih vetrov, odnosno da se vetrolomi skrčijo na najmanjšo mero. Pri umetnem pogozdovanju se na Gorenjskem vzgaja in posaja v pretežni množini smreka, a v manjšem obsegu mecesen, na Dolenjskem pa hrast kot glavna vrsta, a poleg njega pa še nekaj plemenitih listovcev poleg smreke, jelke ter mecesna. V sečišču se presade spomladi dve- do štiriletne presajene ali nepresajene sadike v kvadratu IV2 m razdalje, tako da se računa reducirana površina s 4500 sadikami na 1 ha. Proti nevarnosti, da pašna živina precej sadik pohodi in odgrize, se sadike zavarujejo na ta način, da se zakoličijo s 3—4 krepkimi količi, ki se zabijejo okoli njih. Seve ta izvedba zelo zviša kulturne stroške, ima pa siguren uspeh. Tudi izvršena kulturna dela se dokažejo koncem leta in dokazani podatki slušijo za evidenčni vpis v odnosne knjige. D) Gozdno gospodarstvo. Gospodarstvo z gozdovi se vrši strogo po odobrenih gospodarskih osnovah in revizijskih elaboratih; izkorišča se samo predpisani letni etat. Če se prekorači etat, se pa mora v ostali dobi prištediti v okviru desetletnega sečnega načrta za dotični gospodarski objekt. Na temelju odobrenega sečnega predloga za dotično leto vpelje šumska uprava sečnje sama. Ako se les proda na panju, izvrše posek kupci, drugače pa podelajo les šumske uprave v lastni režiji ter ga podelanega prodajajo. Po končanem poseku in ko je materijal pripravljen na mero, se točno izmeri po sortimentih; podatki se vpišejo v številčne knjižice, ki služijo kot računski dokument za obračunavanje prodanega lesa. Vnovčenje glavnih gozdnih proizvodov se vrši deloma s prodajo brez licitacije po odrejeni šumski taksi; kdaj, je v novem gozdnem zakonu točno navedeno. V pretežni večini pa se vrši prodaja potom pismenih licitacij. V režiji podelani materijal se običajno proda loco gozd, samo v nekoliko slučajih se je ta materijal prevozil na oddajna mesta: na žago odnosno na bližnjo železniško postajo. Zanimanje za te glavne gozdne pridelke je zelo veliko in je zato razumljiva huda konkurenčna borba pri vsakoletnih razpisih. Pred prvo železniško zvezo na Gorenjskem leta 1870. so bili glavni izkoriščevalci teh gozdov rudniki in njih fužine. Nahajali so se v Bohinjskem kotu in okoli Jesenic. Rabili so samo oglje in jamski les. Sekalo se je prilično, brez reda in načrta. Stanje se je zboljšalo, ko so se okoli 1870. leta začele urejevati servitutne pravice in so se s tem gozdovi začeli redno izkoriščati. S prvo železniško zvezo čez Trbiž so se začeli zanimati italijanski lesni trgovci za te kraje; vendar se je lesna trgovina začela razvijati šele leta 1906., ko se je dogradila bohinjska železnica, ki je zvezala Trst čez Gorico z Jesenicami. Že preje je imela Kranjska industrijska družba za lastne potrebe zgrajene žage. Lesni materijal se je brez težav prodajal, ker so lahko tuje inozemske firme razžagale ves v gozdu nakupljeni les na teh žagah. Državna avstrijska gozdna uprava je takoj spočetka, ko je prevzela te gozdove, hotela pritegniti tujo lesno trgovino s tem, da je sekala les v lastni režiji ter ga tudi spravljala na lastne žage in tu prodajala. Po prevratu so se te razmere veliko zboljšale. Domači mali lesni trgovci so se zavedli, da si Šumska postaja Mrzli studenec. Šumska uprava Bled. Tabela K. Pregledni izkaz stanja gozdnih drevesnic koncem meseca junija 1930. Od cele površine, določene za obdelavo, odpade na sadike na večletne •mon 0001 л ОТТЛ0 s Olldn^S P 0 s 0 £ uasal ‘}se.U[ u3S3oecu B51I3! s \ 00 1 00 1 00 e>j3iius 1 s 1 is is na triletn. iz 1. 1927. •Ш04 00Ш л O|XA0}S OUdli^S I g. g 1 1 i# 1 r .1 J 05 *Л J i'- 0 or O rH r-< l- ” s 51 I 2 S uasal ‘;seji( IN B 2 2 2 2 2 2 u3S3oeui 1 or 1 CO 1 00 E^pl 1 1 Š Š P 1 Š T s e^sjuis s ß s 1 1 s š 1 k p rH g 1 1 2 S 1 na dvoletnice izl. 1928. | •П104 OOOT л орл0^?’ oxidn^s 2 0 Џ s 1 1 1 s B g 1 g g 1 s a g čo uo P S P g ^ Џ 53 1 uasal ‘редц E 1 2 i 8 U3S3oeui 1 k 1 s 1 g 1 g 1 h E3II3! 1 1 2 h 1 S 1 š e>j3juis I p 1 ! 1 S $ g g rH (M ß s '1 r 1 3 3 1 05 1-0 (M 1 g i. p i na enolet. iz 1.1929 Ш04 onül л ominös J s p 53 s ” Џ s 2 III « g £ g Ï J J I J ® i— čo 50 rH CO 05 J £4 1 g g p g uasal 'рвдц a 1 3 s Ì3 U3S3DUUI 1 1 1 is S ir Г—1 0-1 i 1 1 s Ш g s g 10 T* I UO Ejjpj e^sjuis ß S s g s g m 1 1 1 Ï s š s J ? J S 2 S O 05 lO (M 1 J 2 i na setev iz 1. 1930. I •Ш04 ouoi a ojiaois 0 .dnu*- uasal ‘)SBjq a 1 % i ! U3S30BUI ß 53 s š ! 1 1 is Š 5 g 1 2 04 1 3 s g 05 Џ Џ g s P S T S Tt< E5J131 p p g s p 1 ejpjuis 9-80 52*50 18-80 S s lili š i§ s g 2 ItO 2 1 2 Š3 S s 1 « i s § I ÜO i Od tega odpade jojsojd rostro -EjndlUEUI EU СЧ B g S s 2 S š k s 3 n ° S 2 1 1 1 1 g 3 fe g g rH CO to -ШЛ315 B30îl3I (M ro 1Л чО l> 00 CT' 0 11 12 13 14 15 VO I> T-H •rH rH 00 Tabela M. Pregledni izkaz materijala, izdelanega v režiji od 1. 1922. do 1. 1929. ter dohod- Les za tehnično porabo Drva mehek (smreka, hrastov jelka, masecen) in drugo 1 Foslovno Šumska uprava Oglje leto hlodi, stavbni, jamski tesan hlodi za hlodi trda mehka (trami) in drugo pragove in drugo plm plm p m plm q I 1922/23 3.711-— 101-80 — ~ 200'— 537"— 7.468-- I 1923/24 u 16.765-28 — — — — 664-50 2.434-74 58-53 I 1924/25 00 s 6.537-52 335-56 — — — 1.547-73 2.774-72 0-20 I 1925/26 Jd V) 8.453-25 — — — — 665 16 2.034-99 1 1926/27 C .E 9.759-60 — — — 178-63 619-26 2.909-03 1 1927/28 m 8.958-75 — — — — 636-29 1.954-47 36-72 I 1928/29 7.721-83 — — — 25 06 1-030-47 2.862-43 11-77 Skupaj . . 1 61.907-23 437-36 1 — 403-69 5.700-41 22.438-38 107-22 I 1922/23 . obenem 1 s 10.189-81 — — _ 1.435-44 188-50 j 1923/24 j Kranjsko goro 28.070-63 — — — — 2.944-93 71-82 — _ I 1924/25 Bled 10.817-10 — — — — 539-05 116-— — j 1925/26 19.711-34 — — — — 4.884-80 49-- 1 1926/27 21.71101 — — — — 140-79 33-— — — 1 1927/28 13.400-25 — — — — 2.719-86 — 71-66 — 1 1928/29 9.748-55 - — — 2.112-29 322-20 98-43 Skupaj . . 113.648-69 — — — — 14.777-16 780-52 170-09 — I 1924/25 a 5.306-97 — — — — — 75-80 j 1925/26 S, -S И 'g *1 M 4.331-90 — — — — — 259-05 60-36 j 1926/27 6.300 11 — — — — 389-05 — _ I 1927/28 5.634-93 — — — — 1.157-50 — 1 1928/29 4.895-49 — — — 36-18 914-65 1.931-20 Skupaj . . 26.469-40 — — — 36-18 2.461-20 2.190-25 136-16 — 1 1922/23 — - 959-40 — 1.209-27 8.528'- I 1923 24 o 106-72 — 715-04 — 2.378-95 — 8.643-75 — 365-77 I 1924/25 — — 566-39 — 837-64 — 10.259-20 — 1 1925/26 g •s — — 933-02 — 503-95 — 11.598-15 _ j 1926/27 o M — — 1.067-34 bukov 241-36 820-52 — 5.576-40 371-50 142-35 1 1927/28 — — 1.117-19 — 990-23 10.154-90 124-50 1 1928 29 hrastov 13-72 — 1.155-56 65 — 1.535-65 — 6.416-50 Skupaj . . 120-44 — 6.513-94 306-36 8.276-21 — 61.176-90 496-- 508-12 Celokupno . . 202.145-76 437-36 J 6.513-94 306-36 8.716-08 22.938-77 86.586-05 909-47 508-12 kov in izdatkov in kalkulativnega čistega dobička režijskega fonda po šumskih upravah. Skupna množina v režiji izdelanega materijala . Dokazana zkoriščena množina gozdnega materijala V režiji izdelano v Dohodki Kalkulativni čisti prihod 1 obstoji iz: šumske takse čistega dobička trdo mehko skupno plm plm °/. Din Din Din Din 5.054-20 3.901-35 8.955-55 41.015"— 21-83 1,624.765'— 461.023-12 1,095.806-24 67.885-64 I 1.582-58 16.923-49 18.506-07 65.361 •— 28-31 3,218.182-04 982.570-64 1,405.377-73 830.233-67 I 1.803-57 7.105-44 8.909-01 35.858'— 24-84 1,098.677-54 384.236-51 571.283-83 143.157-20 I 1.322-74 8.553-02 9.87576 48.698-— 20-27 1,266.514-12 280.161-94 759.010-65 227.341-53 1 2.069-50 9.852-49 11.921-99 50.375"— 23-66 1,462.707-21 384.947-85 820.722-78 257.036-58 I 1.270-41 9.090-91 10.361.32 38.694"— 26-77 1,873.466-09 279.035-29 1,269.578.52 324.852-28 I 1 885-64 7.888-17 9.773-81 36.709"— 26-62 2,173.929-73 284.653-72 1,016.295-49 872.980-52 I 14.988-64 63.314-87 78.303-51 316.710"— j 24-72 12,718.191-73 3,056.629-07 j 6,938.075-24 | 2,723.487-42 I 122-53 10.405-13 10.527-66 56.811-— 18-53 3,673.254-82 578.447-77 2,183.093-26 911.713-79 I 46-68 28.512-37 28.559-05 60.487'— 47-22 4,670.979-45 943.684-08 2,121.810-92 1,605.484-45 1 75-40 10.897-96 10.973-36 23.226'— 47-29 1,129.330-47 318.482-09 531.264-30 279.583-27 1 31-85 20-444-06 20.475-91 33.387"— 61-32 3,012.534-83 456 409-92 1,818.870-21 737.254-70 I 21-45 21.732-13 21.753-58 33.747"— 64-46 3,382.236-27 475.932-26 1,966.226-76 940.077-25 1 13.879-89 13.879-89 23.966'— 57-91 2,941.095-61 401.083-33 1,931.709-48 608.302-80 I 209-43 10.065-39 10.274-82 18.243"— 56-31 2,779.546-05 789.184-45 1,074.114-07 916.247-53 I 507-34 115.936-93 116.444-27 249.867'- 46-61 21,588.977-50 3,963.224-71 11,627.089-00 5,998.663-79 1 5.382-77 5.382-77 14.860"— 36-22 811.860-21 172.084-05 364.115-08 275.661-08 1 168-51 4.392-26 4.560-77 11.960'— 38-12 648 157-83 146.284-54 440.963-88 60.909-41 j 6.358-47 6.358-47 13.896 — 45-75 972.167-85 185.269-47 525.975-02 260.923-36 I 5.808-56 5.808-56 18.450"— 31-48 1,208.958-53 202.099-64 552.129-11 454.729-78 I 1 120*40 5.032-69 6.324-15 13.006-- 48-62 1,530.202-72 287.458-76 631.324-21 611.419-75 I 1.459-97 26.974-75 28.434-72 72.172-— 39-41 5,171.347-14 993.196-46 2,514.507-30 1,663.643-38 1 7.711-87 7.711-87 1,119.043'- 391.699-51 430.379-87 296.963-62 I 8.815-78 106-72 8.922-50 1,259.864-— 503.809-52 359.429-75 396.624-73 I 8.072-51 8.072-51 1,113.421-91 626.818-20 269.091-02 217.512-69 I 8.975-77 _ 8.975-77 60.411-— 92-53 1,091.690-16 594.798 70 343.730-58 153.160-88 1 954.469-38 490.476-62 381.104-19 82.882-57 I 5.753-88 371-50 6.125-38 8.708-11 124-50 8.832-61 1,082.172-97 659.505-14 338.073-19 84.594-64 I 7 247'76 13-72 7.261-48 1,041.605-83 454.063-34 319.852-89 267.689-60 I 55.285-68 616-44 55.902-12 60.411-— 39-92 7,662.267-25 3,721.171-03 2,441.66149 1,499.434-73 I 72.241-63 206.842-99 279.084-62 699.160-— 92-53 47,140.783-62 11,734.221-27 23,521.333-03 11,885.229-32 I lahko osvoje mesta, ki so jih zavzemali do takrat tujci. Nastala so nova podjetja, zgradile se nove žage, ki so vse računale na les iz teh eraričnih gozdov. Seve je posledica nezdrav pojav prehude konkurence, a k temu pride še dejstvo, da gorenjske šumske uprave razun kompleksov okoli Kranjske gore, lahko ves svoj letni etat razrežejo na lastnih žagah. Tako ima šumska uprava v Bohinjski Bistrici žago v Soteski za Jelovico, v Bohinjski Bistrici in Stari Fužini za bližnjo okolico, uprava na Bledu pa žago Fortuno v občini Gorje za Pokljuko in Mežakljo. (Tabela L.) Baš radi te hude in nesolidne konkurence je treba razumeti izredno visoke dosežene cene. Vsa ta podjetja trgujejo le s polizdelki. Seveda z narodnogospodarskega stališča bi bila zaželjena racionalizacija in razvoj finalne industrije. Rešiti je treba pri tem samo vprašanje izvedljivosti tako, da se zagotovi dobava surovin za dolga leta vnaprej. Ležišče v odd. 67 g - Sajenje in zakoličenje. Rudnopolje. Šumska uprava Bled. Ker se je zboljšal lesni trg, je drž. gozdna uprava skrbela za dobre izvozne prilike teh gozdov. Zgradile so se glavne izvozne ceste na Pokljuko in Mežakljo, izdelal se je projekt otvoritve Belce, trasirala cesta iz Bohinjske Bistrice na Jelovico in še druge sekundarne ceste. Vsi ti projekti se niso še uresničili razen ceste na Mežaklji, ki se je zgradila v letih 1927—1928. na Petelin. Sedaj se gradi cesta po dolini Radovine, po kateri bodo imeli gozdovi v Radovini zvezo z erarično žago na Fortuni; poleg tega bo vezala ta cesta Bled z dvornim loviščem v Krmi. Žičnice Pantzovega sistema na lastno težo z nosilno in vlačilno vrvjo je zgradila svojčas še Kranjska industrijska družba za prevoz oglja v dolino; pa še sedaj dobro služijo za proženje lesa, drv, lubja v dolino. Solidno žičnico je prva leta po vojni zgradila šumska uprava v Kostanjevici za prevoz materijala z Opatove gore v Mačkovec. Radi dobrih zim je običajen na Gorenjskem zimski izvoz, na Dolenjskem prevladuje izvoz poleti. Na Gorenjskem je omeniti še plavljenje v Savi-Bohinjki od Podkurita, odnosno od Soteske na lastno žago v Soteski ter od Zgornje Radovine po istoimenskem potoku Radovini do spodnjega dela, kjer stoji električna centrala, od tu pa gre les na vozovih na žago. Na tem mestu, kot tudi v Soteski, se nahajajo bolj primitivne grablje, kjer se lesni materijal zajame in potegne iz vode. Na ta način spravljeni les precej trpi na kakovosti, zlasti če že popolnoma suh leži dalje časa v vodi. Zato se polagoma plavljenje opušča ter se skuša čimveč izvoziti po suhem. Lastna režija obsega podelovanje lesa, drv in drugih proizvodov v gozdu in deloma njihov prevoz na oddajališča na račun šumske uprave. Lastna režija se je že pred vojno izvajala, a po vojni samo nadaljevala. Tež-koče so bile za časa inflacije radi vedno nedostatnih budžetnih kreditov. Olajšanje je prišlo šele z osnovanjem obratnega kapitala v letu 1922., ko je poseben pravilnik uredil to režijsko poslovanje. S tem so bila denarna sredstva zagotovljena in lastna režija se je šele na tej podlagi mogla razvijati. Zakonito podlago je dobil ta režijski fond v finančnem zakonu leta 1928/29., na podlagi katerega je Ministrstvo za šume in rudnike izdalo v februarju leta 1929. »Pravilnik o izkoriščavanju državnih šuma u sopstvenoj režiji.« Razvoj režijskega poslovanja po masi in skalku-lirani denarni vrednosti ter bilanca dohodkov in izdatkov se razvidita iz posebnih preglednih izkazov (Tabela M in N). Do sedaj se je lesni materijal po-delaval in tudi prodajal v gozdu, v manjši množini tudi v režiji izvozil. Ker pa stoje odgovorni šumarski organi na edino pravilnem in upravičenem stališču, da poskušajo šumske uprave ves letni etat same izdelati v gozdu in da imajo šumarji tako proste in neodvisne roke za pravilno izvedbo sečenj po postulatih sodobne gozdno-gospodarske vede, se izvoz v režiji ne forsira. V svojem področju je imela direkcija šum dve dolgoročni pogodbi. Daljša osemletna (od 1922 do 1930) je bila v zvezi z vzpostavitvijo nove moderne žage v Soteski, ki je dne 11. aprila leta 1921 pogorela. Poleg te je bila po vojni na daljšo dobo let oddana perijodična eksploatacija kompleksa Belca, ki je pa tudi že bila pred par leti zaključena. Za prodaje po šumski taksi obstojajo predpisani tarifi. Pred vojno, ko so bile ustaljene razmere, so veljale stalne tarifne cene, ki so se smele edino na zgoraj prekoračiti. Po vojni so pa vsled takratnih razmer cene vsak čas nihale. Zato ima direkcija tarifne cene za prodajo v minimalnih iznosih, ki se jih k večjemu sme povečati, a ne znižati. Poleg tega obstoje še tarifne cene za razna gozdna dela v maksimalnih iznosih, ki se na zgoraj ne smejo prekoračiti. Prodajo gozdnih proizvodov samo urejajo pri direkciji običajni »Splošni pogoji za prodajo lesa, drv in drugih pridelkov iz državnih in verskozakladnih gozdov«. K vsakokratni prodaji teh proizvodov se običajno določijo še posebni pogoji, ki niso predvideni v »Splošnih«, a so potrebni za brezhibno izvedbo kupoprodaje same. Splošni prodajni pogoji predvidevajo tudi popust na pogodbenih cenah v 3 stopnjah od 10%, 15% in 20% in to po tem, kakšni in koliko je pogreškov, ki so v posebnem seznamu točno navedeni. Popusti na cenah se dovoljujejo samo na žagovce od 20 cm naprej. Pravilnik o izkoriščanju državnih gozdov v lastni režiji predpisuje za male prodaje režijskega materijala cenovnik, ki se mora dvakrat na leto predlagati v odobritev. Tu se vpoštevajo samo tržne cene. V tardili je uvedena nekaka standardizacija sortimentov po šumskih upravah. Sortimenti odgovarjajo še izza Avstrije laškim, tržaškim uzansam, po katerih je uravnavala i ljubljanska borza za blago in vrednote svoje obče in splošne uzanse za trgovanje z lesom iz leta 1925. Vpoštevajoč različne izvozne prilike: oddalje- nost, slaba pota i. t. d., razdeljujejo tarifi vrednost materijala v gozdu po vrednostnih razredih od najboljšega (I.) do najslabšega (VI). Delavske razmere so pri gorenjskih šumskih upravah ugodnejše kot v Kostanjevici. Na Gorenjskem je neposredna okolica zelo obljudena ter daje zadostno dobrih gozdnih delavcev na razpolago. Ženske moči so za kulturna dela cenejše. Za vožnjo po zimi so na razpolago kmečki vozniki, ko kmetje itak v tem času nimajo drugega dela. Na Dolenjskem se uporabljajo za gozdna dela bližnji Hrvati Ličani. Dela se v gozdu oddajajo večinoma v akordu potom ustmenih licitacij. Izvedba raznih del: zgradb, popravil in drugih vzdrževalnih del se vrši praviloma v režiji pod vodstvom odgovornih šumarskih inženjerjev-šefov šumskih uprav. Na stalnih prometnih napravah: na žagah, žičnicah je redno zaposleno kolikor toliko vedno isto osebje, ki ustreza radi dolgoletne zaposlitve vsem zahtevkom. Delavstvo, razni dnevničarji, vse je zavarovano na podlagi zakona o zavarovanju delavcev iz leta 1922. pri bolniški blagajni za bolezen, za onemoglost, starost in smrt ter zoper nezgode. Drugih obveznosti z zaposlitvijo teh delavcev nima državna gozdna uprava. Tačas znašajo moške dnine 40—50 Din na Gorenjskem, a okoli 30 Din v Kostanjevici; ženske dnine znašajo 20—30 Din. Vozniki služijo na dan okoli 100—120 Din. Obrtniki in kvalificirani delavci so dražji in se mezda giblje od 50 do največ 70 Din. Za tako v sebi zaokroženo posestvo, ki ga upravlja direkcija šum v naši banovini, so poleg glavnih dohodkov na lesnem materijalu in poleg drugih stranskih dohodkov gozdarstva zelo važni in precejšnjega gospodarskega pomena dohodki iz postranskega gospodarstva. Tu je treba v prvi vrsti imenovati dohodke era-ričnih žag. Pri bohinjski upravi donašajo lepe svote tudi žičnice. Pri Sv. Janezu ob Bohinjskem jezeru ima direkcija lasten hotel, ki pa je že več let oddan Slovenskemu planinskemu društvu v zakup. Razen preje omenjenih užitkov iz postranskega gospodarstva je velikega pomena lov in ribolov. Poleg gmotnih koristi, ki jih donašajo lovišča gozdni upravi in ki so razvidene iz dveh tabel (O in P) o odstrelu in izkoriščanju lovišč, je za pravega poklicnega gozdarja vendar prijetna dolžnost, gojiti plemenito divjačino in ji pomagati v težki borbi obstanka Šumska uprava Bled: Oplodnja sečnja : sek v Luknjah - v odd. 119 g Radovina. v prosti naravi. Pač mora imeti gozdar razumljivo veselje, ko gleda mične slike naše divjačine, ki oživlja sicer lepo, a mrtvo naravo. Pravi gozdar seve poleg tega, da mora poznati dodobra svoje strelsko orožje, se mora še bolj razumeti na gojitev divjačine in ji pomagati po svojih močeh. Dober gojitelj, dober lovec, a še boljši gozdar. Lovišča okoli Triglava so visokogorska, na Dolenjskem nižinska. Glavna visokogorska divjačina je gams, baš naslednik onega s slavo ovenčanega »Zlatoroga« v bohinjskih gorah. Visoko gori na snežnih poljanah poje svoje ljubavne pesmi vsako pomlad krasni ruševec, a malo nižje pod njim »debeli« petelin. Najljubkejša pa je tenkonoga naša gorska antilopa srna, ki oživlja s svojo živo nemirnostjo temne gozdove in zelene poseke. Med roparicami je omeniti mogočnega stanovalca triglavskih vrhov planinskega Tabela N. Pregledni bilančni izkaz režij - Dohodki za Po- slovno leto drva les oglje izredni dohodki Skupaj dohodki bolniško zavarovanje naprava drv in lesa vzdrževanje rež. zgradb in potov v dinarjih 1.IV.-30.IX. 1922 1.X.-30.1X. 61.749 40 180.194 19 11.820 73 — — 253,764 32 115 50 149.668 85 1922 23 447.965 49 1,576.052 27 5.183 50 — — 2,029.201 26 14.772 07 1,275.334 86 1923 24 861.583 06 4,679.256 69 25.131 50 7.265 33 5,573.246 58 93.039 79 1,647.440 61 120.306 25 1924 25 534.536 39 9.040.071 98 1.002 25 — — 9,575.610 62 90.064 96 1,871.546 82 90.114 50 1925 26 946.269 53 3,983.897 91 — — — — 4,930.167 44 66.105 52 1,300.264 48 51.470 85 1926 27 697.557 63 4,313.870 07 301 25 — — 5,011.728 95 54.886 29 1,482.211 10 108.740 26 1927 28 599.996 73 6,550.574 16 220 67 78.914 50 7,229.706 06 63.300 86 1,427.443 69 178.158 87 1928 29 753.337 49 6,413.252 90 1.652 65 55.377 15 7,223.620 19 66.291 69 1,145.652 66 607.728 10 Skupaj 4,902.995 72 36,737.170 I7| 45.322 55 141.556 98 41,827-045 42 448.576 68 10,299.563 07 1,156.518 83 V % 11-72 87-83 o-ii 0-34 3 68-90 7-74 V režijskem letu 1929/30, ki se završi s 30 septembrom 1930, Tabela O. Pregledni izkaz lovišč na področju direkcije šum. •СЛ rt XJ O JU (J H Šumska uprava Ime državnega, versko-zakladnega ali reservatnega lovišča Ime v zakup vzetega občinskega lovišča V zakup oddanega lovišča Površina v režiji izkoriščenih lovišč Opomba po- vršina zakupna doba za- kupnina ha od do Din ha a) Mežaklja-Jerebi- kovec 414-48 I. VIII. 1924 31. VII. 1932 2.500'— i K. i aiijskd b) Belca-Martuljek- Mala Pišenca . . . 2847-- 1. I. 1930 31. XII. 1934 15.000'— c) Sp, Mežaklja .... 1095-51*) *) Kot zaščitno njega gorian- a) Krma, del Pokljuke 2876'- 1. VIII. 1922 31. VII. 1932 8.000"— skega občin- 2 Bled b) Osta i del Krme, Pokljuke, Vrh, Kranjska skega lovišča, ki ga ima v za- dolina, Mrzli stude- kupu uprava nec, Rudno polje . . 5110*— dvora, se je zamenjalo za ekvivalenten a) Martinček 1386-15 1. VII. 1924 31. III. 1934 4.000’— del obč. lovi- b) Jelovca-Mokri log . ad b) Del 5615-27 šča na Stari Pokljuki Bohinjska c) Vogel-Suha, zah. del .... obč. lovišča Boh. Bistrica 2431-95 1. IV. 1929 31. III. 1938 5.000 - 1144-44 Bistrica d) frigia v-Hribarica 980'— 1. V. 1927 30. IV. 1932 1.270"— e) Komna-Sedmera jezera 4985-78 1. III. 1928 28. II. 1933 19.905-75 f) Vogel-Suha, vzhod. ad f) Del del .... obč. lovišča 1916-66 14. VI. 1930 30. IV. 1933 9.100-— Boh. Bistrica 2443-55 a) Opatova gora . . . 779’— Kostanje- Oddano v zakup vica b) Mali Boršt 145-— vsakokratnemu šelu 500 - c) Krakovo 611*— šumske uprave skega poslovanja od leta 1922. do 1929. ki za Čisti prihod režijskega fonda Opomba naprava oglja renumera-cije in tantijeme pisarniške potrebščine deputatna drva in potni pavšali izredni izdatki Skupaj izdatki v dinarjih 14.600 — — — 745 80 — — — — 165.131 15 88.633 17 13.000 — 18.700 — 6.577 23 28.251 73 25.000 — 1,381.635 89 647.565 37 — — 77.400 — 42.113 47 104.681 43 — — 2,084.981 55 3,488.265 03 — — 94.354 50 70.165 17 105.832 54 339.801 28 2,661.879 77 6,913.730 85 — — 34.500 — 35.871 48 314.399 73 400.000 — 2 202.612 06 2,727.555 38 5.120 — 75.204 — 77.499 — 99.016 27 482.832 50 2,385.509 42 2,626.219 53 10.000 — 80.000 — 50.260 — 90.038 20 — — 1,899.201 62 5,330.504 44 — — 65.980 — 67.339 03 177.768 69 36.722 — 2,167.482 17 5,056.138 02 42.720 — 446.138 50 350.572 18 919.988 59 1,284.355 78 14,948.433 63 26,878.611 79 0-29 2-98 2-35 6-15 8-59 je do 31. decembra 1929 odveden na račun čistega prihoda znesek 1,980.861 98 Skupni čisti prihod 31. decembrom 929 znaša torej . . . . 28,859.473 n Seznam popustov. Tek. štev. Označba napak in poškodb Dovoljuje se popust od prodajne cene 10 15 20 odstotkov 0-2 0-3 0-4 premera, merjenega na poškodo- vanem mestu žagovca o-i 0-2 0-3 srednjega premera 0-2 0-3 0-4 premera, merjenega na vanem mestu poškodo- 0-2 0-4 periferije 0-6 4 6 9 cm m površju hloda če jih je več če jih je več če je več na eni strani na 2 ali 3 grč na vseh in če so v straneh in če straneh po- eni vrsti se križajo vršja 30 cm 49 cm dolžine hloda 50 cm 0-2 0-3 0-4 premera, merjenega na vanem mestu poškodo- 6 10 globoko 15 cm 0-2 0-3 premera 0-4 2 3 4 5 6 7 8 9 10 Razkroj (gniloba), ako prekorači..................................................... Krivine, ako lok krivine (višina krivine) doseže najmanj............................. Kolosivost (telivost), ako so se letnice tako odločile, da so se njih konci strnili in je praznina med letnicami prekoračila............................................. Zavitost (svedrasto drevo), če znaša najmanj......................................... Grče, ki izpadajo (svržanke), žmalc z zrastlim lubom................................. Vrastle grče najmanj 6 cm na površini hloda ......................................... Poka, razzebek (zimasti žagovci), sloj, srage, ki segajo do jedra in čez . . . Vglobitev ali poškodbe na površini hloda, posebno po hroščih, če dosežejo . Odčesek (perec) na vrhu hloda, če je najmanj 30 cm dolg in če sega . . . . Počrnelost vsled dolgega ležanja, če doseže.......................................... Ako sta dve od onih manjših napak, ki sta navedeni pod točko 1-9, na enem in istem hlodu, znaša popust 15 do 20% od prodajne cene. Za jamski les se popust na ceni ne dovoli.________________________________________Direkcij šum v L)ubl)ani. Tabela P. Pregledni izkaz odstreljene divjačine in dohodkov lovišč po šumskih upravah. zkoča številka imska uprava v letu ► oristna divjačina Š 3.S s 1 Os - > 1921 1. VI.—31. XII. 1922 1. I,—31. VII. 1922/23 I VIII,—30 VI. 1923/24 1. VII.—31. III. 1924/25 1. IV.-31. III. 1925/26 1. IV.—31. III, 1926/27 1. IV,—31. III. 1927/28 1. IV.-31. III. 1928 1. IV.-31. XII. 1929 1.1-31. XII. Skupno . . . V odstotkih Tabela S. Pregledni izkaz izdatkov rednega budžeta v letih 1919—1929. Tabela T. Pregledni izkaz povprečnih cen za razne Sortimente stoječega lesa, ki so se dosegle pri prodajah v letih 1919 do 1929. Žagovci Stavbni les Jamski les Bukovi žagovci Drva Leto Šumska uprava 20-26 cm 27-35 cm čez 35 cm Drogovi Lubje mehka trda Dinarjev Bled 13'— 14 — 16 — 7'— 3 — 0-60 1919 Boh. Bistrica T— 8 — 6‘— 2-— 3-— Bled 57 — 72'- 87-— 36 — 10 — 1-50 5'- 1920 Boh. Bistrica 22- - 26 — 14'— 1-50 2 — 2'— Bled 56 — 69‘— 79‘— 27 — 14'— 7'— 2-30 1-80 1921 Boh. Bistrica 45 — 50 — 28'— 15 — 2 — 4'— Bled 189 — 220'— 239-— 129-— 68'— 23-- 7 — 5'— 7'— 1922 Boh. Bistrica 85 — 107’— 127-— 55‘— 30 — 9 — 6'— 7 — 2'— 14'— Bled 226 — 258'— 290'— 97'— 43'- 8'— 4-50 34-— 3 — 3 — 1923 Boh. Bistrica 221-— 239 — 254,— 132 — 93'- 20'— 9'- 143'— 3-5 5'- B'ed 132 — 165'— 195-— 86-— 37-— 6* — 2'— 2- 3-50 1924 Boh. Bistrica 121-— 147-— 164 — 91 — 47'- 9'— 11 — 125'- 2'— 4'— Kranjska gora 127-— 168-— 197-— 89-- 34'— 14'— 5-— 4*— 4‘ - Bled 83- 101-— 120*— 59‘- 42'— 5'— 3-- 2 — 0'80 1925 Boh. Bistrica 89- 102'— 117-— 63 — 41'— T- 2-50 15 — 2‘— Kranjska gora 92'- 100- 100'- 63- 47'- V— 1 — 27’— 2'— 1- Bled 128-— 142-- 168'— 73 — 75'— 13 — 1926 Boh. Bistrica 99’ - 117 — 139-— 68'— 55'- 13-- 5'— 35'— 8'— Kranjska gora no-— 121 — 136-— 73-- 52'— 15 — 3 — 17'— 1 — 2'- Bled 111*— 133-— 156 — 78'— 65 — 20-- 3 — 1-5 1'50 1927 Boh. Bistrica 79‘— 9Г— 107-- 47'— 42'— 6- 25'- 35-— 0-75 0'50 Kranjska gora 140 — 149-— 156-— 80'— 70 — 16 — 2' - Bled 154 — 163 - 183-- 118' - 97'— 8'— 25'— 1- 1928 Boh. Bistrica 118 — 128'— 133 — 76'— 61 — 19- 17 — 45'- 1 — 0'50 Kranjska gora 138 — 157 — 167 — 79'- 64-- 15'— 13 — 25 — 5'— 2'— Bled 261'— 268-- 285-- 168'- 153- 23'— 14'- 28'— 19 — 1929 Boh. Bistrica 222'— 230-- 232-- 160'— 127 — 35 — 6 — 81'— 11- 2'— Kranjska gora 204'— 218-— 227'- 140'— 115-— 1-50 40'— 8'— orla, po katerem se nazivlje poseben vrh Orlič nad slapom Savice v Bohinju, Poleg malega samolastnega ribolova pri šumski upravi v Kostanjevici je treba omeniti obsežne ribolovne vode v Bohinju, ki so bogate na postrvih, posebno v bohinjskem jezeru. Vse te vode so oddane kr. banski upravi za majhen znesek. Pri šumski upravi v Boh. Bistrici obstoja moderno ribje vališče za postrvi, ki se prav lepo razvija. V dveh posebnih tabelah R in S so pregledno izkazani po posameznih poslovnih dobah dohodki in izdatki od leta 1919 do konca 1929. S tem v zvezi so izkazane v posebnem izkazu (tabela T) povprečna cena za razne Sortimente stoječega lesa, ki so se dosegle pri prodajah v letih 1919—1929, a so pri lesu izdelanem v lastni režiji odbiti vsi nabavni stroški. Višina tega donosa iz državnih in verskoza-kladnih gozdov je odvisna od lesnih vrst, od kakovosti sestoja, od lažjega ali težjega spravila gozdnih proizvodov, od gospodarskega razvoja bližnje okolice, od dobrih prometnih sredstev in notranjih pravnih odnosov. Dohodki gorenjskih gozdov, ki leže tik ob državni meji proti Italiji, pa so še v bistveni zvezi z mednarodno konjunkturo vrednosti dinarske valute. Zato vidimo tako veliko nihanje dohodnih vsot v posameznih dobah. Na dohodke vplivajo pri našem gozdnem gospodarstvu v veliki meri obstoječe obveznosti napram servitutnim upravičencem. Zlasti servi-tutna paša predstavlja po svoji vrednosti precejšnjo vsoto, ki vsa odpade iz dohodkov, a ima krajevno veliko gospodarsko pomembnost. Da moremo dobiti končno sliko gospodarstva na gozdnih posestvih, ki jih upravlja direkcija šum, nam služijo izkazani podatki dohodkov in izdatkov v tozadevnih (preje navedenih) tabelah. Seve se ne upošteva pri tem vrednost brezplačne servitutne paše, ki nekako zmanjša dohodke za 20 Din na 1 ha. Če vzamemo dohodke in izdatke v enem letu in sicer v solarnem 1. 1929. in jih primerjamo s površino, dobimo kot čisti donos na 1 ha precejšnji znesek Din 285.33, kar se razlaga z zelo ugodno konjunkturo na lesnem trgu in hudo konkurenco pri prodaji režijskega lesa. Bolj pravilno sliko dobimo, če primerjamo dohodke in izdatke v zadnjih 11 letih po vojni, ker se nam pokažejo izenačena leta visoke konjunkture s slabimi. Tu nam pride čisti donos na 1 ha 157.45 Din. Ti podatki nam dajejo ugodno sliko našega gozdnega gospodarstva na področju direkcije šum. Smoter raoijonalnega gospodarstva mora tudi tu biti ta, da se iščejo nova pota za napredek in zboljšanje gozdnega stanja in da se s primernimi gospodarskimi ukrepi po možnosti gozdna renta v korist interesov splošnega, narodnega in državnega gospodarstva. Dr. L. L. Böhm: O gozdu in lesu. »Francija bo poginila zbog pomanjkanja gozdov,« je vzkliknil slavni francoski državnik in narodni ekonom Jean Baptist Colbert, ko je na potovanju po Franciji videl opustošene gozde. Kaj bi bil šele porekel Colbert dobrih 100 let pozneje, ko je podivjana masa še ono malo število gozdov, ki so preostali, opustošila. Tem še žalostnejšim gozdnim razmeram pa je dal izraza francoski pisatelj in minister Chateaubriand, ki je, potujoč po Franciji in videč opustošene gozde, vzkliknil: »Gozdovi so predhodniki narodov, puščave pa jim sledijo.« Strašne poplave, pod katerimi letno trpi Francija (tako tudi spomladi tekočega leta), so jasen dokaz, kakšne katastrofalne posledice ima brezumno sekanje gozdov, ne da bi se poskrbelo za novo po-gozdenje. Ni znano, ako sta omenjena dva državnika poznala razmere v ostalih, poprej pogozdenih, potem pa opustošenih pokrajinah Evrope, predvsem Nemčije, Belgije, Holandske in Anglije, vsekakor pa je istina, da se je že začetkom novega veka pokazalo veliko pomanjkanje gozdov. Pri tej priliki bodi omenjeno, da mediteranske pokrajine, h katerim spada naša dalmatinska obal, ne v starem veku in tudi pozneje niso nikdar razpolagale z obilico lesa, pač pa so trpele vedno pomanjkanje. Ko se je v srednjem veku začelo pomorstvo v mediteranu mogočno razvijati, je bilo ono malo drevja, kar ga je bilo razpoložljivega, hitro posekano, na kar so pomorski narodi mediteranske kotline posegali po najbližjem dosegljivem lesu — za nas važno in usode-polno — da so Benečani posekali istrske in dalmatinske gozdove, ne da bi poskrbeli za naraščaj. Moramo pa — resnici na ljubo — pripomniti, da so bili in so vsi mediteranski narodi brez izjeme, če ne baš sovražniki gozda, pa vsaj indiferentni in ne meneč se za pogozdovanje, akoprav vidijo dnevno katastrofalne posledice iztrebljenja gozdov. Moramo vprašati, kakšni so bili vzroki, ki so dovedli gozdove začetkom novega veka v nekaterih pokrajinah, predvsem zapadne Evrope, v tak položaj, da je njihovo stanje začelo vzbujati — seveda še v malem krogu — resne pomisleke glede bodočnosti gozdov in preskrbovanja ljudstva s potrebnim lesom. Glavni vzrok leži v tem, da kakor stari, tako tudi srednji vek nista imela niti pojma o tem, da je treba za vzdrževanje gozdov tudi umnega gozdnega gospodarstva. A bilo je še drugih vzrokov. Predvsem naraščajoče prebivalstvo, ki je imelo vedno večje potrebe po lesu kot snovjo za razsvetljavo, kurjavo, za obrtne-rokodelske proizvode; dalje se je dvigalo popraše-vanje po lesu zaradi naraščajočega blagostanja in prodiranja denarne kulture v svrho nabave boljšega pohištva in drugih porabnih predmetov. Posebno pa se je obilo lesa porabilo za veliko število novootvor-jenih rudokopov; predvsem pa velikanska poraba lesa za naraščajoče ladjevje starih pomorskih držav, posebno pa novih: Holandije in Anglije. Ta močno naraščajoča morska plovidba, ki se je v drugi polovici 19. veka izključno le lesa kot ladje-gradbenega materijala posluževala, je porabila posebno veliko lesa. Zaradi brezmiselnega sekanja gozdov, ne da bi poskrbeli za nadomestitev, so se tedaj že pred onim časom, ko je uvodoma omenjeni Colbert izustil citirani izrek, začele kazati zle posledice opustošenja gozda, in to ne samo pomanjkanje gozdnih proizvodov, temveč tudi nenadomestljive škode, povzročene zaradi izsekanih gozdov, kakor n. pr, poplave, zasipanje plodovitih pokrajin s peskom in gramozom, odplavljenje rodovitih gorskih obronkov, neenakomerno tekoče reke, suša itd. itd., na nizkih morskih obalah so nastale po uničenju obalnih gozdov sipine, ki so prodirale daleč v notranjost zemlje. Vse te omenjene okoliščine, ki so se začele kazati v severozapadni, zapadni in deloma srednji Ev- ropi že početkom novega veka (demiteranske pokrajine so — kakor omenjeno — vedno trpele na pomanjkanju gozda, dočim so severne in vzhodne dežele Evrope razpolagale z izobiljem gozdnega bogastva) so bile povod, da se je začelo počasi vzbujati resno, iz strahu pred pretečim opustošenjem gozdov izvirajoče zanimanje za gozd, zvezano s prvimi poskusi, to prodiranje gozdnega opustošenja preprečiti, oziroma rešiti, kar se še rešiti da. To zanimanje za gozd izvirajoče — kakor omenjeno — prvotno iz opravičenega strahu pred bodočnostjo gozda, je tedaj privedlo do tega, da so se najrazličnejši činitelji, in sicer: države, dežele, osebe, korporacije, interesenti najrazličnejših vrst, znanstveniki vseh z gozdom v zvezi stoječih panog itd. začeli zanimati za gozd v vseh vidikih in ga natančno raziskavati. Ena ali druga država, oziroma eden ali drugi narod je tozadevno dosegel prvenstvo, drugi narodi in države zaostajajo. Z rastočim spoznavanjem važnosti gozda je predvsem država začela posvečati gozdu svojo pažnjo, ki je našla potem svoj odraz v več ali manj uspeli gozdni zakonodaji. Da je naraščajoča omnipotenca države — odkar je bila v kot potisnjena liberalna doktrina neumešavanja države v gospodarsko življenje — začela posvečati gozdu svojo pažnjo v najvišji meri, do krutega poseganja v privatno lastnino, zamoremo prav lahko ugotoviti pri pregledovanju in presojanju gozdnih zakonodaj, ki so dosegle v nekaterih državah vzorno stališče. Kakovost gozdne zakonodaje je postala eno mnogoštevilnih meril za precenjevanje ekonomske kulture narodov in držav. Gozdna politika države kot del splošne državne ekonomske politike se pa ne sme ustaviti pri strogih predpisih oziroma prepovedih glede gozdnega gospodarstva, temveč mora vse povzeti, da gozdovi ne samo prirastejo, ampak posebno tudi, da se ničesar ne izgubi, kar je vredno posekati, oziroma prodati. Zaradi tega mora gozdna politika — kot del splošno-ekonomske, specijalno agrarne državne politike — tudi odstraniti vse zapreke, ki so racionalnemu gospodarstvu na potu: naprava potov, cest, železnic, skrb za ureditev vodnih potov, ker so najbolj poceni, uredbe v lukah za prekomorski obrat; ugodne trgovske pogodbe, posebno pa stremljenje po aktivni trgovini, to se pravi: izvoz domačih gozdnih proizvodov v kolikor mogoče finalni obliki, iz domačih luk, na domačih ladjah direktno v tuje luke. Tako ostanejo vsi vmesni dobički doma — v podkrepitev aktivne plačilne bilance. Pri tej priliki in v tem okviru moramo omeniti še važna dejstva, ki časovno v poznejšo dobo spadajo. Nj. Vel. kralj — lovec. Gozdna zakonodaja ene ali druge države se namreč ni mogla omejiti na tozadevne odredbe v domačem gozdnem zakonodajstvu, temveč pokazala se je potreba dogovora s sosednimi državami v svrho sporazuma pri vprašanjih mednarodnih relacij, nastalih iz dejstva, da meji e n gozd ob dve državi ali pa da alterira šumsko gospodarstvo ene države vodne razmere druge države, ako ista reka teče skozi dve državi. Vzroki so bili ali ekonomski ali pa geopolitični. Takih in enakih skupnih ali internacionalnih, na gozdno gospodarstvo nanašajočih se problemov je bilo in je treba vse polno rešiti. K temu še pristopi dejstvo internacionalne prepletenosti gospodarstva. V svrho brezhibnega poteka medsebojnih odno-šajev, izvirajočih iz gozdnega gospodarstva, ki zadeva dve ali več držav, so se vršili tedaj že pred vojno pomembni sestanki, tako n. pr. je 1. 1913. v Parizu razpravljal velik gozdni kongres, ki je pretresal slična vprašanja. Še večjo važnost pa moramo pripisovati svetovnogospodarski konfe renči v Ženevi leta 1927., kjer so razna internacionalna gozdna vprašanja tvorila predmet živahnih debat. Ta kongres v Ženevi je bil posebno važen. Navzlic atmosferi medsebojnega nezaupanja in sovraštva, omejitve na samega sebe, pretiranega nacijonalizma in autarkizma, pa so se našli tudi po vojni možje, krogi in interesenti, ki so glede na neutajljivo in nepremostljivo — že omenjeno — prepletenost svetovnega gospodarstva zahtevali, da se tudi glede gozdov ustanove gotove smernice enotnega postopanja, to pa ne samo glede na internacionalno trgovino z lesom, lesnimi pol- in finalnimi fabrikati, temveč v prvi vrsti glede internacijonalne (v tem smislu bolje rečeno evropske), ureditve vseh perečih gozdnih vprašanj, posebno racijonalno izsekavanje in pogozdovanje, omejitev škod, napravljenih po hudournikih, uglajenje vodnih potov za nemoteni prevoz lesa po najcenejši vodni poti iz ene države v drugo — sploh z eno besedo — internacijonalna ureditev vseh gozdnih, vodnih in drugih razmer, ki se tičejo dveh ali več držav in ki imajo gozd kot substrat. Še enkrat bodi omenjeno, da so internacijo-nalni dogovori zaradi gozdov precej pozno nastali, potem ko se je že znanost popolnoma polastila gozdnega problema. (Omenili smo to dejstvo zaradi tega že na te mmestu, ker najbolj prikladno spada h kratkemu orisu gozdne zakonodaje.) Država se je tedaj poprej začela zanimati za gozd, kakor drugi faktorji, vendar še dolgo ni bilo nobenega govora o racijonalni gojitvi gozda. Državne odredbe za najprimitivnejše varstvo gozda niso bile nič drugega kot refleks surove empirije prvih, za varstvo gozda poklicanih faktorjev, ki so se večinoma rekrutirali iz lovcev. Lov jim je bil glavna, gozd postranska stvar. Da so začeli gozd iz čisto drugih vidikov gledati in mu posvečati ono pažnjo, katera mu po pravici gre, to ima svoj vzrok v celi vrsti dogodkov, katere pa ne smemo postaviti pred polovico 18. stoletja. Na temelju različnih znanosti, ki so se tedaj začele pojavljati, se je tudi poglobilo znanje o gozdu; znanje, ki je polagoma začelo zavzemati karakter posebne discipline. Gozdna znanost je našla posebno močno oporo v prirodnih (kot pomožnih) znanostih, o katerih bomo pozneje še nekaj omenili. Tudi druge znanosti so posvečale svojo pažnjo gozdu, posebno: klimatologija, meteorologija, geo- grafija (po vseh vidikih) geologija, pedologija, geodezija, rastlinska fiziologija, gozdna botanika, znanost o živalstvu, hidrografija, nauk o zagrajanju hudournikov, nauk o gradnji gozdnih železnic, kemija, fizika, statistika, narodna ekonomija, končno kemična in mehanična tehnologija lesa itd. itd. Vse te navedene in še druge pomožne znanosti so se združile in pripomogle do tega, da je nastala prava gozdna znanost, kot znanost za sebe, opirajoč se na zgoraj navedene postranske discipline, ki pa seveda niso izčrpno navedene. Znanost o gozdu sama pa predstavlja človeško delovanje, naperjeno na racijonalno pridobivanje vseh poglavitih in postranskih gozdnih proizvodov in z vednim ciljem pred očmi, obdržati gozd kot stalni vir dohodkov, ne pa ga na roparski način izčrpati. Tako pravo, zares racijonalno zanimanje za gozd, znanstveno raziskavanje te mogočne prirodne pojave, ugotovitev vsestranskih uplivov gozda itd. itd. ne smemo — kakor rečeno — nastaviti poprej, kakor v sredini 18. veka, ponekod še mnogo pozneje ali sploh ne. Izvršeno preredčenje v odd. 100 d. Kranjska dolina. Šumska uprava Bled. To vsestransko pregledovanje, presojevanje, ocenjevanje in uvaževanje gozda v vseh vidikih je pa našlo posebno močno oporo na — tedaj porajajočih se — prirodnih znanostih sploh, posebno Pa tudi na geografski disciplini, ki je posvečala gozdu iz vseh vidikov (prvotno posebno iz rastlinsko-Žeografskega in pa klimatologičnega vidika) svojo Posebno pažnjo. V teku 19. stoletja pa do danes je geografija vedno bolj in z vedno večjim uspehom Pritegovala gozd v okvir svojih raziskavanj. Pozneje Ie šele prišel smotren izkoriščevalec gozda kot sekač, žagar, prodajalec surovega lesa, izdelovalec pol- in celih fabrikatov in končno svetski veletržec z lesom, ki prepeljava posebne lesne vrste tisoče in tisoče morskih milj iz enega kontinenta v drugega. Da pa tak mogočen prirođen vegetativen pojav, kakor je gozd, ni mogel ostati brez zanimanja, tudi pri faktorjih, ki — vsaj navidezno — niso imeli in nimajo direktnega zanimanja za gozd, temveč v bolj sekundarnem smislu, je spričo pojave gozda, ki mogočno posega v vsakovrstne panoge življenja, lahko umevno. Tako moramo najprvo omeniti stališče narodne ekonomije h gozdu (manj h gozdni znanosti). Ta relativno mlada znanost narodne ekonomije seveda tudi ni zaostala in je to mogočno vegetacijsko pojavo — imenovano gozd — pritegnila v okvir svojih raziskavanj. Znanost narodne ekonomije je glede na gozd skušala predvsem ugotoviti, kakšno vlogo ima gozd kot produkcijski faktor, kot izvor in dobavitelj najrazličnejših porab-nih dobrin, kot glavno torišče lova, kot privlačna sila za tujca (n. pr. posebno dober zrak, gozdna zdravilišča, krasota gozda samega, otvorjenje nacionalnih parkov; estetične lepote gozda itd. itd.). Iz socialnih vidikov je pa znanost narodne ekonomije dognala, da eksistenca gozda nebroju ljudi nudi možnost zaslužka od sekanja debla v gozdu, pa do izvoza gozdnih proizvodov, poudarjajoč pri tem večji ali manjši upliv na trgovsko in končno na plačilno bilanco. Še enega važnega vprašanja iz socijalne politike se je lotila narodna ekonomija na gozd, pač v zvezi posebno s politično geografijo in deloma tudi z antropologijo. Mislimo na vprašanje iztrebljenja pragozdov — posebno tropičnih — v svrho naselitve hitro naraščajočega prebivalstva. To vprašanje tvori enega izmed najvažnejših in najtežjih modernih problemov. Narodni ekonomi, geografi in geopolitiki se neumorno bavijo s tem vprašanjem. Da nova znanost geopolitike ni mogla iti mimo take važne prirodne oblike kakor je gozd, je jasno. Glede na gozd raziskuje geopolitika vegetativno formacijo kot velevplivni faktor na možnost ali nemožnost glede prometa, to se pravi premikanje in prodiranje skozi gozd in sicer posameznika, skupin, vojsk, narodov; raziskuje možnost ustanovitve naselbin in držav. Geopolitika raziskuje dalje gozdove v planjavah in na gorah; gozd kot m e j o ; gozd v političnem in strategičnem oziru; gozd kot pozorišče vojska; gozd kot oviro za zavojevanje in osvojevanje; gozd kot zatočišče premaganih; nadalje gozd kot mogočni delni faktor autarkije, oziroma nemožnosti samooskrbe; končno gozd s svojimi nenadomestljivimi proizvodi kot eden izmed glavnih posredovalnih faktorjev svetskogospodarske prepletenosti, kot dobavitelj cele vrste snovi, za katerim vlada eno največjih povpraševanj na svetu. Kajti k svetski borbi za najvažnejše surovinske ali polsurovinske snovi (premog, petrolej, olje iz premoga, železna ruda, baker, zlato, kaučuk, bombaže-vina, volna, žito, dušik), h katerim bi mogli prišteti še nekatere druge surovinske, oziroma polsurovinske proizvode, ki imajo tudi važno vlogo v svetskem gospodarstvu, ki so pa bolj sekundarnega pomena (kakor n. pr. žitarice (razen pšenice), juta, surovine in polsurovine za sladkor, kava, tobak, ribe, živalski proizvodi) očividno že začno pripadati tudi gozdni in lesni proizvodi kakor kožuhovina, strojila, les za kurjavo, za rudokope, za železniški materijal, za stavbarstvo in pohištvo itd.; prav posebno pa še ogromno povpraševanje po lesu za industri-jalne svrhe (lesna snov, celuloza in za papir in lepenko, za umetno svilo; končno za kemične snovi; velikanska je tudi poraba lesa v industriji vžigalic). K različnim bolj ali manj prikritim borbam za svetske surovine, stopa vedno bolj jasno v ospredje tudi borba za les. Ta borba pa pomeni geopolitičen faktor prve vrste. Vsi ti navedeni faktorji (država, zakonodaja, znanost, posebna gozdna znanost, narodna ekonomija, geopolitika itd.) so bili in so še neumorno na delu, da nam podajo jasno sliko o celokupnem gozdnem obstoju na svetu, proučujoč vse gozdne pojave z največjo natančnostjo, od najmanjše gozdne rastlinice do gozdne veleforme. Ne smemo pa v tem okviru prezreti zaslug lesnega trgovca za spoznavanje gozda in lesa, seveda bolj iz praktičnih in v prvi vrsti privatno-ekonomskih vidikov. Dočim se prvotno imenovani faktorji zanimajo za gozd kot tak, lesni interesent zasleduje vse, kar je z gozdom in drevjem v zvezi — od borealnega pragozda z velikanskimi enotnimi, za eksploatacijo najbolj prikladnimi obstoji iglastega ali listnatega drevja, do velikih in plemenitih dreves v tropičnih pragozdih, oziroma do posameznega drevesa, ako mu po svoji kvaliteti nekaj nudi. Da je trgovec tedaj v svojem neumornem iskanju po svetu za gozdnimi in lesnimi proizvodi nehote obogatil objektivno spoznavanje gozda in lesa, je iz njegovega izdelovanja razvidno. Ne smemo končno pozabiti še lesnega industrijalca, kojega industrijalno-tehnično delovanje v prvi vrsti s kvalitetami lesa računa. Dolgoletna lesnoindustrijalna skušnja podeli dragocene ugotovitve, migljaje in nasvete glede na zgoraj omenjeno objektivno raziskavanje gozda in lesa. Rezultati tega intenzivnega znanstvenega zanimanja in delovanja glede na gozd in les in pa praktično izvajanje znanstvenih, ekonomskih, socialnih in geopolitičnih ugotovitev se nam končno osredotoči v že danes precej jasni sliki gozda, z vsemi njegovimi zakladi, poznavanj gozdnih formacij in kakovosti drevesja do prikladne uporabe posameznih lesnih vrst v praktično-ekonomskem življenju. Danes moremo računati s sledečimi ugotovitvami: Površina zemlje obsega 510,000.000 km”, od tega odpade na suho zemljo samo 144,000.000 km“, dočim je vsa ostala površina zemlje z vodo pokrita. Od teh 144,000.000 km2 pokriva gozd približno 43,000.000 km2 (številke ob sebi umevno — ne morejo biti popolnoma točne). Od teh 43,000.000 kvadratnih kilometrov gozda spada največ gozdov na Azijo (13,000.000 km2), najmanj na Avstralijo in Oceanijo s samo 1,500.000 km2. Evropa, s svojimi 3,000.000 km2 (o d katerih pokriva 76.000 km2 jugoslovanski gozd) stoji na predzadnjem mestu, toda ima v lesni trgovini prvo mesto. Dalje smo poučeni o razprostiranju gozdov: kako daleč segajo proti severu in proti jugu, oziroma od severa in juga do ekvatorja; kako daleč prilezejo gozdne formacije do tundre, snega in ledu, kako daleč jih moremo zasledovati na visokih gorah, oziroma kje postavi morje, skalovje, stepa, puščava, močvirje razprostiranju gozda meje. Prav posebne važnosti pa je kakovost gozda glede drevesnih formacij samih ali je visoki gozd, nizki gozd, različne vrste grmičevja, gosti ali redki gozd, posebno zadnje imenovani se nahaja več- krat v subtropičnih in včasih tudi v tropičnih pokrajinah. (Najbolj znana tozadevna forma je tako zvani galerijski gozd.) Znanost in praksa sta nam pokazali, oziroma nam še vedno na novo odkrivata raznovrstne dobrine, katere nam nudi gozd. Gozdne proizvode moremo razdeliti v splošne, postranske in glavne. Splošnega pomena je gozd kot regulator padavin in vodovja in s tem močno uplivni faktor na podnebje in hidrografične razmere včasih zelo obširnih pokrajin, kar je posebno važno zaradi eventualno potrebnega nasada zaščitnih gozdov. (Tozadevne geopolitične stike smo že omenili.) Dalje nam nudi gozd zavetišče, hlad, dober zrak, mir, ima estetična svojstva, poživi, ublaži in navduši človeka. Lov ima posebno vlogo. Iz socialnega vidika — kakor že omenjeno — nudi gozd možnost zaslužka za mnogoštevilne delavce in pa prostor za naseljevanje z izsekavanjem gozda, kakor se je to v prvi polovici srednjega veka v srednji Evropi vršilo in kakor se to vrši tako rekoč pred našimi očmi v atlantskih pokrajinah Zedinjenih držav. (Možnost naseljevanja v tropičnih gozdovih Kongske in Amaconske kotline, katere je treba seveda še iztrebiti, smo že pri dotiku geopolitičnih vidikov omenili. Mnogi strokovnjaki so mnenja, da prevelik optimizem v tej stvari ni na mestu.) Postranske dobrine gozda so kaj mnogovrstne: skorja, smola, terpentin, stelja, trava (gozdni pašniki), odpadki od drevja, listje, igle, stoži, ježiće, bukvice, gobe, jagode, različna koristna zelišča itd. Glavna dobrina gozda pa je in ostane 1 e s. Poraba lesa sega od najstarejših časov (iz kamenite dobe) do danes. Navzlic pritegnitvi nešte-vilnih drugih snovi, važnost in znamenitost lesa ni nazadovala, temveč zavzema dnevno večji obseg. Brez lesa ni mogoče obstojati. Njegove porabne zmožnosti so nepregledne in neprenehoma rastejo, zato zavzema interes za les dnevno intenzi-vejše forme in industrijalna poraba lesa posega v vedno nove panoge industrijalne produkcije. Znanost in praksa nam predočujeta, kateri kontinenti, pokrajine, države in dežele trpijo na pomanjkanju lesa, dočim ga imajo druge v izobilju, tako da moremo danes situacijo čisto jasno pregledati. V prvi vrsti pridejo v poštev za eksport severnohemi-sferski gozdovi starega in novega sveta, dočim druge velikanske pokrajine trpijo pomanjkanje na lesu (proti tečajema ležeče dežele, visoka gorovja, puščave, stepe, puste, močvirja itd.). Ni brez zanimanja, da so Zedinjene države, ki imajo v svojem Kordiljerskem delu velikanske gozdove, prisiljene uvažati les ne samo iz bližnje, na gozdu zelo bogate Kanade, temveč tudi iz velikanskega femo-skandijskega gozdnega reservoarja, kateremu se pridružuje v najnovejšem času tudi lesna konkurenca boljševiške države, konkurenca, ki že tudi v mediteran posega. Evropa se nahaja v srečnem položaju, da razpolaga z bogatimi kvalitetnimi gozdovi in s takim lesom. Tudi naša država je deležna bogastva evropskih gozdov, kakor tudi razpolaga s posebnim kvalitetnim lesom (n. pr. slavonski hrast). Z izpolnitvijo potrebnih predpogojev, ki so deloma naloga splošne državne gospodarske politike v vseh panogah pospeševanja produkcije, trgovine in prometa, z racijonalnim sodelovanjem privatne inicijative, z mobilizacijo splošnega interesa za to naše bogastvo, ki ga cenijo na 2 do 3 miljarde dinarjev, ter posebno z navezanjem direktnih konsument-skih stikov, s pripomočjo lastnega prekomorskega prevoza, čaka v tej panogi nacijonalne produkcije našo državo brezdvomno lepa bodočnost. Bogdan Pogačnik: Lovišča v podružnici Slovenskega lovskega društva v Mariboru. Lovišča v mariborski podružnici, ki je ena največjih v Sloveniji, lahko razdelimo v tri glavne vrste. Najlepši so lovi na Dravskem polju. To so izrecno poljska lovišča. Pred vojno so slovela zaradi bogastva na zajcih, na jerebicah, posebno mnogo pa je bilo fazanov. Na enem lovu, in sicer tekom enega dneva so ustrelili po več sto zajcev, nič manj fazanov in veliko jerebic. Ta izredno bogata, dobro gojena lovišča, ki so bila po večini last veleposestnikov, so bila zelo uničena med vojno in po njej. Največ so trpela v letih 1918. do 1919. Z ustanovitvijo podružnice Slovenskega lovskega društva pa so pričeli člani z novim delom in so se lovišča že v prvih letih precej opomogla. Toda huda zima v letu 1928-29. pa je pretila, da uniči vsa naša poljska kakor tudi gozdna lovišča. Pred to zimo 40 do 50 družin jerebic broječa lovišča, so imela potem le dve, tri družine. Ker ni nihče pričakoval take katastrofe, ni bilo prav nič jerebic polovljenih. Zakupniki so sicer svojo divjad pridno krmili, ali vse to ni nič pomagalo. Baš na krmiščih so največ perjadi uničile gladne ujede, pa tudi psi in mačke. Lovci so bili prisiljeni lansko leto si naročiti jerebice po Lovski zadrugi v Ljubljani. Prijetno iznenađeni pa so lovci v letošnjem poletju. Poleg jerebic, ki so jih spustili v letošnji pomladi in ki so se jako dobro razmnožile, so se jerebice prav v izrednem številu pojavile v valovitih slovenskih goricah, in sicer mnogo tistih, za katere so zakupniki lovišč iz Dravskega polja mislili, da jih je uničila pretekla zima. Kakor je videti, so se gladne in premrzle jerebice preselile v solnčna pobočja Slovenskih goric. Odtod pa še tu pa tam kaka tropica zopet preleti v svojo staro domovino. „Kralj gora“ Planinski orel. (Foto kr. dv, preparator V. Herfort.) Lovišča v Slovenskih goricah, ki so sorazmerno revnejša na divjadi, so se tudi že precej popravila. Znamenita so lovišča na zelenem Pohorju. Malo je krajev v srednji Evropi, ki bi se odlikovali po tako pestri favni, kakor je baš pohorska. Temni smrekovi, tu pa tam z listovci mešani gozdovi, nu~ nudijo najlepša skrivališča srnjadi, v skalnatem delu, nad Slovenjim gradcem pa je celo nekaj gamsov. Zelo značilno za naše prostrane gozdove sta divni ptici veliki petelin in krivorepi ruševec. Za velikega petelina se ni čuditi, da se tukaj nahaja v tako znatnem številu. Bolj čudno je, da ljubi naše obraščeno gorovje ruševec. Dočim ruševec na Gorenjskem domuje samo v visokem, z rušjem obraščenem skalnatem planinskem svetu, najdemo na Pohorju ruševca v velikih posekah sredi temnih gozdov. Mnogo je v Pohorju tudi gozdnih jerebov, ki se pasejo v poznem poletju na lepih z rdečimi močnicami in črnimi borovnicami pretkanih gozdnih planah. Tu pa tam se je v zadnjih letih v Pohorju pojavil tudi kak divji presič. Prav lep eksemplar, ustreljen leta 1928., je razstavljen na letošnji šumarski in lovski razstavi. Posebno pozornost vzbuja rogovje ravninskih srnjakov, ki se znatno razločuje od gorskih, in to po moči kakor tudi po izredno lepi temni barvi. Sloveča pa so tudi naša lovišča na gorskih pobočjih Savinjskih planin. Mariborska podružnica Slovenskega lovskega društva prikazuje na razstavi, da napredujejo njena lovišča od leta do leta in da bodo v doglednem času postala zopet tako bogata, kakor so bila pred leti. Naša lepa lovišča, bogata na perjadi kakor tudi na drugi divjadi, bodo v nekaj letih vzor ostalim loviščem naše države. Srnjakova glava. (Prep. V. Herfort, kr. dvorni preparator.) Danilo Goriup: Gozdarsko^lovska razstava in naša lesna industrija. Ljubljanski velesejem, ta naša važna in ponosna gospodarska ustanova, ki je mogla letos slaviti desetletnico svojega obstoja in uspešnega dela, otvarja zopet svoja vrata, da sprejme gostoljubno pod svojo streho Gozdarsko-lovsko razstavo, ki se prireja letos v Ljubljani kot prva svoje vrste v naši državi. Lepi in razveseljivi uspehi do sedaj na ljubljanskem velesejmu prirejenih strokovnih razstav so dali pobudo, da je podružnica Jugoslovanskega šumar-skega udruženja v Ljubljani skupno s Slovenskim lovskim društvom in sporazumno z našimi gospodarskimi organizacijami pripravila to razstavo. Prireditev ima strokovno-poučen namen, obenem pa nudi razstavljajočim tvrdkam ceno in ugodno priliko, da navežejo nove trgovske stike z interesenti, ki bodo ob priliki Gozdarsko-lovske razstave prihiteli iz domačih krajev in iz inozemstva v Ljubljano. V programu razstave je bilo določeno važno mesto domači lesni industriji in obrti. Zanimanje gospodarskih krogov lesne stroke v vsej državi in številna udeležba podjetij jamči, da bo razstava nudila res lep in splošno zanimiv pregled domačega dela ter napredka, katerega je dosegla lesna industrija v prvem desetletju svobodnega gospodarskega razmaha v naši državi. Posebno pozornost je posvetil razstavni odbor zbiranju statističnega materijala, ker je statistika najboljši in nepobitni dokaz za važnost, katero ima predelava lesa za prebivalstvo celih pokrajin, katerim nudi skoro edino možnost zaslužka, potem za železniško upravo, koje glavno prevozno blago je les, ter za naše narodno gospodarstvo sploh, ko je vendar izvoz lesa odločilnega pomena za našo trgovinsko bilanco. Nad dva tisoč velikih in malih žagarskih obratov predeluje les samo v mejah dravske banovine in na stotine štejejo podjetja, ki izdelujejo iz lesa najrazličnejše finalne produkte od lesenih žebljev in čepov do luksuznega pohištva in papirja. Do 140.000 stalnih in sezonskih delavcev zaposlujejo lesno-industrijski obrati v naši državi, in to večinoma v nerodovitnih krajih, ki ne morejo preživljati svojega prebivalstva in so dajali v preteklosti glavni kontingent naše emigracije. V teh gozdnatih siromašnih krajih je nastopala lesna industrija vedno kot kulturni pijonir, kateremu so sledile ceste in železnice in s tem združene možnosti stalnega zaslužka in blagostanja. Žaga v Travniku (Kočevski srez). Prevoz lesa in lesnih izdelkov je tvoril leta 1928. v lokalnem prometu ca. 30% in v izvoznem prometu ca. 57 % celotnega našega železniškega prometa. Vrednost izvoženega lesa pa je znašala v letu 1929. ca. 1900 milijonov dinarjev, to je skoraj četrtino vrednosti celotnega izvoženega blaga. Čim bolj se naša lesna industrija izpopolnjuje, v čim večjem obsegu se uvaja izdelovanje finalnih produktov, tem više se dviga vrednost izvoženih lesnih izdelkov in se istočasno ohrani zaslužek predelave domačemu producentu in delavstvu. Na tej poti korakamo čvrsto naprej. Z veseljem moremo ugotoviti, da se zaveda državna uprava v vedno večji meri eminentne važnosti, katero imajo za državno gospodarstvo naši gozdovi in njih pravilno izkoriščanje. Kulminacija povojne konjunkture na svetovnem lesnem trgu je že davno prekoračena in v hudi konkurenci, katera je v zadnjih letih nastala med produkcijskimi državami, bo mogla naša lesna industrija le tedaj uspeti, ako bo našla pri državni upravi zadostno podporo. Sledeč zgledu drugih produkcijskih držav je sklenila naša železniška uprava v poslednjem času direktne ugodnostne tarife z Italijo in Grčijo, kamor je usmerjen glavni izvoz našega lesa. Vendar je to le začetek. Pravilne rešitve čaka še cela vrsta pro-metno-tarifnih vprašanj, katerih železniška uprava za enkrat iz fiskalnih ozirov noče načeti, ki pa bodo morala biti čimprej urejena, ako nočemo sami zatvoriti našemu lesu izhoda na svetovni trg. Nujne in temeljite korekture so nadalje potrebne neprimerno visoke postranske železniške pristojbine, tako za industrijske tire ter najemnine za ležarinske prostore na postajah in v pristaniščih. Vsako leto izgubi naša država težke milijone, katere plačuje v prvi vrsti lesna industrija našemu sosedu za prevoz lesa, katerega izvažamo preko Trsta v svet, ker se ne gradi železnica preko Kočevja na Sušak, ki bi nas osamosvojila in bi istočasno zasigurala železniški upravi stalni vir dohodkov, našim ladjam pa potrebni tovor. Nujno potrebno je, da se vsa naša javnost zaveda pomena, katerega imajo gozdovi za naše narodno gospodarstvo, ter da z razumevanjem in interesom zasleduje vsa vprašanja, tičoča se njih varstva in racijonalnega izkoriščanja. Le tako dobimo jamstvo, da se bo to največje darilo, katerega nam je priroda dala, vedno pravilno in v korist splošnosti uporabljalo. Da doseže Gozdarsko-lovska razstava v tem smislu čim večji uspeh, mora biti želja vsakega, kateremu je naše narodno blagostanje in njega dvig na srcu. Kvartopirci, (Prep. kr. dvorni preparator Herfort.) Dodatek k seznamu razstavljalcev lovskega oddelka, paviljon „G“. Trofeje Nj. Vel. kralja Aleksandra I. Achtschin Rudolf, Kostanjevica, 1416—1441 Armič Josip, Petrovče, 1376, 1410—1413 Božič Cvetko ing., Ljubljana, 1170—1173, 1368—1375 Blumstein L, Litija, 1274—1275 Čepon L, Ljubljana, 1269 Direkcija šum, Ljubljana, 1262—1267 Dolenc Franc, Kokra, 1513—1538 Dostal Stanko, Ljubljana, 1276 Gagern Hans baron, Leskovec, Krško, 1451—1510 Gale Karl, not. kand., Ljubljana, 1174—1179 Gorišek Josip, Litija, 1539—1540 Herfort V., Ljubljana, 1279—1281 Kalman pl. Ghyczy, Čabar, 1184—1201 Karais Ante, Karlovac, 1376—1409 Kavčič L, Ljubljana, 1268 Lovrenčič Ivan dr., Ljubljana, 1242—1255 Luckman dr., Ljubljana, 1202—1241 Lulig Avgust, Ribnica, 1314—1316 Malnšek L, Ljubljana, 1261 Miklič Franc, Ljubljana, 1541 Piščanec E., Ljubljana, 1283 Pušman I. ing , Litija, 1272—1273 Rabas Adolf, Smlednik, 1135—1146 Sevčik Franc, Ljubljana, 1256—1260 Šagel L, Brežice, 1366 Šega Boris, Jesenice, 1181—1183 Štepic Peter, Ljubljana, 1358 Trošt Janko, Ribnica, 1337—1357 Wambolt Filip, Smlednik, 1147—1169 Windisch-Graetz Hugo dr., knez, Oplotnica, 1270—1271 Winkle L, Sevnica, 1362—1365 Wölfing Oton, Bled, 1511 Kapus Vladimir: Lovstvo — važna gospodarska panoga. — Lovstvo pred vojno, med vojno Vladimir Kapus. V Sloveniji je lovstvo zelo razvito že od pamti-veka. Naši pradedje so lovili po večini zaradi zabave. Lahko bi trdili, da je to naš najstarejši sport. V kasnejši dobi, ko so bila veleposestva razdeljena, so lovišča po večini prevzele občine in prejemale za njih oddajo bodisi posameznim zakupnikom ali družbam precejšnje vsote. Toda drugi dohodki so bili v tej dobi minimalni. Meso divjadi so slabo prodajali, orožje so si lovci nabavljali iz drugih krajev, edino kar je nekaj prinašalo, je bila kožuhovina. Zadnja leta pred svetovno vojno pa se je lov v slovenskih pokrajinah pričel modernizirati in se je s tem tudi znatno izboljšal. Po večini so napredovala planinska lovišča, ki so jih imeli v zakupu tujci. Tekom let so se taka lovišča v ceni zelo dvignila, in sicer zaradi bogastva na divjadi, ki se je pri dobri negi in pri pravilnem izvajanju lova zelo pomnožila. Meso divjačine pa tudi v tej dobi ni prišlo do vrednosti. Večino mesa divjadi so uporabili doma. Tudi trgovina s kožuhovino se ni razvila, kajti manjkala je organizacija. Med vojno so bila naša lovišča močno uničena in izgubila so na divjadi več kot 50%. Povod temu je bilo v poglavitnem to, ker je večina lovskih paznikov bila pri vojakih in pa pomanjkanje človeške hrane. Ljudje so na vse načine skušali priti do mesa. Proti koncu vojne so odhajale cele družine divjih lovcev v planine in postrelili so, kar jim je prišlo pred cev, ne glede na to, ali je divjad zakonito za- iti po njej. ščitena. Popolno uničenje je pretilo našim loviščem med preobratom. Vsakdo, kdor je le hotel, je dobil puško in municijo. Vojaški oddelki, vračajoči se preko Karavank, so skoraj do zadnjega potolkli težko vzgojeno kolonijo kozorogov, edino poleg one, ki je last italijanskega kralja v Severni Italiji v pogorju Mont Blanca. Od 60 kozorogov jih je ostalo le še 5. Podobno se je zgodilo tudi z gamsi. Stalež gamsov je bil uničen za več kot 60%. Mnogo so trpela tudi poljska lovišča. Najbolj so jih uničevali zankarji in pa to, ker se nihče ni brigal za osveženje krvi in za krmljenje jerebic in fazanov. V takih slabih razmerah so jeli popuščati tudi lovozakupniki in marsikdo je postrelil še to, kar je preostalo v lovišču. Med srnjadjo so ogromno škodo povzročili volkovi. Pritepli so se med vojno in po vojni iz Hrvatskega. Najbogatejša srnja lovišča so bila decimirana. Na najnižji stopnji so bila naša lovišča v letih 1920. do 1921. Po tej dobi pa so se lovišča jela izboljševati. Kakor hitro se je jel uveljavljati zakon in z njim vezani državni red, se je že pokazal napredek tudi v lovstvu. Orožništvo je pobralo nepoklicanim lovsko orožje. Slovensko lovsko društvo je spodbujalo svoje člane k novemu delu, in to s predavanji, z medsebojno vzpodbujo, posebno v svojem glasilu »Lovcu«. Lovozakupniki in lastniki lastnih lovišč so se opogumili, ko so videli, da se izpolnjuje zakon. Postavili so več lovskega personala in pričeli krmiti divjad ter uspešno preganjati volkove. Naj omenim pri tej priliki, da so v slovenskih pokrajinah od preobrata, posebno v letih 1922. do 1927., uničili več kot 70 volkov. Največja vzpodbuda za ureditev lovstva pa je bila novica, da je lovec tudi naš vladar. Mnogi, ki so obupavali nad lovstvom, so prijeli v tem času zopet za lovske puške, uverjeni, da bo veliki lovec gotovo naklonjen ljudstvu in skrbel, da pojde lovstvo pravo pot. Padel je strah, da tudi v naše kraje prodre prosti lov, kakor je bilo v pokrajinah stare Srbije. To je bila doba preporoda našega slovenskega lovstva. V tej dobi so se jele dvigati lovske zakupnine. V mnogih na divjadi bogatih občinah so se zakupnine podesetorile. Temu povod je bila seveda tudi takratna obilica denarja. Zelo važno vlogo v povojni dobi pa vrši v lovstvu lovska zadruga. Nadela si je nalogo, da nabavi lovcem vso potrebno divjad za osveženje krvi, nadalje sol in da proda meso divjadi in kožuhovino. V področju lovske zadruge, in sicer v zvezi z ljubljanskim velesejmom, je bila ustanovljena »Divja koža«, ki je prvotno prodajala kožuhovino samo iz Slove- nije, sedaj pa na njenih sejmih najdemo kožuhovino iz vse države. Vsako leto je na sejmih »Divje kože« prodano več kot za milijon dinarjev naše kožuhovine. Z razvojem lovstva je v neposredni zvezi tudi napredek puškarstva. Večina lovskega orožja in municije se izdeluje v naših domačih tovarnah. Pravilno lovstvo, ki nudi gospodarske in telesne koristi, posebno pa lepo duševno razvedrilo, je jelo prehajati našim lovcem v kri in večina lovcev željno pričakuje novega zakona, ki bo vzel v zaščito več Ing. Alojzij Štrancar: Zagrajevanje Zagrajevanje hudournikov je ena izmed panog, v kateri se udejstvujejo gozdarski inženjerji. Njim je poverjeno urejanje hudournikov pri nas, v Avstriji, Češkoslovaški, Franciji, Italiji in prav gotovo še v mnogih drugih državah; po vseh državah pa pri urejanju hudournikov gozdarski inženjerji vsaj sodelujejo, če že ne vršijo čisto sami te službe. Tako n. pr. se vrši urejanje hudournikov s skupnim, vzajemnim sodelovanjem med gradbenim in gozdarskimi inženjerji v Nemčiji in Švici. Grmada, Polhov gradeč: Od hudournikov razorano pobočje. Gozdarskim inženjerjem je bila poverjena ta naloga radi tega, ker pridejo pri sistematičnem zagraje-vanju hudournikov poleg gradbenih ukrepov v prvi vrsti v poštev razni gospodarski in kulturni ukrepi, kakor zopetna pogozditev in potravljenje goličav, melišč in grap, ki jih more pravilno presojati, odrejati in izvajati le gozdarski inženjer, ki ima zadevno predizobrazbo. Tudi je gospodarskim in kulturnim ukrepom, ki morejo nastajanje hudournikov že v kali preprečiti in že nastale brez velikih stroškov zopet pomiriti in napraviti neškodljive, pripisovati večjo važnost, kakor gradbenim ukrepom. Hudourniki so namreč največkrat posledica opustošenja gozdov. Kjer gine gozd, tam nastaja hudo- vrst divjadi in tudi nekaj zveri, ki niso nevarne človeku. Lovišča, ki so jih nekoč vzorno upravljali tujci, med vojno in neposredno po nji skoraj uničena, so danes v zakupu slovenskih lovcev in znatno napredujejo. Veliko lovišč je doseglo že isto stopnjo, na kakršni so bila v letu 1914., mnoga pa so jo že prekoračila. Če bo šlo tako dalje, bomo v par letih glede lovstva in zaščite živali med najbolj urejenimi državami na svetu. hudournikov. urnik. Da se prepreči nastajanje hudournikov, je potrebno zaščititi gozd, ki je največja zapreka nastajanju in divjanju hudournikov. Če je hudournik radi iz-sekanja in opustošenja gozda že nastal, je zopet najuspešnejše in najzanesljivejše obrambno sredstvo proti njegovemu škodljivemu delovanju in nadaljnjemu razvijanju ustvaritev gozda, ki s svojimi koreninami veže strma in rahla gorska tla in ki s svojimi krošnjami zadržuje mnogo padavin, da izhlape in ne odtečejo v dolino; s tem zmanjšuje gozd množino odtekajoče vode in s tem njeno silo; končno zaustavlja gozd še s svojimi debli in koreninami mnogo materijala, ki ga je voda prinesla iz najvišjih leg, ki jih ne ščiti vegetacija, oziroma iz takih krajev, ki so postali goli radi slabega gospodarstva ali radi plazov in usedanja zemlje. Gozdarski inženjer je pa oni, ki ima skrbeti, da se gozdovi ohranijo in da se zopet posade in vzgoje, koder jih ni. Naravno je torej, da se je njim poverila naloga, da zopet ustvarjajo gozd v hudourniških ozemljih in da izvajajo tudi vsa druga dela, ki so potrebna, da se hudourniki zagradijo. Ker je pa v izvajanju gradbenih del in kulturnih ukrepov potrebno enotno in soglasno postopanje in ker je enotnost in soglasnost najbolj zagotovljena tedaj, če je poverjeno vrhovno vodstvo eni sami osebi, zato je bila vsa služba pri zagrajevanju hudournikov izročena v večini držav gozdarskim inženjerjem, ker odpade nanje pri izvajanju vseh zadevnih del važnejša naloga in ker imajo tudi oni za izvajanje gradbenih del potrebno tehnično izobrazbo. Zagrajevanje hudournikov je jako važna ustanova javne tehnične službe. Spominjam se strahovite povodnji, ki so zadele našo banovino v povojnih letih, zlasti one v 1. 1924. in 1926., ki so napravile okrog Polhovega gradca in Žirov, dalje v Poljanski dolini, Bohinju in v Kranjski gori ogromno škodo, ki je bila cenjena nad 100 milijonov dinarjev. Povodenj v 1. 1924. je zahtevala tudi 19 človeških žrtev. Druge povodnji niso povzročile več človeških žrtev, razen ene v Žireh, ker so nastopile poplave podnevi. Bile so to torej silovite povodnji. Vzrok jim niso bile toliko izredno velike množine dežja, kakor v prvi vrsti razdivjani hudourniki, ki so privalili s hribov ogromne množine peska, zemlje, grušča, dalje skalovja in grmovja, hlodov, dreves in drugega materijala, zlasti razvalin podrtih žag, mlinov, mostov, porušenih hiš itd. Hudourniki niso mogli valiti tega materijala po običajno ozkih Mačkov potok, Polhov gradeč : Pregrada pri Plestenjaku. dolinskih strugah naprej, ampak so udarili, ko so se na mnogih krajih zajezili, iz svojih pretesnih strug ter si utirali nove struge, opustošujoč plodna dolinska tla s strahovitim razdejanjem. Razrušili so hiše in industrijske naprave ob vodnih strugah, trgali ceste in pota, odnašali jezove in mostove ter napravljali še mnogo druge škode, zlasti pa povzročali mnogo strahu in trpljenja prebivalstvu, čigar življenje in imetje je bilo v strahoviti meri ogroženo. Tedaj so mnogi rekli, da proti takim vremenskim nezgodam ni pomoči in da bi bilo najboljše, če bi se ljudje izselili iz krajev, ki jih hudourniki najbolj ogrožajo. To mnenje ni pravilno. Po vseh kulturnih državah se uspešno borijo proti divjanju hudournikov in izdajajo v ta namen zelo velike vsote. Tako je že Avstrija izdala od 1. 1883. do 1. 1915. okrog 85 milijonov zlatih kron, enako 935 milijonov dinarjev. Vrednost dela pa, ki je bilo izvedeno tedaj s tem denarjem, znaša gotovo do 1500 milijonov dinarjev. Torej je izdajala Avstrija, ki je bila malo večja od naše države, na leto povprečno znesek, ki odgovarja 50 milijonov dinarjev. Še večje vsote je izdajala in izdaja še danes Francija, dalje Nemčija, Švica in Italija. Velike zneske troši vsako leto za urejevanje hudournikov tudi sedanja Avstrija in pa Čehoslovaška. Vidimo torej, da zagrajevanju hudournikov posvečajo v naprednih državah zelo veliko skrb. Ta panoga javne tehnične službe tudi zasluži pozornost, kajti ustvarja predpogoje za uspešno in brezhibno funkcijoniranje vseh drugih vodnih zgradb, tako zlasti za regulacijo rek, melijoracijo zamočvirjenih dolin in barij, za izrabljanje vodnih sil itd. Vse te zgradbe funkcijonirajo le tedaj, če se zabrani dostop velikim masam materijala, ki ga valijo hudourniki v dolino. V gorskih krajih tvori zagradba hudournikov podlago za kanlizacijo vasi in trgov. Tam so tudi ceste in železnice ter ž njimi možnost, napredek, varnost in sigurnost prometa odvisne od zagrajeva-nja hudournikov. Ravno tako zavisi v gorskih krajih od zagrajevanja hudournikov napredek kmetijstva, ki mu mora zagrajevanje hudournikov ščititi tisto malo zemlje, ki je na razpolago za obdelovanje. Dalje je v gorskih krajih zelo interesirana na zagrajevanju hudournikov industrija, ki ji hudourniki povzročajo veliko škodo ne samo s tem, da mnogo naprav porušijo, ampak ji prizadevajo mnogo škode tudi s tem, da kvarijo in zaplavljajo jezdne in vodozbiralne naprave, ki povzročajo zaradi tega velike vzdrževalne stroške. Grušč in pesek, ki ga trgajo hudourniki z gorskih pobočij, ne ostane ves v stranskih dolinah, ampak drobnejši materijal nosijo hudourniki v manjše reke, le-te v večje, kakor Savo, Dravo in Donavo, kjer ga je treba z velikimi stroški odstranjevati, da ohranjajo reke plovne in da jim vzdržujejo zadostno kapaciteto profila. Vidimo torej, da sega vpliv zagrajevanja hudournikov preko mej okraja, v katerem so zgradbe izvedene, pa tudi preko mej ene pokrajine; njih koristnost obsega več ali manj vso državo. Zato se je v vseh državah uveljavil princip, da nosita pretežni del zadevnih stroškov država in pokrajina, a najmanjši del lokalni interesenti. Belca, Polhov gradeč: uravnava v vasi. Prehod širše s pragovi in pletenicami zavarovane struge v ožjo tlakovano strugo. V naši državi prispeva država po novem zakonu, ki je izšel 20. februarja t. 1. in je bil priobčen v Službenem listu dravske banovine dne 13. maja 1.1., normalno 70%, banovina 30% proračunskih stroškov. Banovina sme od svojega 30% prispevka prevaliti zopet 30% na krajevne interesente. Za vzdrževanje skrbita država in banovina sami, in sicer nosi vsaka polovico zadevnih stroškov. Dravska banovina kot v pretežni večini izrazita gorska pokrajina je na zagrajevanju hudournikov seveda zelo interesirana. To velja posebno za Gorenjsko, dalje za Savinjsko dolino in za ozemlje ob Dravi nad Mariborom. Pa tudi po drugih delih naše banovine je mnogo hudournikov, ki so potrebni ureditve. Reke Sava, Drava in Savinja imajo izrazit hudourniški značaj. Ta značaj jim dajejo neštevilni hudourniki, ki se stekajo vanje in jim prinašajo mnogo proda in peska. One ne bi tako širile svojih strug, ne bi tako trgale svojih bregov in ne bi tolikokrat povzročale povodnji, če jih ne bi ovirala pri njihovem teku ogromna množina materijala, ki ga valijo vanje hudourniški pritoki. Izrazita hudourniška reka je tudi Kamniška Bistrica. Uspešna regulacija teh rek je torej odvisna od ureditve njenih pritokov, le-ti od zagrajevanja hudournikov. Belca, Polhov gradeč: Pregrade v sistemu. Skoro sleherna vas na Gorenjskem, dalje v Savinjski dolini, dolini Drave in tudi drugod trpi po hudournikih. Ti imajo po vaseh največkrat premajhne, med hiše stisnjene, ozke struge, iz katerih pri vsakem večjem nalivu udarja voda in preplavlja podtalne in pritlične dele hiš in gospodarskih poslopij, dalje dvorišča, vrtove in vaška pota, ki so zato često podobna hudourniškim strugam. Hudourniki zato mnogokrat uničijo po kleteh in v pritličjih spravljene poljske pridelke, povzročajo, da so hiše in gospodarska poslopja vlažna, radi tega nezdrava tako za bivanje ljudi, kakor tudi za živali. Da hudourniki povzročajo ogromne škode tudi na naših cestah in potih, da ogrožajo železnice, da povzročajo velikansko škodo našemu kmetijstvu in ogrožajo v hribovitih krajih njegovo eksistenco, sledi že iz prejšnjih izvajanj. Gospodarski, prometni in hi-gijenični oziri govorijo za intenzivno delovanje na polju urejevanja hudournikov. Z urejevanjem hudournikov na ozemlju dravske banovine se je začelo že 1. 1888. Najstarejše hudourniško delo se nahaja v Ratečah na Gorenjskem, kjer je bila v tem letu urejena struga Trebiže. Delo se je popolnoma posrečilo. Druga dela iz starejše dobe so: Pregradba v Pišenci (obč. Kranjska gora), dalje prekop v Račevi (obč. Žiri), potem še razna druga dela, ki se sedaj po večini nahajajo v zasedenem ozemlju. Zelo intenzivno se je pečala beljaška sekcija s problemom in deli za osušenje kraških kotlin. V tem pogledu si je zlasti pok. ing. Viljem Putick pridobil nevenljivih zaslug. Do leta 1910. so bila poverjena dela za urejevanje hudournikov v naših krajih beljaški sekciji in se je izvršilo v tej dobi prav malo zadevnih del. Živahno delovanje se je stoprav začelo 1. 1911., ko je bilo ustanovljeno po prizadevanju bivšega deželnega glavarja, dvornega svetnika Šukleja samostojno gradbeno vodstvo za urejevanje hudournikov v Ljubljani. To živahno delovanje pa je prekinila vojna. Med vojno in po vojni je vladalo mrtvilo in šele leta 1926. se je začelo v tej panogi gozdarskega udejstvovanja zopet novo življenje, ki obeta, da se bo še bolj poživilo in bo zato rodilo kmalu večje, vidne uspehe, čeprav so tudi dosedanji uspehi z ozirom na skromna sredstva, ki so bila na razpolago, prav zadovoljivi. V dobi 1911—1915, ko je bil vodja gradbenega vodstva v Ljubljani pok. ing. Vladimir Šuklje, ki se je odlikoval z veliko iniciativnostjo in delavnostjo, so bila začeta dela v dolini Gradaščice, na Bohinjski Beli, v Krnici (obč. Gorje), v Želimljem pri Ljubljani, v Snovišku (obč. Loke v Tuhinjski dolini), ob Kolpi, v Račni na Dolenjskem in več krajih zasedenega ozemlja. V teh petih letih -je bilo potrošeno za urejevanje hudournikov v naših krajih okrog 250.000 K v zlatu, čeprav so bili krediti radi vojne v 1. 1914. občutno zmanjšani in v 1. 1915. skoraj popolnoma ustavljeni. V povojni dobi so bila izvršena sledeča dela: Dovršeni sta bili že pred vojno začeti ureditvi in zagraditvi Suhega potoka v Želimljem in Snoviška v Tuhinjski dolini; izvršena je bila rekonstrukcija pregradbe v Pišenci (obč. Kranjska gora), odvajalna dela v Loškem potoku, dalje zagraditev hrastniških jarkov v Hrastniku ob južni železnici, ureditev Limbuškega potoka v obč. Limbuš pri Mariboru in razna druga manjša dela. Nadaljevala so se že pred vojno začeta dela v dolini Gradaščice, okrog Polhovega gradca, v Žireh v pritokih Račeve in v občini Srednja vas v Bohinju, kjer je bilo že izvedeno mnogo dela. Nadaljevala so se tudi dela v Ratečah. Na novo so bila začeta zagradbena dela v Selški dolini, v Savinjski dolini v okolici Solčave in v Bistrici na Muti. V povojni dobi se je izdalo do danes okrog pet milijonov dinarjev, letno povprečno okrog pol milijona dinarjev. To so popolnoma nezadostni krediti. Za uspešno zagrajevanje hudournikov na ozemlju dravske banovine bi bilo treba žrtvovati letno vsaj dva milijona dinarjev; potem bi bil dosegljiv viden uspeh in napredek v zagrajevanju hudournikov. Če ne bodo na razpolago tako veliki krediti, ampak manjši, uspehi sicer tudi ne bodo izostali, toda njih učinek bo z ozirom na veliko število potrebnih ureditev premajhen, da bi bilo mogoče divjanje hudournikov preprečiti in njih nadaljnji razvoj ustaviti. Upoštevati je namreč treba, da se obstoječi hudourniki vedno bolj razvijajo, da mnogi hudourniki z nova nastajajo in da je njih škodljivost z ozirom na rastoče blagostanje, na rastočo vrednost zemljišč, zgradb in prometnih sredstev vedno večja in občutljivejša. Ivan Zupan, ravnatelj dohodarstvenega urada: Osveženje krvi pri divjadi. Današnja izredna življenjska doba, ki se v brzem načinu življenja ne da primerjati s preživetimi dobami, vedno bolj zahteva, da človek sodeluje in pomaga mogočni stvarnici z razumom. To opazujemo tudi pri lovstvu. V prejšnjih dobah, ko je bilo manj lovcev in so bili oboroženi s slabšim orožjem, so sorazmerno postrelili kaj malo divjadi. Največ so postrelili jelenjadi graščaki v svojih ogradah. Za nizki lov se gospoda ni posebno brigala. Nizki lov se je jel razvijati pozneje. Med prvimi pravimi gojitelji nizkega lova je bil znani nemški pisatelj Dietzl, ki je že leta 1848. spisal važno knjigo o nizkem lovu in poudarjal zmernost. S tem je hotel reči, da je pri nizkem lovu neobhodno potrebno, da poleg streljanja divjad tudi gojimo. V poznejših letih je o gojitvi nizke divjadi mnogo pisal znani lovski pisatelj grof Silva Taruca. Kakor vidimo se je z razvojem nizkega lova razvijalo tudi gojenje divjadi. Najprej so pričeli s krmljenjem v hudih zimah. Kmalu so poskušali tudi z valenjem in domačo vzgojo poljske perjadi. Jajca fazanov in jerebic so valile koklje. Mladiče so vzgajali doma, ko so pa dorastli, so jih izpustili v lovišča. Šele v poznejših letih pa so jeli misliti tudi na osveženje krvi. V Sloveniji so se jeli lovci zanimati za poljska lovišča že precej davno, ali pravilno gojiti pa so pričeli šele koncem preteklega stoletja. Leta 1900. so spustili na Sorškem polju precej fazanov, ki so se izredno hitro razmnožili. Pa tudi nekaj zajcev so naročili iz Češkega in tako prvič osvežili naš zajčji rod. Ugodne posledice so se kmalu pokazale. Kako potrebno je za divjad osveženje krvi, smo uvideli po Kože divjih živali na velesejmu pred prodajo. 78 vojni, ko je mnogo divjadi poginilo, kar je je pa bilo ostalo, je bila zelo oslabljena. Fazani so izginili skoraj do zadnjega, od jerebic je ostalo nekaj malih tropic in tudi zajci so bili precej uničeni. Ni preostalo drugega kakor fazane in jerebice naročiti iz inozemstva. Glavno funkcijo pri tem je vršila takrat ustanovljena »Lovska zadruga«. Preskrbela je tudi krmilno sol in vodila v zvezi z ljubljanskim velesejmom pod tvrdko »Divja koža« prodajo naše kožuhovine. Kakor so se naši lovozakupniki brigali za poljsko perjad, so precej v nemar puščali zajce. Le malo jih je bilo, ki so skrbeli za osveženje krvi. Ali če hočemo imeti bogata zajčja lovišča, moramo gledati v prvi vrsti, da osvežimo in okrepimo naš zajčji rod. To dosežemo s tem, da spustimo v revir od časa do časa zajce iz oddaljenih krajev. Potrebno je, da enkrat točno razmišljujemo o gojitvi zajcev: Mnenje, da s tem, če malo zajcev odstrelimo, našemu lovišču mnogo pomagamo, je napačno. Seznanimo se z živ-ljenskimi razmerami zajca, pa bomo prišli do drugačnega prepričanja. Vzemimo za primer dvoje srednje dobrih lovišč, v katerih imamo po 60 zajcev. Prvi lovozakupnik bo štedil in odstrelil samo 20 zajcev v vrednosti 1000 dinarjev. Koncem zajčjega lova jih bo v njegovem lovišču ostalo 40. Znano je, da roparice, zlasti lisice uničijo največ zajcev pozimi, ko jim manjka druge hrane. Po dosedanjih opazovanjih je ugotovljeno, da roparice uničijo čez zimo približno 50% zajcev. Po tej kalkulaciji bo imel prvi zakupnik koncem zime le še 20 zajcev, in sicer brez mogoče kontrole spolnega razmerja. Najbrže bo v lovišču ostalo več samcev nego samic. Drugi lovozakupnik bo odstrelil od 60 zajcev 30, za katere bo izkupil 1500 Din. Če mu bodo roparice od ostalih 30 uničile 50%, jih mu bo ostalo koncem zime še 15. Razlika med obema lovozakupnikoma začetkom pomladi bo ta, da je imel prvi v jeseni na lovu manj užitka in tudi manj izkupil. Drugi bo imel sicer pet zajcev manj ali 500 Din več kot prvi. Če pridene k znesku, izkupljenim za 10 odstreljenih zajcev še 250 Din, si za ta denar lahko nabavi novo družino zajcev, sestoječo iz enega samca in dveh samic. Končna razlika med prvim in drugim bo ta, da bo imel prvi samo enega do dva zajca več, velika možnost pa je, da bodeta eden ali dva od teh samca, ki sta popolnoma brez pomena za novi naraščaj. Osveženje krvi pa je gotovo več vredno kakor 250 Din. To sem vzel samo za primer, in sicer v najskrajnejši matematični možnosti, v prid drugega. Kdor pozna zajčji lov, dobro ve, da je v vsakem revirju po končani lovski dobi več zajcev kakor pa zajk. Posebno na polju je vsako leto postreljenih mnogo več samic nego samcev, ki se rajši skrivajo po gozdovih kakor pa v polju. Baš zato je važno, da spustimo v lovišče več zajk. Podobno je tudi z jerebicami in fazani. Pri jerebicah je važno, da jih polovimo. Kdor jerebice jeseni ali začetkom zime polovi, ta jih lahko mnogo več postreli kakor pa tisti, ki jih samo krmi. In tudi pri tem je zelo važno sodelovanje »Lovske zadruge«. »Lovska zadruga« bo morala skrbeti, da naše jerebice zamenjamo z jerebicami iz drugih krajev in tako osvežimo kri. S tem, da polovimo jerebic in jih doma prezimimo, jih najbolje obvarujemo pred roparicami. Prihranimo pa tudi mnogo krme. Največ zrna pozobljejo pozimi vrane, srake in šoje, ki so obenem tudi zelo nevarne jerebicam. Povsod, kamor pogledamo pri lovstvu, vidimo, da je neobhodno potrebno gojenje, pri katerem ima zelo veliko vlogo baš naša »Lovska zadruga«. Divji petelin. 79 Abecedni seznam razstavljalcev poedinih razstav. Šumarski oddelek, razstavljalci v »M« in »N« paviljonu Baien Josip, dr. prof. beogr. universiteta, Karlovac »Belca«, lesna ind. d. d., Dovje Blaha Josip, upravitelj, Velika Nedelja Blaha Josip, šumarnik, Radoha Brezovar Matija, šolski upravitelj, Št. Rupert na Dol. Direkcija šum., Ljubljana „ „ Zagreb ,, ,, Vinkovci „ „ Apatin ,, ,, Sarajevo ,, ,, brodske imovne općine, Vinkovci ,, ,, II. banske imovne općine, Petrinja ,, ,, gjugjevačke imovne općine, Bjelovar ,, ,, ogulinske imovne općine, Ogulin ,, ,, Sušak Direkcija državnega rudnika, Velenje Dostal Karl, Mechaniker, Wien Drobnič Emil, nadgozdar, Podsreda Državna nadzorovalna postaja šum, Radeče »Drvotržac«., Zagreb Družba »Jezersko«, Kokra Državna gozdna drevesnica v Bošlinu Državna gozdna drevesnica v Škofji Loki Fabrika celuloze »Drvar«, d. d., Drvar Fresi Vekoslav, Brežice »Fructus«, družba z o. z., Ljubljana Germuth F. mlaj., Rdeči breg, p. Brezno, Pohorje Grajska uprava, Grmače, p. Šmartno pri Litiji Gozdna uprava, Velika Nedelja Guzelj A., ing., Novo mesto Gašparac P., agentura, Zagreb Goederer Josip, ing., Namršelj, p. Studenec-Ig Gozdni urad Karla Auersperga, Kočevje - Soteska Gozdna uprava grofov Thurnov, grad Ravne, p. Guštanj, Črna pri Prevaljah Hafner Mate, notar, Ljubljana Herman princ Schönburg-Waldenburg, uprava Snežniške graščine, par. žaga, Stari trg pri Rakeku Hoschek, dr. Arthur, baron, Planina pri Sevnici Inspektorat za pošumljivanje krševa i goleti i za uredji- vanje bujica, Senj Jalen Janez, lesni trgovec, Rateče Jovanovič L, prof. dr., Beograd Jugoslovansko šumarsko udruženje, Zagreb Klekl Josip, župnik, Črensovci Kmetijska šola na Grmu Komisija za agrarne operacije, Ljubljana Kosler Josip, veleposestnik, Ljubljana Kovač Anton, lesni industrijalec, Stari trg pri Rakeku Kr. banska uprava dravske banovine, šumarski odsek, Ljubljana Kr. banska uprava primorske banovine, šumarski odsek, Split »Krivaja«, šum. ind., prej Eissler Ortlieb, Zavidovič Kranjska industrijska družba, Jesenice Künstler Franc, parna žaga in mizarstvo, Litija Lenarčič Milan, ing., veleposestnik, Josipdol Mestni gozdni urad, Ljubljana Mestni muzej, Maribor Meščanska korporacija, Kamnik Ministarstvo šuma i rudnika, Beograd Miklau Otmar, ing., gozdni nadupravitelj, Slov. Bistrica Merck E., Darmstadt 1 Mestno gozdarstvo, Celje Marchet Julij, Hofrat, Ing. Prof. Wien Muck V., ing, Otočac Pahernik Franc, ing., Vuhred Petrinjska parna pilana, d. d., Zagreb Pleiner Rudolf, gozd. mojster, Guštanj Ravnateljstvo dr. Ferdinanda Attemsovih posestev, Slov. Bistrica Rekar Ernst, dr., Jesenice Rudež A., ing., Ribnica Sreski šumarski referent, Maribor Stare Saša, Mengeš Stirn Josip, Kranj Šušteršič Mirko, ing., Jesenice Šumarski fakultet sveučilišta, Zagreb Šumarsko-Industrijsko Poduzeće, Dobrljin, Drvar Iz razstave lovskih psov Šumska uprava, Bled ,, ,, Boh. Bistrica ,, Kostanjevica ,, ,, Deliblato ,, ,, Pančevo Šumski ured vlastelinstva vukovarskog, Vukovar Schwarzenberg'sche Imprägnierung von Laubhölzern, Tusset, Č. S. R. Termalno kopališče, Rimske toplice ,, ,, Laško ,, ,, Dobrna Trgovačka industrijska banka, Beograd Tischler Ernst, Fužine, export lesa, Vitanje pri Celju Uprava veleposest, grofa Attemsa, Brežice, Slov. Bistrica ,, ,, ljublj. škofije, Marijin grad, Mozirje ,, ,, H. & I. Falterjevega veleposestva, Jurklošter Windischgrätz V. Hugo, dr., gozdarski urad, Oplotnica Zagrebačko skladište papira, Zagreb Zdravilišče, Rogaška Slatina Žilic Franc, trgovina z železnino, Ljubljana Lovski oddelek, razstavljalci v „G“ paviljonu Attems Ferdinand, dr. — Brežice, 975—977, 1019—1020 Bachler Vincenc -— Rače, 665—668 Bambulović Petar, šum. savj. — Sarajevo, 850.—898 Dr. Baien Josip — Beograd, 407—410 Bavdek Jožef, dr. — Celje, 1124 Bevk Stanko, dr. — Ljubljana Bizjak Filip — Ljubljana, 941, 1045—1053 Blaha Josip — Radoha, 13—20, 126—129 Böhnel Julij — Djakovo, 29—70 Bulc Ivan — grad Grič pri Mirni, 181—191 Butler L, baron — Pišece, 392—398, 966—969 Cernochorsky Ana — Maribor, 744—777 Čižek Alojz, duh. svet. — Slovenjgradec, 741—742 Čuček Anton — Mirna peč, 130 Detela Anton — Grad Ravne, Predgrad, 550—556 Dolenc Edvard — Kranj, 1024—1029 Druškovič Josip — Slovenjgradec, 736 Državno Dobro — Belje Fajgl Ludvik — Celje, 424 Gartner Janez — Jamnik, 1127—1128 Dr. Fasching Ivan — Sv. Lovrenc, 500—513 Flajs Andrej — Želimlje, 293—294, 942 Fludernik Ignacij — Maribor, 661—664 Germuth F. ml. — Rdeči breg Pohorje, 545 — 549 Glaser Viktor — Ruše, 146 —147 Godec Slavko — Rdeči breg na Poh, 701—703 Goliršek Milan, dr. -— Sv. Lenart v Slov. Goricah 699—700 Gorše Franc — Ribnica, 1041 —1042 Gozdni urad Grofov Thurnov — Ravne, Guštanj 737 Gozdni urad Karla Auersperga — Kočevje, 28 Grča Josip — Ribnica, 1040 Hafner Josip — Škofja Loka, 411 — 413 Hasl I. — Ptuj, 778—779 Herceg I. — Zagreb, 832—834 Hoja Ivan — Jezersko, 835 Holbl Josip — Vuzenica, 716—718 Hunkar May — Ptuj, 704—709 Ivanc Adolf — Sodražica, 131 —142 Janisch Franc — Gortina pri Muti, 756—757 Jalen Vinko — Rateče, 245 - 255, 400 Jenčič Franc, Ing. — Kočevje, 1021 Jeločnik Viktor, dr. Ljubljana, 1054, 1 107 —1129 Kap. Juvančič I. — Kranj, 125 Dr. Kaiser Adolf, višji sodni svetnik v p. — Ljubljana 96, 240—245 Kapus Vladimir — Ljubljana, 1055—1056, 1102—1103 Karničnik Gašpar — Rdeči breg na Poh., 712 — 715 Kasper K. — Ptuj 796—799 Klinar Janez — Dovje, 309—310, 326 Klinc Drago — Vojnik, 416—421 Klun Ivan — Ribnica, 299—302, 369 — 375, 403—406, 1030—1033 Kosler Oskar, Ortenek, 145, 191—230 Köstner I. — Kočevje, 289—292, 1022 — 1023 Kostka Ivan —, Karlovac, 345 Košir Alojz — Kr. gora, 325 Košir Franc — Trbovlje, 336, 1083 —1085 Kranjska industrijska družba —• Jesenice, 334 - 335 Ing. Kraut I. Kranj, 297—298, 957—959 Kovač Karl, lesna ind. — Stari trg-Rakek, 97 Kovač Alojz, okr. gozdar — Celje, 337—341 Kreiner Janko — Maribor, 692—697, 835 Kuhar Simon — Uršni dvor-Slovenjgradec, 758—759 Kump I. —• Ljubljana, 308 Kupusch Val. — Černce-Meža, 751—755 Kvac Ivo — Slovenjgradec, 763—767 Baron Lazzarini I, — Smlednik, 307, 943—946 Lenček Niko — Škofja Loka, 376—380, 401—402 Leser Richard Kočevje, 295—296, 960—964 Dr. Levičnik I. — Ljubljana, 422—423 Löschnig Avgust — Sv. Lovrenc, 709, 728 Lubič August — Ljubljana, 1043 Maček I. — Ljubljana Magdič P, — Ljubljana Makarovič Roman — Ig, 940 Marinovič L, dr. — Beograd, 539—544 Marinkovič Dušan — Mostar, 899—911 Matajc Leo — Stražišče, 1017—1018 Meden Viktor — Ljubljana, 972—974 Mate Veber — Škofja Loka, 382—383 Miljenovič Branko — Vinkovci, 121 Mladič Milan -— Ljubljana, 305, 912—914 Molitar M. — Ptuj, 795 Mravljak E. — Vuzenica, 719—720 Muzej — Ljubljana, 1000 Nikolič Ivan, Spediteur — Sombor, 538 Dr. Novak Franc, profesor — Ljubljana, 256—258 Numdorfer I. — 306 Oitzl Miha — Kranjska gora, 311—312, 321—323, 1057—1082 Dr. Orosel Oskar — Maribor, 425 Ožegovič Ivan, baron — Varaždin, 919—928 Palme Josip, — Graščina Ig, 259—264, 1086—1090 Peitler Franc — Sv. Lovrenc, 374—399. 677—688 Perger Artur, dr. velepos. — Mislinje, 743—750 Perles F, — Ljubljana, 929—933, 939 Petrič I. — Borovnica, 529—533 Pogačnik L, direktor — Maribor, 231 — 239 Ing. Pahernik I. — Vuhred, 426—430 Polajnar K. — Ljubljana, 1123 Pongratz Gvido pl. — Dornava, 806—812 Pongratz Josefina pl. — Dornava 813—819 Pongratz M. pl. — Dornava, 804 — 805 Pongratz Oskar pl. — Ormož, 98—104 Pongratz R. pl. — Dornava, 768—773 Požarnik Franc — Podčetrtek, 1 — 8 Praprotnik Avgust — Ljubljana, 990—994 Prokop Savoslav — Valpovo-Srem, 917—918 Rabič Janez — Mojstrana, 314—320, 327 — 333, 1001 — 1016 Ravnikar Fr., dr. — Ljubljana, 934—938 Reiser Otmar — Pekre, 669—675 Rudež L, ing. — Ortenek. 143—144 Rohrman Adolf — Kranj, 965 Rus Ivan — Ribnica, 557 — 621, 1034—1039 Savez lovačkih društava — Zagreb, 346—363 Sinko Pero — Mrkopolje, 364—367 Sernc Edvard — Smolnik, 658—660, 729—735 Skale Janko — Ljubljana, 1130—1134 Skrlep Janko — Ljubljana Skumar Janez - Dovje, 313 Slov. lovsko društvo — Ljutomer, 342—-344 Stroinigg Josip — Šoštanj, 444—473 Strohmeier I. — Ptuj, 780—783 Shvegel Ivan, dr., min. — Bled Šentjurc Ferdo — Slovenjgradec 762 Šumska direkcija — Apatin, 92 Šumska uprava — Bled, 9—12, 368 Šumska uprava -— Sremska-Mitrovica Šumski ured vlastelinstva vukovarskog — Vukovar 70—91 Schagel Josip — Brežice, 1044 Scharner Albin — Ptu:, 784—787 Scheibeil Walter — Ptuj, 788—793 Scheichenbauer Otmar — Ptuj, 794 Schüler Hans — Slovenjgradec, 738—740 Tančic Viktor — Ljubljana, 148 Tavčar Franc — Ljubljana, 995—997 Tavčar Ivo, dr. — Ljubljana, 978 — 989 Thaler I. — Škofja Loka, 381 De Toni I. — Ljubljana, 275—279, 915—916 Troha Janko — Mežica, 431 — 443 Tomšič Mihael — 998 — 999 I g. Turkalj Zlatko — Ogulin, 21-—27, 93—95 Uprava graščine Snežnik — p. Stari trg-Rakek. 151 —181 Uprava veleposestva grofov Thurnov — Ravne-Guštanj 622—657 Urbas Janko — Maribor, 676 Urbas Maks — Sv. Lovrenc, 689—691 Veleposestvo Haasberg — Planina pri Rakeku Verdnik Otmar — Meža, 760 Vidmar Franc — Kamnik, 947—956 Vilhar Miloš, uradnik — Karlovac, 105 —120 Weber Joško — Škofja Loka, 384, 386—391, 399 Weber Leopold — Češnjice, 513 — 528, 534—537 Weipp I. — Predgrad 303—304 Weiss J. — Kočevje, 1091 —1094 Witzmann Heinrich — Rdeči breg na Poh, 710—711 Wolf L — Ptuj, 744—777, 802-803 Wuchs I. — Kočevje, 265—274, 1095—1101 Dr. Zalokar Vinko, zobozdravnik — Karlovac, 122—124 Ziringer Josip — Maribor, 698, 820—831 Zoričič Milovan, dr. — Zagreb, 836—849 Zupan Ivan — Mojstrana, 324 Zvinger Josip — Maribor, 721—727 Šumarski oddelek, razstavljalci v lesnoindustrijskem paviljonu »I« »Alpina«, d. z o. z., Ljubljana Andolšek Ivan, Rašica pri Vel. Laščah Bebič Vekoslav, strugarstvo, Vel. Rašica, Laško Domača lesna obrt, Ribnica, paviljon »O« Deutsch Filip, sinovi, Zagreb Drach, industrija drv, Zagreb »Drava«, tvornica žigica, Osijek Drž. učna delavnica za košarstvo, Radovljica, pav. »E« Fajdiga L, Ribnica Gozdarski urad barona Born, Tržič Gozdna uprava grofov Thurnov, Ravne, Guštanj Gozdni urad Karla grofa Auersperga, Kočevje - Soteska Glanzstoffabrik, St. Pölten Grajsko-kolovška lesna industrija ing. Stare Feliks, Kolo-vec, pošta Radomlje Heinrihar Franc, lesna industrija, Škofja Loka Hirschler i sin, Donja Dubrova Jelačin & Co., tovarna zamaškov, Ljubljana Jugotanin d. d., Sevnica Kobi Drago, lesna industrija, Maribor Kožar Franc, Ribnica Kranjska industrijska družba, Jesenice Lavrenčič & Co., parna žaga, Ljubljana Lenarčič Fr., ing., lesna industrija, Verd - Vrhnika Mikolič Franc, tovarna meril, Slovenjgradec Našička tvornica tanina i paropilana, d. d., Zagreb Okrožni urad za zavarovanje delavcev, Ljubljana Oskrbništvo Mislinje Rojina A. & Co., stavbno in umetno mizarstvo, Ljubljana Rok Arhar, agentura, Št. Vid nad Ljubljano Sladkogorska tovarna lepenke in papirja, Sladki vrh Šiška Ivan, tov. parketov in parna žaga, Ljubljana Švigelj Anton, lesna industrija, Breg - Borovnica Tajništvo Ljubljanske borze, Ljubljana Tomšič Viktor ml., tovarna stolov, Teharje pri Celju Tovarna lesne volne, Sv. Peter v Sav. dolini Tovarna lesnih izdelkov, Jurklošter Tovarna upognjenega pohištva, Zbelovo-Poljčane Tovarna vžigalic in drugih kemikalij, Ruše Tovarna strojil, d. z o. z., Majsperg Tovarna za podpetnike in druge lesne izdelke, d. z o. z., Rimske Toplice Trboveljska premogokopna družba, Ljubljana Tvornica štapova baruna Alnocha, Samobor Uprava veleposestva grofa dr. Ferdinanda Athemsa, Brežice »Veha«, tovarna zamaškov, d. z o. z., Ljubljana Vižintin Željko, lesna industrija, Zagreb Združ. papirnice Vevče, Goričane in Medvode, Ljubljana Zavod za impregnaciju i gradje general, dir. drž. želj., Kruševac Zaletel Ivan, Stanežiče, p. Št. Vid nad Ljubljano Lesno - obrtni oddelek Paviljon »E«, I. prostor 32—42. Aman Alfred (pohištvo), Tržič 44—58. Mrhar Ivan (pohištvo), Stanežiče, Št. Vid nad Ljubljano 60—66. Andlovič Josip (pohištvo), Škofljica 7 68—70. Rozman Franc (pohištvo), Dravlje, p. št. Vid nad Ljubljano 72—76. Zalokar Anton (pohištvo), Št. Vid nad Ljubljano 1 78—80. Vreček Franc (pohištvo), Podgora, Št. Vid nad Ljubljano 82—84. Zalokar Anton (pohištvo), Št. Vid nad Ljubljano 86—88. Praznik Ivan (pohištvo), Zavrti 9, Ljubljana 90—98. Vehovar Franjo (pohištvo), Kersnikova ulica 7, Celje 17—19. Izgoršek Franc (pohištvo), Šmartno pri Litiji 21—25. Berlič Rok, strojno mizarstvo (pohištvo), Zapuže 22, p. Št. Vid nad Ljubljano 27—31. Senica Josip (pohištvo, okna, vrata), Bežigrad 6, Ljubljana 33—43. Tomšič Franc (pohištvo), Zg. Kašelj, pošta D. M. v Polju 45—55. Kregar Andrej in sinova (pohištvo), Št. Vid nad Ljubljano 57—67. Erman & Arhar (luksuzno pohištvo), Št. Vid nad Ljubljano 69—79. Erjavec Egidij & Karel (pohištvo), Brod, Št. Vid nad Ljubljano 81—83. Bernik Ivan (žaluzije), Linhartova ulica, Ljubljana 85—87. Smole Ivan (pohištvo), Tacen pod Šmarno goro, p. Št. Vid nad Ljubljano 89—93. Polenšek Ivan (pohištvo), Št. Vid nad Ljubljano 95, 97. Bonča Ivan (pohištvo), Vižmarje, Št. Vid nad Ljubljano 99—107. »Javor«, družba z o. z. (pohištvo), Dol. Logatec 2—6. Adjiman V. H., Teppichhaus zum Türken (perzijske preproge), Kalchbergstraße 1, Graz 8. Kos Anton, pozlatar (slike in okvirji), Ljubljana, Mestni trg 25 10—18. Dalibor spol. s. o. r., tovarna na piana a pianina (klavirji, pianini), Zakolany u Praze, Československa 20, 22. Magarjan Petar (preproge), Obiličev venac 17, Beograd 24, 26. Radovan Rudolf (tapetniški izdelki), Mestni trg 13, Ljubljana 26—30. »Damask«, Ante Grgič (perzijske preproge), Juri-šičeva ulica 8, Zagreb 44. »Kristal« d. d. (brušena ogledala), Maribor 46, 48. Brača Garotič (preproge), Pirot 50—54. Jager Franc (tapetniški izdelki), Sv. Petra nasip 29, Ljubljana 100. »Spectrum« d. d. (brušena ogledala), Celovška c. 81, Ljubljana VII 1, 3. Radiotehnika, Poljšak Tone (radioaparati, radiomaterial, električni predmeti), Aleksandrova cesta 5, Ljubljana 5. Meinel & Herold, Musikinstrumentenfabrik (glasbila), Auerbachstraße 51, Klingenthal (Sachsen), Deutsches Reich; podružnica: Gregorčičeva ulica 6, Maribor 7. Modic Minka (gramofoni, pianini, brenkala, strune, rakete, strune za rakete), Kopitarjeva ulica 1, Ljubljana 9—15. »Teheran«, Mutevelič Mušan (perzijske preproge), Sv. Petra cesta 44, Ljubljana Strojni in kovinski oddelek Paviljon »F«, I, prostor 102—114. Klein & Stiefel (stroji za obdelovanje lesa) Fulda, Deutsches Reich; zastopnik Angelo Peter, Poljanska cesta 12, Ljubljana 116, 118. Severočeška tovarna vagonov in strojev, d. z o. z. (pekarske stroje na ročni in električni pogon), Češka Lipa. Generalni zastopnik za Jugoslavijo: Vesjak Franjo, Split, skladišče Zagreb 120, 122. Popovič N. M. (moderni praktični in higijenski aparati za shranjevanje. Detajlna prodaja olja in petroleja. Aparati za shranjevanje mlevne in pražene kave), Kolarčeva 7, Beograd 124—128. Van Berkel Patente (avtomatske brzovage in stroji za rezanje šunke in narezka), Radišina 11, Zagreb 130, 132. Irešič Ludvik (stroji za obdelovanje lesa in splošno orodje), Stari trg 26, Ljubljana 134—138. »Centra«, Miklošičeva cesta štev. 7, Ljubljana. — Homophon Company, G. m. b. H. Fabrik der Musikschallplatten, »Homocord« (gramofoni in plošče), Alexandrinenstraße 108, Berlin S W 68, Deutsches Reich. — Merz-Werke Spezialfabriken (pisalni stroji), Frankfurt a./M. Deutsches Reich. — Mitteldeutsche Fahrradwerke G. m. b. H. (kolesa), Am Karlsbad 6, Berlin W 35, Deutsches Reich. — Nähmaschinen-Fabrik Karlsruhe, vorm. Haid & Neu (šivalni stroji), Karl Wilhelmstraße, Karlsruhe, Deutsches Reich. — Stol H. & Co., Reutlinger Strickmaschinenfabrik (pletilni stroji), Reutlingen, Deutsches Reich. — Zündapp G. m. b. H. (motorna kolesa), Nürenberg, Deutsches R. 140, 142. Schneiter G. F., tovarna vodnih turbin, Škofja Loka 144— 148. Self-Werke, vorm. Elschner & Stoib, A. G. (stroji za obdelovanje lesa), Füllstraße 12, Nürenberg, Deutsches Reich; zastopnik za dravsko banovino Klein Oskar, Dunajska cesta 50, Ljubljana 150. Karl Zupanc, Kranj. — Reichenfeld L. Aluminium-Gesellschaft (vrči za kuhanje kave), Wien VI, Aegidi-gaße 20 152— 160. Ing. Tönnies G., Dvorakova ulica 3/H, Ljubljana. — Kirchner & Co., A. G., Leipzig. -— Danne-berg & Quandt, Berlin (stroji za obdelovanje lesa in celotno lesno industrijo) 109—117. Strojne tovarne in livarne, d. d. (stroji za obdelovanje lesa), Dunajska cesta 35, Ljubljana 119—131. Carstens Ernst, Maschinenfabrik (gladiini stroji za glajenje lesa, roževine itd. s peščenim papirjem), Geisseestraße 8, Nürnberg, Deutschland 133—141. Popp Carl Friedr, Strickmaschinenfabrik (pletilni stroji), Luftgaße 3, Wien 143. American Heating (peči in kamni American Heating), Marovska 15, Zagreb 145— 147. Deržaj Rudolf (žage, brusilni kamni, jermena), Kolodvorska ulica, Ljubljana 153— 165. Ing. G. Römer, stroji in industrijske naprave, Ljubljana, Kongresni trg 8/1 a) Stroji za obdelavo lesa za lesne industrije, za mizarstvo in druge obrti, zastopstva: Brenta Louis, Bruxelles, Belgique (velike tračne žage za hlode [Blockbandsägen], cepilne tračne žage [Trennbandsägen] in drugi stroji za lesne industrije) Elze & Hess, Gera, Deutschland (gornje-rezkalni stroji za les [Holz-Oberfräsen]) Maschinenfabrik Fellbach, G. m. b. H., Fellbach-Stuttgart, Deutschland (verižno-rezkalni stroj za tesarstvo in verižne žage na električni in bencinski pogon) Grupp Wilhelm, Oberkochen, Deutschland (rezkalni stroji za roglje [Zinkenfräsmaschinen], mizar, strojno orodje) Loroch Jos., Mörlenbach, Deutschland (brusilni in razpe-rilni stroji za žage) »La Nationale mécanique S. A.«, Bruxelles, Belgique (univerzalni mizarski stroji) OEWA Österreichische Werke, A. G., Wien, Österreich (mizarski stroji na transmisijski in direktni električni pogon) Panhans Ant., Klösterle a. d. Eger, Č. S. R. (mizarski stroji, specijaliteta-stroji na lesenem stojalu) Reinbold & Ritter, Landsberg, Deutschland (verižno-rezkalni stroji) b) Orodni stroji za obdelavo kovin, zastopstva: Ehrlich Oskar, Werkzeugmaschinen A. G., Berlin, Weis-sensee, Deutschland (precizijske stružnice) Meiselbach Aug. Nachf., Leipzig, Deutschland (stroji in orodje za vrezavanje navojev) Modrach Konrad, Gera, Deutschland (škarje in preluk-njevalni stroji za pločevino in fazonsko železo na ročni, transmisijski in direktni električni pogon) Österreichische Schmidtstahlwerke A. G., Wien, Österreich (Ajax vzmetna kladiva, navadno in specijalno jeklo za vse svrhe, jekleno orodje, pile, specijalna aluminijeva litina itd.) OEWA Österreichische Werke, A. G., Wien, Österreich (stružnice, shaping-stroji in vrtalni stroji) Schmid & Wezel, Maulbronn, Deutschland (stroji in orodje z gibčno gredjo znamke »Biax«) Stickler & Magnuson, A. B., Stockholm, Švedska (varovalci za svedre [Bohrschützer], dvostranski svedri, iskalci sredine [Zentrumsucher] in drugo orodje znamke »Stickto«) c) Parni stroji in turbine, motorji, parni kotli, kurišča, ekonomizerji, ventilatorji, transportne in druge industrijske naprave, zastopstva: Heimpel & Besler, Mödling, Österreich (ventilatorji, sušilnice za les, specialne naprave za odsesavanje žaganja in prahu, za zračenje, za zračno kurjavo itd., kurišča na lesne odpadke) Hinterschweiger Ludwig, Lichtenegg -Wels, Österreich (transportne naprave, žerjavi, dvigala, žične železnice in vzpenjače, kurišča pat. Ullrich, kamnodrobilci, opekarski stroji) Noricumwerke Cless, Graz, Österreich (zobata kolesa, polževe in druge gonilne naprave vseh vrst in velikosti, razna precizna množna rezkalna in druga dela) Wiener Lokomotivfabrik A. G., Floridsdorf-Wien, Österreich (parni kotli vseh vrst in velikosti, navadna in specijalna kurišča, ekonomizerji itd., vodočistilne naprave) Paviljon »H«, I, prostor 167—171. Bar Franc (radioaparate, radimaterial in potrebščine, gramofoni in plošče), Mestni trg 5, Ljubljana 173. Galle Alojzij (različno pecivo), Gosposka ulica 4, Ljubljana 175. Zaletel Ivan (domače žganje), Stanežiče, pošta Št. Vid nad Ljubljano 177. Prelog A., družba z o. z., Marijin trg 8, Ljubljana. Greif-Werke, Fabriken für Bürobedarf (razmnoževalni aparati), Goslar a/Harz, Deutsches Reich. Original Odhner Aktiebolaget (računski stroji), Göteborg, Sveden. Pitagora (pisarniška oprema), Karlovac. Reming-ton Typewriter Co. (pisalni stroji), New York, U. S. A. 179—183. Osrednje mlekarne, r. z. z o. z. (sladko mleko, kislo mleko »Jougurt«, ementalski in trapistovski sir), Majstrova 10, Ljubljana 184. Osrednje mlekarne, Ljubljana, Majstrova 10 185, 187. Rozman F. & M. (pletenine), Židovska ulica 7, Ljubljana 189, 191. Kenda H. (motor, kolesa), Mestni trg, Ljubljana 193. »Radioval«, Ljubljana, Dalmatinova ulica 195, 197. Sadik Abil (perzijske in druge preproge), Jakši-čeva 9, Beograd 199. Parfums Driay (parfumi, kosmetika), Jurišičeva ul. 8, Zagreb 201—205. Bizjak Filip (krznarstvo), Kongresni trg, Ljubljana 207, 209. Jelenc Anton (čevlji), Tržič 211, 213. Homschak Marianne & Co. (krznarstvo), Graz, Radetzkystraße 10 215. Pirnat M. (pletenine), Sv. Petra cesta 22, Ljubljana 217. Rohs Ivana »Atelier Ästhetik« (umetno slikanje na ca 20, Celje blagu), Aškerčeva 22/1, Maribor 219. Grand laboratorij »Jol« (kosmetika), Gosposka uli-221. Lindič Josip (vezenine, kuhinjske potrebščine), Komenskega ulica 36, Ljubljana 223—227. Rot Ludvik (krznarstvo), Mestni trg štev. 9, Ljubljana 229. Matek & Mikeš (ženska ročna dela), Dalmatinova ulica 13, Ljubljana 231—239. Šmalc Ivanka (damski in moški klobuki, kožuhovina), Marijin trg 1, Ljubljana 162—164. Diamant Zdenko (bižuterija), Balkan - kino, prolaz, Zagreb 166. »Fructus«, d. z o. z. (aparati za ukuhavanje sadja), Krekov trg 10, Ljubljana 168. Bebić Antun, Kotor. Deutsche Angelgeräte Manufaktur Otto Kuntze, vorm. Ziegenspeck Fritz (potrebščine za ribolov in sport), Oraniestraße 126, Berlin SW 68, Deutsches Reich 170. Brandi Matthias, I. steierische Original-Raubtierfallenfabrik (pasti za divjačino), Puntigam bei Graz 172, 174. Šifrer Albin, Gosposvetska cesta 12, Ljubljana. »Suhler Waffenwerk«, Gebrüder Merkel, Suhl in Thür, (lovske puške), Jakob Koschat (lovske puške), Ferlach-Borovlje. Hieldebrand’s Nachf. Jakob Wieland (ribarske potrebščine), München 176. Kern, d. z o. z., Kranj (keksi) 178. Cotič Rudolf, kozmetični laboratorij (kosmetika), Kamniška 10 a, Ljubljana VII 180, 182. Bijou de Paris, Bernard Fischer (bižuterija), Ilica 23, Zagreb 184—202. Žilič Bogdan (peči, štedilnike, porcelan in glažuto), Ljubljana 204, 208. Baraga Ludvik (šivalni in pisalni stroji, pisarniške potrebščine), Šelenburgova ulica 8, Ljubljana 210, 212. »Popaea«, zavodi za proizvodnju kozmetičkih preparata Hann F. & Co. (parfumerija in splošna kosmetika), Dunajska cesta 31, Ljubljana Premogovni rudnik v Trbovljah 214. Falout A. i Drugovi, Prva Novogradiška Tvornica bičeva i kožnatih proizvoda, (biči, ženske torbice, listnice in denarnice), Nova Gradiška 216, 218. Petrič I. & Comp, (bižuterija), Stari trg št. 19, Ljubljana 220, 222. Widmayer Katinka (pletenine), Gruberjevo nabrežje 8, Ljubljana 224. »Viola«, Atelier za vezivo (vezenine in aparati za brzovezivo), Kamenita ulica 10, Split 226. Höfler I. (pletenine), Miklošičeva cesta 14, Ljubljana 228, 230. Nečajev I. Skladište tepiha (perzijske preproge), Pejačevičeva 42, Osijek I. 232—240. Peteline Josip (šivalni stroji, kolesa, pisalni stroji, pletilni stroji, splošna galanterija), Sv. Petra nasip, Ljubljana Razstavljalci na polkiitem prostoru Paviljon »E«, II. prostor 241—243. Auman Franc (vozovi), Domžale 244, 245. Bitenc Vinko (brezalkoholne pijače), Zapuže pri Ljubljani 246, 247. Otorepec Josip (stiskarski predmeti, kotli za žganjekuho), Za Gradom, Ljubljana 248, 249. Pečnik Avgust (kolesa, šivalni stroji), Ježica pri Ljubljani 252—257. »Pelikan«, tovarna otroških vozičkov in koles, Ljubljana VII, Celovška cesta 258—263. Lubas Franc in sin, tovarna harmonik, Dunajska cesta 36, Ljubljana 264—265. Prodajalna družba proizvodov E. I. Dupont de Kemours & Comp., Ljubljana, Zarnikova 19 266—296. Urad za pospeševanje obrti: Zajc Cilka, Mala Loka pri Domžalah, pletenine. — Božič Josip, Loka pri Zidanem mostu, soboslik. uz. — Gostinčar Ivan, Pešata pri Ljubljani, cementni izdelki. — Kepic Franc, Mlaka pri Komendi, lončar. — Lamut Štefan, Vransko, ključavničar. — Vojska Genica, Ljubljana, perilo Paviljon »F«, II. prostor 299—302. Klein & Stiefel (stroji za obdelovanje lesa), Fulda, Deutsches Reich; zastopnik Angelo Peter, Poljanska cesta 12, Ljubljana 303—308. Angelo Peter, družba z o. z., Poljanska cesta 12, Ljubljana. Rudolf Lienhard (domači mlini), Ziers-dorf bei Wien 309—312. Breznik & Fritsch, Stritarjeva ul. 7, Ljubljana. Zefir peči d. d. (železne peči znam. »Zefir«), Subotica 313, 314. I. jugoslov. tvornica mesarskih potrebščin Rudolf Grudnik (različni mesarski stroji in potrebščine), Dravlje 103 — Št. Vid nad Ljubljano 315—318. Ileršič Ludvik (stroji za obdelovanje lesa in splošno rodje), Stari trg 26, Ljubljana 319,320. Golob & Co., izdelovanje emajliranih peči (peči na žaganje), Puharjeva ulica 3, Ljubljana 321, 322. Brata Udovič (stiskalnice), Za šolo 60, Novo mesto 323, 324. (Verbič Ant.) Mlekarska zadruga Vrhnika (mlekarski izdelki), Vrhnika 326, 327, 328. Ing. Guzelj Matko, Sv. Jerneja cesta št. 5, Ljubljana. Conz - Elektrizitäts - Gesellschaft (elektromotorji), Kozeschnik Ludwig (črpalke in motorji), Krausegaße 6, Wien XI, Österreich. Witwe Lutz & Söhne (peči), Walserweg, Bludenz (Vorarlberg), Österr. 329, 330. Petrič Josip, »Oljka« (mehanična ročna žaga »Fix«, gumirni ročni aparat lepilnik »Oljka«), Šmartno ob Paki 331—333. Mlekarna Krištof (mleko, mlečni izdelki in mlekarske potrebščine), Sv. Petra cesta 60, Ljubljana Paviljon »G«, II. prostor 334. Huss Hans, Silberfuchsfarm (srebrodlake lisice), Weizelsdorf, Schl. Ebenau, Kärnten Dne 31. Vili, prva državna razstava lovskih psov. Prireditelji: Jugoslov. kinološki savez v Ljubljani. Popis razstavljenih živali je podan v posebnem katalogu. Od 1. do 15. IX. Razstava društva »Zoo« v Ljubljani. — Razstavljene živali: Srebrne lisice, navadne lisice, divje mačke, volk, šakal, jazbec, kune, dihur, zajec, veverice, polh, jež, gams, srnjak, golobje, grlice, fazan, jerebice, prepelice, kotoma, šoje, srake, kavke, vrane, škorci, kanja, kragulj, postovka, južna postovka, škrjanec, race, gosi, priba, štorklje, škurh, kosec Pavijlon »H«, II. prostor 335—337. Jelšenjak Ignac (patentne novosti), Tkalčičeva 48, Zagreb 338—340. Somlo Aladar (čokolada, slaščice), Miskolczi utca 73, Budapest VII 341. Kulundžič Vinko (patentne novosti), Molnarjeva 6, Vinkovci 342, 343. Zupan Julij, delikatesna trgovina (sir, delikatese), Sv. Petra cesta, Ljubljana 344, 345. Marie Ernst (ročna dela), Miloša Obilica ul. 1, Subotica 346, 347. Presker Anton (nogavice, kravate, čepice), Sv. Petra cesta 14, Ljubljana 348—350. Weiss Josef (patentne novosti), Stroheckgasse 6, Wien IX 351, 352. Pisarevič Pero (patentni aparati za ročna dela), Tkalčičeva 48, Zagreb 353. Kononenko Ivan (igrače, baloni, lutke), Ratarska ulica 43, Beograd 354—356. Müller Antun (patentne novosti), Ilica 158, Zagreb 357, 358. Kràtz Friderik, družba z o. z. (brzoklepalniki), Stražišče pri Kranju 359. Hruby Aleksander i Drug (kemični proizvodi), Deže-ličeva ulica 20, Zagreb 360. »Hamad«, tvornica buhačeva praška (kemični proizvodi), Trogir, Dalmacija 361. »Flora«, tvornica eteričnih olj in parfuma, Laško 362. Alešovec Marija (pletenine), Cankarjevo nabrežje lil, Ljubljana 363. 364. Šmuc Lojze (fotografske razglednice, pokrajinske slike naših Julijskih Alp, letovišč in hotelov), Ale-ševčeva ulica 20, Ljubljana. »Kilophot«, Wien 365, 366. Šušteršič M. (auto-tehnični predmeti), Tatten-bachova 26, Maribor, Tenczin W., Freiburg Paviljon »J«, II. prostor 371, 372. Lindič Josip (kuhinjske potrebščine), Komenskega ulica 17, Ljubljana 373. Lovadenič Marica (narodne noše), Osijek 374. »Floa« (eterična olja, parfemi), Laško pri Celju 375. 376. Mastek Stanko (igrače, galanterija), Mestni trg št. 13, Ljubljana 387—389. Brata Jernej in Franc Pirnat (vozovi), Jarše 9- 13 391—394. Alali Martin in Vojska Miha (vozovi), Domžale 398—400. Kožar Franc (vozovi), Domžale 367, 368. Stein Filip (patentne novosti), Vlaška 63, Zagreb. Teichner M., Zagreb 369, 370. Kobal Ferdinand (samoveznice), Sv Florijana ulica, Ljubljana Razstavljalci na prostem Ježek K. & R., tovarna strojev (poljedelski stroji), Melje 103, Maribor Kremžar Anton (Slavija-motorji in vsi poljedelski strojil, Št. Vid nad Ljubljano 74 Kuneš Staniček i Drug, društvo za industriju i trgovinu (poljedelski stroji, bencin-motorji, motorji na surovo olje, elektromotorji), Aleksandrova ulica 29, Vukovar Schneider & Verovšek (poljedelski stroji in orodje), Dunajska cesta 16, Ljubljana Cvijetič Geno (amerikanski sladoled, mandlji), Franko-panska ulica 43, Zagreb Ehrenstrasser Ludwig (brusilni aparati in aparati za rezanje stekla), Hauptstrasse 10, Wien IV, Österreich Gianini Avgust (kipi in galanterija), Na Gradu, Ljubljana Herzog Josef (patentne novosti), Grundlpalgasse 11/3, Wien IX Luger Johan (brusilni aparati), Myrtengasse 14/10, Wien VII Lavtar Franc (igrače, galanterija), Sv. Petra cesta 42, Ljubljana Lenardič Karl (sladoled), Ciglerjeva ulica 12, Ljubljana-Moste Primic Leopold (patentne novosti), Cesta na Breg 83, Maribor Razstavljalci v lastnih paviljonih Bat’a T. & A. (čevljarska industrija), Zim, Československo Bon Vinko (vino iz dolenjskih in bizeljskih vinogradov), Krško Brača Bohn, parna tvornica opeke i crijepova (dvojno-valjana opeka), Vinkovci Brača Lasan (lastnik Lasan Ivan) (dalmatinska vina), Vodnikova ulica 17, Ljubljana VII Brezalkoholna produkcija, r. z. z o. z. (brezalkoholni sokovi), Komenskega ulica 17, Ljubljana Cihlar Josip (cementni izdelki, umetni kamen, razni tlakovec), Dunajska cesta 69, Ljubljana Delniška družba pivovarne »Union« (pivo), Ljubljana, trije paviljoni Delniška družba, prej Škodovi zavodi, zastopstvo v Ljubljani, Šelenburgova ulica 7/H (elektromotorji); Generalna direkcija, Jungmannova trida 37, Praha II, Československo Derfel Marija (delikatese, vino, kava itd.), Mestni trg 12, Ljubljana Diebler & Weiner, Weyringergasse 30/b, Wien IV, Österreich Dolničar-Presker (Restaurant & Café), Ljubljana, »Emona« Gajšek Franc, Tivoli, Ljubljana Geliert Ignaz & Co. (Eis- und Kühlmaschinen, elektro-automatische Kühlschränke, Bedarfsartikel für das Hotel- und Gastgewerbe und Konditoreien, automatische Gefrorenesmaschinen und Konservatoren — stroji za napravljanje ledu in ohlajevalni stroji, elektro-automatične hladilne omare, potrebščine za gostilniško obrt in slično, avtomatični zmrzovalni in slado-ledarski stroji in konservatorji), Kegelgasse 27, Wien III, Österreich Gospodarska zveza (vino), Dunajska cesta 29, Ljubljana Grošelj Tinca (pijače), Poljanska cesta 7, Ljubljana Hag kava, dioničko društvo (kava brez kofeina), Toma-šičeva ulica 4, Zagreb Hasovljevič Osman, Ilica 111, Zagreb Jarc Karl (kranjske klobase), Hradeckega vas 35, Ljubljana Javornik Ivan (jestvine), Domobranska cesta 7, Ljubljana Jugoslovanske Steyr tovarne, d. z o. z. (avtomobili in kolesa), Frankopanska ulica 21, Ljubljana VII Steyr-Werke A.-G., Wien-Steyr Kolinska tovarna hranil d. d. (kavini dodatki in nadomestki), Martinova cesta 30, Ljubljana Kukman Nežika (vino), Gosposka ulica 4, Ljubljana Leonov Feodor, restavracija »Volga«, Gosposvetska cesta 5, Ljubljana Material, trg. d. z o. z. (heraklit, parketi iz plutovine in ostali stavbeni materijal), Dunajska cesta 36, Ljubljana Michel Georg, Roth bei München, Deutsches Reich Michel Ivan, Črtomirova ulica 8, Maribor Novotny T., slaščičarna (slaščice, čokolada, bonboni, sladoled, brezalkoholne pijače), Gosposvetska cesta 2, Ljubljana Petan Marija (vino), Jezdarska ulica 8, Maribor Ravtar Melhijor (vino, jestvine), Stari trg 19, Ljubljana Slamič Franc (hrenovke, klobase, mesni izdelki, mesne konzerve; mesarski stroji; prekajevalne naprave), Gosposvetska cesta 6, Ljubljana »Split«, Anonimno društvo za Cement-Portland (Portland-cement znamke »Salona« (Tour), Super-Portland-cement znamke (Colossus«, taljeni cement (Schmelzzement) procesa Lafarge, azbestno-cementni škrilj znamke »Salonit«, valovite azbestno-cementne plošče patent »Salonit«, azbestno-cementne cevi znamke »Salonit«, azbestno-cementne izolacijske plošče), Ma-sarikova cesta 23, Ljubljana; tvornica Solin pri Splitu Stanovnik Franc (vino, delikatese), Ljubljana VII, Mali dom št. 43 Teslič Peter, likerji, mineralna voda, Sisak Vidmar Ivanka (vino in jestvine), Sv. Petra cesta 3, Ljubljana Vidmar Vinko (papige, afriški ptiči in opice), Vodnikova ulica 4, Moste pri Ljubljani Vidovič Milka (vino, pivo, žganje, čaj, kava, jestvine), Litija 93. Zaloga »Zagrebške pivovarne« (Ivan Bajželj) (pivo), Gasilska ulica 7, Ljubljana Misijonsko etnološka razstava. Misijonsko etnološka razstava v paviljonu »K« ljubljanskega velesejma bo vsebovala najrazličnejše zanimivosti iz vseh delov sveta: Kitajske, Japonske, Indije, Afrike, Oceanije, Amerike itd. Za pojmovanje življenja Kitajcev bo skrbela posebej urejena kitajska sobica z vsemi okraski in potrebščinami, ki jih pozna kitajski stanovalec: oprema, dragocene vezenine, vaze, čaše, kostumi, ogrinjala, čevlji, svetilke, rezbarije itd. Iz Siama bodo prav gotovo posebno zanimali kipi Bude in razni umetniški modeli svetišč, iz Oceanije pa primitivni narodi s svojimi ročnimi izdelki posodja in orodja, orožja itd. Iz Knobleharjeve afriške zbirke pa bo odsevala slika tedanjih razmer med črnci, stopnja kulture raznih rodov, iz zadnjih let pa bodo pričevale napore in uspehe misijonarjev razne knjige in časopisi, slovnice, ki so jih pisali misijonarji v vseh mogočih, Evropcem skoro nepoznanih jezikih. Iz Amerike bo pričala o skoraj že izumrlih Indijancih posebna zbirka. / V kolikor zbirke same ne bi zmogle predočiti gledalcu tega, kar razstava hoče, bodo pa ponazorili še zemljevidi, razni albumi, zbirke slik itd. Za razstavo bodo odstopili svoje dragocene zbirke razni privatniki, nekatere misijonske družbe in zlasti etnološki muzej v Ljubljani. Vsekako bo pa razstava, tudi drugi del, vsebujoč darila za misijone, cerkveno perilo, paramenti itd., nudila tako pestro sliko sveta, kakršne si Slovenija v celoti še ni mogla ogledati. Ker je udeležnikom kongresa dovolila vlada polovično vožnjo na jugoslo-veskih železnicah, si razstavo lahko ogleda vsakdo. Glede legitimacij daje pojasnila Pripravljalni, odnosno Razstavni odbor VII. Ciam-a, Semeniška ulica št. 2, Ljubljana. Razstavni odbor VIL Ciam-a: Dr. Lambert Ehrlich, Ludovik Duh, stud. techn., Ing. arh. Franc Tomažič, Jožef Godina Dr. Stanko Žitko. Dr. Lambert Ehrlich: Nekaj misli ob etnološki misijonski razstavi. Misijonska razstava! Tolmač VIL mednarodnega akademskega misijonskega kongresa (od 6.—11. septembra) naj bi bila, verna, iz trpke resničnosti zajeta slika poganskih davnin in sedanjin naj bi bila, nema pričevalka ljubezni in požrtvovanja: tako si je zamislil pripravljalni odbor. Zamisel je bila vsekako pravilna in za današnjo dobo, ko misijonski problem prešinja daljavo in širjavo in pronica v utripanje življenjskih vprašanj Evrope in vse naše tradicije, potrebna, kajti ne bi ga smelo biti med nami, ki bi se ne hotel seznaniti z misijonsko mislijo ter njenim problemom. I. Smo pač v dvajsetem stoletju! Kar je bilo nekdaj daleč, nam je danes blizu in ni več meja med svetovi in narodi. Železna cesta nas veže s prej komaj sanjanimi daljinami, zarezala je pot iz Egipta, se pognala preko Afrike prav do Caplanda, iz sredine evropske pogledala proti vzhodu in se ji je zahotelo neizmernih step, polja in solnca in mraza, šla čez Sibirijo v Šanghai, se pobratila z jugom in severom, vzhodom in zahodom sveta: povsod je doma. Še nekaj let in nas bo popeljala iz Evrope v Malo Azijo, skozi Perzijo pa v Kalkuto; tam blizu so naši misijonarji doma. Pa duh dvajsetega stoletja je hotel še več! Po širokih cestah kitajskih in skozi puščavo Gobi drče danes avtomobili, prebrodili so Saharo, udomačili so se v Avstraliji in ni jih strah ne daljav, ne samot in puščav. Še v ozračje je hotel pogledati človeški duh. Danes se preletavajo iz celine na celino kot ptice selivke zrakoplovi in kar je bilo očem železnice in avtomobilov zastrto, premotre zviška in razodevajo človeštvu skrivnosti severnega in južnega sveta obtečajnega. Zato danes ne znamo več ceniti truda, silne volje starin. Mrtve se nam zde črke, ki pišejo, da je Magal-hâes rabil za pot okoli sveta (okoli 1520.) cela tri leta, ko vendar vemo, da danes to zlahka premerimo v 80 dneh (na železnici!), z zrakoplovom pa dosti dosti prej, ali ki nam pričajo, da je oče misijonarjev sv. Frančišek Ksaverij vozil iz Lisbone pa do Indije poldrugo leto dni, dočim so naši slovenski misijonarji prispeli tja v 17. dneh. Ves svet je razodet človeškim očem. II. Železnica, avtomobilstvo, zrakoplovstvo so pa dvignili zatvornice tudi evropski kulturi, da se je razlila med vse različne narode sveta. Današnji Kitajci, nedavno še nepremično čepeči za kitajskim obzidjem, današnji Indijci, afriški zamorci hlastaje vsrkavajo evropsko izobrazbo, hoteč popraviti vse zamujeno. V zadnjih (dvajsetih letih so Kitajci zgradili nad 100.000 modernih šol, univerz 25. Vse gre z mrzlično naglico za napredkom, vse si prisvaja nove, evropske oblike, odlaga pa svoje stare. Modernizira se čudežna dežela Indija. Danes se že ponaša z 23—25 univerzami; novo življenje je zaplalo med črnci v Ugandi, ki v kratkem najbrž dobe svojo univerzo, prvo za zamorce na svetu. Nepisemstvo počasi izginja in ljudem se hoče razgleda v svetove in kulturna bogastva. Poleg evropsko zamišljenih šol, ki so za- Iz kitajske sobe na misijonski razstavi mamile narode vzhoda in juga, so se po novih idejah hlepeči milijoni oprijeli tudi časopisja. Nič posebnega ni več, če na Kitajskem ali Japonskem izhajajo domači časopisi v 10.000—20.000 izvodih, nič posebnega ni več, če se pulijo za svoje časopise v Telugi, v Dravi-dasu v Indiji in da srebljejo iz njih sokove komaj vzniklih idej črnci v Nigeriji, v Ugandi itd. Evropska miselnost je preobličila vse človeštvo, poetično prikazane, v razdraženi domišljivi okopane »idiličnosti« in romantike o nagih divjakih, tavajočih v pragozdih in naslajajočih se pri svojih kanibalskih pojedinah, ni več, vzklije in zažari v nekdanji luči le še na papirju časovno zaostalih pisateljev. III. Šola, časopisje, duhovne evropske kulturne pridobitve, vržene v vsej svoji prenasičenosti med narode, še neodrasle svojim primitivnim tradicijam, vse to je izzvalo v teh narodih občutne notranje pretres-ljaje, duhovne prevrate. V knjigah in časopisih so prisluškovali besednemu zvonjenju o samovladi narodov (sami se narodnostno niti še zavedali niso!), o demokraciji, o nacijonalizmu, o osamosvojitvi proletarijata, o kapitalizmu, ki mrtvici človeštvo itd. itd. V že raz-rvane, za tuje spojine dojemljive duše narodov so zablodile iz evropskih učilišč ideje, ki so v njih omajale duhovno zgrajenost in nekdaj otroško navezanost in zaverovanost v idejo svojih višjih božanstev, vero v duhovnost življenja in v posmrtnost duše itd. Take ideje so sprejeli nekateri reformatorji v svoj program. S tako usmerjenim, vsako duhovnost zanikujočim programom je stopil n. pr. pred kitajske kmetske mase Sun-Jatsen, razpalil v njih speče strasti, razgalil nerazsodnim milijonom idejo do tedaj neslute-nega nacijonalizma, ki se je prekvasil v krvavo sovraštvo proti tujcem samim, ne pa da bi zasovražil osnovne, od tujcev povzete ideje. Konservativni sistem zasanjanega, bolestno zagrenjenega budizma, stoletno, kot za vse čase veljavno, baje od bogov samih ustvarjeno kastovstvo v Indiji, slepo vdanostna vera Islamcev v boga Alaha, delečega dobro in zlo, širokogruda, pa preprosta Konfucijeva etika, ki je znala 400 milijonom Kitajcev zagotavljati red in mir, vse to se danes krha in lomi v viharju tujih, iz evropskega materijalističnega gledanja vzniklih, pa na čuvstvene duhovne osnove presajenih idej. Še najbolj se pa pogreza zatopljenost zamorskih praznovercev v svoje tope malike in fetiše, čeprav so bili doslej zamorci slepo zaverovani vanje in kot jedra resnice vsajali v svoje duše fantastično zamotane bajke svojih čarovnikov. Spone tisočletne tradicije, ki je skoro do danes objemala milijardo ljudi, popuščajo in se v prenasičenosti evropske kulture razkrajajo, med narodi Afrike vre, v stomilijonski Aziji danes polje ena najjačjih duhovnih revolucij, kar jih pač pozna človeška zgodovina. Nas Evropce kljub vsem novotarijam druži in spaja v ne- Prva kapelica misijonarja Barage kakem še vzdržnem sožitju dvatisočletna krščanska tradicija in etika, ki je pa v dvajsetem stoletju, duševnemu prevratu milijarde človeštva pravce snujočem stoletju, milijoni in milijoni ne poznajo. Za te milijone, za milijardo človeštva se danes bijejo razni svetovni nazori. Prednjači zlasti prostrana Rusija, najbližja soseda azijskim narodom. Z mrzlično vnemo trosi mednje svoje ideje ter jih skuša zvabiti na svoja pota. V narodih pa vstajajo tudi domači preroki, natrpani od evropske znanosti in dognanosti, ki hočejo prekvasiti narode v novem, pa evropskemu bistveno nasprotujočem duhu. Z živo zavestjo dvatisočletnega božjega poslanstva, zaupajoč v vesoljni svet odrešujočo Ljubezen, pa speši svoj korak katoliški misijonar, ki se ne straši dežel večnega ledu, med Eskime zasaja svojo blagovest, v tropične pragozdove ob Kongu prodira, povsod pa gradi svoje šole, in poleg poganskih svetišč, poleg budističnih ter bramanskih templjev v Indiji, katoliške cerkve. Na delu za duhovno prerojenje človeštva po načelih Kristusa je danes 43.000 evropskih in neevropskih misijonarjev, misijonskih sester in katehistov. Iz kitajske sobe na misijonski razstavi Mi, ki vemo, kaj pomenita za Slovane sv. Ciril in Metod, ki pojmujemo, zakaj časte Irci svojega sv. Patrika kot očeta, zlahka doumemo kulturno poslanstvo vseh teh misijonarjev. Če si ogledujemo slovnice in slovarje najrazličnejših jezikov: oceanskih Kanakov, afriških zamorcev, v teh jezikih spisane priročne poučne knjige, katekizme, ki so jih spisali katoliški misijonarji, pa bomo morali priznati, da so bili uprav misijonarji tisti, ki so nevednim narodom prižgali luč ne samo vere temveč tudi luč prave kulture. IV. Dvajseto stoletje piše in govori samo o tekmah in vse življenje in delo se gnete in plete v tekmah. Gre za prvenstvo v telovadbi, v plavanju, tekmujejo družbe, tekmujejo narodi, tekmujejo države. Zakaj ne bi naš narod z zanosom pozdravljal svojih tekmovalcev? O, imamo jih! Pa tudi v misijonarjenju se kosajo danes narodi in tekmujejo države. Francozi n. pr. imajo danes okrog 100 misijonskih pokrajin, kjer širijo vero v Ljubezen in zasajajo veličino svoje narodne svojstve-nosti. Tekmujejo Španci, Italijani, tekmujejo Nemci, Angleži. . . In mi? Ali naj tudi tekmujemo? Ko doslej vendar nismo imeli niti ene misijonske pokrajine in se v Indiji grade šele početne celice? Tudi mi bi morali tekmovati. Na Kitajskem nam ponujajo celo misijonsko pokrajino, ali kaj, ko nimamo ljudi, da bi obdelovali ledino in okopavali vinograd! Toda če hočemo veljati kot kulturno izobličen narod in dati delež svojega duhovnega bogastva Bogu in človeštvu, moramo z drugimi narodi graditi duhovno kraljestvo sveta in se ne odmikati delu za prerojenje človeštva v Kristusovi ljubezni. Tako veli tudi poglavar vseh misijonarjev — papež. V. Misijonski problem je za mirno sožitje narodov in za srečno bodočnost sveta tolikšnega pomena, da bi se moral zanj zanimati ves narod, zlasti pa srednji sloji, izobraženstvo, trgovstvo in obrtniki, kmetje in delavci. Kajti iz ljubezni do bližnjega in le iz te more in mora črpati naše upanje svoje moči na mir v Evropi in v svetu. * Misijonska razstava v okviru velesejma ne more prikazati vsega, kar bi moglo misijonski problem docela osvetliti. Vsaj v manjšem obsegu pa bo pokazala način življenja raznih narodov, napore naših misijonarjev, ponazorila z zemljevidi, s slikami in zbirkami sedanji položaj misijonstva in dala zasnove — bodočemu misijonsko etnološkemu muzeju. Kdor docela še ni pogreznjen v osvajajoče samoljubje, kdor še ni docela suženj zgolj snovne kulture, tega mora zanimati tudi ta kos kulture dvajsetega stoletja. Higijenska razstava. Paviljon »L« Higijenska razstava: II. del, »Človek, mati. dete«, katere I. del je že ob letošnjem spomladanskem jubilejnem velesejmu vzbudil toliko zanimanja in občudovanja. Prirejena je razstava pod vodstvom g. dr. Ivo Pirca, predstojnika Državnega higijenskega zavoda v Ljubljani Odbor za prireditev Higijenske razstave Dr. Pirc Ivo, predstojnik Higijenskega zavoda v Ljubljani Dr. Dragaš Bogoljub, predstojnik Zavoda za socijalno higijensko zaščito dece v Ljubljani Organizacija Ljubljanskega velesejma, r. z. z o. z. v Ljubljani. Predsednik Ljubljanskega velesejma Bonač Fran, tovarnar v Ljubljani Upravni odbor Ljubljanskega velesejma, razstavne reg. zadruge z o. z., Ljubljana Predsednik : Praprotnik Avgust, predsednik raznih gospodarskih družb v Ljubljani Podpredsedniki: Bonač Fran, tovarnar itd. v Ljubljani Ogrin Ivan, stavbenik in podpredsednik Zbornice za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani Hribar Dragotin, tovarnar itd. v Ljubljani Člani: Detela Karel, ravnatelj Prometnega zavoda za premog v Ljubljani Dr. Dular Milan, ravnatelj velesejma v Ljubljani Jelačin Ivan ml., predsednik Zbornice za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani, veletrgovec itd. v Ljubljani Krofta Hanuš, bančni ravnatelj v Ljubljani Dr. Murnik Viktor, upok. tajnik Zbornice za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani Mohorič Ivan, tajnik Zbornice za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani Dr. Pavlin Ciril, ravnatelj Združenih papirnic Vevče, Goričane in Medvode v Ljubljani Ing. Šuklje Milan, glavni tajnik Zveze industrijcev na slovenskem ozemlju v Ljubljani Dr. Windischer Fran, generalni tajnik Zbornice za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani Eksekutivni odbor Predsednik: Bonač Fran, tovarnar v Ljubljani Člani: Dr. Dular Milan, ravnatelj velesejma v Ljubljani Dr. Murnik Viktor, upok. tajnik Zbornice za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani Dr. Pavlin Ciril, ravnatelj Združenih papirnic Vevče, Goričane in Medvode v Ljubljani Praprotnik Avgust, predsednik raznih gospodarskih družb v Ljubljani Ing. Šuklje Milan, glavni tajnik Zveze industrijcev na slovenskem ozemlju v Ljubljani Dr. Windischer Fran, generalni tajnik Zbornice za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani Nadzorstveni svet Predsednik: Meden Viktor, tovarnar itd. v Ljubljani Podpredsednika: Stupica Franc, veletrgovec v Ljubljani Franchetti Engelbert, častni predsednik Zveze obrtnih zadrug za Slovenijo v Ljubljani Člani: Dr. Pless Ivan, tajnik Zbornice za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani Dr. Rupnik Ivan, magistratni višji svetnik v Ljubljani Širca Stanko, ravnatelj v Ljubljani Zastopniki Ljubljanskega velesejma Avstrija: Schenker & Co., Wien I, Hoher Markt 12. — Bregenz, Innsbruck, Kufstein, Linz, Salzburg, Villach. Tourist-Office, Wien I, Augustiner Strasse 1-3 Belgija: Oskar van Slijpe, Bruxelles, Rue du Tronc 146 Bolgarija: »B u 1 g a r i j a« , Sofia, Rue Targovska 4 Češkoslovaška: »Jugoslovenski Merkur«, Pra- ha II, Kremenova 1. Ivan Fantov, Praha II, Pfikopy 20 Egipt: Sugich M. John, Aleksandria, 4 Rue Abou bakr El Razi Francija: Michel de la Croix, Paris 9e, Rue de Chateaudun 11 Grčija: Gerechtshammer & Spasič, Piraeus, Notara str. 67. Patras & Salonique Indija: G. S. Mahomed, Bombay, 164, Saumel Street Italija: Čehovin Giuseppe, Trieste, Viale XX Settembre 65 Nemčija: »Interkontinentale« , Leipzig C 1, Ritterstrasse 23/9. — Berlin, Dresden, Hamburg, München, Passau Schenker & Co., Berlin NW 7, Unter den Linden 39. — Aachen, Arnstadt, Bentheim, Beuthen (Oberschlesien), Bremen, Breslau, Eberfeld, Flensburg, Fraustadt, Gera-Reuss, Hannover, Köln, Königsberg, Löbau, Lübeck, Magdeburg, Memel, Mittelwalde, Reichenbach, Sonnenberg, Stettin, Zwickau Reisebüro »M i 11 a g« , Düsseldorf, Königsplatz Amtliches Reisebüro der Saarbahnen, Saarbrücken (am Hauptbahnhof) Ogrska: »Trgovačka agencija«, Budapest IV, Museum Körut 23-25 Poljska: Uprava Poznanjskega velesejma, Poznanj Rumunija: Dr. M. Margulisc, Bucarest, Str. Carol 9 Španija: Centro International de Inter- cambio, Barcelona (Apartado 350) Švica: T. J. Agentura Handels- und Kreditvermittlung mit Jugoslavien, Bern, Amthausgasse 6 Turčija: Povlaštena trgovinska agencija, Stamboul, Boite postale Združene države Severne Amerike: General Agency for International Expositions in Europe. Inc. New York City, 250 Park Avenue Poleg navedenih fungirajo kot zastopniki velesejma v inozemstvu še vsi konzulati naše kraljevine, v tuzemstvu pa tujsko-prometno društvo »Putnik« z vsemi svojimi podružnicami. Tvornice strojeva i ljevaonice d.d. - Машинске фабрике и ливнице а.д. Telefon: 2829, 2830 LJUBLJANA Brzojavke: STROJ iiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii Stroji za obdelovanje lesa Brzotekoče polnojarmenike najmodernejše konstrukcije sistema Hofmann-Breslau Stranske jarmenike patent A. Tuschill Venecijanske jarmenike Krožne žage, tračne žage, obrobovalne žage, pri-krajševalne žage, nihalne žage z direktnim ali kotnim pogonom, vse na pogon z jermenom ali direktno z elektromotorjem Specijalne stroje za izdelavo furnirja, sodov, pohištva, stolov, lesne volne, parketov in lesenih žebljičkov Projektiranje in postavljanje kompletnih žaginih naprav Kolinska tovarna cikorije Î Ljubljana Ustanovljena je leta 1909. V letu 1923 je bila opremljena z novimi stroji. Parni pogon 170 HP, letna kapaciteta iznaša 180 vagonov. — Izdeluje vse vrste kavnih pridatkov, posebno so znani Kolinski »Zabojčki«, Redilna kava s srčkom, kakor tudi figova kava in razne žitne kave Pogled na pivovarno v Mariboru Brzojavni naslov: Pivovarna „Union“ Ljubljana Telefon štev. 2310, 2311 Brzojavni naslov: Pivovarna „Union“ Ljubljana Telefon štev. 2310, 2311 Pogled na pivovarno v Ljubljani DELNIŠKA DRUŽBA PIVOVARNE >UNION< LJUBLJANA F. Jprefjorič manufaktura na veliko Cj ubifana Dunajska cesta štev. 2Q Telefon 2404 Jlllll||||llllllll!|||llllllll||||lll!lllll!||lllllll||!llllilll||!||llllllll|||||lllll |!llllllll|||||IIINIII!|||lllllll|||||!lllllll||||llllll!l|||llllilll!l||l|H l!l!l||||llllllll||!l!iyillll||llllllllll||!llllllll!lll!IIIHl!lilllW!ll!ll 11111*1111 lllllllllllllllllllllllllllllinilllllllllllllllllllllillllllllllllllllinr ||1УУ1|1Ш1УУ111!1!111УУ11||||111У111||||1111111<|||!1!11111|||||11!1111||||11111111|||||!111У1||||||111111£. Papirnate vreče iz lOO °lo nega natrocelu-loznega papirja za zavijanje cementa, mavca, oglja Ud., navadne in po sistemu »Bat es« Sladkogorska tvornica lepenke in papirja Izdeluje: Use vrste omotnif) papirjev in patent lepenke S I a d k i v r h Komercijalni urad Zagreb Jelačičev trg 251II. nadstr. Poštni predal štev. 375 Telefon štev. 21-28 ........lini....n......................................... lll!|||lll>IUll||l>lll>IIIIIIUIIIIIIIII! 11*1111111 lltllllillllllDIIIIIlir PIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIN * ËËÊ I DAME - GOSPODJE! | g Elegantno od glave do nog Vas napravi J »WALLETT EXPRESS«, Stari trg št. 19 1 1 ki Vam Vašo garderobo takoj zlika, kemično sčisti, temeljito popravi g Ш (posije). Po obleko se pošlje tudi na dom. Gospodje na likanje obleke lahko počakajo v posebni čakalnici. Likanje Din 18'—. Angleški abonma! jg 4 mesečno likanje obleke Din 60'— gj illlllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllinilllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllH 11111111ШШ11111111111111111111111!11111!1111111111111111111111111111111111111111111111111!11111Ш1Ш111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111Ш111111111111111!11111111111111111111111111111111111111111111!1111Ш 1 KMETIJSKA DRUŽBA I V LJUBLJANI je najbolj razširjena kmetijska korporacija v Sloveniji, ki šteje nad 25.000 članov. Kot svoje glasilo izdaja ilustr. gospodarski list I »KMETOVALEC« g ki izhaja dvakrat na mesec že 47 let. Udje ga dobijo brezplačno. Član Kmetijske družbe je lahko vsakdo, ki plača letno I 20 Din. Kmetijska družba preskrbuje svojim udom različne kmetijske Ü potrebščine, kakor so: umetna gnojila vseh vrst, semena njivskih in drugih rastlin, različna krmila, sredstva zoper rastlinske in živalske škodljivce, vinogradniške in vrtne potrebščine, razno g kmetijsko orodje in kmetijske stroje in mnogo drugega Vsak zaveden kmetovalec v Sloveniji je član Kmetijske družbe v Ljubljani Т111!11111!111111111!111111111Ш111111Ш111!11111!111111111111111111Ш1111111111111111111Ш11111!111111!11111111111111!11!111111111111111111111111!1ШШ11Ш illllllllllllllllllllllllllllllllllllllll!ll!ll!ll!lllllllllllillllllllllllllllllllllll!llllllllllll!lllllllll!ll>llllll!llllllllllllllllllllllllllllllllll!lllllllllll!llllllllltllllllll!lllllllllllllllllllllllllltlllllllilll>llllllll!lll>ll!llllllllllll!lllllllllllllllll| I IVAN ZAKOTNIK « LJUBLJANA | 1 Izvršuje: MODERNA IN ARHI- TEKTONSKA POSLOPJA, VRTNE LOPE, PAVILJONE,ČEBELNJAKE, 1 LEDENICE, PORTALE, OSTREŠJ A 1 ZA HIŠE, VILE, PALAČE, CER- 1 KVE IN ZVONIKE, KUPOLE. BAL- 1 KONE, VERANDE. STOPNICE. 1 RAZNE STROPE IN TLA,OGROD- 1 JA, ODRE IN OPAŽE, MOSTOVE, JEZOVE, ŽAGE, MLINE, LESNE OGRAJE I.T.D. llll!llllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllll!lllllllll MESTNI TESARSKI MOJSTER in zapriseženi izvedenec kr. sodišča KOBARIDSKA ULICA 4* Ustanovljeno leta 1880 lilj llllllllllll!llllllllllllllllllllllllllllllllll!lllllllllllll!lllllllllllll!llllllllllllllllllllllll!l PARNA ŽAGA, TO VARNA FURNIRJA. ZALOGA RAZNOVRSTNEGA TU- IN INOZEMSKEGA FURNIRJA. TRDEGA PREKUHANEGA LESA ZA MIZARJE TELEFON INTERURBAN 2379 RAČUN PRI POŠTNI HRANILNICI ŠT. 14.687 11111111111111111111111111111111111111111111111Ш11111111111111111111Ш11111111111Ш1111111Ш u. KREDITNI ZAVOD ZA TRGOVINO IN INDUSTRIJO LJUBLJANA PREŠERNOVA ULICA 50 (v lastnem poslopju) Obrestovanje vlog, nakup in prodaja vsakovrstnih vrednostnih papirjev, deviz in valut, borzna naročila, predujmi in krediti vsake vrste, eskompt in inkaso menic ter nakazila v tu- in inozemstvo. Safe deposita itd., itd., itd. Brzojavke: Kredit, Ljubljana Telefon št.: 2457, 2040, 2548 = Interurban: 2706, 2806 anrniMimri^^ € 1 STAVBENO IN UMETNO MIZARSTVO Ä ROJINÄ & CO. LJUBLJANA, SLOMŠKOVA ULICA 16 Izdeluje: okna, vrata, portale, obstenja, strope itd. od najenostavnejše do najfinejše izvedbe Specialiteta: Okna sistema „Nikolaus". Vrteča se vrata. Zastopstvo za Lourie vezane plošče Najmoderneje urejeno podjetje te vrste. — Ponudbe in načrti brezplačno Razstavi v paviljonu I Telefon 2480 in 2232 Pošt. hranil, račun 11.638 OiBI'Z']l'Z'y'2llBIISII1Z'IE'll'Zll'ÏIE'l|illl'll'ïï[l'lZi|l'21BIIC'IE'il'ÏÏIEllllÂlilïllClllllïlC'll'ZlKi|iBllllïïllClIIC.lK|!llZlllSllllSlllïllBllll»|!ei|E3 ZRRIIZENE TOVARNI STEKLA D. D ZAGREB. DRAŠKOVIĆEVA 25 Poštni predal 365 — Telefon 23-46 Brzojavke: VERRA Tovarne stekla: Hrastnik, Rogatec, Rogaška Slatina, Daruvar Premogovnika : Rogatec, Sv. Križ pri Rogaški Slatini Izdelovanje vseh vrst steklenic. votlega, brušenega in slikan, stekla ING. TORNAGO GRADBENO PODJETJE, INŽENJERSKI IN STAVBENI BIRO DR. Z O. Z. LJUBLJANA, POLJANSKA CESTA 12 TELEFON 33-87 STANOVANJSKE ZGRADBE INDUSTRIJSKE ZGRADBE V O D O VODI VODNE ZGRADBE CESTE IN MOSTOVI kalcijev karbid za razsvetljavo in avtogenično varjenje, kalcijev ciana-inid (apneni dušik) kot umetno dušično gnojilo. Mešano umetno gnojilo »MTROFOSKAL RUŠE«, sestavljeno iz: apnenega dušika, superfosfata in kalijeve soli, kisik (oxigen) ter ogliikovo kislino PREMOČ UO AL J KOK$ KOVAŠKI IN PLINSKI PREMOG KOVAČKI UGALJ I UGALJ Z K PL NARE LIVARSKI (LIVAČKI), PLAVŽAR-SKI (TOPIONIČKI), PLINSKI PROMETNI ZAVOD ZA PREMO* I» MIIH I III IMI— LJUBLJANA » MIKLOŠIČEVA CESTA IS * I» NADSTR. I KRANJSKE TVORNICE ŽELJEZNE ♦ BRAVARSKE I KOVINSKE ROBE TITAN D.D. KAMNIK (SLOVENIJA) USTANOVLJENO GODINE 1896 ¥ izradjuje: Spojnice za vrata i prozore, okovje, usađbene i brave za pribijanje, raznu limenu robu, presovane i stancane artikle, strojeve za rezanje mesa, pocinčanu robu svih vrsta, pokalaisanu robu, odlijevke iz kovkog (temper) lijeva kao naročito: ključeve svih vrsta, volovske potkove, puškice i fuljci za kola (osovine), evatrove lance, kalupe za opeke, dijelove za decimalne i balans-vage, zatim razne odlijevke za poljoprivredne strojeve i gradnju strojeva ifd. RADNIKA I NAMJEŠTENIKA 400 ★ VLASTITA HYDROCENTRALA OD 400 HP OSKRBUJE: INSERIRANJE V VSEH ČASOPISIH PLAKATIRANJE ■■■■■■■■■■■■■M V VSEH KRAJIH IN ŽELEZNIŠKIH POSTAJAH INFORMACIJE TRGOVSKE IN PRIVATNE KINO DIAPOSITIVI REKLAMA вввавввввввв! IflflBBBBflflflflflBI iBBBBBBEBBBBflflBBBBBBBBBBBBBBBBl IBBBBBBESBBBBflBBBBBflBBBBBBBflflflBi 102 ■■■■■■■■■■■■■■■■■■ i Naravni MALINOVEC in druge sadne šoke, SADNE MARMELADE, esence za rum, likerje, aromo za brezalkoholne pijače i. L d. priporoča tovarna sadnih sokov in marmelad, parna destilacija SREČKO POTNIK IN DRUG Telefon 2110 LJUBLJANA METELKOVA ULICA ŠT. 13 Î LJUBLJANSKA GRADBENA DRUŽBA Z 0. Z. Г V LJUBLJANI, SLOMŠKOVA ULICA 19 je gradbeno podjetje, ustanovljeno 1923., spada med največja tovrstna pristna domača podjetja Zida vile, male in velike stanovanjske hiše, kakor tudi šole, hotelska, gospodarska in ostala velika poslopja, je prav posebno opremljena za gradnjo parnih in hidro-central in enako industrijskih poslopij, kurilnih naprav, skladišč itd., ter ima mnogo prakse ter vso opremo za izvršbo mostov, jezov, cest in železnic. Prevzame v projektiranje in gradnjo vsa betonska in železobetonska dela ter izvršuje vsa tesarska dela, kakor tudi najtežavnejše strešne konstrukcije z velikimi razpetinami z uporabo lesenih predaličnih nosilcev [iillliillliillliillliillliillliililiillliiillliillliillliillliillliillliilllilillliillliillliillliiiliiiilliillliillliillliiilliij Remec — Co. TOVARNA UPOGNJENEGA POHIŠTVA - LESNA INDUSTRIJA Ljubljana, Kersnikova ulica 7 Parie e/i — Restani les PoJ&ištvo iz upognjenega lesa "Pohištvo iz trdega lesa za banke, pisarne i. dr. Opreme za hotele, restavracije, kavarne, kino-dvorane, gledališča Okles (oklenjeni les za mizarstvo Sperrholz) Vodovarno prešani furnirji za stole Specialni lesni izdelki: torbni in telovadni obroči, otroški kotači, ročaji in držaji za orodje itd. ^Illllllllllllll|llllillllllllll^llllllllll^l!llllll^lllllllllll!lillllllll^llllllllllll)!llll|lllllllilll|l^lllllllll)^llllllllll^llllllllll*lllllllllllll^llllllll^l!l!l!lll^lllllllll^^ll[|lll^^llllll^^ll J^lllllli|||[llllll!|j|lllllilll||||l!llllll|||l!lllllll|j|lllllllll!||lll^lll|||l!llllll1l]|illllHi||||||llll!l||||||lll!ll|[|||lllll!l|||||llll!ll|||||l!llllll||||!llllll|||||llll II1II|||IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIII!IIIIII||IIIIIIIIII||IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIII|||IIIIIIII|||IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIII|||!IIIIIUIIIII!IIIIIIIIII|IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIII!IIIIIIIIIIIII№ II.........mu.....................................................................lin.....lil..........................................milil......................Hill.................................Hlinili....................Ul........»............... Tovarna usnja Franc X. 'Pototscbnig Slovenjgradec Specialiteta: podplati, notranjilci Ч||11№1111||11!1Ш|1Ш111Ш1111!111!1|1111||; lllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllll 1111*11111 llllllllllllllllllillllllllMlIlllllMlliiilllllllliiili? oddelkov 1. knjigotiskarna 2. litografija in offset-tisk 3. klišarna (kemigrafija) 4. bakrotisk 5. knjigoveznica principov 1. vestna postrežba 2. dober materijal 3. solidno delo 4. umerjene cene 5. točna odprema vrsi izdelkov 1. tiskovine za urade, trgovino in obrt, časopisi, revije, katalogi, vabila i. t. d. 2. plakati, ceniki, vrednostni papirji, reklamne tiskovine v eno- ali večbarvnem tisku i. dr. 3. klišeji v poljubni obliki za eno- in večbarvno reprodukcijo slik, risb, fotografij etc. 4. umetniške ilustracije, albumi, razglednice, propagandne tiskovine v eno-ali v večbarvnem tisku. 5. preprosta in fina vezava knjig etc., rastrirani papir, poslovne knjige za trgovce, denarne zavode i. t. d. JUGOSLOVANSKA TISKARNA V LJUBLJANI ì ì ì ì ì ì ì ì ì l ì l i % ì ì ì ì ì ì ì ì l ANTON KREMŽAR ŠT. VID NAD LJUBLJANO strojno podjetje - delavnica poljedelskih strojev. — Generalno zastopstvo za Dravsko banovino tvrdke BRATJE PARIK Tovarna strojev in motorjev original „SLAVIA“. NAPAJEDLA, ČEŠKOSLOVAŠKA REPUBLIKA. Prvo jugoslovansko podjetje za izdelavo najmodernejših poljedelskih strojev, mlatilnic, slamoreznic, reporcznic, žitočistilnikov, gnojničnih črpalk in vseh rezervnih delov za vse poljedelske stroje. Specialna izdelava turnirskih stiskalnic in drugih mizarskih pripomočkov. — Popravila in temeljita prenavljanja vseh strojev in motorjev. Oglejte si našo veliko zalogo. - Odlikovani na Jubilejni kmetijski razstavi 1.1928 z zlato kolajno Ì i Ì Ì Ì Ì Ì Ì Ì Ì Ì Ì Ì Ì Ì Ì Ì Ì Ì Ì Ì Ì Ì Ì IVAN JAVORNIK mesar, prekajevalec in izdelovalec vsakovrstnih mesnih izdelkov iz svež. in suhega mesa in prvovrstnih kranjskih klobas LJUBLJANA DOMOBRANSKA C. 7 Telefon štev. 31 -57 Stojnica Šolski drevored, poleg Zmajevega mostu J 5 i j i i \ 3 i 3 T 3 i 3 \ 3 i 3 i 3 3 T- Ì \ Vaše obleke ohranite vedno kot nove, ako jih pustite kemično čistiti, likati, plisirati ali barvati v tovarni |0S. REICH L I U B L J Л • Л Svetlolikalnica škrobljenega in pralnica domačega perila. SPREJEMALIŠČA: ^Poljanski nasip št. 4-6 Šelenburgova ulica 3 Šiška, Celovška c. 49 II I I I I II I I I I M *) II I I II II I I I I I I Iv. Brunčič St Fr. Rebernik stavbna in pohištvena pleskarja, ličarj'a in slikarja Ljubljana Kolodvorska ulica 23 Telefon 3476 Izvršujeta v to stroko spadajoča dela ter se priporočata cenjenim naročnikom. - Zmerne cene! - Solidno delo! - Točna postrežba! UR. PFRIMER fi 9 9 fi 9 9 s JANKO MIŠIČ 3 e fi PUŠKARNA 9 9 § KRA»| 191 § ® g Strokovni puškar in izdelovatelj lovskega orožja ^ ^ fi 9 9 fi Bogata zaloga 9 9 H raznih lovskih pušk po najnižjih cenah w w ffi 9 9 fi Prodaja99 g lovske municije in vseh lovskih potrebščin ^ ^ fi n 9 9 У Prevzema ЖЖ g tudi vsa v to stroko spadajoča popravila jjj jjj fi 9 9 S ^ 9 9 fi 9 9 fi 9 9 јђ Oglejte si na letošnji lovski razstavi ф ф fi našo zalogo. ф fi 9 9 fi 9 9 VELETRGOVINA Z VINOM POSESTNIK VINOGRADOV OSNOVANA LETA 1857 MARIBOR. ALEKSANDROVA C. ffi fi fi fi fi fi I fi ffi fi ffi fi fi fi fi fi ffi ì fi fi ffi fi ffi 'SÇS3£)5ÇSiSSlSSaS)(56Sa3SlS3SS5S39(5eSiSSlSSSi FRAN RAVNIKAR Oblastveno preizkušeni mestni tesarski mojster Koncesionirano elektrotehniško podjetje ALEKSANDER KOZIC Ltubliana, cesta v Rožno dolino 44 Telefon 3041 GRADI: Lesna industrija Parna žaga Tesarstvo in stavbeno mizarstvo LJUBLJANA LINHARTOVA ULICA 25 Račun pošt. hranilnice št. 11.428 — Telefon 2415 (SCSitSStSitQSCSSSSÇStSSlSSSSïSâSSlSSâSSÇSaSSî1 ffi fi fi fi fi ffi fi fi fi fi ffi fi fi w fi ffi ffi fi fi ffi fi fi fi fi fi ffi fi «eteieicicicieieieeeeieiecieeiee Dobavita: Električne centrale, daljnovode, inštalacije za pogon in luč, telefonske in signalne naprave itd. Vse stroje in aparate električne stroke, električni inštalacijski materijal, žarnice itd. Popravlja : Vse vrste strojev in aparatov in električne naprave. Cene solidne! - Izvršitev strokovnjaška! 9 9 9 9 9 9 9 9 S 9 9 9 9 s 9 9 9 9 9 9 9 9 9 9 9 9 I Ј1!111Ш1Ш111111Ш111111Ш111Ш111111111ШШ1111111111ШШ1111111111111Ш1111ШШ111ШШ111111Ш1111111111111111111111Ш111111Ш1111111111ШШ111Ш1111111ШШ11Ш MEDIĆ-ZANKL tvornica olja, firneža, lakov in barv Centrala v Ljubljani Lastnik Franjo Medič Tovarne: LJUBLJANA — MEDVODE Podružnice in skladišča: MARIBOR — NOVI SAD Lastni domači proizvodi: LANENO OLJE, FIRNEŽ, vse vrste LAKOV, EMAJLNO - LAKASTIH in OLJNATIH BARV. Kemično čiste in kemično olepšane kakor tudi navadne prstene barve vseh vrst in barvnih tonov, čopičev, steklarskega kleja itd. znamke „MERAKL“ za obrt, trgovino in industrijo, za železnice, pomorstvo in zrakoplovstvo, kakor tudi prašno olje za higijenično čiščenje podov v šolskih učilnicah, javnih lokalih itd. Cene umerjene Točna in solidna postrežba ^IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIN JIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIUIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIN I Karavanška farma za srebrne lisice Weizelsdorf, avstr. Koroško (Svetna ves na Koroškem) goji I srebrne lisice najvišje kožušne in plemenske kakovosti. Samo s „prima“ in „prav dobro“ oficijelno ocenjene živali, vse registrirane in vpisane v rejno knjigo. Farmska prireja nad štiri mladiče pri parul Gojitev srebrnih lisic je najbolj dobičkonosna izmed vseh rej! Nasveti pri ureditvi iarm. Interesenti dobé rade volje pojasnila in prospekte o reji. ^iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiliiiiiiiiiiiilliillliiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiliiiiiiiiiiiiiiiiiiiliiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiilillliiiiiiiiliiiliiiiiiiiiilllliiii^ .. „Tehnik" JOSIP BANJAI Ljubljana, Miklošičeva cesta 20 Kolesa Šivalni stroji Gramofoni in plošče „Coium- ,,Orkan“, „Gloria“ „Minerva“ bia“, „His Master’s Voice“ itd Velika zaloga vsakovrstnih rezervnih delov Ceniki brezplačno En gros! En détail! Prodaja tudi na odplačila CARL POLLAK d. d. Izdeluje la Waterproof gorske čevlje, posebno za lovce in gozdarje, kakor ludi trpežne, nepremočljive in luksuzne čevlje vsake Prodajalna na drobno: vrste po konkurenčnih cenah. LJUBLJANA, Dunajska cesta št. 23, na dvorišču. industrija usnja in usnjatih izdelkov LJUBLJANA Telefon 2528 Brzojavni naslov: C. Pollak Ljubljana „STANDARD“ ZDRUŽENE PAPIRNICE VEVČE ♦ GORIČANE IN MEDVODE D* D* V LJUBLJANI Največja papir proizvajajoča industrija v Kraljevini Jugoslaviji — Letna proizvodnja 1500 vagonov papirja Pelir papir in papir za risanje Bankposf rasfriran in nerasfriran Vsakovrstni papirji za pisanje Vsakovrstni ovojni in tiskovni papirji in rotacijski papir KOMERCIJELNI URED V ZAGREBU Trg Kralja Petra 4 - Tel. 2038 Zastopstvo za Dravsko banovino: KASTELIC IN DRUG / LJUBLJANA Ljubljana, Miklošičeva cesta 6 Telefon 21-50 |)iiii:'iuii!iiiiiii3r;niiiiniiLZ!iiiiiiiiii'^niii!iiiii]i:Miiiiiiiiiiii:‘iiiiiiiiii!zrMiiiniiiiii;iiiiiiiin'2itSSi>!©i3iii©ei9SS©S^©Sy©6S®S3©6y©0 '0i9eS96S9SSSQs96S9ffiSai9®£)®iS®š0SS£6S9®£6S9®S®S0 MERKUR‘ VELETRGOVINA ŽELEZNINE PETER MAJDIČ, CELJE proizvaja surovo in beljeno platno od najpreprostejše vrste do najfinejših damastov, dalje cvilih, gradel za žimnice, jadrovino, različne ponjave, prevleko za preproge itd. Največje in najbolje sortirano skladišče železa, železne robe in vseh v železninar-sko stroko spadajočih predmetov, traverz, beton, železa ter cementa itd. Žel. post. Jarše-Mengeš. Telef.: Domžale 9 03^93S9SS9S59SŠ9SS96593S0SS9SS9SS9SŠSS©GŠ9SS9S©0Š9GSSGSS0 ©ffi©®©SS9ffiSG©®©S©®©6S9SŠ£®SSi©(S©GS9©©eS9SSS6S9©®0 112 ©sçsassssassïsasscsassssGcsæsïsaâSisaesïsasGisasQ ©sçsassî^sssçstssçsasssssesâsfôcsssscsi&sîsassîsssy© G) Gì O) G) Feliks Urb anc Manufakturna trgovina na debelo in drobno ж Priporoča сепј. občinstvu svojo bogato zalogo O) 0 d) (!) Y> V> 0 © § I (0 ® 1 1 Ш m Rok Berlič Pohištveno strojno mizarstvo Ж Zapuže 22 St. Vid nad Ljubljano g © (0 m @ & & ©SC$i9SÇ5il9t5ÏSl9Se5a9©©SC5a£(DCSl9(DC®a9SCS»9Se5590 OSCS>9©eSS19(DÏS5S6ïSl3SiSSaS)3!S£(5ÇSlSSï5396î®iSG6S5ieO /TAKLO P. n. lekarne, drogerije, tvornice soda-vode, kemične tvornice itd. opozarjamo, da imamo stalno na zalogi vse vrste steklenic v vseh dimenzijah B. TOBER Tovarniško - komisijska zaloga Akc. spol. Prvni češka sklarna v Kyjove Č. S. R. LJUBLJANA Ilirska ulica (vhod pri gostilni Možina) Obračajte se le na naš naslov, ker Vas bomo v vsakem oziru zadovoljili P. n. kemične tvornice, stavbenike itd. opozarjamo, da imamo stalno na zalogi kozarce za vkuhavanje sadja in sočivja ter steklo za stavbe Amerikanska naliv-pera „EAGLE1 füSTSüT Se»— Ш LJUBLJANA / MARIJIN TRG TELEFON 3 4 5 6 Zahtevajte prospekte ali obisk! SPECIJALNA TRGOVINA ZA PISALNE RAČUNSKE ŠIVALNE STROIE REGISTRIRNE BLAGAJNE VSE ZRAVEN SPADAJOČE POTREBŠČINE SPECIJALNA MEHANIČNA POPRAVILNICA ludi. mmm udduana IEIEEON 2980 ŠELENDUROOVA 6 ©6TSS©3£5236C5aSSSSì90(56S©O®CS©<5tS23SeSi9(5ìSS!S© 06ïSSe6S5aS(5eSa9S?®Sl£©6ÇSî£0<5e52S(5ï5â£<5Ç55SC365Sl90 5) Cd) Gonilna jermena, žage, jermenice in ostali materijal za žage in tovarne ima stalno na zalogi Rudolf Deržaj LJUBLJANA Kolodvorska ulica št. 28 Stalna razstava umetnostnih slik in velika izbira okvirov Ä. Kos -Ljubljana MESTNI TRG 25 ViS-A-VIS MAGISTRATA Razstavljeno na Ljubljanskem velesejmu v paviljonu H 216-218 I to © 03ï3st9scsas6*3a96isa3o6ï$290<5isa9sïsa9(5çsa06ssâso ©SÇSâ33SS©6£5S©<5C5î906ÇSaS©6S5Sl96S3a9(5ï5S©(3iSaS0 06čS©(5CS*05C3aS6čS>®©(5e®a3E6C5S9<5č5aS6t®l£<5SSSS0 i i S Tovarna damskih in moških klobukov Franc Erbežnik Vir - Domžale Na drobno - Na debelo Posefife nas na velesejmu v paviljonu H št. 217 (n (0 0 w (i) C) Carinski posrednik V Dragotin Sfrucelj L j u b 1 j a n a Dunajska cesta 38 Priporoča se za izvrševanje vseh uvoznih, izvoznih in tranzitnih carinskih manipulacij po najnižjih konkurenčnih cenah - Oskrbuje reekspedicije, reklamacije in vse strokovne posle najku-lanfneje Telefon interurban 2223 © © Io ©6isa03ssä96e§as(5csa00(3ssa00se3ä96i5sas(5issa£>(5is2s© ©sssasscs^sssasGcsasGsssasGScsassssasscsassesas© JOS. OTOREPEC, d. z o. SPECIJALNA DELAVNICA za izvrševanje vsakovrstnih kovinskih in pločevinastih izdelkov za kuhinjske, gospodarske, obrtne in industrijske namene. Bakreni kotli in aparati za žganjekuho, destilacijo L f. d. Brzo-parilniki, kopalne peči, nagrobne svetiljke ter izvrševanje vsakovrstnih vodovodno-instalacijskih del. z. v Ljubljani, Za Gradom 9 Telefon 23-43 SPECTRUM, ». ». tvornica ogledal in brušenje stebla Ljubljana VII, Sp. Šiška, Celovška cesta 81 Zagreb, O si feb. Centrala: Zagreb Telefon 23-43 Zrcalno steklo, portalno steklo, mašinsko steklo 5-6 mm, ogledala vseh velikosti in oblik, brušene plošče, vsteklevanje v med, Fin-ogledala Zastopani na Ljubljanskem velesejmu. Vav.E, št. lOO k- Severnočeška tovarna vagonov in pekarskih strojev d. d. Češka Lipa, Č. S. R. Izdeluje prvovrstne parne peči in vse v pekarsko stroko spadajoče stroje. Stroji za izdelavo kifeljčkov, okroglih žemljic, stroji za deljenje testa, sejanje moke itd. Posetite nas na letošnjem velesejmu v paviljonu »F«, št. 116-118 IZ" л 1 p» V ,, Q Irnkinio vsa kuhinjska posoda, emajlirana in aluminijasta - porcelan - **- ^ JP *■ ^ U “ KUIllUJd steklenina - svetiljke, moderni kuhinjski sfroji Kompletne kopalnice in stranišča cevi, železje in prvovrstne češke ploščice za štedilnike in kopalnice, kopalne banje - umivalne garniture Ir л it 5 za stavbe in pohištvo, vsakovrstno orodje, pločevina, železnina, tvU V J C nosilke, cement pri 5$ Na debelo Na drobno Zahtevajte ponudbe B. Žilic - Ljubljana Dunajska cesta 11 - poleg Figovca 0$^G>^S>œS^a>^(5>^S®S?^«3^G>RSG>KSS>KSG>SS0 Obutev za cesto, gore in sport Nahrbtniki, pribor iz aluminija Vse potne potrebščine srajce-nogavice flf TV ANT. KRISPER I LJUBLJANA I MESTNI TRG 26 § 1 ...............I O SS® SS® SS®SS®SS®SS®($$9 38®SS® GkxS) dS®SS® SS® G IA A A A* aaAAa aaAAa a A A Aa a A AAa aaAAa aAAaaAAa aA AAa aaAAa aaAAa aA AAa aaAAa I « « 1 2 « IVAN ŠIŠKA TOVARNAPARKETOV IN PARNE ŽAGE : LJUBLJANA - METELKOVA ULICA 4 « 1 PRIPOROČA SVOJE IZDELKE « S € aaAAa aaAAa € *VfV» « «< v »tr^ tr* •«)«< '»f*’ 0(5ìSìSSC®lSSCSaS6eS3SSS935SASSeS3S65SlSSCS59(5ì5S>lS© » » » * » » » ■■ ? » ? » £ ► Ш ЖииЛ Г^ИГГАШиШШШШГМј Dobava mlekarskih in sirarskih strojev in potrebščin g Organizacija mlekaren | ©SCSaS6ï®>©6SSa96ï^(^(5e5290eSâ9(5?Sâ9SÇSa£<5SSaS0 <0ìSS^SCSaS(56S^SS5^655a9(5SSaS(5C^St£6<®2S Dežnike in solnčnike v največji izbiri priporoča po nizkih cenah L. MIKOS LJUBLJANA, Mestni trg štev. 15 Tovarna Pelikan Ljubljana 7 Prodajalna : Marijin trg 8 Izdeluje: otroške vozičke, kolesa, bolniške stole po meri, kolesne dele, otroške igrače. Prevzema vsa popravila. Lakiranje. - Ponikljanje. Na veliko! i Џ I Ђ (0 (o i Na malo ! )(51SS3S2>!S52S< 8e® g i LOVCI, POZOR! I Pri nabavi novega lovskega kroja, da bomo pri bodočih nastopih vsi enaki v barvali, obrnite se na tvrdko FABIANI &JURJOVEC manufakturna trgovina, Ljubljana, Stritarjeva ulica 5, ker le ona ima predpisano blago od Slovenskega lovskega društva v prodaji Najnovejše radio-aparate, radio - potrebščine, ojačevalne naprave z vdelanim radio-aparatom in gramofonom kupite na jagodne je pri specijal. radio trgovini Telefon interurb. 3365 on Pavii j H štev. 177 'W'W 'W RADIOVAL Ljubljana, Dalmatinova ul. 13 g . .. 3 TRIGLAV SLOVENIJA Najbolje svetu znana kolesa JUGOSLAVENSKE «STEYR« TOVARNE LJUBLJANA, FRANKOPANSKA ULICA 21 — TELEFON 21-81 | I &5«^^^;ïÂ!5a5ïæï^2Â!£^;æo5û5i!æ^ 555C5fiKCSCÖ 119 Daaaaaacc Modroce 8 spalne divane in fotelje, o tornane, garniture in tapetniške izdelke nudi najceneje Rudolf Radovan tapetnik Cjubljana, Mestni trg št. 13 I Vezenje nevestini\ђ oprem, zaves pregrinjal najcenejše in najfinejše Matek dc Mikeš Cjubljana (poleg ßotela Štrukelj) Enilanje, ažuriranje, prediïskanje takoj! д MiHtni^iiiiniiti|j ^1тт11^11Н1т^^1тж1Ј^|»1ШМј| j^iinimt^imniin|^uimHitj|^imiiiiij^MiHhiH||^iitiii»ii^iiiMHiij| ц < mm 1^11, m^i m^i ! , ^;i i||;. ! m. ■ ■ mi. .јц. 11^. 11 мт ii^i i mm 1^1 .m. » . .m. n Д O Г£ЖЛ !1!1!|||[|111111|||||111!11|]||||11!111||!|||111Ш|!||||111111||!|! Illlllllllllll Ц11Ч1|ЦЦ1!111111||||11!Ч111|||1 iiiiii'i'iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiüiiiiiiimiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiitiiiiiiiüig Ђ Konfekcijska industrija in specialna zalog a čeSkeg a in ang leškeg a sukna f 1 JOSIP IVANČIČ - LJUBLJANA f CENTRALA: SELENBURGOVA ULICA 1 - TELEFON 2,335 1 PODRUŽNICA : DUNAJSKA CESTA ST. 7 - TELEFON 334Ö f Velika zaloga vsakovrstnih oblek za moške, fante in dečke; zaloga raglanov, površnikov, žimnikov, usnjenih suknjičev in dežnih plaščev. Izdelava solidna ! Cene konkurenčne ! ^||||IIIWll||||lllllllll|||l!lllll||||||llllll!|||||llllll||||||llllll||||||illlll|gil!llll||||illl!lll|||||!lllill||||||llllll||||||!l!lll||||||lll!ll||||||llllll|||||U Čemu kadite? ♦ Morda zato, da boste bolj zdravi ostali? Ne! Morda zato, da boste še več na ugledu pridobili? Ne! Morda zato, da boste še več denarja prihranili? Ne! Čemu torej kadite? Kadite zato, in sicer samo zato, ker ste se nekoč na kajenje navadili. Kdor se je pa enkrat navadil, se skoro sam od sebe odvaditi ne more, kajti navada je železna srajca in železno srajco je težko, zelo težko rabiti in sleči! In vendar se lahko odvadi vsakdo, ako le hoče. Uporabljati mora par dni Nikoprost, ki stane franko 76 Din, pa se bo kajenja takoj odvadil. Marsikdo pravi, da bi rad dal 1000 Din, da bi se odvadil. Ni treba dati 1000Din, temveč samo ma enkostni znesek 76 Din, ki se vsled opustitve kajenja v kratkem času prihrani! Kdor naroči 5 steklenic, plača samo 280 Din. Razpošilja po povzetju Josip Lindič, Ljubljana, Komenskega ulica 36/s. Р1111!11ШШ111111111111111111111111111Ш1Ш11111111111111!111111111111111111111111Ш11111!11111111111!11111Ш1[|||||1Ш111!ШШ111!11111Ш1!Ш11Ш Tiskarna Merkur d. d. Ljubljana - Gregorčičeva ulica 23 TELEFON Š T. 25-52 Moderno urejena tiskarna izvršuje vse vrste tiskovin v prvovrstni kakovostni izdelavi Zahtevajte proračune! „Jugoslovan“ novi dnevnik Dravske banovine obvešča hitro in točno o vseh dogodkih „Jugoslovan“ ne hodi po starih strankarskih potih „Jugoslovan“ je glasnik nove miselnosti in jugoslovanske zavesti „Jugoslovan“ prinaša vse službene objave v izvirniku Čitajte in naročajte „Jugoslovana“! Mesečna naročnina Din 20 — Posamezna številka Din Г — Ob nedeljah . . . Din 2'— Uredništvo: Ljubljana, Gregorčičeva ul 23 Telefon številka 30-39, 30-70 illll!llllllllllll!ll!llllllllllllllll!lllllllll!lllllllllllllllllll!llllllllllllllllllllllll!lllllll!ll!llllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllll!lllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllll!lllllllllllllllllllllllllllllll!ll!llllllllllllllllll» OTEL MIKLIČ LlUBLIRnn vis-à-vis glavnega kolodvora, novozgrajen in najmodernejše urejen. - Nizke cene ! ))) ((( jem Hauptbahnhof, СЖШ neuerbauf u. modem gE 3 ili eingerichtet.------- ■ . i Billige Preiset imi шш Ilis Hlinili ^ ^ ČRKOSLIKARSKI ф ATELJE PRISTOU & BRICELJ Resljeva c. 4 LJUBLJANA Sv. Petra 39 Specialitet a: Steklene napisne firme. Transparentne reklame. Pločevinaste črke. - Od dnevne svetlobe bleščeče napisne table „Verphos“. Telefon št. 2908 Ustanovljeno leta 1903. äHIIIII 1Ш1НПГ šilllll 123 MESTNA HRANILNICA LJUBLJANSKA (GRADSKA ŠTEDIONICA) V LJUBLJANI, PREŠERNOVA ULICA Telefon št. 2016 in 2616 Poštni ček štev. 10.533 Ustanovljena 1.1889 Stanje vloženega denarja nad 430 milijonov dinarjev Sprejema vloge na hranilne knjižice kakor tudi na tekoči račun, in sicer proti najugodnejšemu obrestovanju. Hranilnica plačuje zlasti za vloge proti dogovorjeni odpovedi v tekočem računu najvišje mogoče obresti. Jamstvo za vse vloge in obresti, tudi tekočega računa, je večje kot kjerkoli drugod, ker jamči zanje poleg lastnega hranilničnega premoženja še mesto Ljubljana z vsem premoženjem ter davčno močjo. Vprav radi tega nalagajo pri njej sodišča denar nedoletnih, župni uradi cerkveni in občine občinski denar. — Rentni davek od vložnih obresti plačuje hranilnica sama, tako da dobivajo vlagatelji polne obresti brez odbitka. Naši rojaki o Ameriki nalagajo svoje prihranke največ v naši hranilnici, ker /e denar popolnoma varen. I 1