Poštnina plačana v gotovini.
Posamezna štev. stane Din 1.
Hmeljarski vestnik
v
Glasilo Hmeljarskega društva za Slovenijo v Žalcu
Izhaja mesečno enkrat — v hmeljski sezoni tudi večkrat v neobveznem obsegu Člani Hmeljarskega društva plačujejo naročnino s članarino
Štev. 10.	Žalec, dne 1. oktobra 1934	Leto I.
Peronospora na hmelju
Prav neradi in z nevoljo se zopet, lotimo razpravljanja o najhujšem sovražniku naše hmeljske rastline, t. j. o peronospori.
Z nevoljo zaradi tega, ker se je o predmetu v teku let razpravljalo ustmeno na neštetih sestankih hmeljarjev, pismenim potom pa po časopisih. »Hmeljarski vestnik« je letos že v 5., 6. in 7. številki opozarjal hmeljarje na peronosporo ter jim svetoval, naj se pripravijo na obrambno delo zoper peronosporo Vsi opomini pa so bili — z redkimi izjemami — glas vpijočega v puščavi. Pisali smo, da hiša že gori in da nam bo zgorela, ako se ne bodemo nemudoma lotili gašenja. Hiša nam sicer letos ni še zgorela do tal — vendar nam je pa požar povzročil nepopravljivo škodo 20 do 30 milijonov Din. Požar se pa lahko prihodnja leta ponovi še v večji: meri in če ne bode skupnega obrambnega dela, nam bo hiša zgorela do tal In izgubili bodemo naj-izdatnejši vir naših dohodkov — naše hmeljarstvo, kakor se je to zgodilo pred leti na Vzhodnem štajerskem.
Da se pa vnovič bavimo s predmetom, je pa povzročilo dejstvo, da se nahajajo med našimi hmeljarji — inteligentnimi in manj inteligentnimi — še vedno takšni, ki trdijo, da peronospore na našem hmelju sploh ni, in da je bolezen na listih in kobu-lij* lab le neka zarjavelost, ki jo Nemci imenujejo. | j »Braune«.	Im
Da se tem nevernim Tomažem vnovič dokaže,#« da je njih naziranje glede peronospore velika zmota, j« je Hmeljarsko društvo dne 31. avg. vnovič vposlalolnj po peronospori okužene liste in kobule goldinga in 1 poznega hmelja dvema strokovnjakoma v svrho pre-} iskanja in sicer: ing. dr. Blattny-u, šefu državnega , poskuševalnega zavoda v Pragi — in ing. dr. Linke-tu, ravnatelju rastlinogojskega zavoda v Žatcu.
Prvi je odgovoril dne 3. m. m. tako-le: »Poslani poganjki in kobule poznega in golding hmelja so prav zelo napadeni po peronospori, ki povzročuje — kakor pravilno pišete — zarjavelost kobul. Sicer po-vzročujejo zarjavelost kobul tudi drugi činitelji, vendar je preiskava dognala, da je zarjavelost na poslanih kobulah in listih povzročila peronospora.«
Dr. Linke pa je pisal dne 3. m. m. sledeče: »Prejel sem Vašo dopisnico in tudi pošiljko s hmeljskimi poganjki in kobulami. V obeh slučajih (golding in pozni hmelj) se je konstatiral težek napad po peronospori, ki se pozna že po zunanjih znakih, bolj za-
nesljivo pa še s pomočjo mikroskopa. Saj je bilo pred dvema letoma glede peronospore pri nas isto. Nihče ni smatral bolezni za peronosporo, češ, saj jc to le zarjavelost hmelja. V Vašem 'slučaju pa zarjavelost ni nič drugega, kakor pristna peronospora. Prav rad Vam ostanem tudi v bodoče na razpolago in Vas pozdravljam prisrčno kot Vam udani dr. Linke.«
Vprašamo vse naše hmeljarje — osobito pa one naše inteligente, ki zanikajo peronosporo na hmelju — ali se zavedajo nevarnosti, ki preti našim hmeij-skim nasadom po peronospori?
Ali naj čakamo, da zadene naše hmeljarstvo ista usoda, kot je zadela pred mnogimi leti hmeljarstvo na Vzhodno Štajerskem okoli Fiirstonfelda? Ne! Hočemo storiti vse, da si ga ohranimo kot edini vir naših dohodkov. Hočemo se z vso silo poprijeti edinega obrambnega sredstva, t. j. škropljenja s priporočljivimi sredstvi.
O stvari smo že — kakor rečeno — razpravljali ustmenim in pismenim potom, a žalibog brez pravega razumevanja in resnega upoštevanja od strani velike večine naših hmeljarjev.
Peronospore pa se bodemo obranili:
1.	ako bodemo vsi hmeljarji pravočasno in pravilno škropili nasade s priporočljivimi sredstvi,
2.	ako bodemo dozorele trte in listje sežigali in ne uporabljali kot steljo,
3.	ako bodemo vsako pomlad skrbno zbirali in zažigali prve znake peronospore, takozvane »ku-štrovce«,
4.	ako bodemo naše hmeljske nasade pravilno in zadostno gnojili ter jih vsako peto leto potrosili z apnom in
5.	ako bodemo dajali obdelovanju hmeljskih nasadov prednost pred obdelovanjem dragih kulturnih rastlin in napovedali srditi boj vsemu plevelu.
Hmeljarsko društvo roti vse hmeljarje, da navedene točke strogo izpolnjujejo kot zapovedi!
Dodatek:
Znano je, da vlažno vreme pospešuje, suho pa ovira razvoj peronospore.
Dr. Loschnigg »Jugefa«, Zagreb je opozoril Hmeljarsko društvo na ravnatelja vinorejske šole v Me-diašu na Rumunskem, g. Pitz Heriberta, ki je sestavil za tamošnji vinorejski okraj s pomočjo metere-ološke postaje takozvani Inkubacijski koledar, na
podlagi katerega se lahko določuje, ali jo nevarnost za nastop in širjenje peronospore večja ali manjša in v katerih slučajih se sploh lahko opusti obrambno delo v vinogradih.
Hmeljarsko društvo si bode prizadevalo, da bode tudi sestavilo inkubacijski koledar za hmeljarje in sicer s pomočjo metereološke postaje, ki si jo je ustanovilo deloma s pomočjo Zavoda za metereologijo in geodinamiko na Univerzi v Ljubljani, deloma samo z lastnimi sredstvi.
O tej stvari bo društvo poročalo redno v svojem glasilu.
Vloge in rešitve
352/34	20. septembra 1934.
Tit.
SRBSKO NAČELSTVO,
CELJE.
Še nobeno leto ni prineslo našim hmeljarjem toliko bridkih razočaranj, kakor letošnje leto. Zlasti hudo so prizadeti tisti hmeljarji, ki so pridelali mnogo manj hmelja, kakor druga leta, pred vsem pa seveda oni, ki jim je nasade uničila toča. NajhujŠi udarec za Savinjsko dolino pa je letos porjavenje hmelja na drogih v času zoritve. To našo nesrečo izkorišča sedaj trgovina s tem, da brezsrčno pritiska cene našemu hmelju navzdol. Pri tem rabeljskem delu pa podpirajo inozemce naši domači ljudje, takozvani »tekači«! Med tem ko je prejšnja leta, posebno pred vojno, kupil inozemski trgovec hmelj osebno na kupu pri kmetu s pomočjo' domačega posredovalca, ki mu je plačal provizijo od centa kupljenega hmelja, je zašla današnja hmeljska trgovina na skrajno nezdrava pota. Vsled velike razlike letošnjega hmeljskega pridelka v barvi in deloma tudi v kvaliteti ni letos enotne cene, kakršne smo bili vajeni vsa leta poprej od začetka hmeljarstva pa do danes, ampak se plačuje za rjavkasto oziroma lisasto blago polovico manj, kakor za zeleno blago. Ker je dostikrat težko presoditi, ali se naj smatra hmelj za drugo- ali tretjevrstno blago, so na stežaj odprta vrata brezvestnemu in brezsrčnemu izkoriščanju od strani prekupčevalcev z obrtnimi listi in brez obrtnih listov, ki nastopajo letos kot prava šiba božja za savinjskega hmeljarja.
Tekač kupi hmelj po vzorcu ali na kupu za lasten račun od ubogega kmeta, ko ga je poprej prepričal, da je njegovo blago ničvredno, za bagatelno ceno ter ga proda naprej inozemskemu trgovcu mnogo dražje, razliko med nakupno in prodajno ceno pa spravi v svoj žep kot dobiček. Tako se dogaja, da vtakne tekač za svoje lahko in brezvestno delo v žep toliko in celo več, kakor je dobil kmet, ki se je mučil celo leto s pridelovanjem, za vse svoje blago. „v.
Pri prevzemu hmelja se skoraj vedno izkaže, da nosi krivdo za neodgovarjajoče blago tekač, ker je vzorec prebral, da bi dosegel čim večjo diferenco v ceni. Posledica tega je, da inozemski trgovec, ki je hmelj kupil od tekača na podlagi prebranega lepšega vzorca, prevzem hmelja odkloni, hmeljar pa ■prestrašen in obupan proda hmelj za vsako ceno
drugemu tekaču, ki že čaka pripravljen na ubogo žrtev.
Tem nezdravim pojavom v naši hmeljski trgovini se mora energično in enkrat za vselej napraviti konec! Ogorčenje naših bednih hmeljarjev, ki še niso prestali težke, dolgoletne hmeljske krize, prekipeva do vrhunca!
Kot strokovna organizacija naših težko preizkušenih hmeljarjev prosimo sresko načelstvo, da ukrene vse potrebno na kompetentnih mestih, da se napravi nezdravi hmeljski kupčiji pri nas konec. Vsled tega predlagamo:
1.	Vsak inozemski hmeljski trgovec, oziroma zastopnik inozemske hmeljske firme mora kupiti hmelj osebno pri producentu na kupu s posredovanjem samo enega stalnega domačega zastopnika, ki ne sme pooblaščati za nakup drugih podnakupovalcev,
2.	nakupovanje na vzorce se naj enkrat za vselej strogo prepove,
3.	vsak pojav nereelne hmeljske hupčije se naj kaznuje s tem, da se domačemu zastopniku odvzame obrtni list, če pa je nereelnost zakrivil inozemec, d a se mu prepove bivanje v naši državi.
Hmeljarsko društvo jo opozorilo1 inozemske hmeljske trgovce, da naj ne kupujejo hmelja od tekačev, ki delajo za razliko v ceni, ampak samo od svojih zastopnikov, ki delajo za provizijo.
Za društveno vodstvo:
INŽ. .JOS. TERŽAN, RUŠE:
Amerikanci slabo pijejo
Prvi čas po odpravi prohibicije so Amerikanci zelo pili in potrošili precejšne množine alkoholnih pijač. Toda sedaj so se razmere glede potrošnje alkoholnih pijač temeljito izpremenile. S tem pa so se spremenile tudi vse nade, da se bo lahko v Ameriki prodalo mnogo alkoholnih pijač in pri tem mnogo zaslužilo. V dokaz temu naj služijo tele številke gostilničarske obrti v New-Yorku. V največjem ameri-kanskom mestu New-Yorku je okrog 6000 restavracij in kavaren. Sedaj pa je nad polovico restavratorjev in kavarnarjev podalo izjavo, da bodo dovoljenje za točenje alkoholnih pijač odložili. Licenca za točenje alkoholnih pijač stane letno okrog Din 50.000.—. Ta znesek morajo kavarnarji in restavratorji plačati v celoti v naprej. Tudi uvozna carina na uvoz. inozemskih .alkoholnih pijač je zelo visoka. Temu nasproti pa nazaduje od dne do dne potrošnja alkoholnih pijač, posebno vina in rakije, ker največje število Ame-rikancev ima še dovolj sredstev za najvažnejše živ-Ijenske potrebščine, ne more pa si več dovoliti večjih izdatkov za drage alkoholne pijače.
Tako se je zgodilo, proti pričakovanju, da največji del restavratorjev in kavarnarjev izjavlja, da bodo, če tudi je prohibicija odpravljena in je točenje alkoholnih pijač zakonito dovoljeno, vseeno ponovno uredili svoje restavracije ,in kavarne v »suhem« smislu. To je za njih in za konzumenta cenejše in dobičkanosnejše.
To »spreobrnitev« Amerike iz »zakonite mokre« v »prostovoljno suho«, v znamenju »višnjevega križa« pa Savinjčani in ostali evropski hmeljarji prav gotovo ne bodo navdušeno pozdravili in bi rajše ocenjevali Amerikance po številu uvoženih balotov našega hmelja kot pa po napredku v smislu višnjevega križa . . .
Selekcija hmeljske rastline.
Bonitiranje hmelja iz selekcijskega nasada se bo vršilo v torek, dne 2. oktobra t. 1. v društveni pisarni.
Rezultat bonitiranja se bo objavil v društvenem glasilu.	Hmeljarsko društvo.
XI.	poročilo Hmeljarskega društva za Dravsko
banovino.
Žalec v Savinjski dolini, dne 10. IX. 1934.
Od našega zadnjega poročila se je nakupovanje mirno nadaljevalo in je bilo ca 2500 kvintalov a 50 kg prodanih po Din 40.— do 42.— za prima in Din 20.— do 30.— za slabše blago za 1 kg.
Kupčevale! so bile razne inozemske tvrdke in pivovarne. Hmeljarji pričakujejo sigurno v kratkem, da bo postala kupčija živahnejša in da se bodo cene dvignile.	Hmeljarsko društvo.
XII.	poročilo Hmeljarskega društva za Dravsko
banovino.
Žalec v Savinjski dolini, 20. IX. 1934.
Pri nelzpremenjenih cenah se mirno nadaljuje
nakupovanje. Slaba polovica letošn jega pridelka je že prodana.
Naš hmelj je poizkuševalna stanica švicarskih pivovarn v Ziirichu — 2 — spoznala kot popolnoma zdrav in za pivovarniške namene odlično sposoben.
Društveno vodstvo.
Pravilno gnojenje hmelja
Letos se je pokazalo, kako velike važnosti je pravilno in pravočasno gnojenje hmeljske rastline in pa pokončavanje vsakovrstnih škodljivcev.
Oni hmeljarji, ki so pravilno gnojili in temeljito škropili z modro galico, so imeli vkljub vremenskim neprilikam lep pridelek. Barva je ostala lepo zelena in bo hmelj šel tudi dobro v denar.
Kar se tiče pravilnega gnojenja naj nam bo merodajen vseučiliški profesor ing. dr. Do e reli v Pragi. Izdal je posebno knjigo pod naslovom: »Vloga kalija pri prehrani hmelja«.
Iz te knjige hočemo sledeče posneti:
»Za zdravo in pravilno prehrano hmelja so potrebne vse glavne redilne snovi: dušik, kalij, fosforna kislina in apno. Enostransko gnojenje je tisto zlo, ki povzroča slab in manjši pridelek. Pogosto domnevajo mnogi gospodarji, da je v zemlji dovolj kalija. Napačna so naziranja, da težki in ilovnati zemlji ni treba gnojiti s kalijem. Celo v zemljah, kjer je razmeroma več kalija, je uspeh gnojenja s kalijem izredno dober.
Rumene pege na listju, slabo razvite korenine in
slab nastavek sploh so znaki pomanjkanja kalija v zemlji. Potreba kalija v hmeljnikih je zelo velika, saj raste hmelj 8 do 15 let na istem prostoru.
Hmelj je izrazita kalijeva rastlina, ki zahteva poleg apna največ kalija.
Kalij ne pospešuje samo rasti listja in razvoja korenin, temveč tudi boljšo kakovost kobul. Žlahtni vonj zelo oslabi, če hmelj nima dovolj kalija. Lupulin, ki je najdragocenejši del hmelja, je odvisen od zadostne kalijeve hrane. Da pa je delovanje kalija uspešno, je potrebno, da se hmeljnikom gnoji že jeseni ali pa vsaj zgodaj spomladi, tako da se kalij v zemlji pravilno razdeli.
Profesor dr. Wagner priporoča 60 do 70 gr 400/one kalijeve soli na eno rastlino (300 do 350 kg na hektar ali 170 do 180 kg na oral), ako je medsebojna razdalja rastlin T5 m. Te količine 40% kalijeve soli so, kakor kažejo poskusi, tudi za Savinjsko dolino najbolj primerne.
S polnim gnojenjem se je pridelek pri poizkusih povečal povprečno za 220 do 250 kilogramov (po enem hehtarju).
Tudi kot zaščitno sredstvo rastline ima kalij pri hmelju, kakor pri drugih rastlinah, veliko vlogo. Kulisch je opazoval, da so bile rastline, ki se jim ni gnojilo s kalijem, mnogo bolj podvržene raznim rastlinskim boleznim kakor pa one, katerim se je polno gnojilo. Glavno sredstvo proti hmeljski peronospori je pravilna prehrana, predvsem zadostno gnojenje s kalijem.
Dr. Doerell zaključuje, da je poleg zadostnega gnojenja s kalijem rieobhodno potrebno tudi zadostno gnojenje z dušičnimi in fosfornimi gnojili.
V Zatcu se gnoji na nastopni način: Poleg hlevskega gnoja dodajajo na 60 rastlin še 4—5 kg 40°/One kalijeve soli, l — l 1/2 kg apnenega dušika in 2—4 kg superfosfata. Brez hlevskega gnoja se vse tu navedene količine za eno tretino povečajo.
Pri vsem tem kar je tu navedeno, naj se še posebno upošteva, da je kalijeva sol razmerno (kar se tiče vsebine rastlinske hrane) najcenejše umetno gnojilo. (100 kg 40%ne kalije soli stane v Celju 158 Din). 40 odstotna kalijeva sol je torej iz gospodarskih razlogov v prvem redu sposobna, da težko delo hmeljarja odškoduje.
Potrebno je, da se tudi naši hmeljarji poslužujejo izkušnje svojih tovarišev v tujini. Tako bi se kakovost hmelja pri nas še mnogo izboljšala in naše blago bi na svetovnem trgu dobilo mnogo večjo veljavo.
Položaj na hmelj*skem trgu pri nas in drugod
Žalec, dne 30. IX. 1934. V zadnjem času je postal položaj na našem tržišču nekoliko prijaznejši in čvrstejši pri nespremenjenih cenah Din 20.— do Din 40.— za 1 kg. Večja partija izbranega zelenega blaga je bila prodana te dni nad Din 40.—. Izgleda, da bo šel tudi najbolj lisast hmelj v denar, zato priporočamo še enkrat vsem hmeljarjem, da ohranijo mirno kri in da naj nikar ne ponujajo svojega blaga.
Do danes je prodano že okrog (!0%, t. j. 10.000 kvintalov hmelja letošnjega pridelka.
Vsled naše intervencije pri sreskem načelstvu je
naše vrlo orožništvo poseglo v uničujoče delo tekačev. Nekaj teh škodljivcev je bilo že prijetih in občutno kaznovanih z denarnimi globami. Čiščenje v tem pogledu se nadaljuje in upajmo, da ho ta kmečka nadloga kmalu odpravljena!
Sredi meseca septembra je nakupil nekaj hmelja po Savinjski dolini ravnatelj Vereinigte Luzerner Brauereien iz Švice, ki je storil našemu hmeljarstvu že neprecenljive usluge v pogledu objektivne preiskave našega hmelja pri poskusnem uradu švicarskih pivovaren v Curihu (Versuchsstation der schweiz. Brauereien) ter s propagando za naš hmelj. Predložil nam je kemične analize letošnjega našega zelenega, lisastega in rjavega hmelja, iz katerih je razvidno, da ima letošnji naš hmelj polno vrednost za varenje kvalitetnega piva in da ne zaostaja v tem pogledu prav nič za dragimi žlahtnimi hmelji. Imenovani gospod jo že letos zainteresiral več velikih švicarskih pivovaren za nakup našega hmelja, ki pa jih je žal prestrašila slaba barva našega pridelka. Pač pa nam je obljubil, da nam pripelje te pivovarnarje prihodnje leto. Hmeljarsko društvo bo napravilo tozadevno veliko reklamo ter skušalo privabiti čim več tujih pivovaren v svrho direktnega nakupa hmelja od no šega producenta.
Hmeljarsko društvo jo o ugodnih analizah našega letošnjega hmelja takoj obvestilo svetovne strokovne liste, ki so to tudi že objavili. S tem pa je bila tudi ovržena trditev, ki sc jo raztrosila od nam neprijazne strani v svet, da je naš letošnji hmeljski pridelek slab.
Bačka, Petrovac. Letošnji hmeljski pridelek na 2.800 kat. jutrih zemlje v dunavski banovini znaša 8.000 do 9.000 meterskih stotov. Blago je do 40% dobro, 20% srednje, 20% slabše in 20% slabe kvalitete. Inozemskih kupcev jo malo in so doslej kupovale večinoma domače pivovarne j>o cenah Din 32.— do Din 40.— za 1 kg.
Čehoslovaška, Žalec, dne 28. septembra 1934. Pri zelo čvrstem razpoloženju so se nadaljevali nenavadno veliki nakupi hmelja na deželi in na trgu in je prišlo dnevno do velikega prometa. Več kakor 80% letošnjega pridelka je prešlo iz rok hmeljarjev. Komisijske zaloge na trgu niso velike. Okvir cen so je ponovno zožil in dosežejo danes že slabšo vrste hmelja cene, ki so veljale poprej za boljše vrste blaga. Opaža se tudi, da kupci niso več tako izbirčni in sc plačuje danes za dobro blago Kč 1.800.— do Kč 1.850.—, to je Din 65.— do Din 67.—; srednje blago Kč 1.050. do Kč 1725.—, to je Din 60,— do Din 63.—; slabše blago Kč 1.550,— do Kč 1.600—, to je Din 56,— do Din 57. Nekaj partij izbranega prvovrstnega hmelja je bilo danes prodanih po Kč 1950.— do Kč 2.000.—. Vsled naglega dviganja .cen stavijo hmeljarji višje zahteve, oziroma nočejo več oddajati blaga. Kot kupci so nastopali doslej domačini, nemški pivovarnarji, predvsem pa ameriški eksporterji.
žatec, dne 29. septembra 1934. Položaj na hmelj-skem trgu se je močno popravil v korist hmeljarjev in se cene dvigajo za vse- vrste hmelja. Pod Kč 1.700 je le težko dobiti danes hmelj. Okvir cen se je ponovno zožil in se gibajo cene med Kč 1.700.— do Kč 2.000,— za 50 kg, to je Din 61.— do Din 72.— za 1 kg. Računa se, da se nahaja v žateškem hmeljskem okolišu v rokah producentov še 20 do 25.000 centov
hmelja po 50 kg. Tudi v dragih čeških hmeljskih okoliših se zaloge hmelja močno krčijo in če bo šla kupčija tako živahno naprej, bo kmalu hmelj na Češkem razprodan.
Nemčija. Kakor malokatero leto je v Nemčiji letos v tem času kupčija že skoraj pri kraju. Najsta-rejši hmeljarji ne pomnijo kaj tacega. Že v prvem tednu septembra je bil najbolj renomiran hmelj iz, okoliša Spalt razprodan. Živahna kupčija letošnje leto jo bila posledica pičlega pridelka in pa uradne določitve cen. Po ostankih hmelja pridno sega trgovina, pa tudi pivovarne skušajo še kriti svojo potrebo.
Francija, Alzacija. Prvotnim cenam Frs. 700 to je Din 45'— za 1 kg je sledilo slabo zanimanje za hmelj, ker trgovina ni imela zadosti naročil, vsled česar so začele cene padati..Hmeljarji so se v strahu, da ne bi cene še bolj padle odločili za prodajo in tako je bila večina hmelja prodana po cenah Frs. 500 — do Frs. 550— to je Din 32'— do Din 36'— za 1 kg Neprodanih je samo še okrog 8000 centov hmelja. Lisasto in rjavkasto blago pa se je kupovalo znatno nižje do Frs. 300— to je Din 20—. Nizke cene so seveda zelo razočarale hmeljarje, ki so naravnost ogorčeni nad letošnjim potekom hrneljske kupčije.
Poljska, Volhinija. Množina letošnjega pridelka odgovarja približno cenitvi, hudo razočarala pa je kvaliteta. Tako slabega blaga, kakor letos, ni imela Poljska še nobeno leto. Začetkom septembra je trajala živahnejša kupčija tako dolgo, dokler ni bilo pokupljeno zeleno blago, ki pa ga je letos silno malo. Cene za zeleno blago so se gibale med Din 32'— do Din 40'—. V Kongresni Poljski, kjer so hmeljarji samo veleposestniki, se kupčija doslej sploh še ni razvila, ker lastniki velikih partij niso voljni prodajati zeleno blago, kakor so storili to kmetje v Volhiniji, ampak čakajo, da dobijo kupci naročilo tudi za slabo blago, nakar bodo cele partije, ki so natančno sortirane, skupno prodane.
Anglija. Letošnja letina se je cenila na 210.000 kvintalov, nabralo pa se je 240.000 kvintalov. Cene so bile določene od 7 do 11 Pfund šterlingov za 50 kg, to je Din 32'— do Din 50'— za 1 kg. Vsled zahteve angleških hmeljarjev se pripravlja zakon za omejitev uvoza tujega hmelja, radi tega hitijo angleški importerji z nakupom in odpremo hmelja v Anglijo pred 20. oktobrom t. 1., ko ima stopiti ta zakon v veljavo. Pozneje bo Anglija dovoljevala posameznim državam le uvozne kontingente.
Naše hmeljarsko društvo je takoj, čim je zvedelo, da se pripravlja ta zakon, odposlalo naši vladi vlogo, da si zasigura naša država primeren kontingent.
Amerika. Izbrano blago letnik 1934 iz Pacifika notira 27 do 28 centov, to je Din 28'— do Din 29'— za 1 kg, srednje in prima blago 25 do 26 centov, žlahtni evropski hmelj letnik 1933 ocarinjen 95 do 100 centov to je Din 96'— do Din 101' za 1 kg. Obiranje hmelja v Kaliforniji, Oregonu in VVashingtonu je končano. Hmelj je boljše kakovosti, kakor se je pričakovalo, le v Washingtonu, kjer je napravil rdeči pajek precej škode, je kvaliteta slabša.
Pozor hmeljarji!
Hmeljarsko društvo obvešča vse svoje člane, da bo ljubljanska radio - oddajna postaja kakor doslej tudi še za naprej poročala vsak dan ob 19. uri 55 min. t. j. 5 minut pred 8. uro zvečer o položaju na hmeljskem trgu.
HMELJARJI
Zavarujte sebe, svoja poslopja in vse premičnine pri jugoslovanski zavarovalni banki
L A V I J I
ki je po vsej Sloveniji najdalje poslujoč domač zavod Centrala v Ljubljani telefon 21-76 in 22*76 Podružnice v vseh glavnih mestih države Zastopstva v vseh večjih krajih Dravske banovine Vsa potrebna pojasnila daje brezplačno naš [glavni zastopnik g. Jože Aubreht v Žalcu
Umetna gnojila, krmila, travna in detelj na semena, galico, žveplo, vsa sredstva za pokončavanje škodljivcev na drevju in hmelju, sadjarsko in vrtnarsko orodje, kmetijske stroje, cement in vse druge kmetijske potrebščine
oddaja najceneje
KMETIJSKA DRUŽBA
r. z. z o. z.
Skladišče v Celju
Aškerčeva ulica
(nasproti cerkve sv Maksimiljana)
nnELJdRJI!
Najpripravnejše umetno gnojilo za gnojenje hmelja je
MITROFOSML I.
IZ TVORNICE Z/I DUŠIK V RUŠAH
Naložili boste Vaše prihranke najboljše in najsigurnejše
HRANILNICI DRAVSKE BANOVINE
ker jamči za zavod ne samo znatna rezerva, ampak tudi dravska banovina z vsem svojim premoženjem in vso davčno močjo
Podružnica v Celju, Cankarjeva ulica 11
nasproti pošte
lavinjska posojilnica
v
v Žalcu
registrovana zadruga z neomejeno zavezo
nudi popolno varnost za Vloge na	•	Ustanovljena 1. 1881.
hranilne knjižice in v tekočem računu ter jih o b r e s t u j e n a j u g o d n e j e
Hmeljarji! Nalagajte denar pri domačem zavodu !
Račun poštne hranilnice št. 10.994	Brzojavi: »Posojilnica«	Telefon št. 2
Blagajniške ure: ob delavnikih od 8. do 12. in od 14. do 18., ob nedeljah in praznikih od 9. do 11.
Celjska posojilnica d. d, v Celju
v lastili hiši Narodni dom
Glavnica in rezerve nad Din 14,000.000
Kupuje in prodaja devize in valute
Izdaja uverenja za izvoz blaga
Sprejema hranilne vloge na knjižice in tekoči račun ter nudi za nje popolno varnost in ugodno obrestovanje
Podružnici:
^Maribor, Šoštanj
Izdaja Hmeljarsko društvo za Slovenjo, predsednik Franc Roblek, veleposestnik v Žalcu. — Za uredništvo odgovarjat Anton Petriček, nadučitelj v p. v Žalcu. — Tiska Zvezna tiskarna v Celju : predstavnik Milan Četina v Celju.