VOBODNA SLOVENI AÑO (LETO) XXXII. (26) No. (štev.) 2 ESLOVBNIA LIBRE BUENOS AIRES 11. januarja 1973 Društvo Slovencev - Zedinjena Slovenija j 1948 - 1973 PREGLED PETINDVAJSETLETNEGA DELA Težka pot v demokracijo Svetovna demokracija v teku zadnjih desetletij, pa tudi še prej, navaja dovolj dokazov za podporo dejstva, da je težko ohraniti demokracijo v raznih državah po svetu. A še težje je demokratični sistem obnoviti potem, ko je enkrat diktatura, pa naj bo osebna ali skupinska, nadomestila voljo ljudstva s svojo lastno samovoljo. Težko pot povratka v demokracijo doživlja Argentina praktično odkar je leta 1966 vojaški udar strmoglavil ustavno vlado radikalnega predsednika Ilia. Že tedaj je vodja te revolucije, gen. Ongania objavil, da je namen vojaške vlade obnoviti demokracijo, vendar na tak način, da bo ta učinkovita, ne pa jalova, kot se je pokazala tedaj. Vendar je povratek v demokracijo podrejal temeljitim .socialnim in gospodarskim spremembam, ki naj bi jih vojaška vlada izvedla. Razvoj je šel dalje svojo pot. Sledila sta si dva vojaška udara in dva nova predsednika .sta sedla na „rivadavijev“ prestol. Najprej gen. Levingston, nato gen. Lanusse. Ta zadnji si je zadal za cilj, da državo v določenem roku pripelje nazaj na institucionalno pot, v polno veljavnost demokratičnega republikanskega in federalnega sistema. S tem se je odprla zatvornica političnega delovanja. Strankam je bila vrnjena politična osebnost in pravnost; v polnosti se je znova pričelo politično delovanje. Ni naš namen na tem mestu ugotavljati vzroke, ki so celotnemu procesu kazali pot, bolje, mu utirali pot, da je neizbežno prispel v sedanje stanje- Hočemo le na začetku leta, .spričo razmaha na političnem polju, .podati splošen pregled tega polja, strank, ki se bijejo za politično nadvlado. Ta pregled, ki ga bomo v bodoče še izpopolnili, naj bi bil rojakom v informacijo pa tudi v premislek. Takoj na začetku leta, t. j. 2. januarja, je zapadel zadnji rok za predstavitev kandidatnih list. Spričo tega je končen položaj strank in povezav sie-deč: 9 volilnih povezav ali samostojnih strank trenutno nastopa v volilnem boju. Njih oris je sledeč: Radikali (Unión Cívica Radical) predstavljajo eno najstarejših argentinskih političnih strank. Je tudi ena izmed redkih, katere ustroj deluje po vseh strankarskih pravilih. Njen program teži h gospodarskemu nacionalizmu. Zlasti v zadnjem času, pod vplivom sodobnih ideoloških struj, teži za večjo državno intervencijo v privatna področja. Smatrajo jo kot stranko „.srednjih slojev“. Nastopa samostojno in sta njena kandidata Ricardo Balbin in Eduardo Gamond. Justicialisti (Frente Justicialista de Liberación) predstavlja zmes raznih strank: peronistov, Frondizijevih desa-rrollistov, konservativne stranke, ljudskih demokristjanov in še raznih pro-vincijskih strank. Glede usmeritve so mnenja deljena: največ jo smatrajo za sredince z velikim socialnim poudarkom, je pa tudi res, da je njih program precej konzervativnega značaja a brez jasne opredelitve glede nekaterih važnih točk. Kandidata Héctor Cám-pora, Vicente Solano Limi.. Federalisti (Alianza Popular Federalista) so povezava Demoprogresistov, dela Unión Popular (ki ga je vodil pravkar umrli dr. Vinti), Federalistične unije in drugi. V celoti nad 24 .provin-cljskih strank. Njih program je nejasen, gospodarsko pa težijo k liberalni struji s socialnim poudarkom. Kandidata: Francisco Manrique, Rafael1 Martínez Raymonda Republikanci (Alianza Republicana Federal) so najnovejša stranka, ki je nastala na podlagi sogiasja dvanajstih provincijskih strank. Mnogi ji pripisujejo vladno podporo, saj njih vodje sami izjavljajo, da so za „kontinuiteto“. Zadnje ča=e se jim priključujejo nove skupine. Njih program je program se-danie vlade: delno nacionalno gospodarstvo in ne-innovacija na ostalih področjih. Kandidata: brigadir Ezequief Martínez in dr. Leopoldo Bravo. Glavne misli iz govora Franceta Perniška na .proslavi 25-letnice društva 30. decembra 1972. Nocoj smo se zbrali na pomembni slovesnosti, ki naj bo uvod v proslavo srebrnega jubileja naše osrednje in predstavniške organizacije Zedinjene Slovenije oziroma Društva Slovencev, kakor se je ta naša organizacija od začetka imenovala. Ta jubilej je pomemben tembolj, ker ni samo jubilej našega društva, ampak je obenem tudi jubilej nove slovenske kolonije v Argentini, kajti Društvo Slovencev in nova slovenska skupnost v Argentini sta med seboj trdno združena. Društvo Slovencev je to novo slovensko skupnost takoj ob njenem naseljevanju organiziralo, ji je dalo obliko in vsebino, jo neguje in ohranja in zante dela. Slovenska skupnost pa je društvo z idealizmom in žrtvami vzdrževala, ga ohranja in z njim sodeluie “er dobro ve, da je naše skupno društvo nosilni steber naše skupnosti. Ko ie bilo 25. januarja 1948. leta ustanovljeno Društvo Slovencev in je bil na ustanovnem in prvem občnem "“em riemokratično izvoljen prvi odbor, se je že v tistem trenutku začelo epohalno delo za bodočo novo slovensko kolonijo v Argentini. Tisti dan je še ogromna večina slovenskih protikomusističnih beguncev životarila v begunskih taboriščih v 1'ta-liii, Avstriji in Nemčiji ter upala na skorajšnji odhod v Argentino. Toda do izpolnitve tega upanja jo “P o treba ne le navadnih, ampak gigantskih naporov male .skupine ljudi, ki ie tvorila odbor novega društva, da j” Tv-omagala vse ovire in se je moglo začeti množično vseljevanje slovenskih demokratičnih beguncev v to d°želo. Ni movoče naštevati do podrobnosti vsega dela, ki ga je ta skupina ljudi onra-vile. Dobro stvar razume samo tisti, ki 1° to delo 0d blizu gledal in ocenieval. V borbi z znanjem jezika, v borbi za lasten obstoj, največkrat in po večini v rednih življenjskih razmerah, so ti mo-"lo doreo-ii. da so bile odobreno vse cVno^e ljc,te naših vseliencev, da so se rotor,ovili argentinski konzulati v Av-: vipr snloh ni bilo argentinskega fn-iorv,o+:ovezati v eno, če bomo razkropljeni. Skunno sožitie pa je mogoče le tedaj, če ie vsakdo pripravljen na majhne osebne in materialne žrtve. Samo ena-komisleči in požrtvovalni 'ljudje si bodo uredili nriietno življenje pod skupno streho. Priporočalo se je nakup parcel na dolgoročno odplačevanje, postavitev iVenih hišic na teh parcelah, najem cele hiše, ki naj jo zasede več družin. Naši rojaki so se po teh navodilih ravnali in rešitev stanovanjskega problema je bila uspeh skupnega napora vzajemnega pomaganja. Tako -smo posedli okolico Buenos Airesa: -San Justo, San Martin, Ciudadela, Ramos Me-jio, Moron-Castelar, Munro in Carapa- vativcev, Udelpe in demokrščanske desnice. Kandidirata Julio Chamizo in inž. Raul Ondarts. Levičarska fronta (Frente de Iz-ciuirda Popular) je skrajna levica na sedanjih volitvah. Niti ni smatrana za stranko, bolj za politični avanturizem. Program je trockistične usmeritve, prav kakor njihova kandidata: Jorge Abelar-do Ramos in Jorge Edgardo Silvetti. Ta pogled na politični položaj kaj ig-p' kaže, da zaželene edinosti glede r-rodne bodočnosti še daleč ni. Struje puokih misli so razbite zaradi osebnih malenkostnih razlik na številne frak-r’"e. Povezave so nestalne, programi nejasni, včasih neresni; nekateri politični vodje kot nezreli za demokracijo. ¡Vendar je poit neizbežna. Le v demokratičnem sistemu si bo mogoče iskati boljšo ureditev. Nastop polne "riaimosti v Argentini v letošnjem letu, “o velikanskega pomena ne le za to državo, marveč za ves latinskoameriški bon* inent, ki ga Te preradi pretresajo državni udari in revolucije. Pot do demokracije je težka. V Argentini se vleče od leta 1966. Da, še od prej, praktično zadnjih trideset tet. 'te^-od bo imel marca novo priložnost glasovanja. Novo priložnost stopiti na trnjevo, a edino pravo pot. Od njegovo zrelosti je odvisna bodočnost te države. chay, ustanovili prelepo Slovensko vas v Lanusu. Duh skupnosti, požrtvovalnosti in vzajemnega pomaganja v tistih prvih začetnih mesecih je v nas ostal do danes in je ustanovil to, kar danes smo in imamo in na kar smo v resnici lahko ponosni. DRUŠTVO SLOVENCEV Prvi odbor Društva Slovencev, ki mu je predsedoval g. Miloš Stare, je opravil delo zgodovinskega pomena ne samo za slovenske novonaseljence, ampak tudi za naš slovenski narod, če se ne bi tako resnobno, neustrašeno in nepopustljivo in z vso odločnostjo zavzel, da dokončno likvidira problem begunstva in pripelje v Argentino vse slovenske begunce, ki v to deželo hočejo priti, bi danes naši rojaki bili raztepeni po vsem svetu, ždeli vsak zase v drugem koncu sveta in za slovenski narod in za njegovo sveto stvar bi bili vsi ti tisoči ljudi brez najmanjšega pomena, zgubljeni za vedno. Ti možje so postavili in utrdili temelje naše skupnosti, jo organizirali, ji dali življenje, ki je bogato danes v verskem, narodnem, gospodarskem in kulturnem udejstvovanju. Zato velja naše občndovanje, naše priznanje in zahvaTa takratnemu odboru in ljudem kakor so bili gg. Miloš Stare, Tone ¡Skubic, Jože Albreht, zdaj že pokojni Joško Krošelj in gdč. Mimi Petehn. Naš hvaležen spomin pa naj objame tudi dva zdaj že pokojna moža, ki sta bila pionirja te naše množične naselile v Argentini: ms gr. Janeza Hladnika, prvega častnega predsednika Družba Slovencev in dr. Miha Kreka. Frči j" za nas delal na ameriški, drugi na evropski celini. Dokler bo živei' v te j tepi, bogati in gostoljubni deželi potoke" slovenskega protikomunističnega begunca, bo nosif ta dva moža v svojem slovenskem srcu. 71" ni to edino, kar bi mogel povedati o društvenem d»lu v 'tis+ih letih. Takrat ,so bili položeni temelji našemu obče kulturnemu in našemu šolskemu delu. Komaj so bili Ijodie ned stre--o r-A Lile zanje pripravljene igre, spominske akademije in proslave. V '"••’teni- so bili priklicani igralska družina IDNAVE, pisateljsko društvo Franceta Balantiča, pa pevski zbor Gallus in števen.sko osnovno šolstvo. Ti-Tošn mladina je zelena veja, na kateri steni vsa naša emigracija, če ta veja veja usahne, usahnemo vsi“! Ponavljam +e besede g. Miloša Stareta, ker so naše slovenske šote resnično življenjskega pomena. Po mladini bomo naše delo nadaljevali in naše uspe- in pridobitve izročali zanamcem. Že meseca aprila 1949. leta, so bili storjeni prvi poskusi. Društvo Slovencev je vzeto stvar odločno v roke in v okviru društva je bil ustanovljen Mladinski odsek, ki je slovenske šolske tečaje odlično organiziral’ po vseh slovenskih kompaktnih naseljih. Duša vsega tega dela je bil šolski nadzornik g. Aleksander Majhen, ki je zbral lepo število požrtvovalnih učiteljev, učiteljic in katehetov. To delo je iz teta v leto rastlo, se zboljševalo in je želo in še danes žanje odlične uspehe. Je načrtno in sistematično, prilagojeno življenjskim zahtevam in potrebam. Naša mladina govori lepo slovenščino, zna pravilno pisati in brati, pozna osnovno slovensko zgodovino in slovenski zemljepis, navdušeno slovenske pesmi poje in čeprav je že tu rojena, je slovensko zavedna, ljubi in spoštuje .svoj narod, materino govorico in je nanjo ponosna. ¡Slovensko šolstvo je biser, ki ga Društvo skrbno čuva-Naše priznanje in zahvala Aleksandru Majhnu, ki je do nedavnega požrtvovalno vodil to šolstvo, zahvala sedanjemu vodji Francetu Vi-trihu, pa vsem učiteljicam in katehetom, ki poučujejo ali so poučevali našo mladino. Naša hvaležnost pa naj še posebej velja dvema odličnima, zdaj že pokojnima šolnikoma Martinu Mizeritu irr Antonu Kovaču. Razumljivo je, da toliko delo in napori niso ostali brez kvarnih posledic za zdravje g. Stareta, ki je predsedstvo Društva Slovencev odložil potem, ko ga ie vodil 5 tet. Leta 1953 je bil za predsednika izvoljen ing. Albin Mozetič. ZAČETEK SLOVENSKIH DOMOV V dobo njegovega predsedovanja se-"a ustanavljanje slovenskih domov. Zato si je mnogo prizadeval za medsebojno sporazumevanje in povezavo. V tem pogledu je imel mnogo uspehov za-volio svojega vedrega, veselega značaja in lepega osebnega nastopa. V 1 -tih 1954 in 1955 je imelo Društvo Slovencev zopet mnogo opravka z inmigracijo. Mnogim našim rojakom se je izpolnila najsrčnejša želja, da so se namreč po dolgih letih prisilne ločitve zoret združili .s svojimi ženami in o-troki, ki so teta 1954 ostali doma. S pomočjo Mednarodne katoliške organizacije za inmigracijo je uspelo dobiti potrebno posojilo za prevoz družin. Bilo je prepeljalnih 41 družin s 14n družinskimi člani. Posojila pa so znašala 453.874 pesov takratne veljave. Žal, da je moral zaradi službene premestitve odložiti predsedništvo društva in da nam ga je smrt neusmiljeno ir. mnogo prerano iztrgala iz naše srede. Do občnega zbora je vodil poste podpredsednik g. dr. Julij Savelli. MEDDRUŠTVENI SVET Zelo priden in delaven predsednik te bil prof. Lojze Horvat, ki je nasledil ing. Mozetiča. Mnogo si je prizadeval za redno delovanje društva, za ureditev društvenih financ in za ureditev sorazmerja med društvom in slovenskimi domovi. Pripravil in dosegel’ 7te ustanovitev Meddruštvenega sveta in dosegel slovesen nodpis meddruštvenega dogovora. To je bil zelo pomem-ben_ at-t v zgodovini Društva Slovencev Na tei podlagi ie urejeno danes razmerje med domovi in osrednjim rtei.š+vom in lahko rečemo, da je ideai-oo'- Predvsem pa se je vrgel na ureditev "adevc s Pristavo v Casteluriu, ki jo ie za vsako ceno hotel spraviti v .nravno in fteiansko last društva, kar je tudi bite želia delničarjev. Zato ie naiprej uredil dolgotrajni in komplicirani po-za pridobitev pravne osebnosti Društva Slovencev. To mu je uspelo. Društvo Slovencev, ki se je mpd tem nrpimpnovulo v Zedinieno Slovenijo je bila podeljena pravna osebnost in more tedaj pridobiti pravno vel javno ne--m-aiJno premoženje. Spretno ie uredil zadevo z delničarii ki so nodarili svojo Opinion društvu, ki ie na ta način poslalo edini delničar. Treba jo bilo izvršit! nrems. Pri podnisnihih oziroma nravnih te s- n il.-ib Je zato našel r«zu-—“ranio. ni na mogel stvari izpaliaM 'te kraia. ker ie odložil predsedstvo. DELO ZADNJIH LET Nasledil ga je g. Božo Fink. Imel je za društvo mnogo ljubezni in volje do dela, bil ie zelo vesten in delaven. Njegovo predsedovanje označujeta skrb za zveze društva z zunanjim svetom in pa .skrb za šolo, zlasti za srednješolski tečaj, iki ga je sprejel v okrilje Zedinjene Slovenije in se mnogo prizadeval, da je tečaj napredoval. Hotel je urediti prepis ‘Pristave, a je to prepustil na- PROBLEM KONTROLE MIRU Y VIETNAMU KOMUNISTI PRIMERJAJO NIXON A V ponedeljek, 8. t. m., so se v Parizu znova začela mirovna pogajanja med sevemovietnamsko delegacijo in Nixo-novim osebnim delegatom Kissingerjem. Vodja sevemovietnamske delegacije Le Duc Tho je prispel v Pariz že v soboto. Iz Hanoja je potoval v Peking od tam pa skozi Moskvo v Pariz. Ob prihodu je časnikarjem prebral' pet strani dolgo deklaracijo, v kateri med drugim pravi: „če bi ZDA pokazale dobro voljo in ,se resno zavzele, bi bil mir v Vietnamu že sklenjen. Toda če bodo ZIDA še naprej zahtevale neprimerne spremembe že dogovorjenega mirovnega načrta, bo vojna trajala še naprej, ker je vietnamsko ljudstvo, ki se že deset let vojskuje, pripravljeno boriti še vse dotlej, dokler ne doseže miru in neodvisnosti.“ Odločilen trenutek je prišel: na miren način in dokončno rešiti Vietnam,ski problem in podpisati mir ali pa nadaljevati vojno, je zaključil Le Duc Tho. Kissinger pa je časnikarjem ob prihodu v Pariz izjavil, da „ne bom tako dolgovezen „kakor je bil Le Duc Tho ter dodal: „Predsednik me je poslal, da storim še en poskus in zaključim pogajanja. Pričakujemo, da bodo tokrat razgovori resni in vredni želja vsega člo- pfeTa najmanj 25.000 Arabci spet grozijo Izraelu TITO HOČE VMEŠATI VELESILI; Ker je egipčanski diktator Sadat ponovno izjavljal, da bo uničil' Izrael pa svojih groženj doslej ni spremenil v dejanja, se je trdnost njegovega položaja v vladi začela majati. Veliki državni izdatki za neprestano oboroževanje, v katerem pa nikakor ne more prehiteti Izraela, zavirajo splošen napredek države ter zlasti študirajoča mladina začenja spoznavati, da v državi, ki je v splošnem zastoju, nima rožnate bodočnosti. Zato so študentje egipčanske univerze pretekli teden uprizorili velike protestne demonstracije proti Sadatu in njegovi vladi, ker da „je neaktivna“ in zahtevali „vojno proti Izraelu“. Policija je s silo zadušila nemire, vlada pa je zaprla univerzo do konca letošnjega študijskega leta. Sadat v svoji vojaški onemoglosti neprestano išče zaveznikov predvsem med drugimi arabskimi veljaki ter je v zadnjih tednih stopil v telefonske stike z libijskim in sirijskim diktatorjem. V vso zadevo ,se je vtaknil, kakor da ne bi imel reševati važnejših problemov za jugoslovanske narode, tudi jugoslovanski komunistični diktator Tito. Ta se je odločil', da bo poskusil „izzvati diplomatsko intervencijo velesil v prid rešitve arabsko-izraelske krize“-Svojevrstna formacija starega jugoslovanskega komunističnega diktatorja, ki ne more pozabiti na čase, ko se je na ■im Društvo Slovencev - Zedinjena Slovenija S HITLERJEM veštva, da bi se vojna čim prej končala. Kar ,se tiče ZDA, se bomo temu cilju posvetili z vsemi močmi, dobro voljo in upanjem,“ je trdil Kissinger. V zvezi z novimi pariškimi pogajanji omenjajo, da v Beli hiši „niso ne pesimistični ne optimistični“, ker komunisti niso pokazali doslej najmanjše volje do resnih pogajanj. ZDA nikakor nočejo prepustiti Južnega Vietnama komunistom, ne vojaško ne politično. Sevemovietnamsko časopisje je zadnje tedne silovito napadalo ZDA in predvsem Nixona ter zanj uradno glasilo severnovietnamskega komunističnega režima Nhan Dan pravi, da je „bolj nevaren in krut kakor je bil Hitler“. Eden glavnih problemov mirovnih razgovorov je vprašanje kontrole izvajanja mirovne pogodbe. ZDA zahtevajo, da bi mir kontrolirala skupina 5000 mož, sestavljena iz funkcionarjev štirih držav, medtem ko komunisti zahtevajo, da naj bi ta kontrolna skupina štela samo 250 mož. Države, ki bi poslale v Vietnam svoje častnike in voja-k°, ki hi sestavljali to kontrolno silo, hi. bile Kanada, Indija, Polaka in Madžar-ka. Južni Vietnam pa zah+e-"a. da naj bi ta kontrolna komisija račun tkim. tretjega sveta vozil kot kralj po Egiptu in drugod in z diktatorji, kakor je bil Nasser in drugi taki orientalski sanjači, prirejal pojedine in zabave z ljudskim denarjem. Omenjeni trije arabski vodje, egipčanski Sadat, libijski Kaddafi in sirijski Assad, ob njih pa jugoslovanski Tito, kujejo nov „akcijski načrt za skupen arabski nastop“ proti Izraelu. Take načrte so izdelovali večkrat že v minulih letih, toda jih niso nikdar mogli izvesti zaradi tradicionalne arabske neenotnosti. Podrobnosti Titovega načrta, po katerem naj bi „izzval diplomatsko intervencijo velesil“, sicer niso znane, a mu opazovalci pripisujejo že vnaprej neizvedljivost, ker je Tito dobil v zadnjih letih v mednarodnem svetu že oznako političnega vodje, ki je sprt s stvarnostjo. Izraelski zunanji minister Eban je označil libijskega diktatorja Kaddafija za „ponorelega gangsterja“, ki da je eden glavnih afriških politikov, ki nasprotujejo mirni rešitvi arabsko-izraelske krize. Sovjeti so poslali proti Luni novo „avtomatično postajo“, kakor oni imenujejo robotske kabine, ki jih izstreljujejo proti zemeljskemu satelitu. U-radno je označena kot „Luna 21“. Luno 20 so (Sovjeti izstrelili pred skoro enim letom. La democracia en América Latina La Freedom Hose, una entidad privada norteamericana, dedicada a la promoción de la libertad en el mnudo, publica en su boletín de enero un estudio en el cual analiza las situaciones por las que pasan i'os diversos países en cuanio a su forma de gobierno, en tanto ésta se aparta o no de la considerada prot >-democracia- El balance de dicho estudio deja mucho que desear, pues sólo Costa Rica ha merecido la consideración de auténticamente damocrática. Países como Chile, Colombia, Venezuela, El 'Salvador, Guatemala y la República Dominicana, son señalados como sociedades libres; Perú, Cuba y Haití como países sin libertad. En general el panorama latinoamericano no es muy halagador, si bien se esperan importantes cambios para 197S: la Argentina es un nombre clave en i'a lista de países en vías de transformación hacia la democracia. También, dadas las características de los respectivos gobiernos actuales, se podrían producir modificaciones en los regímenes políticos de Perú, Bolivia y Ecuador. Las elecciones parlamentarias a realizarse en Chile, así como los movimientos que en este sentido se darán también en Colombia y Venezuela durante el año que se inició, hacen pensar que el proceso democrático tiene importantes puntos de apoyo. De cualquier manera, siempre hay un imprevisto que se suma a los elementos conocidos y que es fruto, por lo general, de la dinámica de los sucesos mundiales. ■Kt »w BRALI SMO Nimamo slovenske televizije (Nad. s 1- str.) sledniku g. Božu Starihi, ki danes društvu predseduje in upamo, da bo s tem še nadaljeval', čeprav nekaj godrnja. G-Stariha je uredil, da je Pristava 3. okt-1969 bila prepisana na Zedinjeno Slovenijo in 4. julija 1972 je bila vpisana tudi v prav. register Entidades de Fien Puhlico. iSedaniemu predsednika se pozna ,da je trgovski človek. Društvene finance stoje tako dobro kot še nikoli. Z zunanjim svetom ima odlične zveze, kar je za društvo in za njegov ugled zelo pomembno. Tudi z oblastmi ima razmerje lepo urejeno. Veliko pozornosti posveča kulturni dejavnosti društva: knjižnica je vedno bogatejša na knjigah, obisk vsak mesec večji: vso skrb posveča šolstvu in kot mravlja pridno zbira denar za nove učbeni ke. Najvažnejše njegovo delo pa je gotovo Slovenska radijska ura, ki že od oktobra meseca 1969. leta vsako soboto oddaja .slovensko pesem in besedo. Najbrž niti sam ni mislil, da se bo zadeva tako obnesla in toliko časa. Mi mu iz srca želimo, da bi s to oddajo nadaljeval, ker je zelo velikega pomena za slovensko stvar, kajti po radiu poslušajo tudi staronaseljenci predvsem pa naša mladina. Ta oddaja nas afirmira tudi pri drugih poslušalcih. Predolg bi bil, če bi še to in ono omenjal iz delovanja našega društva. Povedal .sem najpomembnejše zadeve. Uspehi so sad skupnega dela, sad dela pridnih delavcev, ki jih slovenska skup- nost društvu daje. To je tudi dokaz njenega živega zanimanja za napredek društva. Zelo je razveseljivo, da se mu mladina pridružuje, saj je v zadnjih letih vstopilo v društvo nad 200 novih in to mladih članov. Ko smo ponosni na četrtstoletno zgodovino društva in se veselimo tega jubileja, se moramo iz vsega srca zahvaliti Bogu, ki je očividno blagoslavljal naše skupne napore in delo. Moramo pa biti iz srca hvaležni vsem članom, ki so kot predsedniki v teh 25 letih vodili društvo in vsem odbornikom, ki so vsak po svojih močeh sodelovali. V to hvaležnost zajemamo dela in žrtve tistih idealnih mož, ki so nas po božji volji za vedno zapustili: msgr. Hladnika, ing. Mozetiča, Valentina Markeža, Jožeta Jonkeja, ing- Avgusta Vivoda, Jožka Krošlja, Bole slava Cvetka, Martina Mizerita, dr. Celestina Jelenca, Pavleta Masiča, dr. Franceta Logarja, Janeza Majeršiča, 'Staneta Bitenca, Roberta Pe-trička. Naj jim Bog poplača njihovo delo za našo skupnost. Stopili bomo. v drugo obdobje: od srebrnega pojdemo nasproti zlatemu ju-jubileju. Preteklost dokazuje, kaj zmore močna volja, spremljana .s požrtvovalnim delom. Daj Bog našemu društvu najprej svoj blagoslov in še mnogo dobrih in pridnih delavcev. Zedinjena Slovenija pa naj raste, se krepi in razcveta in bogati na delih za slovensko domačijo v Argentini in dočaka svoj zlati jubilej! Mednarodni teden Britanski predsednik Edward Heath je ob formalnem včlanjenju Anglije v Skupni evropski trg, izjavil, da „mora Zahodna Evropa zgraditi svojo lastno ‘evropsko’ zunanjo politiko, da bo govorila kot en glas v svojih odnosih z ZDA in sovjetskim blokom.“ Allende, čilski marksistični diktator, pripravlja ukrepe za uvedbo tkim. „vojaške ekonomije“ v Čilu. čilski notranji minister grab Prats je izjavil, da bo moral čilski narod „delati več in jesti manj“. V letu 1972 je čilska inflacija dvignila cene za 149,8 odstotkov, toda kljub temu mnogih osnovnih življenjskih potrebščin ni mogoče dobiti. Argentina v gospodarskem pogledu prav tako nazaduje. Inflacija je v letu 1972 dosegla 64 odstotkov. Stagnacijo gospodarstva predvidevajo še do konca tega leta, tudi če bodo volitve srečno potekle. Sedanja vlada ne namerava spreminjati gospodarske politike; nova vlada, ki bo nastopila 25. maja, bo najmanj tri mesece proučevala gospodarstvo; septembra pa bo novi kongres, ki bi moral ukrepati o gospodarstvu, že šel na počitnice. Produkcija petroleja je v sovjetskem bloku v zadnjih 10 letih naraščala štirikrat hitreje kakor na svobodnem Zahodu, ..so objavili strokovnjaki v New Yorku. Zamujeno produkcijo nameravajo dohiteti z novimi modernimi vrtalnimi napravami. Potres v Managui je zahteval 10 do 12 tisoč smrtnih žrtev, .so ugotovili po pregledu seznamov mrličev, ki so jih pokopali v številne skupne grobove na raznih krajih mesta. ZDA so objavile, da bodo še deset mesecev pošiljale hrano in drug material nesrečnemu mestu. Škodo, ki jo je povzročil potres, cenijo na 1000 milijonov dolarjev. Argentiraa TEŽAVE PROCESA Dva meseca manjka do marčnih splošnih volitev, in težave v tem procesu naraščajo bolj in bolj za večino strank. Komaj so dobro zapadli roki za predstavo kandidatnih list, je opaziti zlasti notranje nezadovoljstvo v raznih strankah. To nezadovoljstvo rodi nove odcepitve, iskanje .skupin in ljudi, za podporo majajočih se strankarskih stavb, sodnijske postopke, tožbe in razsodbe. Tega problema nimajo le manjše stranke, temveč tudi in zlasti, velike. Kar začnimo pri justicialistih. Tu je največji boj divjal med politično in sindikalno ekipo. Prišlo je do tožb, celo oboroženih spopadov, mrtvih (Santa Fe in Misiones), dvojnih formul (Buenos Aires, Córdoba) dokler ni zmagala politična peronistična formacija na rovaš sindikalistov. Posledica je bila najprej umik zidarskega gremialista Ro-gelia Coria iz vodstva peronističnih 62 sindikatov, in tudi iz svojega gremija. S tem se proces notranje borbe seveda ni zaključil. Stroj je i'e začasno popravljen in opazovalci se sprašujejo, če bo funkcioniral' do volitev, ali is e bo prej pokvaril. Tudi radikali imajo probeme, a ie manjše in samo v nekaterih provincah, npr. Santa Fe, kjer se dve formuli spopadata v iskanju nadmoči. 'Sicer pa je ta stranka najbolj organizirana in je prva začela volilno kampanjo. Trenutno se predsedniški kandidat Balbin mudi na jugu. Manrique je postrojil svoje vrste in trenutno tudi vodi svojo kampanjo v notranjosti. A mu uhajajo nekatere .skupine (zlasti iz krogov Unión Popular), ker so nezadovoljni z razdelitvijo kandidatnih mest. Kraj pristanka teh letečih skupin je Republikanska povezava, ki jo. vodi in je njen kandidat bivši tajnik Junte, brig. Ezequel Mai--tinez. Kar se republikancev tiče, imajo nemalo problemov. Stranka ali bolje povezava je bila prehitro organizirana. Opazovalci menijo, da brez vladne podpore sploh ne bi imela izgledov za boljšo uvrstitev. Temu je treba pripisovati odstop guvernerja province Corrientes, češ, da na poziv notranjega ministrstva ni hotel nagniti svojega ugleda v prid republikancem. Zanimiv primer je vodja kluba Boca Juniors, Alberto J. Armando, ki pri republikancih kandidira kot senator za provinco Buenos Aires. Proti njemu je bila vložena tožba, da v tej provinci ni bil rojen, v njej ne živi, niti nima registriraneg \ Z nekim odličnim goriškim gospodom sva sedela pri kosilu in pogovor se je pletel o 'tem in onem, kot je navada ob takih priložnostih. Pa mi je gospod s smehom rekel: „Čuj, kaj se mi je ondan zgodilo. Želel sem poslušati slovensko besedo, pa naravnam televizor na Ljubljano. Govorijo v srbohrvaščini. Zavrtim gumb na Koper. Govorijo v italijanščini. Nevoljen ugasnem televizor z mislijo: Kje pa si, slovenska televizija ? Da, kje pa .si, slovenska televizija? Slovenske televizije namreč ni, ker imamo samo ljubljansko televizijo, kvečjemu še koprsko. Ljubljančani so na to ponosni in skrbno pazijo, da bi njih televizija ne postaja „slovenska“. Tako so v preteklem mesecu novembru v okviru oddaj „S kamero po svetu“, ki so sicer dobre oddaje in zanimive, oddajali tudi svet pod Andi v Južni Ameriki. Na vrsti so bili Andi pod Tronadorjem, ki je nekako, na 'sredini argentinskih Andov nad Barilochami. V Barilochah je danes večje število Slovencev, ki so se naselili po zadnji svetovni vojni in se tam dobro uveljavili kot gospodarrtvc-niki in tudi kot alpinisti. Imajo tudi slovensko šolo, slovenski zbor in še marsikaj drugega slovenskega. Kot alpinisti .so prvi preplezali številne grebene in vrhove argentinskih And ter pri tem imeli tudi tri smrtne žrtve, pok. Tončka Pangerca, Vivoda in Tomaža Kralja. Uveljavili so se v argentinski alpini-stiki tako, da je Slovenec 'Dinko Bertoncelj prišel v argentinsko odpravo na Himalajo in je pot odprave opisal v knjigi Dhaulagiri. Slovenska alpinisti-ka ie torej vtisnila trajne sledove v argentinskih Andih. Pod Tronadorjem ie slovenska družina tudi odprla go. -tišče, ki slovi danes v Barilochah in pri obiskovalcih Andov. KOROŠKA “THE NEW YORK TIMES” O KOROŠKEM SPORU The New York Times, najvplivnejši ameriški dnevnik, ki ga poleg vodilnih ljudi v Ameriki čitajo vladni in diplomatski krogi širom isveta, je v članku svojega posebnega dopisnika z Dunaja, dne 12. decembra, v katerem opisuje probleme in težave Kreisyjeve vlade, objavil naslednje retorično vprašanje na naslov Avstrije: naslova, kar ga sploh onemogoča za katero koli kandidaturo v provinci. Slično je tudi z drugimi strankami. Omenimo pa tu 'Srednjo levičarsko povezavo (Alianza Popular de Centro Izquierda), ki pridobiva vedno več .skupin v svoje ¿krilje. V zadnjem času so se zanjo izrekli tudi kordobski sindikati (Tosco), in baje se bo tja nagnila tudi levičarska Comisión Nacional Intersindical. Poseben slučaj pri njih je komunizem. Komunistična stranka (sicer urad. prepovedana), je izjavila, da se strinja s programom srednje levice. V to ozračje težav in volilnega gibanja (pri mnogih strankah še negiba-nja) je vlada objavila, da zaradi teroristične nevarnosti, zaenkrat še nima namena odpraviti obsednega stanja, ki je že leta v veljavi v državi. Ukrep bo moral še počakati, da bodo volitve bližje. Tedaj pač, ker volitve ne morejo biti izvedene, če je v veljavi ukrep obsednega stanja. kraje obiskal, jih fotografiral, se raz-govarjal .s slovenskimi ljudmi, ujel v kamero tudi nje in registriral govorico slovenskih ljudi pod Andi- Prijatelji so me opozorili na to oddajo: „Videl boš Slovence pod Andi.' Zato sem si vzel čas. in .si jo ogledal. Krasna je bila pokrajina, zanimivi podatki o njej in o Barilochah, kjer se oddaja začenja. Toda o 'Slovencih v tistih krajih ne duha ne sluha. Samo „Torre eslovena*' je ostala v oddaji kot edina priča o Slovencih pod Andi. Kamera se je vrtela okrog slovenskega gostišča, videla turiste in ptice, ni pa videla .slovenskih ljudi, ki gostišče vodijo in njih otrok, ni slišala slovenskega petja pod Andi in slovenske govorice. Kriv za to ni reporter, ki je oddajo lepo pripravil in pravično ter objektivno posnel tudi slovenske ljudi pod Andi, kriva je cenzura ljubljanske televizije, ki je vse „slovensko“ lepo pristrigla, da bi ja kdo ne začel misliti, da imamo kje na svetu slovensko televizijo. Imamo ljubljansko, nimamo pa slovenske televizije. To .se pravi, imamo partijsko, nimamo pa slovenske televizije. Zaradi tega bomo tudi letos, kot že vsa leta' nazaj, na sveto božično noč verjetno poslušali kake neokusne „mojstre“ iz Beograda, ki ne veš, ali bi se z njimi smejal ali bi nad njih humorjem jokal, pa še kako druge internacionalne oddaje. Samo slovenskih božičnih pesmi iz ljubljanske televizije in radia ne bo slišati. 'Če boš hotel poslušati slovensko ljudsko božično pesem, boš moral na tuje postaje v Trst, Celovec, Cleveland, Pariz, Vatikan. Kaj+i Ljubljana, posebno ob takih priložnostih, še skrbneje pazi, da ne postane slovenska. Tako je. Ostaja pa vprašanje, ali je prav, da je tako. Kat. glas „Ali si more ta majhna nevtralna dežela privoščiti spor z Jugoslavijo zaradi male narodne manjšine, ki ne zahteva več kot cestne napise v lastnem jeziku — priznanje, ki ga je nemška manjšina na italijanskem južnem Tirolskem že dlavno dosegla?“ Nato članek takole označi sedanje izbruhe protislovenskega sovraštva na Koroškem in jih primerja s predvojnim nacizmom: „Po dveh in pol letih na čelu prve soialistične vlade (v Avlstriji) v pol stoletja je dr. Kreisky prejšnji mesec zašel v resne težave. Protijugoslovanski nacionalisti— med njimi so verjetno bili neonacisti— so besneli in pljuvali nanj, ko je posredoval v jezikovnem sporu v Celovcu, deželnem središču Koroške, ki je danes močna postojanka socializma, kot je bila pred vojno trdnjava nacizma.“ Timesov članek je bil opremljen z zemljevidom Avstrije, Slovenije in severne Italije s posebno označbo Koroške in južne Tirolske ter z napisom: „Zahteva po slovenskih cestnih znakih je v ospredje spora na Koroškem.“ Želeti in upati je, da bosta avstrijska vlada in večinsko mnenje razumeli ta ameriški namig in nanj odgovorili z dolžno izvedbo neizvršenih določb državne pogodbe. Ker so Združene države sopodpisnik avstrijske državne pogodbe, je možno sklepati, da je članek v The New York Times-u začetek resnega ameriškega zanimanja za pogodbeno potrjene, a neizpolnjene pravice koroških Slovencev. Reporter ljubljanske televizije, je te KRANJ. — V Prešernovem spominskem muzeju so 13. decembra zaprli dve razstavi, prirejeni v spomin Prešernovega rojstva. Ena je imela naslov „Srečanja pisatelja Janeza Trdina s Prešernom“, druga pa Scagnetijevi „Poskusi grafične opreme Prešernovega Krsta pri Savici.“ LJUBLJANA — L. 1971 je bila 150-letnica, rojstva in lOOletnica smrti velikega slov. zemljepisca in kartografa Blaža Kocena. Doma tema obletnicama niso posvetili dosti pozornosti. Zato je prijetno presenetil sestavek P. Bablerja v olomouškem „Sbornik vlastivčdne sp.>-lečnosti muzajni“. V Olomoucu na češkem je namreč služboval' kot profesor Blaž Kocen, kakor tudi pred njim znani slovenski matematik Franc Močnik. LJUBLJANA. — ¡Slovenka Pavla Uršič je že tretjo koncertno sezono prva harfistka simfoničnega orkestra RT Zagreb, razen tega poučuje harfo na centralni glasbeni šoli v Zagrebu. Lani decembra je prvič prišla gostovat v Ljubljano. Nastopila je kot ¡solistka v Boieldieujevem Koncertu za harfo in orkester. Koncert je izvajal simfonični orkester Slovenske filharmonije, dirigiral pa ga je Oskar Danon. CELJE. •— Slovensko ljudsko gledališče je postavilo na oder Cankarjeve Romantične duše, njegovo prvo odersko delo iz leto 1897. To delo je biio prvič objavljeno v tisku šele po pisateljevi smrti, v letu 1922 in je bilo tedaj prvič in menda celo zadnjič uprizorjeno. Kritiki pišejo, da Romantične duše niso manj uporabne od drugih zrelejših Cankarjevih dram ter da nosijo v sebi nekatere odločilne komponente teh kasnejših dram. LJUBLJANA. — Mestno gledališče ljubljansko se je predstavilo ljubiteljem iger v Metliki, Črnomlju, Ajdovščini, Ormožu in Št. Lenartu z Ayckbournovo komedijo „Ljubezen druge polovice“. Zadnji dve gostovanji v Ormožu in št. Lenartu je financirala Kulturna skupnost Slovenije, gledališče pa se je odpovedalo eventuelnemu dohodku. LJUBLJANA — ¡Služba družbenega knjigovodstva za Slovenijo je sporočila, da bo z novim letom zaradi izvajanja predpisov za boj proti nelikvidnosti podietij verjetno 63.000 uslužbencev (14% zaposlenih v gospodarstvu) dobivalo le 90% plače, če pa bi te ukrepe že začeli uveljavljati ob zadnjem pregledu konec oktobra, bi moralo v prisilno sanacijo 64 podjetij z skupno 28.500 zaposlenimi. LJUBLJANA — Tovarna gramofonskih plošč Helidon, ki deluje v okviru mariborske založbe Obzorja in ki ima svoje proizvodne obrate v šiški, stalno najeti snemalni študij v Šentvidu, skladišče pa v Zasavju, je v ze- Î četku decembra dala v prodajo novo ploščo Slovenskega okteta „¡Sedem rož“. Je najboljša dosedanja oktetova plošča z 11 slov. pesmimi: Sedem si rož (Prélevée), Pastirska in Pisemce (Marolt), Lipa (Jenko), Na trgu (Mirk), Ti puo-beč (Kemjak), Rožmarin (Gerbič), Moj očka in Vigred (Švara), Vse mine (Ipavec) in Pelin roža (Jereb). IDRIJA — Na Gorah nad Idrijo so iz sklada za obnovo šol (po uvedhi samoprispevka) odprli v Zadružnem domu podružnično šolo. šola ima en razred, kabinet in stanovanje za učiteljico. V šolo na Gorah hodi 18 otrok iz vasi Gore, Dole, Idrski in Jelični vrh. šola je nekako v sredini teh naselij, vendar ima najoddaljenejši učenec skoraj uro hoda. LJUBLJANA. — Komunisti so na 30. seji centralnega odbora premlevali o vzgoji in izobrazbi in iso sklenili, da bo 'treba izobrazbo učiteljev čim bolj priličiti kriteriju o liku (Socialističnega učitelja. Poglavitna naloga „nove šole“ je prežeti vse z marksizmom in socialistično idejnostjo.1 še posebej so komunisti poudarili potrebo po reformi drugostopenjskega študija, češ, da je še vedno pretežno meščansko koncipiran. S podcenjevanjem šol, ki izobražujem delavsko mladino in s favoriziranjem gimnazije in nekaterih tehničnih šol. pravijo komunisti na 30. seji svojega glavnega odbora, da se je „poglabljal jez med delavsko in intelektualno mladino ter uveljaljal izrazit socialni filter, ki je onemogočal neposrednim proizvajalcem doseganje popolne srednje in visoke izobrazbe.“ KOPER. — V stari stavbi, kjer je bil Dijaški dom, so 5. decembra popustili ¡stropniki, omet in opeka pa sta zasula večji del hodnika v prvem nadstropju. Žrtev k sreči ni bilo, ker ni bilo v tistem trenutku tam nikogar Direktor Dijaškega doma je izjavil', da so tisti del doma odpisali že pred 15 leti, ker so ugotovili, da se more vsa c čas zgoditi nesreča. Toda kljub vsakoletnim ponovnim opozorilom na občini ni bilo nikdar denarja za popravilo. LJUBLJANA. — Turistični promet v Sloveniji v prvih devetih mesecih lanskega leta ni dosegel pričakovanj; manj je bilo predvsem tujih gostov. Do septembra je Slovenijo obiskalo 1.610.699 gostov ali 27.118 več kot leta 1971. število inozemskih gostov pa ¡se je v primeri z 1971 zmanjšalo za 30.431 na 744.198. RAVNE — (V ravenski železarni so začeli graditi objekt za proizvodnjo industrijskih nožev iz visokokvalitetnega legiranega in platiniranega jekla. Graditev objekta, ki bo imel 6300 kv. metrov delovne površine in bo končan že letos, bo stal 130 milijonov dinarjev, v njem bo zaposlenih 150 delavcev. Pismo iz Počitniškega doma Dragi gospod urednik! Pišem Vam po višjem nalogu, to je po nalogu gdč. Anice, ki ima pri otroški koloniji veliko besedo in ki mi je kratko in malo naročila, da naj za „¡Svobodno ¡Slovenijo tudi letos kaj napišem o koloniji. Rekel sem, da pri S. S. verjetno nimajo prostora za take dopise. „Ga bodo že našli“, se je odrezala gdč. Anica. Prosim g. urednika, da vzame na znanje to kategorično stališče gdč. Anice. Kje naj začnem? Morda pri slovesu in odhodu iz Retira. Tam se je zbralo toliko mamic, očetov, dedkov, babic, tet, stricev itd., da je bila pred vagonom, ki ga je napolnila slovenska mladina, prava gneča. Od mladine sta se prišla poslovit tudi Božo Stariha, predsednik, in Vilko Cuderman, tajnik Zedinjene Slovenije — to je tistega društva, ki ,skrbi za slovensko šolsitv v Argentni, ki povezuje vso slovensko mladino v veliko slovensko družino in tudi vsako leto organizira odhod slovenske mladine v Počitniški dom v kor-dobskih hribih. Na letošnje počitnice se je odpeljalo 64 otrok in 6 spremljevalcev. Vodstvo kolonije je v rokah Franca Vitriha in gdč. Anice Šemrov. Njima so letos v pomoč gdč. Renata Sušnik, gdč. Ivanka Makovec, gdč. Mirjan Klemenc in g. Gregor Batagelj. Naj omenim, da je letošnja otroška kolonija že enajsta in da je požrtvovalna in silno delovna gdč. Anica letos že desetič v vodstvu kolonije. Vožnja — čeprav dolga — je bila prijetna. Zaradi železniške nesreče, ki se je pred dnevi pripetila tik pred Cordobo, je moral' napraviti naš vlak velik ovinek in smo v Cordobi k maj ujeli vlak, ki nas je odpeljal naprej v Počitniški dom dr. Hanželiča. Ne vem, kako bi se ta prestop iz enega vlaka v drug vlak izvršil, če bi nas tudi letos — kakor vsako leto — na kordobskem kolodvoru ne pričakoval g. Ivan Lovrin, ki nas je z največjo naglico popeljal na drugi vlak, ki vozi v Gorsko kapelico (Capilla del' Monte). Tako se imamo njegovi hitrosti in moči (ostanki stare telovadne slave) zahvaliti, da smo še ujeli vlak, ki se je že začel premikati. Vse to se je izvršilo s tako naglico, da se g. Lovrinu niti zahvaliti nismo mogli za njegovo prijaznost in ■ pomoč. Po 'triurni vožnji smo prispeli do Sv. Štefana (San Esteban), kjer nas je pričakoval naš stari znanec g. Milan Marinič z dvema tovornjakoma, ki je običajno „luksuzno“ vozilo prebivalcev Počitniškega doma. V nekaj minutah smo že bili v 'Počitniškem domu, kakor se imenuje prava mala slovenska vas, ki jo sestavlja .sedem hiš in stara, majhna na zelo prijazna kapela, ki so jo pred davnim časom zgradili jezuiti. Tu nas je sprejel gospodar Počitniškega doma dr. Rudolf HianžeTič, ki je vse svoje SLOVENCI V ARGENTINI BUENOS AIRES 22. misijonska veletpmbola „Le enkrat na 1'eto prosimo za slovenske misijonarje“, pod tem geslom se iz leta v leto ponavljajo misijonske veletombole, ki pravično zaslužijo naziv „tradicionalne“, tako po svojem številu kakor po množičnem udeleževanju vseh rojakov, pa tudi domačinov. Misijonski duh je v naši skupnosti še vedno živ, zato je tudi v teh časih krize sodelovanje rojakov pri tej „igralni“ misijonski akciji veliko, in se 'stopnjuje iz leta v leto. Tudi letos so se rojaki masovno odzvali vabilu. Tomboiski prostor v Ate-neo Don Bosco je bil že pred napovedano uro napolnjen. Staro in mlado se je zbiralo okrog miz in pripravljalo tablice za igranje. Med goisiti bi posebej omenili g. Janka Mernika, ki se je po dolgem času vrnil v Argentino, kot si je tako srčno želel. Bolan sicer, vendar srečen med rojaki, ki so ga radostno pozdravljali. On je tudi velik dobrotnik teh 'tradicionalnih tombol’, saj je organizatorjem vedno šel na roko. Klicanje številk se je pričelo nekoliko po petih popoldne. G. Ladislav Lenček in Lojze Rezelj ista prevzela ta posel', katerega opravljata že dolga leta. Rojaki so igri napeto sledili. Izredno število lepih dobitkov, kvatem, činkvi-nov in tombol je bilo razdeljenih meri goste. Prvi dobitek: dar podjetja Mue-bles Luky, katerega vodi g. Luka Milharčič ml’., je zadel Lojze Mehle iz San Justa- V zahvalo je daroval za slovenske misijonarje 50.000 pesov. Pri posebnem žrebanju na zastonj ¡srečke, ki ga je organiziralo in pripravilo dar podjetje Luky, pa je bila osrečena mlada Nežka Trpin iz Comodoro Rivada-via, v daljnji provinci Santa Cruz, ki se nahaja v Buenos Airesu na počitnicah. Rojaki so bili S tombolo zelo zadovoljni, in so se po igranju še zadržali v pomenku na tombolskem prostoru. Uipajmi, da so bili z uspehom zadovoljni tudi naši misijonarji, ki po daljnjih deželah širijo Kristusov nauk, in so naše pomoči, duhovne pa tudi tvame, zelo potrebni. Njim v prid upajmo, da se bodo tombole igrale še dolgo, dolgo vrsto let. SLOVENSKA VAS Božičevanje Slovenska vas, 17. decembra V— nedelja popoldan. Toplo poletno sonce, ni motilo, da ne bi v precejšnjem številu iz vseh okrajev pohitele is svojimi družinami v Hladnikov dom, kjer nas je čakalo veselo presenečenje. Z magnetofonskega traku se je slišalo potrkavanje slovenskih zvonov, sredi odra nas je pozdravljala zasnežena 'smreka, v kotu slovenske jaslice s svečkami in praznično belo pogrnjene mize z dobrotami. Po prisrčnem pozdravu gospe Brul-čeve — predsednice odseka Zveze sio- - inskih mater in žena, so gospe zastopnice ostalih domov in tudi Mirama ra prižgale ob jaslicah svečke — simbol' darovanja, ljubezni in miru novorojenega Deteta. Na mah je dvorano napolnilo božič- razpoloženje in Cankarjevo črtico, ki jo je prebrala gospa Radojca Šušteršič smo vsi že zbrano in pobožno poslušali. Po pozdravnem nagovoru je predsednica Zveze slovenskih mater in žena, ""¡-ia Pavlina Dobovšek povabila gospo Majdo Kelc, naj prebere lepo Mauser-Wo črtico: „Božično pismo ameriškim Slovencem“. Ob njei smo občuteno podoživljali domovinski božični pozdrav — saj je bil, kot da bi iz vse1; sjoven- sile in tudi vsa svoja materialna sred-stve vložil v to ustanovo, ki nudi slovenski mladini pa tudi odraslim Slovencem lepe, zdrave in cenene počitnice v domačem okolju. Kljub že pozni popoldanski uri so nam kuharice pod vodstvom gospe Ma-riničeve takoj postregla z okusnim kosilom. Po kosilu pa hajd na ogled doma skih zvonikov odmeval zvon pa prav do Hladnikove dvorane. Tudi mala Kristina nam je povedala, da je blizu rojstvo Odrešenika, čestita gospoda: vikar Petek in Jure Rode — duhovni svetovalec Zveze slovenskih mater in žena, sta v njunih božičnih mislih povdarila predvsem: „To je že osemindvajseti Božič, ki ga praznujemo v novi domovini, katera nam postaja vsak dan manj tuja. Prav zato je nujno, da ohranimo slovenske običaje, ki streme za tem, da nam pone prihod Deteta, res dan sprave in žrtev nas vseh. Prav talko tudi dan Hubezni do vseh naših bratov, ki trpe. Kajti živimo v materialističnem svetu, ki nas vsak dan bolj ovija s svojimi vabami. ¡Prav zato smo vsem materam in ženam iz Slovenske vasi hvaležni za vse to kar smo sprejeli. Mešani pevski zbor pod vodstvom g. Meleta nam je ubrano zapel nekaj prav lepih božičnih pesmi. Kot zaključek programa pa je. vsa dvorana skupno zapela dve najlepši božični ¡pesmi: Sveta noč... in Glej, zvezdice božje... To praznično vdušje se je nadaljevalo v spominih in s kramljanjem še tja v noč. CARAPACHAY V Carapachayu imamo po zaslugi in prizadevanju Aleksandra Pirca slovenski pevski zbor. Nadel si je simbolično ime „Mladina“, ker so njegovi člani predvsem mladi fantje in dekleta. Zbor se je že večkrat predstavil na raznih prireditvah našim rojakom in vedno žel lepo priznanje. V kroniki uspehov pa bo zbor gotovo ohranil v najlepšem spominu ¡svoj nastop na novega leta dan, ko je v Villa Adelina, v župni cerkvi Nuestra Señora de Luján pel pri sveti maši ob 7 zvečer na povabilo domačega župnika. Zbor je pod vodstvom dirigenta Pirca pel predvsem slovenske božične pesmi, ki so naravnost presenetile domače vernike. .Zatrjevali so, da tabo ubranega petja še niso slišali v tej cerkvi. Domačini so bili zlasti hvaležni, ko so naši pevci na koncu zapeli še špansko božično „Cristianos vayamos“. Pevci iso bili po končani maši deležni izrazov splošnega priznanja. Za lep uspeh pevovodji Aleksandru Pircu čestitamo, prav tako kot članom zbora. Mlade pevce pa vzpodbujam!, naj vztrajajo in še naprej gojijo lepo slovensko pesem in jo nosijo med domačine, v priznanje zboru in vsej slovenski skupnosti. PO ŠPORTSKEM SVETU Nova ekspedicija na Makalu. Ni se še dosti razvedelo po svetu o slovenskem vzponu prek južne stene Maka-luja v Nepalu in o odstopu tik pred vrhom, ko se že govori o novem naskoku na to goro. Pripravljajo ga češki alpinisti, tretja češka himalajska odprava bo spomladi skušala osvojiti Makalu po novi smeri. Znani južnotirolski plezalec Heini Holzer se je ¡skoraj popolnoma predal .ekstremnemu smučanju. Njegovi zadnji uspehi v tem .smučanju so: Severna stena Monte Cercen v Presanelli, severna stena Hohe Schneide v Ortlerju, Ho-he Vand v ZilTertalskih Alpah, zahodni viseči ledenik v 'Piz Palu, severovzhodna stena Lentspitze v Valiških alpah. Strmina vseh teh smeri pa je med 40 in 55 .stopinjami. ■Na tradicionalnem šahovskem turnirju v Hastingu vodi danski velemojster Bent Larsen pred Angležem Har-stonom in Uhlmannom (DRN) sledi mla-sovjetski mojster Tukmakov temu pa Rajkovič (Jugoslavija). Argentinski nogometni klubi ,se po končani nogometni sezoni 1972 že pripravljajo na nova tekmovanja z morebitnimi okrepitvami. Vendar je dosti več razgovarjanja med klubi, pa prav malo nrestopov. Pred dvajsetimi leti v “Svobodni Sloveniji” 8. januarja 1953. — Štev. 2. PREKINITEV ODNOSOV MED TITOM IN VATIKANOM Vatikanski „Osservatore Romano“ je v svojem prvem komentarju prekinitve odnosov med Titom in Vatikanom napadel Jugoslavijo kot „državo, sovražno veri“. List nadaljuje: „Na papirju jugoslovanski marksistični režim dovoljuje svobo • do vere. Toda ne dovoljuje nobenega katoliškega življenja, nobenega direktnega ali indirektnega vpliva katoliške vere na družbo. Okoli polovica semenišč je zaprtih, druga pa komaj životarijo, ker jih katoličani ne smejo podpirati. Učenje katekizma je dovoljeno, toda povsod mu stavijo težke ovire. Medtem, ko vladno časopisje dnevno napada katolicizem in njegove vernike, je moralo katoliško časopisje, nekoč cvetoče, praktično popolnoma izginiti. S tkzv. prostovoljnim delom, mladinskimi brigadami in drugimi komunističnimi sredstvi komunistična vlada sistematično odvrača mladino od Cerkve; da bi jo lahko prevzgojim v smislu „nove socialistično-komuni-'stične znanosti“, ki je odkrito brezbožna“. „Osservatore Romano“ zaključuje: „Jugoslovanske republika ni, vsaj kar se tiče vere, nič drugačna od drugih' komunističnih ljudskih demokracij.“ Na pol i do nove slovenske knjige Vodstvo Vaditeljskih tečajev se je obrnilo na slovensko javnost v Argentini in po svetu ,s prošnjo, da bi podprla izdajo 500 izvodov Priročnika za telesno vzgojo v slovenskih osnovnošolskih tečajih. Zato je organiziralo tako-zvano 10 dolarsko oz. tej vrednosti odgovarjajočo akcijo. Z veseljem .se javno zahvalimo prvim 24 darovalcem, ki so poslali: 200.000 pesov: Zedinjena Slovenija; 20 dolarjev: č. Jože Ferkulj, ZDA; 20.000 pesov: č. g. dr. Rudolf Hanželič, Lujan; 15 dolarjev: č. g. L. Ambrožič, Kanada; 15.000 pesov: Peter Amšek in Franc Jerman, Bariloče; Janez Dimnik, San Martin; 10 dolarjev: č. g. Alfonz Čuk, ZDA; č. g. Anton Dejak, Francija; č. g. dr. Franc Gnidovec, Adrogue; č. g. Janez Kopač, ZDA; Ivan Korošec, Berazategui; Vinko Levstik, Rim; odborniki “Sloge”, Ramos Mejia; Kristina Prijatelj, č. g. Edo Škulj, Zahodna Nemčija; č. g. Janez Šušteršič, ZDA- 10.000 pesov: msgr. Anton Orehar, Ca-oitai'; č. g. 'Stanko ¡Skvarča, Lujan; krajevni šolski odbori v Capitalu, v San Martinu in na 'Slovenski Pristavi v Castelarju; 5.000 pesov: neimenovan. Skupaj 381.000 pesov in 145 dolarjev. Te dni začnemo s tiskanjem priročnika. Zato se priporočamo še ostalim prijateljem slovenske osnovnošolske mladine, da bi knjiga lahko izšla pred začetkom novega šolskega leta. Vodstvo Vaditeljskih tečajev Pred kakimi tremi meseci so r Ljubljani ustanovili karatejski klub šoto-kan, ki ima že 250 članov ter japonskega trenerja pa tudi pbdružnične klube na Vrhniki, v Škofji Loki, na Jesenicah, v Trbovljah in Grosupljem. Otroški pozdrav Spoštovano uredništvo! San Esteban, 1. jan. 1973 Šemrov, Franc Vitrih, Renata Sušnik, Ivanka Makovec, Mirijam Klemenc, Gregor Batagelj. Prijetno je gledati te številne’ mlade obraze, kako uživajo to rajsko lepoto. Letos so zaradi obilice dežja vsa okolica in tudi vsi hribi ¡sveže zeleni. 'Petje, vriskanje in smeh napolnjuje ves počitniški prostor. Izleti in kopanje je glavna dnevna zaposlitev. Pa je poskrbljeno tudi za dobro vzgojo. Pri vsakdanji sv. maši govori mladini dr. Hau-želič o vsem tem, ker mladina potrebuje za svoje življenje. To so prava zlata vzgojna zrna! Gdč. Anica, ki ne pozna minute počitka, pa vodi petje, pripravlja otroke na kar troje nastopov, ki bodo na večer sv. Silvestra, na večer pred sv. Tremi kralji in ob sklepuv Tukaj so naši vsakoletni pozdravi in novice s počitniške kolonije v Cordobi. Letos se je tehtnica obrnila: v številu fantje prekašajo dekleta. Na vlaku skoraj nismo spali, pa tudi vsak večer nas morajo prisiliti, da zapremo oči. Vsak dan smo zjutraj pri sv. maši in če je lepo vreme, se gremo kopat. Na večer pred novim letom smo pripravili dr. Hanželiču in drugim, ki so z nami na počitnicah, drugi božični večer. Najprej je skupina angelčkov zapela detetu Jezusu v jaslicah. Sledila je zborna deklamacija ob novem letu. Vse to so nas naučile naše gospodična Otroci 11. kolonije: Bitenc Kristina, Breznikar Vera, Erbežnik Anči, Fink Veronika, Janežič Jerica, Kahne Metka, Kočar Marija, Kores Cvetka, Korošec Pavla, Krištof Tinka, Lah Anica, Ma-kek Lučka, Makovec Lučka, Malovrh Klavdija, Malovrh Veronika, Nagode Magda, Pavlič Elizabeta, Pavlič Irena, Poznič Marjanca, Schiffrer Evica, Slabe Marjeta, Smersu Eva, Smersu Lučka, Snoj Terezika, Urbančič Anica, Voršič Lučka, Voršič Marjanka, Vor-šič Pavlinka. Arko Gregor, Arko Klemen, Arko Tomaž, Erjavec Janez, Grohar Marko, počitnic. Občudovanja vreden je trud vseh, ki imajo opravka s počitniško kolonijo. Bog ve, ali se starši zavedajo, kako velik pomen ima to 15 dnevno bivanje njihovih otrok v tako dobrem okolju, kjer se otrokom ne nudi samo tečna domača hrana in zabava, ampak že več: nevsiljiva verska vzgoja, narodna vzgoja, vzgoja značaja. To .so stvari, ki jih ni mogoče poplačati z zlatom. Lepo pozdravlja Vaš Rudolf Smersu voditeljice. Prikazali so se novi koledar in štirje letni časi. Za nagrado smo dobili bonbone. Poleg teh večerov in kopanja mislimo še kaj po gorah hoditi. Letos smo še posebno navdušeni za na Uritorco. če bomo imeli lepo vreme in se čutili zadosti močni, se ga bomo res lotili. Radi bi pozdravili vse naše starše in učitelje, ki se z nami trudijo med ietom. Nasvidenje! Vodstvo letošnje kolonije: Anica Grom Gerard, Grom Marko, Groznik Jože, Javoršek Tinček, Krištof Andrej, Kurnik Jože, Kurnik Martin, Malovrh Andrej, Marinčič Jani, Mavrič Marko, Mavrič Miloš, Mikelj Janez, Mikelj Jani, Mikelj Marcelo, Mikelj Marjan, Mikelj Marko, Oman Jani, Pavlič Tonček, Peršuh Andrej, Peršuh Mihec, Pleško Pavel, Selan Tinko, Slabe Janko, Slabe Marko, štrbenc Janko, Šturm Sandi, Trpin Marko, Urbančič Emil, Uštar Ivan, Uštar Pavel, Voršič Tomaž, Voršič Vladko. SLOVENCI BRAZILIJA — Sao Paulo Izseljeniška nedelja Za proslavo izseljeniškega dne, 3. 12. 1972, je nadškof Pavel Ams ponovno izbral cerkev Najsv. Zakramenta in ¡prosil župnika slov župnije, naj proslavo organizira. Ob petih popoldne so nadškofa, katerega je pripeljal Jože Mestnik, na velikem stopnišču pred cerkvijo pozdravili dušni pastirji in člani številnih narodnosti v narodnih nošah in z zastavami ter banderi. ¡Nadškof in duhovniki so šli po cerkvi v sprevodu v mašnih oblačilih do oltarja. Velika cerkev je bila docela napolnjena. Zastave, med njimi slovenska in hrvatska, so dobiie mesto v prezbiteriju. Z nadškofom je somaševalo 13 dušnih pastirjev izseljencev, poleg njih jih je bilo v prebiteriju še sedem. Nadškof je v pridigi poudaril', da raznobarvne narodne noše spominjajo na različne kulture, ki bogatijo brazilsko. ¡Pri darovanju so člani izseljeniških skupin v narodnih nošah v sprevodu nesli k oltarju živila, značilna za njihovo domovino in jih izročali nadškofu. Ob koncu maše je vsako skupino pozdravil dušni pastir v lastnem jeziku in dal’ blagoslov. Največ je bilo slovanskih jezikov. Nadškof se je hotel vsa-kikrat prepričati, koliko je članov vsake narodnosti navzočih in je povabil ustrezno skupino, naj vzdignejo roke. Slovencev je bilo razmeroma zelo veliko. Po maši je bil v dvorani nastop posameznih skupin in pobratenje. Župnik slovenske župnije je pozdravil nadškofa in zastopnico državne zbornice ter vlade, poslanko države Sao Paulo, gospo Dulce ¡Salles Cunha de Braga. Za njim je prireditev vodil dr. Enij Alojzij Fonda. Po petju državne himne in pozdravu brazilski in drugim državam je spregovorila zastopnica vlade, ki je močno umidsrjala, da je njena pokojna mati Mia Slovenka. Nekaj dni prej ¡se je poslanka peljala v letalu nad Slovenijo, ko se je vračala z naddvomesečnega potovanja po starem svetu, Aziji in Č}v-ropi, in povsod ugotavljala, da bi mno-gi radi emigrirali v Brazilijo zaradi urejenih gospodarskih razmer. Dulce P O SVETU Salles je poznana in priljubljena zlasti pri Ukrajincih, ker je predsednica bra-zilsko-ukrajinskega društva. ¡Po njenem ognjevitem nagovoru se je pričel obširen folklorni spored. Prvi so iz zgodovinskih razlogov nastopili v narodnih nošah Portugalci s plesi, nato Ogri z zborom in s plesi. Žal sta se ti dve skupini zamudili na odru eno uro, do časa, ko sta morala na veliko žalost drugih skupin nadškof in poslanka oditi. Dulce Salles je le še prosila, da je na ¡oder prišel slovenski zbor in zapel tri pesmi. Zbor je dirigent inž. Andrej Kranjc dobro pripravil. Zapeli so: Jaz pa pojdem, Po jezeru in Majoika. Nato so prišle na vrsto še druge narodnosti. Narodne plese so pokazali Litvanci, Poljaki, IT-krajinci in Rusi. Zelo dobro je pel kitajski zbior. Izredno lepo je plesala Ko-rejanka. Ob kpncu so nastopile Japon ke. Vseh oseb je bilo v dvorani okrog 400. Za vse je bilo na voljo dovolj jeli in pijače. V primeri s prejšnjimi leti je bilo praznovanje tega izseljeniškega dne velik napredek. Nekaj dni pozneje je nadškof na seji dušnih pastirjev izseljencev dejal: „Vsak čiiovek, ki pride od zunaj, potrebuje izredne oskrbe.“ Poljski kaplan je čestital Slovencem, da imajo toliko izobražencev, ki sodelujejo v verskem in kulturnem delu. Nadškof je poudaril važnost narodnostnih župnij za versko življenje izseljencev. VENEZUELA Čeprav maloštevilni, so rojaki v Venezueli zato bolj delavci. Povezani so v versko, pa tudi kulturno delovanje. Naj tu vsaj v grobih potezah opišemo zadnje najvažnejše novice. Pred kratkim so imeli rojaki romanje v La Victoria. Obisk je bil' zelo lep. Pretresljiva je bila slavnost v cerkvi. Po svetem obredu so se romar ..i zbrali v cerkveni dvorani na skupno kosilo. Bilo je tudi prilike za razvedrilo; na odru se je odigral’ kratek šaljiv prizor o „Brusaču“. Dvorano je krasil napis: Bogu otroci, domovini ¡sinovi, nikomur hlapci. Na tem romanju so se rojaki tudi slikali. V soboto, 9. decembra, so se rojaki zbrali k miklavževanju. Večer je bil / župnijski dvorani sv. Kajetana. Po kratki igrici in tradicionalnem obdarovanju so rojaki pri skupni večerji in ob pomenku ostali pozno v noč. Za Božič, ali bolje Sveti večer, pa so imeli Slovenci svojo polnočnico. Bila je pri bratih Maristih v Chacao in je privabila izredno število rojakov. Za to nedeljo, 14. januarja, pa pripravljajo izlet na Junquito, kjer bodo otvoriii in blagoslovili svojo lastno pristavo. Nov dokaz delavnosti te majhne skupine naših rojakov. AVSTRALIJA V pričakovanju kongresa in obiskov Tudi Slovenci v Avstraliji se temeljito in nestrpno pripravljajo na evharistični kongres, ki bo meseca februarja v Melbourne. Zanje je dogodek še posebej pomemben, saj jih bo za to priliko obiskal ljubljanski pomožni škof dr. Stanislav Lenič. Predvideno pride k njim že danes, v četrtek, 11. januarja, ter se bo med rojaki mudil do konca februarja. Rojaki ise ¡obiska veselijo, saj bo škof obiskal vse slovenske naselbine širom Avstralije, birmal slovenske o-troke, rojakom maševal in pridigal. Posebna slavnost bo v Sydneyu, kjer bo v nedeljo, 14. januarja, blagoslovil slovensko cerkev sv. Rafaela, škofa bosta spremljala tudi p. Marijan Valenčak, provincial slovenskih frančiškanov, in ni. Faustina Žižek, provincialna pred-stojnica slovenskih frančiškank ¡Brezmadežne. Redovniki in redovnice obeh frančiškanskih vej delujejo med rojaki v Avstraliji. Slovenci se bodo tudi s škofom dr. Leničem na čelu udeležili evharističnega kongresa, ki bo velik verski dogodek ne le za Avstralijo, marveč tudi za ves svet. Romanje Romanje na keilorsko pokopališče je tudi letos privabilo kar i'epo število rojakov. Zdi se, da ise vedno več Slovencev zbere na to romanje, ter -obisk slovenskih grobov. Najprej molijo rožni venec, meditem ko duhovnik blagoslavlja ^grobove. »Pevci so tudi zapeli kot običaino dve pesmi. Slovenci so se udeležili tudi procesije v Sunburyju. Ob tej priliki seveda ni manjkalo ¡slovenskih narodnih noš, s katerimi se na verskih in kulturnih prireditvah Slovenci radi postavimo po vseh deželah sveta. Za dobro voljo Zelo obilno dama stopi v supermodernem hotelu na supermoderno tehtnico. Natančna tehtnica zazvoni in iz nje je slišati glas: „Prosim, le ena oseba istočasno.“ O n V E S T I J A SOBOTA, 20. januarja: V Sovenski hiši ob 20 predavanje msgr. dr. Franc Šegule, postulatorja za Slomškovo beatifikacijo. Predavanje o postopku Slomškove beatifikacije bo združeno s skioptičnimi slikami. V Slovenskem domu v Carapachayu ob 20. veseloigra „Tri sestre“. NEDELJA, 28. januarja: Na Pristavi družabna prireditev Duhovnega življenja ob 40-letnici revije. PONEDELJEK, 29. januarja: ESLOVENA UBRE Editor responsable: Miloš Stare Director: Tone Mizerit Redacción y Administración: Ramón Falcón 4158, Buenos Aires T. E. 69-9503 Argentina Uredniški odbor; Miloš Stare, Pavel Fajdiga, dr. Tine Debeljak, Slavimir Batagelj in Tone Mizerit Slovenci iz Venezuele na romanja v La Victoria JAVNI NOTAR FRANCISCO RAUL CASCANTE Escribano Público Cangallo 1642 Buenos Aires Pta. baja, ofic. 2 T.E. 35-8827 aaaaaaaaaaaaa■*BB■BB■B^lBBBBBB■»■■BB■B■■■■■■■■■■■■»■■■■■■■■■■■ll■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■, £ POČITNIŠKA KOLONIJA za osnovnošolsko mladino na kinti „Sloga“ od 29. januarja do 3. marca 1973 od 8.30 do 13 Prevoz je preskrbljen za ¡San Justo, Ramos Mejio in Moron z ¡omnibusom. Vsak otrok, ki bo uporabljal skupni prevoz, mora doplačati še 3.000 pesov za vseh 5 tednov kolonije. za enega otroka.... 7.000 iste družine za dva otroka .... 13.000 iste družina za tri otroke .... 17.000 iste družine za štiri otroke .. 19.000 iste družina Vpisovanje sprejemajo za San Martin: gdč. Pavla Petelin, telefon 750-1978 Ramos Mejia: ga. Alenka Poznič ga. Lenča Malovrh, telefon 651-7912 Moron: ga. Marjana Batagelj San Justo: g. Franc Zupanc, telefon 651-0750 Poleg drugih aktivnosti bo tudi tečaj za plavalce in neplavalce ZEDINJENA SLOVENIJA Vodstvo Vaditeljskih tečajev ■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■b"11" VELIKA IZR5RA NAJBOLJŠEGA POHIŠTVA MUEBLES Pffidružntee CARLOS SPEGAZZIN1 <2i'—~ Avda. 25 de Mayo 136 g?' SAN JUSTO Almafuerte 3230 Pričetek počitniške kolonije za osnovnošolsko mladino na kinti Sloga. \ Correo Argentino Centra! |B) FRANQUEO PAGADO Concesión N° 5775 Otroci otroške kolonije iz Córdob1 bodo prispeli na postajo Retiro z vlakom Serranoche v petek, 12. ¡t. m., ob 11 dopoldne. TARIFA REDUCIDA Concesión N* 3824 Registro Nacional de la Propiedad Intelectual N« 1.149.713 Ruta 205 Frente Estación EZEIZA T. E. 295 - 1197 LUKA MILHARČIČ Električni aparati Izključni zastopnik: Hitachi — National — Crown — Ranser — Panoramic Aurora Saccol Columbia— Westinghouse’ — Godečo — Tonomac — Gamuza — Olivetti — Kenia — Champion — Marshall. UNIV. PROF. DR. JUAN BLAZNIK Zahtevajte določitev ure na telefonu 49-5855 C. Jose E. Uriburu 285, Cap. Fed specialist za ortopedijo in travmatologijo Ordinira y torek, četrtek in soboto od 17 do 20 Naročnina Svob. Slovenije za leto 19/3 za Argentino $ 75.— (7.500.—) — Pri pošiljanju po pošti $ 78.— (7.800.—). ZDA in Kanada 13 USA dol'.; za Evropo pa 15 USA dol. za pošiljanje z avi-onsko pošto. Evropa, ZDA in Kanada za pošiljanje z navadno pošto 9 USA dol. Talleres Gráficos Vilko S.R.L., Estados Unidos 425, Buenos Aires. T. E. 33-7213 PORAVNAJTE ZAOSTALO NAROČNINO! j PROSVETNI VEČER DRUŠTVA „ZEDINJENA SLOVENIJA« : v soboto, 20. januarja, ob 20 v Slovanski hiši : : NA SPOREDU: 5 a ■ • skioptične slike o škofu Antonu Martinu Slomšku; • in razgovor z msgr. dr. Frančkom Šegulom, postulatorjem za • Slomškovo zadevo, o delu za Slomškovo beatifikacijio. | • Ob 19 bo msgr. dr. F. Šegula v kapeli daroval sv. mašo, med ka- ; tero bomo prosili, da bi ¡bil škof Slomšek kmalu proglašen blaženim. ....................................................■ i bbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbb ■ - ■ ■ ■ ■ ■ j Slovenski dom Carapachay - Dramatski odsek [ m m ■ ■ bo predstavil v soboto, 20. januarja 1973, ob 20 Veseloigro ■ B B B TRI SESTRE Í Lepo vabljeni! Pridite, ne bo vam žal! Duhovniško združenje ¡Sv. Petra vabi za mesec februar in marec s posebnim povabilom msgr. Nolasca, generalnega vikarja buenosaireške nadškofije, vse Slovence v lastni Hotel ob jezera Masen reli - Bariloee Celodnevna oskrba (zajtrk, kosilo in večerja) z lastno kopalnico ....... $ 45.—- s skupno kopalnico ....... $ 40.— Otroci pod 6. letom starosti: z lastno kopalnico ....... $ 33.— is- skupno kopalnico ..... $ 29 Te cene imajo 10% poviška za zadružni fond. Stregla bodo slovenska dekleta. Vodstvo kuhinje bo v veščih rokah ge. Železnikarjeve. ¡Prijave na ul. Rodriguez Pena 846, 3. nadstr., Bs. Aires, T. E. 41-7184 Svoji k svojim! Pod enakimi pogoji Vam SLOGA plača večje obresti kot katera koli banka. In Vaš denar bo pomagal pri gospodarskem napredku slovenskega človeka v Argentini. Pomislite tudi na to, predno ¡se odločite za naložbo svojih prihrankov! Kreditna zadruga „S. L. O. G. A.« z o. z. Bartolomé Mitre 97 T. E. 658-6574 Ramos Mejia Uradne ure: ob torkih, četrtkih in sobotah od 16. do 20. ure Potujete «RIM — Italijo? Ne pozabite obiskati slovenskih hotelov. Motel BLED 00185 - ROMA tel. 777102-7579941 Via S. Croce in Gerusalemme, 40 in Hotel DANIELA 00185 - ROMA - Via Luzzatti, 31 tel. 750587 - 771051 Lastnik: VINKO LEVSTIK Zmogljivost 85 sob, 150 ležišč. Vse sobe ¡s privatno kopalnico, telefonom, radiofilodifuzijo, klimatskimi napravami. Nova slovenska restavracija. Osebje pretežno slovensko. Počutili se boste kot doma. — Dobrodošli!