gradivo in propagandne akcije. V letu 1990 je v muzeju steklo delo na zbiranju podatkov o mišljenju na ptujsko-ormoškem področju in pridobivanju eksponatov.
Andrej Brence
SLOVENSKI ETNOGRAFSKI MUZEJ
V letu 1990 se je zaradi prenovitvenih del zmanjšalo število razstav in tako smo se preusmerili k temeljnim muzejskim nalogam. Začela se je intenzivna obnova in sanacija Muzeja neevropskih kultur v Goričanah in obnova razstavnih prostorov SEM v Ljubljani.
SEM Je v letu 1990 pripravil naslednje razstave: Človek in čebela -Der mensch und die Biene, österreichische Museum für Volkskunde in Wien, v prirejeni obliki v SEM (prenos z Dunaja). Ob tem je izšel dvojezični katalog s 313 stranmi.
Razstava Rekonstrukcije slovenskih kmečkih noš po upodobitvah v Valvasorjevi Slavi je bila najprej v SEM, nato pa smo jo prenesli na Jesenice (Kosova graščina) in na Grad Bogenšperk. Izšel je tudi katalog s 23 stranmi.
Kam so vsi pastirji šli v SEM; prenos razstave v Goriški muzej v Novi Gorici in na Etnološki oddelek Pokrajinskega muzeja v Kopru. Ob razstavi sta izšla katalog, dolg 18 strani, in didaktična knjižica Oven, ovca, jagnje, napisana v slovenskem, hrvaškem In italijanskem jeziku.
Razstava Slovenci - zbiralci in raziskovalci kitajske kulture v galeriji v Goričanah.
Razstava Kultura Oceanije v galeriji v Goričanah. Postavili smo tudi manjše gostujoče razstave:
Razstavo Klekljanje čipke (zožen izbor obstoječe razstave) v Galeriji Avsenik v Begunjah. Ob razstavi je Izšla zloženka s krajšim besedilom v slovenskem in angleškem jeziku. Razstava je bila postavljena tudi v Cankarjevem domu v Ljubljani.
SEM je sodeloval pri razstavi o otroških igračkah v Mariboru in pri razstavi o božičnih jaslicah, ki so jo pripravili pri Kmečkem glasu. Veliko dela Je bilo posvečenega pripravam na razstavo o ljudskih glasbilih, ki bo postavljena leta 1991.
88
Kustosi so nadaljevali urejanje posameznih zbirk (inventar i zacija, reinventarizacija, fotodokumentacija).	1
Inventariziranih je bilo 656 fotografij in 661 negativov, 244 diapozitivov. 26 enot v hišnem arhivu, prepisana sta bila dva zvezka iz VI. Orlove ekipe - 143 enot. Enote so bile vložene tematsko in krajevno v arhiv terenskih zapisov. Inventariziranih Je bilo 26 zvezkov. Arhiv pod razno, inventariziranih je bilo sedem enot. Zunanjim strankam je dokumentacijski oddelek posredoval 122 fotopovečav in okoli 80 fotografij.
V letu 1990 smo pridobili okoli 18G predmetov, 15 pomembnih dokumentov, zbirko plakatov - volilnih oziroma političnih - več kot 500 kosov različnega materiala.
Inventariziranih je bilo okoli 196 predmetov. Izdelanih je bilo okoli 500 fotografij predmetov na terenu in v depoju ter približno 299 diapozitivov.
Pedagoško delo so kustosi opravljali s predavanji, z vodstvi po razstavah, mentorskim delom, s sodelovanjem pri pripravljanju razstav, s pisanjem člankov za dnevni in revialni tisk itd,
Tehnični oddelek je sodeloval pri postavitvi razstav, urejanju depojev, pri vzdrževalnih delih itd. Restavriral in konserviral je več 100 predmetov.
V tem času je potekalo tudi samostojno terensko delo in skupno terensko raziskovanje v Goriških Brdih (1.-7. S. 1990), in sicer v sodelovanju z Goriškim muzejem. Raziskovali smo ljudsko umetnost, nekatere sestavine kmečkega gospodarsLva, vinogradništvo, obrti, zbirali gradivo za nošo, ljudsko glasbo, notranjo opremo (kolonske hiše) itd. Zbranih je bilo tudi nekaj predmetov za muzej. Število zaposlenih v SEM se v letu 1990 ni spremenilo. Ob koncu leta sta odšla dolgoletna sodelavca: etnologinja Ljudmila Bras Je odšla v pokoj, muzejski kolektiv pa je zapustil Marjan Loboda. V mesecu decembru smo zaposlili, kustosa dokumentalista in kustosa pedagoga.
Kustosi SEM so se udeležili številnih posvetovanj, srečanj in strokovnih sestankov. Pri svojem delu sodelujejo tudi z drugimi muzeji in s strokovnjaki drugih strok.
Darinka Jankovič
TRŽIŠKI MUZEJ
Tržlškl muzej, ki deluje v okviru Zavoda za kulturo in izobraževanje {skupaj s knjižnico in Delavsko univerzo), je dobil kustosa-etnologa februarja 1990.1
Kar nekaj mesecev sem potrebovala za spoznanje specifičnosti muzejskega dela, vendar menim, da sem uspela.
Delo v našem muzeju je predvsem povezano s preraščanjem obstoječe čevljarske zbirke v Slovenski čevljarski muzej. Čevljarstvo že stoletja vpliva na naš način življenja, vedenja in mišljenja, zato je prav, da njegov razvoj v strnjeni obliki predstavimo občanom in strokovni javnosti. Po prvotni zamisli {brez etnologa) naj bi predstavili predvsem tehnične, tehnološke in modne dosežke naših prednikov.
Dodatni program smo sestavili s sodelovanjem prof. dr. Janeza Bogataja avgusta 1990.
Raziskovalno delo smo začeli z zbiranjem gradiva o obutvi nasploh in o slovenskem ljudskem obuvalu. Takoj se je pokazala potreba po natančni klasifikaciji in popisu obuval, ki jih hranijo drugi slovenski muzeji (zlasti Slovenski etnografski muzej in Pokrajinski muzej Maribor).
90