29. SEPTEMBER / KIMAVEC 2000, GLASILO OB^INE DESTRNIK, LETO V, [TEVILKA 8 (48)

SEPTEMBER
Ime je povzeto {e iz prvotnega rimskega koledarja, ko je bil ta mesec po vrsti {ele sedmi – “septem” namre~ v latin{~ini pomeni
sedem. Slovenska imena, ki so bila pri raznih avtorjih za ta mesec svoj ~as v rabi, so kaj pisana. Martin iz Loke govori o poberuhu,
o jeseniku (v pomenu jesenski mesec), pozneje pa se je pojavljalo ime maloma{nik, mihol{~ik, sadnik, sadni mesec, {entmihelski
m e s e c i n d r u g a , o b v e l j a l o p a j e i m e k i m a v e c . P r v o t n i p o m e n t e g a i m e n a { e n i p o v s e m r a z v o z l a n , e d e n n a j p o m e m b n e j { i h r a z i s k ovalcev slovenskih mese~evih imen Franc Miklo{i~ meni, da je to pa~ oznaka za mesec, ko `ivina, nadlegovana od obadov in muh,
nemirno kima sem ter tja. Ime kimavec za september (Kimoviz) najdemo `e tudi v najstarej{i ohranjeni slovenski pratiki iz l. 1741.
Poskus Bla`a Poto~nika, ki je v letu pratikarske pravde l. 1848 sku{al uvesti ime sadnik, se ni obnesel, ~eprav mu je sku{al pomag a t i d o v e l j a v e d r. G . P e ~ j a k k a r v t r e h i z d a j a h s v o j e s t o l e t n e p r a t i k e , o d p r v e l . 1 9 0 1 d o z a d n j e l . 1 9 1 0 .
Pripravila: Nata{a @i`ek

POPOTNICA
V OKTOBER
Kakr{no vreme Ur{ka (21.X.) prinese, tako se rada zima
obnese.
Vinotoka ~e zmrzuje, prosinca rado odjenjuje.
^e zgodaj listje z drevja pade, so njive rodovitne rade.
^e blizu debla list obleta, kaj dobro letino nam obeta.

29. in 30. septembra
2000 bo na Destrniku
potekalo 20 mednarodno
sre~anje ~lanov dru{tev
MLADI GASILEC. Ve~ o
sre~anju preberite v
prilogi ~asopisa Ob~an.

29. september 2000

Ob~an - 2

Poslanci so sprejeli zakon o zagotovitvi sredstev za odpravo posledic su{e,
neurja s to~o, plezanja tal in sluzenja morja

10,15 milijard tolarjev za ubla`itev {kode
Dr`avni zbor je s sprejemom zakona o{kodovancem, ki so predvsem
v kmetijstvu zaradi posledic su{e in hude vro~ine utrpeli
nenadomestljivo {kodo, zagotovil 10,15 milijard tolarjev. Sredstva bo
vlada zagotovila iz dr`avnega prora~una v letu 2000 in 2001. Tako bo
morala `e v leto{njem prora~unu zagotoviti 5,75 milijard tolarjev, v
letu 2001 pa {e preostali del. Za sanacijo {kode, ki jo je povzro~ila
su{a, mora vlada letos zagotoviti 4,6 milijarde tolarjev, 1 milijardo za
sanacijo plazov, 120 milijonov za sanacijo {kode, ki jo je povzro~ilo
neurje s to~o, ter 30 milijonov za sanacijo {kode, ki jo je povzro~ilo
sluzenje morja. Sredstva bodo razdelili prizadetim ob~inam na predlog dr`avne komisije za sanacijo. Za {kodo, ki je nastala zaradi su{e
do 30. junija 2000, bo vlada sredstva zagotovila najkasneje do 31.
oktobra, ostanek dr`avne pomo~i pa bo razdeljen po dokon~ni oceni
{kode. Glede na to,da bodo sredstva za odpravo {kode prejele
ob~ine, ki bodo denar o{kodovancem razdelile glede na ugotovljeno
{kodo, je zakon predvidel odgovornost `upana. @upan bo od{kodninsko odgovarjal, ~e sredstva ne bodo namensko uporabljena za
sanacijo {kode, nad katero bo bedela komisija za sanacijo.

Dodatne olaj{ave za o{kodovance
Zaradi naravnih nesre~, zaradi katerih so kmetje ostali skoraj brez
pridelkov, in zaradi katerih bodo posledice vidne{e v naslednjih letih,
je dr`avni zbor sprejel dopolnila, s katerimi so posegli na dav~no in
dohodkovno podro~je. Prva olaj{ava bo zni`anje zakupnine za odkupljena zemlji{~a. Sklad kmetijskih zemlji{~ in gozdov RS bo v letu
2000 na predlog prizadetih ob~in zni`al zakupnine za zakupljena
zemlji{~a sorazmerno ugotovljeni {kodi. Tako bodo pristojni organi,
ne glede na dolo~be zakonov, ki urejajo dav~ni postopek in postopek
za odmero dohodnine, odpisali sorazmerni del davka kmetom na
obmo~jih, prizadetih zaradi su{e, pod pogojem, da so zavezanci za
pla~ilo davkov na dohodke iz kmetijstva. Druga olaj{ava, ki je bodo
o{kodovani kmetje dele`ni zaradi su{e, je odpis sorazmernega dela
prispevkov pri pla~evanju prispevkov za zdravstveno, pokojninsko in
invalidsko zavarovanje glede na ugotovljeno {kodo. Ne glede na
odpis, bo o{kodovanim kmetom tekla pokojninska doba, saj se bo
odpisani del prispevkov po zakonu {tel kot pla~an.
Z interventnim zakonom je dr`avni zbor tako zagotovil sredstva za
delno nadomestitev izpada pridelkov in s tem dohodka ter
onemogo~il propad najbolj prizadetih kmetov in gospodarskih dru`b
za opravljanje kmetijske dejavnosti. Dejstvo je, da so naravne nesre~e

Izdajatelj: Ob~inski svet Ob~ine Destrnik
Uredni{tvo: Nata{a @i`ek, Slavica Kramberger in Milena Širec.
Glasilo prejemajo vsa gospodinjstva v Ob~ini Destrnik
brezpla~no.
Javno glasilo OB^AN - GLASILO OB^INE DESTRNIK je vpisano
v evidenco javnih glasil pod zaporedno {tevilko 1365.
Na podlagi Zakona o DDV sodi javno glasilo Ob~an med
proizvode, za katere se obra~unava DDV po stopnji 8 %.
Naslov uredni{tva: OB^AN, Vintarovci 50, 2253 Destrnik.
Telefon: 062/752-09-00
Telefaks: 062/752-09-02
E po{ta: casopis.obcan@siol.net
^asopis OB^AN izhaja v nakladi 850 izvodov
Prva {tevilka ~asopisa Ob~an je iz{la 25. julija 1996.
Odgovorna urednica: Nata{a @i`ek
Lektorica: Bojana Kolenko
Oblikovanje in tehni~no urejanje: Zmagoslav [alamun
Tisk: Tiskarna Grafis, Po`eg 4, Ra~e

dogodki, ki so posledica nenadzorovanih naravnih sil, in Slovenijo
mo~no ogro`ajo ter povzro~ajo poleg drugih posledic tudi veliko
materialno {kodo na premo`enju in okolju ter so lahko tudi pomembna ovira za razvoj. Kmetijstvo je najbolj izpostavljeno delovanju naravnih sil, zato bo morala dr`ava v prihodnje zagotoviti dodatna sredstva, s katerimi bodo kmetijske povr{ine lahko za{~itili pred naravnimi nesre~ami (za{~itne mre`e pred to~o, namakalni sistemi, nasipi in
poglabljanje re~nih strug itd). Interventni zakoni, kot je ta, namre~
niso dolgoro~na re{itev za na{e kmetijstvo.
Andreja Pihler

USPE[NO SMO
ORGANIZIRALI
1. TABOR
SDM DESTRNIK
Skupaj z organizacijama Socialdemokratske mladine Kidri~evo in
Ljutomer smo 14.,15. in 16. julija izpeljali tabor SDM pod naslovom:
Spoznajmo danes, re{imo jutri.
V idili~ni naravi ob farov{kem ribniku pri Slovenski Bistrici se nas je
zbralo okrog 60 mladih iz vse Slovenije. Pre`iveli smo tri nepozabne
dni. Prvo popoldne smo se ob postavljanju {otorov in pripravi ve~erje
hitro spoznali, kasneje pa smo ob `ivahnih tonih harmonike veselo
zaplesali in zapeli. Naslednji dan se je program nadaljeval s predstavitvijo odborov SDM Slovenije in z dru`abnimi igrami. Po kosilu
smo pripravili okrogle mize z naslovi: Lokalna samouprava, Mladi na
pode`elju ter Volilni sistem. Tabora so se udele`ili tudi poslanca g.
Franc Jerov{ek in g. Franc Puk{i~ ter dr`avni svetnik g. Milan Ozimi~.
Gostje so predstavili aktualno politi~no situacijo v DZ in DS.
Ve~er nam je polep{ala glasbena skupina City Band, saj je `ivahna
pevka Renata naredila res dobro zabavo.
Kljub zahtevni organizaciji tabora in slabi udele`bi mladih iz
Destrnika si `elimo, da bi tabor postal tradicionalen in tako bi lahko
skupaj razpravljali o problemih in aktualnih temah, ob katerih
velikokrat ugotavljamo, da nam manjka informiranosti.
Obenem vas mladi SDM vabimo, da se v ~im ve~jem {tevilu udele`ite
dr`avnozborskih volitev, ki bodo 15. oktobra 2000, saj lahko le tako
izrazite svojo voljo in le tako lahko skupaj dose`emo bolj{o prihodnost.
Slavica Kramberger in Tanja Puk{i~

... in {e gasilski posnetek

29. september 2000

Ob~an - 3

S spremembo zakona o vladi se poenostavlja postopek oblikovanja vlade

BISTVENO ZMANJŠANJE MINISTRSTEV
Vlada je pripravila zakon o vladi, ki predvideva
bistveno zmanj{anje ministrstev, ministrov in
dr`avnih sekretarjev. Po predlogu zakona bo
vlada skupaj s predsednikom vlade {tela najmanj deset in najve~ osemnajst ~lanov. [tevilo
ministrstev bi bilo odvisno od odlo~itve
predsednika vlade. Zakon predvidena sicer 15
temeljnih delovnih podro~ij izvr{ilne veje
oblasti, vendar pa daje mandatarju mo`nost, da
vsebinsko povezane resorje pove`e v eno ministrstvo. Npr. predsednik vlade bo lahko pod
eno ministrstvo povezal znanost ter {olstvo in
{port, prav tako tudi gospodarstvo ter malo
gospodarstvo in turizem zaradi vsebinsko
povezane problematike. Predlog pa je omejil
tudi neomejeno ustanavljanje ministrstev brez
resorja, in sicer je to {tevilo omejeno na dva.
Bistveno zmanj{anje resornih ministrstev bi
vladi omogo~ilo operativnej{e delovanje in
osredoto~enje na politi~na vpra{anja oziroma
sprejemanje odlo~itev.
Primerjalni pregled poka`e, da se {tevilo resorjev v evropskih dr`avah v najve~ primerih giblje
med 10 (Avstrija) in 15 (izjema je {vicarski
zvezni svet, ki {teje sedem ~lanov), v nekaterih
dr`avah pa ni zakonsko dolo~eno in se od
volitev do volitev spreminja.
Dr`avni sekretar - politi~ni funkcionar
Polo`aja dr`avnega sekretarja veljavna zakonodaja ne ureja natan~no oz. je njegov polo`aj
nejasen in nedore~en. Na eni strani je jasno, da
ni ~lan vlade, kar bi kazalo na to, da ga je {teti
za visokega dr`avnega uradnika. Po drugi strani
pa deloma sledi usodi vlade oz. posameznega

ministra, saj mora novemu ministru ponuditi
svoj odstop. To nejasnost predlog zakona
odpravlja, saj jasno dolo~a, da bo imel dr`avni
sekretar vlogo politi~nega funkcionarja, ki
pomaga predsedniku vlade ali resornemu ministru pri politi~nem vodenju ministrstva oziroma
vladne slu`be. Dr`avni sekretar ne bo vodil
operativnega dela v ministrstvu ali vladni slu`bi,
temve~ bodo to delo opravljali profesionalni
dr`avni uradniki, s ~imer bo zagotovljena ve~ja
strokovnost in kontinuiteta vodenja. Ta re{itev
je v prid jasnej{i lo~itvi med politiko in stroko v
izvr{ilni veji oblasti. To bistveno lo~evanje se bo
izkazalo kot pozitivno predvsem pri menjavi
oblasti, saj bodo profesionalni dr`avni uradniki
lahko nadaljevali z delom na strokovnih
podro~ja nemoteno, ne glede na to, kdo je na
oblasti. Sedaj se je dogajalo, da se je ob menjavi
oblasti menjalo tudi ve~ina dr`avnih sekretarjev, ki so vodili strokovna podro~jih ministrstva.
Novi dr`avni sekretarji so tako potrebovali kar
nekaj ~asa, da so se seznanili z resornimi
podro~ji in nadaljevali delo, ki so ga zapustili
prej{nji dr`avni sekretarji, kar nedvomno
{koduje normalnemu delovanju in stabilnosti
dr`ave.
Vsako ministrstvo naj bi imelo najve~ tri
dr`avne sekretarje.
Dr`avne sekretarje pozna npr. tudi francoska
ureditev, vendar s pomembno razliko, da so
~lani vlade.
Vloga predsednika vlade bo okrepljena

razre{evanju ministrov, pri odgovornosti ministrov predsedniku vlade in pri pravici predsednika, da daje ministrom obvezujo~a navodila.
Predsednik vlade bo imel mo`nost, da sam
razre{i ministra in imenuje novega, pri ~emer
lahko dr`avni zbor z nezaupnico ministru {e
vedno vpliva na personalno zasedbo vlade.
Postopek oblikovanja vlade je prilagojen predlo`eni ustavni spremembi, po kateri bi se vlada
izvoljena z enim glasovanje, torej kot celota.
Javnomnenjske raziskave potrjujejo
racionalizacijo javne uprave
Na nujne spremembe zakona, ki bi pove~al
u~inkovitost v dr`avni upravi, ne opozarjajo
samo strokovnjaki. Na predlo`ene spremembe
so se pozitivno odzvali tudi ankentiranci v telefonski raziskavi, ki je bila objavljena v Delu, 2.
septembra. Na vpra{anje o koristnosti vladnega
predloga zakona, po katerem naj bi se
zmanj{alo {tevilo ministrstev, ministrov in
dr`avnih sekretarjev je 70,7% anketirancev
odgovorilo pritrdilno, odklonilno pa le 8%. Prav
tako je 68% anketirancev mnenja, da bi tak{en
predlog zakona pocenil dr`avo, 12,9% pa jih je
bilo druga~nega mnenja. Na podlagi te ankete
pa je razvidno {e eno pere~e podro~je - slaba
u~inkovitost dr`avne uprave.
Prvi korak je storjen. S sprejemom tega zakona
bo racionaliziran vrh dr`avne uprave, ki bo
moral poskrbeti za celotno racionalizacijo in
fleksibilnost celotne dr`avne javne uprave.

Po predlogu se bo okrepila vloga predsednika
vlade, kar se ka`e pri imenovanju in

Andreja Pihler

ODPRLA SO SE VRATA ZA NAJMLAJ[E
V nedeljo, 12. septembra, je na
dvori{~u O[ Destrnik potekala
otvoritev vrtca s kulturnim programom. Otvoritev vrtca v na{em
kraju je pomembna pridobitev za
star{e, posebej pa za na{e najmlja{e. Vrtec na Destrniku deluje v
okviru JVIZ Destrnik – Trnovska
vas – Vitomarci in ima cca 210 m2
skupne povr{ine. Investicija
izgradnje vrtca je ovrednotena na

okoli 35 mio tolarjev.
Po nagovoru ravnatelja in `upana
je spregovorila tudi dr`avna sekretarka na ministrstvu za {olstvo in
{port ga. Angelca Likovi~.
Poudarila je, da je razen osnovnega izobra`evanja zelo pomembna
tudi vzgoja, ki pa je v prvi vrsti
odvisna od star{ev, saj oblikujejo
njene temelje. U~itelji lahko te
temelje samo nadgrajujejo in s svo-

Slovesnosti se je udele`ila sekretarka na Ministrstvu za {olstvo in
{port, ga. Angelca Likovi~.

jim vedenjskim vzorcem ka`ejo
u~encem pravo pot. Spregovorila
je tudi o uvedbi devetletke v na{e
{ole. Devetletkam daje vzpodbudo, vendar `eli, da jih u~itelji opozorijo na pomanjkljivosti in
napake, ki so povezane z uvajanjem devetletke v osnovne {ole.
@upan je ob tej prilo`nosti ravnatelju slavnostno izro~il uporabno dovoljenje.
Po otvoritvenem programu so
vrvico pred vhodom v vrtec pre-

rezali ravnatelj, dr`avna sekretarka
in `upan.
Ga. Likovi~ je bila navdu{ena nad
novourejenimi prostori destrni{kega vrtca, njegovega ogleda pa
so bili najbolj veseli najmlaj{i.
Igralnica z igralnim koti~kom , ki
ga je izdelal doma~in Branko
Horvat, je navdu{ila tako otroke
kot odrasle, saj je res nekaj posebnega.
Tekst in foto: Nata{a @i`ek

29. september 2000

Ob~an - 4

Z dodatnimi sredstvi do ve~je razvitosti
na podro~ju Haloz, Dravskega in
Ptujskega polja ter Slovenskih goric
Skupina poslancev - Franc Puk{i~, Miroslav
Luci, dr. med., Jo`e Jerov{ek itd. - iz vrst SDS, so
v zakonodajno proceduro vlo`ili Predlog
zakona o zagotavljanju sredstev za spodbujanje
skladnega regionalnega razvoja na obmo~ju s
posebnimi razvojnimi problemi na podro~ju
Haloz, Dravskega in Ptujskega polja ter
Slovenskih Goric. Predlog zakona predvideva
6.750 milijonov tolarjev dodatnih sredstev iz
dr`avnega prora~una RS v obdobju od 2001 2006 za izvajanje razvojnega programa. Prav
tako bodo morale lokalne skupnosti za vsak
program, ki bo dele`en razvojnih spodbud,
zagotoviti najmanj 25 % potrebnih sredstev iz
lastnih virov.

Regionalna razvojna agencija bo imela v rokah {karje in
platno
Za razporeditev sredstev bo skrbela regionalna
razvojna agencija na podlagi operativnega
plana, ki bo vseboval izvedbo programa z
oceno potrebnih sredstev. Regionalna razvojna
agencija bo morala tudi pripravljati programe za
pridobitev sredstev za regionalni razvoj iz mednarodnih virov, predvsem iz programa Phare,
IPSA, SAPARD itd. To bo zelo pomembna vloga
te agencije, sa imaj Slovenija (kot bodo~a ~lani-

ca EZ) veliko mo`nosti za pridobitev teh
sredstev. Te dni so bila na EZ `e odobrena sredstva za regionalni razvoj in sicer v vi{ini 45 milijonov eurov.

Cilj zakona je odpiranje novih
delovnih mest in vzpostavitev
razvojne infrastrukture
Sredstva se bodo namensko upravljala v okviru
operativnega plana za vzpostavljanje razvojne
infrastrukture, za pospe{itev podjetni{kih vlaganj in prestrukturiranje gospodarstva, v
re{evanje problematike okolja, s poudarkov na
vodnih virih, ter usposabljanje in razvoj kadrov.
S temi sredstvi se bodo v navedenem obmo~ju
pospe{eno zmanj{ale razlike v razvitosti
obmo~ja glede na povpre~je dr`ave, s tempase
bo dvignila splo{na raven razvitosti. Prav tako se
bo pospe{eno odpravljala visoka brezposelnost.
Franc Puk{i~: “ Zakon je vlo`en zaradi
re{evanja problematike, ki je nastala zaradi
izgube velikega {tevila delovnih mest in
o{kodovanja dru`benega premo`enja predvsem na [tajerskem podro~ju (primer TAM).
Zato je obmo~je postalo podro~je s posebnimi
razvojnimi problemi. ^e `elimo zmanj{ati brezposelnost in jo primerjati s povpre~jem v dr`avi,

bo treba odpreti 1800-2000 delovnih mest.
Investicije v nova delovna mesta bodo stale
okrog 26 milijard tolarjev, investicije v javno
infrastrukturo 4.5 milijarde, v gospodarsko infrastrukturo pa pribli`no 1.5 milijarde tolarjev.
S pomo~jo zakona bi tako iz dr`avnega kot iz
lokalnega prora~una zagotovili okrog 30 %
potrebnih investicijskih sredstev, kar je pogoj,
da ostalih 70 % pridobimo iz mednarodnih programov.”
Miroslav Luci: “Smiselno je poudariti, da
Haloze in Slovenske gorice predstavljajo velik
razvojni izziv, saj gre za obmo~ja, ki so bogata z
naravno in kulturno dedi{~ino. Z vidika Zakona
o spodbujanju skladnega regionalnega razvoja
vidimo najve~jo mo`nost za pospe{en razvoj na
podro~ju Haloz in Slovenskih goric. S tem
zakonom bo mo`no hitro nadoknaditi
zaostanke predvsem na infrastrukturnih investicijah, ki so predpogoj za pospe{evanje gospodarske rasti in odpiranje kakovostnih delovnih
mest. Skratka, z zakonom, ki ga vlagamo,
`elimo zagotoviti vzporedni razvoj, saj bo le na
ta na~in to okolje zanimivo za doma~e in tuje
investitorje.”
Pripravila: Andreja Pihler

PRVI PIKNIK VA[^ANOV
va{~anov Gomilc.
Seveda smo se dobili tudi naslednji dan, torej v nedeljo,
20.08.2000, saj je g. Branko
Zelenko za nas pripravil prijetno
presene~enje, ki pa je `al odpadlo zaradi premo~nega vetra.
Seveda smo se malo poveselili ter
od{li v upanju, da piknik postane
tradicionalen vsako leto v avgustu.
Izkoristil bi prilo`nost in omenil,
da smo va{~ani Gomilc na ~elu s
predsednikom VO v zadnjih

nekaj letih izpeljali kar nekaj
delovnih akcij. Pred nekaj leti
smo
napeljali
vodovodno
omre`je ter telefonske priklju~ke.
Pred {tirimi leti smo asfaltirali kar
nekaj metrov cest po vasi. Redno
se dobimo na delovnih akcijah
oz. rabotah. Na koncu bi se zahvalili vsem, ki ste na kakr{enkoli
na~in pomagali, da smo lahko
izpeljali vse akcije do sedaj.
VO Gomilci
Tekst in foto: Ivan Flaj{man

Utrinek iz piknika
Va{~ani Gomilc smo se na pobudo predsednika VO Gomilci
zbrali v soboto, 19.08.2000, na
prvem pikniku va{~anov pri
predsedniku VO in pod`upanu
Ob~ine Destrnik g. Branku
Zelenku.
Prijeten son~en dan je privabil
skorajda vse va{~ane Gomilc, saj
se niso mogli upreti prijetni
zabavi, ki je trajala pozno v no~.
Prijetno je omeniti, da se je zbralo
okrog 40 va{~anov Gomilc, od
najmlaj{ih pa do tistih starej{ih. Za

hrano in pija~o je bilo poskrbljeno, saj so se mize kar “trle” od
te`e raznovrstnih dobrot, h katerim se je prilegla dobra doma~a
kapljica. V ve~ernih urah je postalo najbolj veselo, saj se je pelo in
veselilo vse do jutranjih ur.
Prijetno smo bili presene~eni nad
obiskom `upana g. Franca
Puk{i~a in smo tudi nazdravili z
vinom, ki ga je prinesel s seboj.
Izmenjali smo nekaj besed in se
dogovorili, da se naslednje leto
ponovno sre~amo na pikniku

Še posnetek za spomin na leto{nji prvi piknik va{~anov Gomilc.

29. september 2000

Ob~an - 5

Leto V, {tevilka 7

29. septembra 2000
VSEBINA

1. RAZPIS
ZA DODELITEV SREDSTEV ZA INTERVENCIJE OHRANJANJA
RAZVOJA KMETIJSTVA V OB^INI DESTRNIK ZA LETO 2000

1.
Ob~ina Destrnik objavlja na podlagi 15. ~lena
Statuta Ob~ine Destrnik ter sklepa
Ob~inskega sveta ob~ine Destrnik, z dne,
18.09.2000 naslednji

RAZPIS
ZA DODELITEV SREDSTEV ZA INTERVENCIJE OHRANJANJA RAZVOJA
KMETIJSTVA V OB^INI DESTRNIK
ZA LETO 2000

SPLO[NI POGOJI
I.
Za dodelitev sredstev lahko zaprosijo pravne
in fizi~ne osebe-dr`avljani RS, ki se ukvarjajo
s proizvodnjo hrane in imajo stalno prebivali{~e in sede` v ob~ini Destrnik, ter bodo
sredstva investirali v ob~ini Destrnik.
II.
Navodila in informacije v zvezi z razpisom
dobijo prosilci na Ob~ini Destrnik, telefon
02/752-0900. Interesenti v sprejemni pisarni
Ob~ine Destrnik dvignejo ustrezen obrazec,
ki ga izpolnijo in dopolnijo s prilogami in v
roku (do 15.11.2000) oddajo v zape~ateni
ovojnici, na kateri je naslov vlagatelja in
namen, za katerega je namenjena (razpis
govedoreja-pra{i~ereja 2000).

III.
Zahtevek za dodelitev sredstev za finan~ne
intervencije po tem razpisu naslovijo vlagatelji na naslov: Ob~ina Destrnik, Vintarovci
50, 2253 Destrnik s pripisom RAZPIS GOVEDOREJA – PRA[I^EREJA 2000.
Vlagatelj s svojim podpisom jam~i za pravilnost v zahtevku navedenih podatkov.
Obravnavane bodo samo popolne vloge.
Prepozno dospelih vlog ne bomo obravnavali.

VSEBINA RAZPISA
Razpisana sredstva za ohranjanje in razvoj
kmetijstva v ob~ini Destrnik se zagotovijo v
prora~unu Ob~ine Destrnik za leto 2000, v
obliki sofinanciranja, regresov in premij v
vi{ini 1.600.000,00 SIT.

NAMEN IN POGOJI ZA
PRIDOBITEV SREDSTEV
@IVINOREJA
Govedoreja
Osemenjevanje:
NAMEN UKREPA:
Izbolj{anje genetskega potenciala goveda s
semenom kvalitetnih bikov. Vi{ina regresa
zna{a 1.000,00 SIT za vsako prvo osemenitev.

predlo`ijo popolno dokumentacijo na osnovi
pripustnih listov za krave, v ~asu od
01.11.1999 do 31.10.2000.
Pra{i~ereja
Nakup plemenskih `ivali:
NAMEN UKREPA: nabava kvalitetnih plemenskih `ivali zaradi {iritve pra{i~ereje in
izbolj{anje proizvodnosti mesnatih pasem
pra{i~ev. Znesek regresa je 7.000,00 SIT za
kupljeno plemensko svinjo in 11.000,00 SIT
za plemenskega merjasca.

POGOJI:
da gre za pove~anje ~rede plemenske `ivali
da gre za obnovo stale`a zaradi izlo~anja
`ivali iz reprodukcije, pri ~emer {tevilo regresiranih `ivali ne sme presegati obstoje~ega
stale`a
zahtevek vlaga prosilec na podlagi ustrezne
dokumentacije za ~as od 01.11.1999 do
31.10.2000.
V kolikor bo skupna vi{ina zapro{enih sredstev ve~ja od razpolo`ljivih, bo sorazmerno
zmanj{an dele` subvencije za posamezne
namene.
[tev.: 032-01/4K-00-01
Datum: 18. 9. 2000
@upan ob~ine Destrnik:
Franc PUK[I^ s.r.

POGOJ: zahtevke vlagajo posamezniki, ki

AKTIVNE PRIPRAVE
V torek, 12. septembra.2000, so se sestali predstavniki GZ Slovenije,
odgovorni urednik revije Gasilec, predstavniki GZ Destrnik, ravnatelj
O[, predsednik sveta Podravske regije in predstavniki gasilskih
dru{tev na 2. sestanku za izvedbo 20. dr`avnega sre~anja ~lanov
dru{tev Mladi gasilec, na temo: Sre~ujemo se `e dve desetletji. O[
Destrnik bo gostiteljica tega sre~anja, na katerem se bo zbralo okoli
30 ekip – okrog 200 mladih
gasilcev in mentorjev. Mladi
gasilci se bodo pomerili v
teoreti~nem in prakti~nem
delu tekmovanja, ustvarjali
bodo v razli~nih delavnicah,
izdelke pa predstavili na
razstavi, ob vsem pa se bodo
veliko zabavali.
Foto: Nata{a @i`ek

Nata{a @i`ek

O poteku sre~anja smo spregovorili na OŠ Destrnik

Ob~an - 6

VOLITVE 2000

Va{ poslanec in ponovni kandidat se Vam najprej zahvaljujem
za opravljeno delo, ki ste ga opravili v dr`avnem zboru s tem,
da ste mi dali Va{ glas.
Verjamem, da se ni treba posebej predstavljati, saj ste lahko
moje delo (kot predsednika preiskovalne komisije t.i.
“Puk{i~eve komisije”) spremljali preko televizije in ~asopisov,
kjer so mene in moje delo velikokrat posku{ali prikazati kot
nepotrebno. Kljub temu pa smo dosegli vsaj to, da o nepravilnostih javno govorimo. Sodeloval sem tudi pri oblikovanju
predlogov ve~ih zakonov, med njimi tudi:
- spremembe Zakona o dohodnini,
- spremembe Zakona o financiranju ob~in,
- Zakona o dodatnem sofinanciranju izgradnje osnovnih {ol,
- ustavne prito`be na 14. ~len Spremembe zakona o financiranju ob~in,
- predlagateljske pobude za ustanovitev novih ob~in,
- Zakona za dodatna sredstva za razvoj na podro~ju
Slovenskih goric, Haloz in Ptujsko – Dravskega polja.

29. september 2000

Vlo`eni pomembnej{i amandmaji:
- ukinitev regresa za tiste, ki prejemajo pokojnino nad 130.000
tolarjev (v letu 1997),
- investicijska sredstva za ptujsko gimnazijo in za
osnovno{olstvo,
- sredstva za infrastrukturo na demografsko ogro`enih
obmo~jih,
- 10 % dele` od dobi~ka pravnih oseb, ki prirejajo posebne
igre na sre~o, skladu za regionalni razvoj in ohranjanje poseljenosti slovenskega pode`elja
- denarna kazen do 500.000 tolarjev za odgovorne osebe v
ministrstvu,
- pove~anje postavke za ureditev cest skozi naselja,
- ureditev nadomestila do`ivljenjskih mese~nih rent za
kme~ke upokojence, ki so bili prisilno mobilizirani,
- izbolj{anje pogojev v jamstvenem skladu v primeru brezposelnosti.

V tem mandatu sem aktivno sodeloval v razpravah pri obravnavah posameznih zakonov, dajal pripombe in amandmaje ter
s tem dosegel, da so Slovenskega gorice, Haloze, PtujskoDravsko polje in prebivalci na tem obmo~ju v dr`avnem zboru
in dr`avi kon~no dobili del tistega, kar je za velika mesta in
osrednjo Slovenijo vsakdanje.

^as je za Slovenijo,
predvsem za nas.

Va{ poslanec in ponovni
kandidat za poslanca v Dr`avnem zboru RS
Franc Puk{i~, univ. dipl. in`.

29. september 2000

VOLITVE 2000

Ob~an - 7

SPO[TOVANI PRIJATELJI, NAJ VELJA BESEDA
Spet smo v ~asu, ko
imamo mo`nost in
prilo`nost spremeniti
stvari na bolje – pred
nami so dr`avnozborske
volitve 2000.
Sam sem `e skoraj obupal
nad
vsemi
politi~nimi strankami in
vsemi
predsedniki
strank, ki so nam vedno
samo
obljubljali
in
obljubljali.
Verjetno je tudi ve~ina
vas vse skupaj skoraj
nekam poslala – na
`alost
je
to
najprimernej{i izraz za vse,
kar se dogaja v Sloveniji.
Tak{ne Slovenije si leta
1990 gotovo nismo
`eleli.
Vse preve~ je tistih, ki so
pri “kopajah” ~ez no~
“postali” bogata{i –
seveda na ra~un vseh nas!! Najve~ja `alost pa je v tem, da nam
zdaj, pred volitvami, veliko teh spet obljublja raj v Sloveniji mogo~e bo res,a ne za nas, navadne smrtnike!!
Vsem tistim, ki ste razo~arani nad katastrofalnim stanjem na

vseh podro~jih v na{i ljubi domovini, sporo~am, da je {e nekaj
upanja za na{e kmete, delavce in po{tene ljudi.
Predsednik vlade dr. Andrej Bajuk je, ko je videl, kako hudo
je zabredla ve~ina strank, ustanovil novo stranko, stranko v
kateri bo PO[TENOST na prvem mestu.
NOVA SLOVENIJA Kr{~ansko ljudska stranka je stranka, v
kateri bo beseda nekaj veljala.
Sam osebno in tudi kot `upan Ob~ine Sv. Andra` v Slovenskih
goricah vidim v tej stranki tisto upanje, ki {e obstaja za na{o
domovino, zato sem se odlo~il vstopiti v stranko NOVA
SLOVENIJA Kr{~ansko ljudska stranka.
Kot kandidat NOVE SLOVENIJE na teh dr`avnozborskih volitvah 2000 Vam polagam na srce, da dobro premislite, komu
boste zaupali svoj glas.

^e ho~ete spremembe v na{i domovini,
obkro`ite po{tene in nove kandidate.
Vas pozdravlja,
Va{ kandidat in `upanSv. Andra`
FRANCI KREP[A

Rojena sem leta 1942 kot h~i
kme~kih star{ev. Sem vdova in
`ivim s sinom v Trnovski vasi. Po
poklicu sem univ. dipl. psihologinja (upokojena). Delovne
in `ivljenjske izku{nje sem si
nabirala z zaposlitvijo na
podro~ju socialnega varstva, tako
da so mi problemi vseh generacij
ljudi znani. Dolga leta sem bila
aktivna pri razvoju kraja, sedaj pa
sem ~lanica ob~inskega sveta in sodnica porotnica na okro`nem sodi{~u.
DeSUS ves ~as po~asi, a vztrajno, pridobiva ~edalje {ir{o podporo somi{ljenikov in
volivcev, posebej zato, ker ne izpostavlja le problematike starej{ega dela dr`avljanov, ampak jo obravnava v sklopu celovite dru`be. Tudi jaz sem za skladen razvoj
Slovenije. To pomeni, da se bom borila za ustvarjanje ~imbolj{ih pogojev za razvoj
gospodarstva, kmetijstva in turizma ter za ve~je mo`nosti zaposlovanja. Razvoj
pode`elja mora biti hitrej{i, ve~ moramo storiti za ~isto in zdravo okolje. Zavedam se, da brez trdne materialne osnove ne
moremo zagotoviti enakih mo`nosti za pred{olsko varstvo, kakovostnega in za vso mladino enako dostopnega izobra`evanja, kulturne rasti, kvalitetnega in za vse ljudi dostopnega zdravstvenega varstva (sem proti podra`itvam prostovoljnega
zdravstvenega zavarovanja, zdravil in zdravstvenih storitev). Moje poslansko delo bo poleg zagotavljanja pravic upokojencev
in invalidov ter ohranjanja njihovega `ivljenjskega standarda (sem proti ni`anju realnih pokojnin) posve~eno predvsem dolgoro~nim gospodarskim na~rtom ter strategiji pravi~nega socialnega in kulturnega razvoja Slovenije. Pri delu bom uporabila
svoje znanje, izku{nje in energijo, ker mi ni vseeno, kako bodo v prihodnje `iveli starej{i, na{i otroci in vnuki.

VRNIMO NASMEH NA OBRAZE LJUDI
MARIJA KOVA^I^

Ob~an - 8

VOLITVE 2000

29. september 2000

Spo{tovane volivke
in volivci!
Sem Dragica To{ - Majcen in se predstavljam
kot kandidatka

LDS za dr`avnozborske volitve 2000!
Kandidiram v 9. volilnem okraju, ki zajema:
M^ Rogoznica, M^ Grajena ter ob~ine Destrnik, Trnovska vas, Vitomarci, Jur{inci, Dornava, Gori{nica in Markovci.
Prihajam iz ob~ine Jur{inci. Rojena sem 1969 leta, poro~ena, mamica.
Po izobrazbi sem univerzitetna diplomirana in`enirka agronomije, zaposlena pa sem na upravni enoti v Ptuju, na oddelku za
kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, kot sem tudi svetnica v ob~inskem svetu ob~ine Jur{inci.
Sem nova generacija LDS, nisem obremenjena s preteklostjo in sem bolj naklonjena bodo~nosti – bodo~nost je tisto, v kar verujem in zaupam. Prizadevala si bom, da nam prinese ~im ve~ lepega, na vseh podro~jih in vsem generacijam.
Verjamem v Slovenijo. Imamo lastno stabilno dr`avo, ki jo znamo, ho~emo in moramo {e naprej skupaj graditi. Kljub temu, da
smo majhna dr`ava, trdno ohranjamo svoj jezik in kulturo.
Verjamem v vse slovenske dr`avljane, v njihovo ustvarjalnost in voljo, da ustvarjamo in gradimo prijazno in varno dr`avo po
meri ~loveka.

Prizadevala si bom, da postane Slovenija {e bolj{a:
1. Z bolj inovativnim in u~inkovitim gospodarskim razvojem,
2. S skladnej{im regionalnim razvojem – razvojem Ptujskega polja in Slovenskih goric, razvojem pode`elja in s tem izbolj{anjem
razmer za kmetijstvo na tem podro~ju,
3. Z izbolj{anjem znanja, ter z zagotavljanjem bolj{ih mo`nosti pri pridobivanju le-tega,
4. Z dobrim zdravstvenim varstvom, ki sodi med temelje socialne varnosti in politi~ne stabilnosti,
5. z zmanj{anjem brezposelnosti,
6. s sodobnej{o izgradnjo socialne dr`ave in z njo tudi prilagoditvijo novi svetovni ekonomiji.

Vem, da zaslu`imo in
zmoremo najbolj{e.
Slovenija naj postane de`ela trdnih vrednot
ustvarjalne dru`be.
Ne `elim, da v novem tiso~letju gradimo prihodnost na spletkah, preteklih zamerah,
temve~, da naredimo korak k skupni odgovornosti za razvoj na{e de`ele.
Ne `elim obljubljati nemogo~ega, svojo kandidaturo sprejemam odgovorno in vse to
vam ponujam kot dober razlog, da me na
volitvah podprete kot kandidatko za
poslanko.
@e danes vam obljubljam, da bom
upo{tevala vse sugestije, saj `elim
Slovenijo po meri vseh, Slovenijo,
katere prihodnost bo trdna za nas vse,
predvsem pa za na{e otroke!

Pozivam vas, da z mano sodelujete pri oblikovanju na{ega
lep{ega in bolj{ega jutri!

Hvala za zaupanje!
Dragica To{ - Majcen

29. september 2000

VOLITVE 2000

Ob~an - 9

NOVA ENERGIJA
Najprej pozorno poglej okoli sebe. Te kdo gleda? Naskrivaj {kili v tvoji smeri? Ne? Dobro. Lahko za~nemo s sporo~ilom. [e enkrat
se ozri naokoli. Poglej okrog sebe. Dobro poglej vsakega, ki je v tvoji bli`ini. Premeri njihove postave in prebodi njihove poglede.
Se je kdo skril? So vsi pre{teti? Torej. Koliko enakih ljudi vidi{ okoli sebe? Koliko sebi enakih vidi{ vsak dan na ulici? Dobro poglej.
No? Koliko je res enakih? Nobeden.
Ljudem je uspelo izmisliti si veliko neumnosti. Eni se re~e nestrpnost. Dela{ se, da so nekateri manj vredni. Zato, ker so invalidi,
neslovenci. Zato, ker imajo zelene lase. Zato, ker so druga~e spolno usmerjeni. Skratka zato, ker niso tak{ni, kot si ti. Potem se
dela{, kot da so zaradi svoje druga~nosti slab{i od tebe. Da je njihovo obna{anje ~udno. Da je njihov jezik zabit, njihova barva
sumljiva, da so njihove pesmi slabe. Da so grdi. In potem jih dr`i{ ob strani, ker se ti zdijo nevarni. In se dela{, da jih ne sli{i{. In
se dela{, da jih ne vidi{. In se dela{, da jih ne razume{. In potem se ti zme{a.
Na sre~o pa je tudi veliko lepih stvari. Ena je strpnost. Drugim pusti{, da so, kar so. Naj se obna{ajo, kakor se radi obna{ajo. Naj
verjamejo v tisto, v kar radi verjamejo. Naj poslu{ajo tisto, kar radi poslu{ajo. Naj pojejo tisto, kar radi pojejo. Drugi pustijo tebe,
da si, kar si in potem ti u`iva{ v tem, kar so. U`iva{ v njihovi druga~nosti. Oni u`ivajo v tem, kar si ti.U`ivate vsi. Svet je lep.
Miro ^eh je najmlaj{i kandidat ZLSD in ~lani njegovega volilnega {taba so v povpre~ju stari dvajset let. Z NOVO ENERGIJO smo
se odlo~ili, da bomo skupaj s tabo povedali na ves glas, da `elimo:
enotno turisti~no tr`enje Slovenskih goric,
postavitev namakalnih naprav,
sanacijo Ptujskega jezera,
dvig ekolo{ke zavesti v vaseh,
prost dostop in uporabo interneta za vse u~ence, dijake in {tudente,
subvencioniranje {ole v naravi in regresiranje prehrane {olajo~im se,
skraj{anje delovnega ~asa na 35 ur na teden,
socialno varnost in dostopno zdravstvo za vse.

@elimo `iveti v prijazni de`eli.
Prijazni za vse, prijazni za nas.
Z NOVO ENERGIJO.

Ob~an - 10

29. september 2000

VOLITVE 2000

ALOJZIJ KAU^I^,
roj.29.5.1951 v Ptuju,
o~e treh otrok,
dr`avni svetnik,
`upan Ob~ine Jur{inci.

Kot `upan ob~ine (`e drugi mandat) dobro poznam
potrebe na{ih ljudi, verjamem pa, da so tudi v va{i
ob~ini podobne. S trdim in vztrajnim delom `elim in
ho~em svoje izku{nje uveljavljati tudi v dr`avnem zboru,
kjer nastaja zakonodaja in je lahko vpliv nanjo najve~ji.
Ponosen sem na okolje, v katerem `ivim, ponosen na
na{e delovne ljudi, za katere sem pripravljen storiti vse,
da bi se njihov polo`aj izbolj{al, in da bi kon~no
dokon~ali denacionalizacijo in popravili krivice. Zadnji
~as je, da se izbolj{a polo`aj delavcev, da mladim zagotovimo varno prihodnost, vsem omogo~imo dostop do
Na leto{njih parlamentarnih volitvah sem kandidat SLS +
SKD Slovenske ljudske stranke. Za kandidaturo sem se

zdravstvenih storitev, da

ne zaostane razvoj {olstva,

otro{kega varstva, kulture in {porta.

odlo~il predvsem zato, da poskusim za Slovenske gorice
in Ptujsko polje postoriti {e kaj, kar bi vplivalo na razvoj
tega obmo~ja, ter bi zagotavljalo kvalitetnej{e `ivljenje

Moja hotenja so usmerjena v trdnost, zagotavljanje
varnosti, usmerjen sem v prihodnost in podpiram razvoj.

na{ih ljudi. Treba se bo zavzemati za ve~ ciljev, da bi
dosegli tak{no raven razvoja, kakr{no imajo v drugih
delih Slovenije.
Vsekakor je treba zagotoviti nemoten razvoj kmetijstva
in kakovostno predelavo hrane, ker pa konfiguracija terena ne dopu{~a, da bi imeli velike kmetije (razen nekaterih), bo treba ve~ini le - teh zagotoviti dopolnilne programe, da bi v te`kih gospodarskih pogojih ve~ina od
njih lahko pre`ivela sedaj in kasneje v Evropski uniji.
Hkrati je treba skrbeti za poseljenost pode`elja in za
skladni razvoj Slovenskih goric in Ptujskega polja.
Nikakor ne ka`e zanemarjati skrbi za kakovostno tur-

Spo{tovane ob~anke
in ob~ani ob~ine Destrnik ,
cenim in spo{tujem Va{a prizadevanja, ki so
vidna na vsakem koraku. Za Vas sem
pripravljen, ~e mi bo dano dose~i {e kaj ve~,
dose~i to, da bo Va{e `ivljenje la`je in lep{e
ter da bo Va{e trdo delo bolj cenjeno kot
sedaj.
V primeru, da mi boste zaupali Va{ glas, se Vam `e
vnaprej zahvaljujem, sicer se pa odlo~ite, kakor menite,
da je prav in za Vas najbolje.

isti~no ponudbo ter za razvoj drobnega gospodarstva, v
katerem bi na{lo zaposlitev ~im ve~ na{ih ljudi. Prav
tako je treba zagotavljati pogoje za nastajanje manj{ih
obratov v okolju, v katerem `ivimo, sicer bo stagnacija
razvoja vplivala na upadanje {tevila prebivalcev.

Kandidat za poslanca :
Alojz KAU^I^

29. september 2000

VOLITVE 2000

Ob~an - 11

29. september 2000

Ob~an - 12

ZA OBOGATITEV VAŠIH JEDILNIKOV
Pe~eno gibanico potresemo s sladkorjem v
prahu in jo razre`emo na 16 kosov.
Ponudimo {e toplo.
Legir: 2 rumenjaka zme{amo z 1 dl kisle
smetane.

FURMANSKA ALI KME^KA
GIBANICA
Orehov nadev: pripravimo ga kot makovega.
Skutni nadev: pripravimo ga enako kot za
{truklje.
Jabol~ni nadev: olupljena jabolka naribamo
na tanko, pridamo za~imbe ter malo vode,
sladkamo ter du{imo.
NASVET: Pri stari prekmurski gibanici je
spodnja plast testa debelej{a in iz krhkega
testa, preostale plasti pa iz vle~enega testa.

DOBER TEK!
Za Prekmurje in Prlekijo je zelo zna~ilna jed
oziroma sladica, gibanica, ki jo pripravljamo iz vle~enega, krhkega in kva{enega
testa.
V dana{nji prehrani ima gibanica
nepogre{ljivo vrednost, saj tekne tako
starej{im kot mladim.
Gibanica je stara, izvirna doma~a jed, ki jo
sku{amo danes po`iviti in izbolj{ati; splo{no
pa tudi v gostinstvu. Gibanic je veliko vrst in
tudi njihova starost je razli~na: glede na
nadev.

PREKMURSKA GIBANICA
Vle~eno testo: 30dag moke (mehke), sol, 2
`lici olja, 1,5-2 dl mla~ne vode, 1 jajce.
Testo: v skledo presejemo moko, solimo,
dodamo olje in jajce ter prilivamo vodo po
potrebi. Gnetemo iz teko~ega v gosto stanje.
Pregneteno testo damo po~ivat, {e prej ga
nama`emo z belim oljem, da se skorja ne
osu{i ter pokrijemo s folijo.
Nadev: 6 dag moke, 5 dag sladkorja, 10 dag
skute, 1 jajce, 1 dl kisle smetane, 8 dag rozin,
10 dag sladkorja, 10 dag orehov, cimet, 5 dag
sladkorja, 50 dag skute, 1 jajce, 1 dl kisle
smetane, 8 dag rozin, 10 dag sladkorja, 10
dag orehov, cimet, 5 dag sladkorja, 50 dag
jabolk, 4 dag sladkorja, cimet, 20 dag
ma{~obe za pokapanje, 4 dl kisle smetane.
Priprava: spo~ito testo na tanko razvle~emo,
ga napol osu{imo, nato ga razre`emo na krpe
v velikosti peka~a. Peka~ dobro nama`emo z
ma{~obo. Vanj damo plast testa, nanj potresemo makov nadev, ~ez polo`imo drugo krpo
testa. Prema`emo jo s skutnim nadevom in
pokrijemo s testeno krpo. To potresemo z
orehovim nadevom, pokapamo z ma{~obo in
pokrijemo s testom. Testo potresemo z
jabol~nim nadevom. Vsako plast nadeva {e
enkrat ponovimo. Nazadnje mora biti plast
testa. Gibanico prelijemo s kislo smetano in
pe~emo dobro uro.
Makov nadev: mak zmeljemo in ga
zme{amo s cimetom in sladkorjem.

HALO[KA GIBANICA
(kvasenica)
Testo: 30 dag moke, 3 jajca, sol, 2 dag kvasa.
Priprava testa: moko presejemo, naredimo
jamico, vanjo ubijemo jajca, solimo, dodamo
kvas in zamesimo testo, podobno
rezan~evemu. Testo naj po~iva pribli`no 30
minut.
Nadev: 70 dag skute, 3 jajca, 12 dag
ma{~obe, 10 dag rozin, 2 dl kisle smetane,
vanili.
Preliv: 2 dl smetane, 2 jajci.
Priprava: testo razvaljamo v obliko peka~a,
damo v peka~ in ga premastimo z raztopljeno
ma{~obo. Dodamo skuto, potresemo rozine,
sladkamo in za~inimo z vanilinom. Prelijemo
s kislo smetano in jajci. Robove zavihamo,
nama`emo z jajcem in spe~emo.
Gibanico posladkamo. V Halozah jo servirajo
brez sladkorja oz. sladkor servirajo posebej.

PRLE[KA GIBANICA
Testo: 30 dag mehke moke, 2 `lici olja, {~ep
soli, 1,5-2 dl mla~ne vode, 1 jajce.
Pripravimo vle~eno testo, kakor je opisano v
receptu za prekmursko gibanico.
Skutni nadev: 50 dag skute, 25 dag margarine, {~ep soli, 2 jajci, 10 dag rozin, 15 dag
sladkorja, malo kisle smetane, 1 `lico ruma, 2
vanilijeva sladkorja.
Priprava nadeva: v skledi penasto
ume{amo margarino, dodamo jajci, dobro
zme{amo, dodamo pretla~eno skuto, solimo,
dodamo rozine, sladkamo, za okus dodamo
`li~ko ruma, vanili in malo kisle smetane. Vse
dobro zme{amo.
Priprava: vzamemo okrogli peka~, ga
nama`emo z ma{~obo in ~ezenj razvle~emo
vle~eno testo. Plast testa, ki je v peka~u,
pokapamo z margarino in nanj prema`emo
malo nadeva. ^ez nadev pokrijemo drugo
plast testa, spet pokapamo z margarino in
prema`emo z nadevom, spet pokrijemo s
plastjo testa in ponovimo kot prvi~. Postopek
ponovimo {e enkrat. Nazadnje mora biti plast
testa. Testo prebodemo, da se med peko ne
dvigne, ter ~ezenj prelijemo legir. Pe~emo v
pe~ici pri 180 C, 25 minut.

Sestavine: potrebujemo kva{eno testo, ki ga
pripravimo iz 0,5 kg moke (pol ostre, pol
mehke), 3 dag kvasa, 2 jajc, 4 dag sladkorja, 5
dag margarine, 1,5 dl mla~nega mleka, soli,
limonine lupine, vanilija, 1 `li~ke ruma. Iz
sestavin pripravimo kva{eno testo po
obi~ajnem postopku.
Nadev: 50 dag skute, 2 jajci, 2 `lici sladkorja,
2 `lici rozin, 1 dl kisle smetane.
Priprava: kva{eno testo za gibanico razvaljamo 1 cm na debelo in ga damo v peka~, do
vrha dobro namazan z margarino. Nato testo v
peka~u nama`emo s stepenim jajcem. Nadev
prema`emo po peka~u. Na sredino lahko
damo malo orehov. Nadev razma`emo bolj na
grobo. Ko je poga~a na pol pe~ena, jo prelijemo z 1 dl kisle smetane in pe~emo do konca.
Pe~emo pri srednji temp. okrog 20 minut.
Toplo gibanico posladkamo in serviramo.

[TAJERSKA GIBANICA
Testo: 50 dag moke (pol mehke, pol ostre), 5
dag sladkorja, {~ep soli, 4 dag kvasa, 1 jajce,
1 `lica olja, 1,5-2 dl mla~nega mleka.
Vse sestavine damo v skledo ({e prej pristavimo kvas) in nato ugnetemo gladko kva{eno
testo. Testo damo v pomokano skledo, pokrijemo s krpo, da testo vzhaja .
Skutni nadev: 60 dag skute, 10 dag sladkorja, 1 vanili, 1 jajce, {~ep soli, 10 dag rozin, 1 dl
kisle smetane.
Nadev: skuto pretla~imo, dodamo kislo
smetano, rozine, jajce, sol, sladkor, vanili in
dobro preme{amo.
Priprava: testo, ki je vzhajalo zvrnemo na
pomokano desko in razvaljamo za 1 cm na
debelo. Damo ga na lopar, ob straneh naj ~ez
rob sega okrog 5 cm. Po sredini prema`emo
z nadevom, testo, ki sega ~ez rob, pa
zare`emo ob robovih. Robove oz. trakove
testa povle~emo do sredine. Posebej pripravimo kislo smetano in jajce, ga stepemo in
prema`emo po gibanici.
Gibanico pe~emo izklju~no v kru{ni pe~i oz.
na ognji{~u, pribli`no 20 minut.
Pe~eno gibanico prema`emo z raztopljeno
margarino in potresemo s sladkorjem v
prahu. Nare`emo jo na 8-10 kosov in ponudimo.
Recept za {tajersko gibanico sta prispevali ga.
Milika Zupani~ iz Jir{ovc in ga. Lizika Vajt iz
Doli~a, obe sta ~lanici TD Destrnik.
Ivan Flaj{man

Opravi~ujem se, ker mi za to {tevilko ni uspelo
zbrati nagrad in bo nagradno vpra{anje izpadlo.
@reb dopisnic, ki so pravo~asno prispele na
na{ naslov, bomo opravili prihodnji mesec.
Pravilen odgovor se glasi: iz Neaplja.

29. september 2000

Ob~an - 13

USTVARJALNA STRAN ZA NAJMLAJ[E

POSLIKANI LON^KI
Sobne rastline bodo {e lep{e, ~e bodo rasle v
poslikanih lon~kih. Lon~ki so lahko enobarvni, lahko pa jih okrasi{ s progami,
cvetli~nim ali kockastim vzorcem. Barva naj
bo precej gosta, vzorci pa ~imbolj preprosti.
Poslikani lon~ki so lahko tudi privla~no in
uporabno darilo.

prozornim lakom. Tako bodo odporni na
vodo, pa tudi barve bodo bolj obstojne.

Potrebujemo:
-kro`nik
- tanek ~opi~
- debel ~opi~
- kozarec vode
- glinene cvetli~ne lon~ke
- podstavke za lon~ke
- plakatne barve
- prozoren nesvetle~ (moten) akrilni lak

IZDELAVA

V poslikanih lon~kih lahko goji{ sobne rastline ali di{e~e za~imbe, lahko jih uporabi{ kot
sve~nike ali za shranjevanje drobnarij na
pisalni mizi. ^e ima{ lon~ke s podstavki, tudi
te pobarvaj v enakem vzorcu.

1. Na kro`niku zme{aj barve, s katerimi `eli{
prebarvati lon~ek. Ve~je enobarvne ploskve
barvaj z debelej{im ~opi~em, drobne vzor~ke
pa s tanj{im.
2. ^e barva{ po vnaprej zami{ljenem vzorcu,
prebarvaj lon~ek najprej z eno barvo in
po~akaj, da se posu{i. Nato nari{i {e ~rte ali
kvadratke.

Simona Koletnik

3. Ko se barve posu{ijo, prema`i lon~ke {e s

OBVESTILO VINOGRADNIKOM
07. 09. 2000 je na Ob~ino
Destrnik prispel dopis vodje
Oddelka za kmetijstvo gozdarstvo in prehrano g. Franca Bezjaka
s ponovnimi navodili vinogradnikom. Glede na veliko {tevilo
pridelovalcev grozdja na na{em
podro~ju, sem se odlo~ila najzanimivej{e novice iz dopisa objaviti, saj sta Zakon o vinu in drugih
proizvodih iz grozdja in vina, ter
Pravilnik o registru pridelovalcev
grozdja in vina in katastru vinogradnikov prinesla nekaj novosti,
na katere `elijo vinogradnike
ponovno opozoriti.
V kataster vinogradov so po
novem zakonu dol`ni vpisati
svoje povr{ine vsi vinogradniki,
ki obdelujejo ve~ kot 0,05 ha
vinograda.
V register pridelovalcev grozdja
in vina in proizvajalcev drugih
proizvodov iz grozdja in vina pa
se morajo vpisati vsi vinogradniki, ki
- pridelujejo grozdje in imajo v
lasti, zakupu oziroma v druga~ni
obdelavi 0,05 ha ali ve~ vinograda na ozemlju RS ali manj kot
0,05 ha, ~e dajo grozdje, vino
oziroma druge proizvode v
promet,
- pridelujejo grozdje, imajo stalno bivali{~e v RS in so imeli ob

uveljavitvi zakona vinograde v
obmejnih obmo~jih dr`av, ki
mejijo na RS, ~e prepeljejo grozdje, vino oziroma druge proizvode
na obmo~je RS,
- pridelujejo vino oziroma druge
proizvode iz kupljenega grozdja,
mo{ta oz. vina.
Register vodijo upravne enote,
kataster
vinogradov
pa
Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano.
Prijava letnega pridelka
grozdja, mo{ta in vina
Vinogradniki vsako leto prijavijo
pridelek grozdja, mo{ta in vina
na predpisanih obrazcih. Ker je
predpogoj za prijavo pridelka (in
s tem za dodelitev naziva porekla
pridelka) vpis pridelovalcev v
register in njegovih povr{in v
kataster vinogradnikov, pozivajo
vinogradnike, da tisti, ki do sedaj
{e niste bili vpisani v register,
zakon pa to od vas zahteva, in
tisti, ki ste `e vpisani, pa boste po
novem pravilniku dol`ni prijaviti
manjkajo~e podatke in vse
nastale spremembe, to svojo
dol`nost ~imprej opravite.
Rok za prijavo pridelka je vsako
leto najpozneje do 29.novembra.
Prijaviti je treba celoten pridelek

grozdja, mo{ta, vina in drugih
proizvodov iz grozdja in vina,
vklju~no s pridelkom, namenjenim za lastno porabo.
Pridelek namenjen pridelavi
vrhunskih vin prijavijo pridelovalci najpozneje v 20 dneh po
trgatvi. Prijava grozdja, mo{ta in
vina se zaradi pla~ila takse praviloma opravi isto~asno - gre za
zdru`itev stvari v en postopek in
se pla~a taksa za eno vlogo.
Pridelovalci in predelovalci
morajo prijaviti tudi podatke o
kupljenem mo{tu,
neustekleni~enem vinu in drugih
proizvodih iz grozdja in vina,
namenjenih dodelavi. Nakup
pridelka oziroma proizvoda
mora kupec sporo~iti najpozneje
30 dni po nakupu, vendar pred
nadaljnjo prodajo.
Na podlagi prijave pridelka
upravna enota izdaja spremnice
za mo{t, neustekleni~eno vino in
druge proizvode iz grozdja in
vina, poobla{~ena organizacija
za oceno vina pa izda kontrolne
listke za ustekleni~eno vino.
Spremnice izdaja upravna enota
za prijavljeno koli~ino pridelka
vnaprej. Vinogradnikom svetujejo, da pri upravni enoti dajo
vlogo za izdajo spremnic za
celotno koli~ino mo{ta in vina, ki

ga nameravate prodati. Taksa se
pla~a za posamezno vlogo, ne
glede na {tevilo spremnic.
Napoved obnove vinograda
^eprav je rok za vlo`itev vlog za
napoved obnove vinograda `e
potekel, vinogradnike {e enkrat
opozarjajo na dolo~ilo 15. ~lena
Pravilnika o registru pridelovalcev grozdja in vina in katastru
vinogradnikov, ki dolo~a, da
morajo pridelovalci napovedati
obnovo vinograda med 1. januarjem in 1. septembrom v letu
pred
obnovo
vinograda.
Upravna enota zavrne vpis v register za vinograde, ki so obnovljeni brez odlo~be o vpisu
napovedi obnove vinograda.
Vsi potrebni obrazci za izpolnitev vinogradnikovih obveznosti so na voljo v sprejemni pisarni
Upravne enote Ptuj, Slom{kova
ulica 10, vsak delovnik v ~asu
uradnih ur. S seboj morate imeti
registrsko {tevilko, pod katero
ste vpisani v register pridelovalcev grozdja in vina.
Vir: dopis {tev.:32101-358/9905110
Pripravila: Nata{a @i`ek

29. september 2000

Ob~an - 14

AKTIVNOSTI V ^ASU PO^ITNIC NA OŠ
DESTRNIK-TRNOVSKA VAS-VITOMARCI
Po~itnice so namenjene spro{~anju, u`ivanju v slani in sladki vodi,
branju, igranju…
Na na{ih {olah smo v okviru aktivnih po~itnic v petih tednih organizirali in izvedli vrsto aktivnosti, v katere so se lahko vklju~ili u~enci
pa tudi njihovi star{i. Potekale so slede~e dejavnosti:
- slikanje na svilo in steklo pod vodstvom u~iteljice Bojane Kolenko
- te~aj ra~unalni{tva – posebej za star{e in posebej za u~ence pod vodstvom na{ega u~itelja ra~unalni{tva Jeana Bohor~a
- {portne aktivnosti (Destrnik, Trnovska vas, Vitomarci): {portne igre,
mali nogomet, kolesarjenje (izveden je bil zaklju~ni kolesarski izlet v
Terme Ptuj pod vodstvom u~itelja Gorazda Voglarja), ko{arka, med
dvema ognjema, mini odbojka pod vodstvom u~iteljice Vesne Kabaj in
te~aj {portnega plezanja pod vodstvom in{truktorja plezalne {ole
gospoda Kozjaka.
Skupaj se je aktivnosti udele`ilo 92% udele`encev.
Mo`nost izbire je bila pestra in raznolika. [tevilo udele`encev pa je
upravi~ilo izbor in nas prepri~alo, da je bila odlo~itev za aktivne
po~itnice pravilna.
O[ Destrnik-Trnovska vas – Vitomarci

Foto: Osnovna {ola

NAPOTILO VOZNIKOM IN OSTALIM
UDELE@ENCEM V PROMETU
Razvoj prometa, ki je prinesel nesluten
napredek, je spremenil tudi svet, v katerega
stopajo otroci. Vsak nov dan postavlja pred
nas nove izzive, obveznosti in nevarnosti.
Vedeti moramo, da hote ali nehote prometno
vzgajamo otroka vsak trenutek, ko smo z
njim v prometu. Otrok opazuje na{e ravnanje
in ga sku{a posnemati. Bodimo mu dober
zgled s tem, da smo kot udele`enci v prometu strpni, previdni in pazljivi.
Varnost na poti v {olo je za u~ence bistvenega pomena. Seznanjeni morajo biti z mesti, na
katerih morajo biti {e posebno pozorni.
Otroka zaradi njegove majhnosti v prometu
hitro spregledamo. Kaj lahko ga skrije `iva
meja, parkiran avto ali kak{en drug predmet
ob cesti. Otroku moramo pomagati, da bo

znal opazovati promet in zlasti pri pre~kanju
ceste izbirati povr{ine, na katerih ga bodo
videli tudi drugi. Otroci pogosto mislijo, da
jih voznik vidi, ~e oni vidijo avto, ki se pribli`uje. Z izbiro svetlih obla~il v `ivih barvah
lahko dose`emo, da bodo otroci dobro vidni
in jih bodo vozniki prej opazili. Pri slabi
vidljivosti in v mraku naj nosijo ob `ep
pripeto kresni~ko, tako da le-ta niha in odseva svetlobo, ~e jo osvetlijo avtomobilski
`arometi. Obi~ajno kresni~ko pripnemo na
desni `ep.
Avtomobilov je `e bistveno ve~ kot otrok,
zato moramo ulice in ceste v naseljih prilagajati otrokom. U~inkovito lahko prepre~imo
nesre~e, ~e so igri{~a urejena tako, da se
lahko otroci igrajo, ne da bi morali tekati ~ez

Gasilska zveza Destrnik

Vabita
Na prireditve ob 20. dr`avnem sre~anju
dru{tev Mladi gasilec.
Program:

Petek, 29.9.2000
-10.15: otvoritev (pred telovadnico O[)
V programu bodo sodelovali u~enci O[ Destrnik, predstavniki O[,
ob~ine, GZ Slovenije, in Ministrstva za {olstvo in {port RS.

cesto ali bi jim lahko `oga vsak trenutek
padla nanjo. Poleg tega pa lahko z ukrepi za
umirjanje prometa umirimo hitrost vozil, ki
lahko v tak{no okolje vstopajo le kot prijazen
tujec. Vsak dan je enkraten, neponovljiv in
pomemben v `ivljenju va{ega otroka. Va{
otrok je enkraten, neponovljiv, vreden vseh
va{ih vsakodnevnih naporov in prizadevanj,
da bi bil njegov dan kar najbolj varen in
do`ivljajsko bogat. Z dobrim zgledom in
varnim ravnanjem boste za dolgo zgradili prijazen svet prometa.
Vam in va{im otrokom `elimo sre~no v
prometnem vsakdanu.
O[ Destrnik – Trnovska vas - Vitomarci

Sobota, 30.9.2000
- 9.00: tekmovanja v razli~nih ve{~inah (prva pomo~, mokra vaja z
brenta~o, vezanje vozlov…)
- 12.00: zaklju~na prireditev (v telovadnici O[)
Program pripravljajo u~enci O[ Destrnik, godba na pihala GD
Destrnik…

Slavnostni gostje:
-minister za {olstvo dr. Lovro [turm
-predstavniki Zavoda RS za {olstvo
-predstavniki GZ Slovenije
-predstavniki CZ RS
-`upan ob~ine Destrnik

29. september 2000

Ob~an - 15

Ob mednarodnem dnevu starej{ih – 1.oktobra 2000

Kdo in kaj smo upokojenci
Upokojenci smo starej{i ljudje, nismo starke in
starci. Ljudje se ne zavedajo, da se nih~e ne
vra~a v maldost ampak smo vsak dan starej{i. K
besedi upokojenec bi lahko dodali tudi kak{en
poklic je opravljal – npr. upokojeni mizar oziroma izobrazbo ~loveka. Vsak je lahko sre~en, ~e
je do~akal upokojitev. S trdim delom smo si
zaslu`ili pokojnino. Mnogim smo trn v peti. Ne
zavedajo se, da so med nami ljudje, ki so
pre`iveli 1. in 2. svetovno vojno. Veliko nas je,
ki smo jo grenko ob~utili, posebno pa na{i
star{i, ki so jo pre`iveli. Nih~e te ni vpra{al ali
ima{ kruh? Sam si si ga moral zaslu`iti; `e kot
otroci smo morali trdo delati. Star{i so nas
nau~ili vsakega dela in vsako delo je vredno

spo{tovanja. Ko sem le`ala v bolni{nici, je v
moji sobi ~akala na operacijo prijazna kme~ka
`eni~ka in skrivala roke. Obrnila se je proti
meni in pokazala svoje zgarane `uljave roke.
Povedala sem ji, naj bo ponosna na sebe, da je
delovna in da ima zdravje, da je lahko dela.
@alostno je, da na{i kme~ki upokojenci dobijo,
tako skromne pokojnine in da ne dobijo regresa, saj so si vendar tudi oni to zaslu`ili.
Bli`a se 1. oktober – mednarodni dan starej{ih
v letu 2000. To je dan kulture, miru in boja proti
diskriminaciji, zlorabi in nasilju.
Res je, da se godijo krivice in to mnogim. @elijo
jih obdr`ati zase, ohraniti so`itje med generacijami, zato ne prijavljajo nasilja in zlorab.

V dru{tvu smo se odlo~ili, da bomo ta dan
po~astili v nedeljo, 8.oktobra – s sveto ma{o ob
10.uri.
Vse ob~ane prisr~no vabimo, da pridete k sveti
ma{i. Z molitvijo se bomo spomnili vseh na{ih
star{ev, ki jih ni ve~ med nami. Tisti, ki jih {e
imate pa jim podajte roko in za`elite to kar
~utite v svoji du{i, in vse tisto, kar najbolj potrebujemo – to je mir in zdravje.
Veliko je bolnih, ki se ma{e ne bodo mogli
udele`iti. Ampak vsi bomo z mislimi pri vas in
na va{e zdravje, da bi na va{o bolni{ko posteljo
posijalo sonce in vas ogrelo v teh lepih jesenskih dnevih.
Julijana ^ernezel

ROMANJE IN IZLET PO GORENJSKI
Avgusta smo v DU Sv.Urban –
Destrnik organizirali romarsko
pot na Brezje in ob tem spoznali
{e pre~udovito Gorenjsko. Od
doma smo odpotovali zjutraj ob
4.30 uri, pri Kokolovih pa
nalo`ili {e pija~o in malico. Na
cestninski postaji v Arji vasi, nas
je po~akal g. `upnik Mirko
Horvat in nas vodil ter {e
polep{al izlet. V Kranju smo vzeli
s seboj {e na{o Urban~anko
Ne`ko, ki je na{a ~lanica.
Najprej smo se peljali v Brezje, k
Mariji, v prelepo romarsko
cerkev, kjer so nas pri~akali trije
duhovniki. Ma{o je vodil na{
rojak `upnik g. Mirko Horvat.
Ogledali smo si cerkev, saj ta dan
ni bilo gne~e.
Po ma{i smo imeli malico ob
avtobusu, nato nas je pot peljala
naprej. @e od dale~ smo
zagledali Bled in edini otok na{e
Slovenije. Avtobus nas je popeljal ob jezeru do ~olnarne. Kmalu
se je iz treh ~olnov razlegala
prelepa pesem. Ogledali smo si
cerkvico na otoku in vse ostale
znamenitosti.
Nato smo imeli kosilo pri na{em

rojaku Franciju Vesenjaku v
Restavraciji Ribi~. Bilo smo lepo
sprejeti. Mislim, da je lepo
do`ivetje, ~e te tako dale~ od
doma sprejme rojak.
Po kosilu smo pot nadaljevali
proti Bohinjskemu jezeru. Peljali
smo se z ladjico, ki vozi po
jezeru. Bilo je enkratno. Vso pot
je g. Mirko Horvat opisoval
okolico. Pozna vsako goro, saj je
povedal, da je bil na Triglavu `e
27 krat. Pravi pa tako: “Lepo je iti
v gore, saj gora ni nora, nor je
tisti, ki gre gor. Ampak tu najde{
svoj mir in u`iva{ v lepotah narave, kakor ptica.”
Ko smo se vra~ali z Bohinjskega
jezera, smo imeli malico. Gospa
Milika Zupani~ je podarila kola~
belega kruha z rozinami, gospod
Franc Kuri kola~ ~rnega, ostali
pa pecivo, sadje in liker.
Ko smo se vra~ali, smo si {e
ogledali Bled in prelepi park.
Nekateri so {li z g. Mirkom
pogledat cerkev pod gradom in
grad.
Pot nas je peljala {e v Komendo,
kjer smo si ogledali cerkev sv.
Petra. Tu je znana knji`nica, ki se

imenuje po `upniku, ki se je
pisal Glavar.
Odpeljali smo se proti domu. Na
avtobusu so odmevale pesmi, ki

smo jih prepevali v mladih letih –
zakaj jih ne bi sedaj?
Julijana ^ernezel

OBVESTILO
Dru{tvo bo v ~etrtek, 15.10.2000, organiziralo nakupovalni izlet v
Mad`arsko. Od doma bi {li zgodaj in najprej opravili nakupe, kdor bo
seveda hotel.
Ko se bomo vra~ali bi se ustavili v Lendavi in si ogledali mesto. Nato
bi se ustavili na lepem kme~kem turizmu, kjer bi imeli kosilo, potem
pa dru`abno sre~anje. ^lani upravnega odbora vas bodo na domovih
obiskali po 1. oktobru, veseli pa bomo, ~e pridete v pisarno dru{tva v
kletnih prostorih ob~ine. Glede cene izleta vam bodo povedali predstavniki vsake vasi. Odlo~ite se pravo~asno, da bomo lahko organizirali izlet.
Pokli~ite lahko tudi na telefon 753-137 zjutraj ali pa zve~er do 20. ure.
Upravni odbor in predsednica
Julijana ^ernezel

OBVESTILO
[portno dru{tvo Destrnik obve{~a vse zainteresirane, da je v jesensko –
zimskem ~asu mo`no koristiti prostore v {portni dvorani Destrnik.
Cena najema dvorane:
ZA DOMA^A DRU[TVA:
- cena najemnine vadbenega prostora za 1 uro in 30 minut zna{a 2.500,00
sit;
- mo`no je najeti samo polovico dvorane; tako zna{a cena za 1 uro in 30
minut 1.500,00 sit;
- najemnina za ~as, ko se odvija tekma, zna{a 7.500,00 sit za 1 uro;
- za prireditve v trajanju 2 uri, na katerih se pobira vstopnina, zna{a
najemnina 10.000,00 sit.
ZA DRU[TVA IN POSAMEZNIKE IZVEN NA[E OB^INE:
- cena najemnine vadbenega prostora za 1 uro in 30 minut zna{a 6.000,00
sit;
- mo`no je najeti samo polovico dvorane; tako zna{a cena za 1 uro in 30
minut 3.000,00 sit;
- najemnina za ~as, ko se odvija tekma, zna{a 15.000,00 sit za 1 uro;
- za prireditve v trajanju 2 uri, na katerih se pobira vstopnina, zna{a
najemnina 40.000,00 sit.
V cene ni vklju~en 19% DDV.
Vsi zainteresirani naj se javijo na tel.{t. 752 0901 – Sonja Arnu{, kjer lahko
dobijo {e dodatne informacije.
[portno dru{tvo Destrnik

Ob~an - 16

29. september 2000

PRIKAZALI SO STARA KME^KA
OPRAVILA IN OBRTI
Kljub vro~emu nedeljskemu soncu je na
osrednji prostor pred gasilski in turisti~ni dom
na Destrniku pestro dogajanje ob 19.
kme~kem prazniku TD Destrnik privabilo
{tevilne doma~ine in obiskovalce od drugod.
Prireditev se je pri~ela z otvoritvijo razstave v
prostorih gasilskega doma Destrnik – dobrote

Foto: Video “mm”

iz medu, ki so jo pripravili ~lanice Dru{tva
kmetic Destrnik in turisti~ni podmladek O[
Destrnik. Vsi, ki so si razstavo ogledali, so
lahko dobrote tudi pokusili, saj v na{ih
domovih redkokdaj di{i po medenih dobrotah.
Po nagovorih pod`upana Branka Zelenka in
predsednika TD Destrnik Ivana Zorca in kulturnem programu v katerem so nastopili folkloristi, ljudske pevke, Destrni{ki oktet in gostje - vokalna skupina Spomin~ice DPD
Svoboda iz Ptuja je sledila velika povorka, ki
je prikazovala `e pozabljena kme~ka opravila
in obrti. V veliko veselje nam je, da se je v

povorko vklju~ilo veliko {tevilo na{ih
ob~anov, ki so letos pokazali veliko zanimanje za sodelovanje – v veliki meri gre posebna
zahvala predsednikom va{kih odborov.
Povorka, v kateri je sodelovalo 23 skupin okoli 250 ljudi je zdru`ila terilje, predice,
gasilce, pastirje, pridelovalce grozdja, `ganjekuho, peko kruha, spletanje vrvi, ometavanje hi{e, stiskanje jabolk, perice, kosce,
izdelovalce kolja za gorico… Prikazali so
{tevilna stara kme~ka orodja, tudi 100 let
staro “putzma{ino” - stroj za ~i{~enje `ita (last
Konrada Rojko iz Jir{ovc), ki so ga uporabili
za peko kruha. Z besedo vam ne moremo
opisati pestrega dogajanja in izvirnosti
sodelujo~ih skupin. Posebno zanimanje med
gledalci pa je po`ela podoknica folklorne
skupine in ga{enje s “predpotopno pumpo”
(kot so jo poimenovali sami) Gasilskega
dru{tva Desenci.
Tudi letos smo podelili priznanja za najbolj
urejene kmetije in stanovanjske hi{e v ob~ini
Destrnik. Komisija (Jo`ica Horvat, Marija
Mohori~ in Marjetka Habjani~) se je odlo~ila
za slede~e:
-priznanja za stanovanjske hi{e so prejeli:
Dragica Lovrec, Lo~ki Vrh 2a
Marija in Franc Kokol, Jane`ovci 12c
Marija in Aleksandra Bra~ek, Svetinci 17
Marjana in Franc ^u{, Doli~ 2b
Marija in Janko Pihler, Jir{ovci 54
Marica in Franc Pu~ko, Jane`ovci 10c

SPOMINSKO OBELE@JE
NA POKOPALI[^U
V Ob~anu smo `e poro~ali o pripravah na
ureditev
spominskega
obele`ja
na
pokopali{~u Destrnik, na mestu kjer stoji stara
mrli{ka ve`ica.
Sedaj vam `e lahko poka`emo risbo obele`ja,
ki bo stalo na mestu stare mrli{ke ve`e.

Risba spomenika
Spominsko obele`je je zasnovano v obliki
groba, poraslega s travo. Spredaj bo zo`en v
obliko tako imenovane “apside”. Na levi
strani spredaj bo na podstavku osem belih
lamel, ki tvorijo polkrog in simbolizirajo cvet,
ki raste iz zemlje. V sredi{~u kroga bo vinska
trta (iz kovanega `eleza), ki nosi lu~ – lu~
ve~nega spomina. Leva stranica bo omejena s
petimi granitnimi plo{~ami, na katerih bodo
izpisana imena. Desno stran v “apsidi” bosta
omejevali dve kamniti plo{~i, ki bosta z izrezom tvorili kri`. V nadaljevanju bo po celi

desni strani posajena `iva meja – pu{pan. Na
za~etku desne strani bo kamnit podstavek, ki
se bo na vrhu kon~al s kroglo - simbolom
planeta Zemlje – svetovne vojne. Spredaj bo
uslo~ena kamnita stopnica - kot prostor za
pri`iganje sve~.
Celotno obele`je bo nekoliko dvignjeno od
ostalega terena. Pri gradnji bo uporabljen
material stare ve`e za temelj, ostali deli bodo
iz naravnih materialov. Na plo{~ah bodo vklesana imena iz spominske plo{~e na kulturnem
domu Destrnik, s spomenika prve svetovne
vojne in imena, ki smo jih zbrali do danes.
Z za~etnimi deli smo `e pri~eli, obele`je pa bo
dokon~ano jeseni.
Komisija za spominska obele`ja

Fotomonta`a

-priznanja za kmetije so prejeli
Jo`ica in Marjan Lovrec, Jir{ovci 24
Marija in Viktor @ampa, Levanjci 20,
Valerija [a{ko, Jane`ovci 2
Posebna zahvala velja Lidiji [alamun, ki je z
domiselnim povezovanjem v nare~ju, pestro
dogajanje spremenila v popolno celoto.
TD Destrnik

Foto: Video “mm”