Cerkvene zadeve. Pctindvajsetletnica župnikovanja «. gosp. Fi-anca Pintarja v Št. Jerncju pri Konjicab. (Koncc.) Kmalu po prihodu v cerkev zapeli so č. g. srebrnožupnik »Pridi sv. Duh«, in potem so se podali vlč. gospod dekan Konjiški na prižnico in po izreku sv. apostola Pavla iz I. lista do Timoteja (5, 17): »Mašniki, ki so dobri predstojniki, naj se dvojne časli vredne štejejo: posobno oni, ki se Irudijo v besedi in podučcvanju«, v prisrčnih besedah. označijo pomen današnje slovesnosti za preleklost, sedanjost in prihodnost, kakor č. g. srebrnožupnika, tako njihovih župljanov. Ta svečanost sili č. g. srebrnožupnika Bogu dajali hvalo in zahvalo za bridke, kakor za vesele ure zadnjih 25 let. Irna namen danes obnoviti vez bratovske Ijubezni med slavljencem in mcd nja duhovnimi sobrati Konjiške in sosednjih dekanij. Za prihodnjost bo ta krasni praznik farane podžigal in spodbujal, da bodo svojega č. gosp. župnika na starost tem bolj spoštovali, tem raje ubogali, lom krepkeje podpirali. Vlč. gospod govornik vpletali so v svoj govor raznc dogodke iz zgodb te fare, kakor ludi iz življenja njenega srebrnožupnika, č. gosp. Franca Pintarja, in njihovega mlajšega^ brata Matevža, ki so pred 20 loti umrli kot župnik v Šmartnu v Božni dolini. Po pridigi so č. g. jubilant s krepkim glasom peli slovesno sv. mašo s prav obilno asistencijo, poslednjič zapeli »Te Deum« ali »Tebe Boga hvalimo«. Po dovrSeni ccrkveni slovesnosti podali smo se zopeL v župnišue, kjer smo Se vse čestitke enkrat ponovili. K častiteljem pridružili so se ludi milostni gosp. kanonik Hajšek iz Slovenje Ristrice in g. kapelan Tajek. Pri obedu so se vrstile vesele in šaljive napitnice, in dekanijski duhovniki dali so č. g. srebrnožupniku spomenico, častitko, podpisano od vseh navzoeih čč. gg. duhovnikov. Le prehitro je prisla ura razhoda: a pri ločitvi slišal se je lo jeden glas: »Bog daj, da se vidimo na prijaznein, gostoljubnoin tem hribčku pri zlati sv. maši!« Tako sc je vršila slovesnost 25 letnega delovanja zvestega pastirja v vinogradu Gospodovem. VrSila sc je kakur npaino k easli božji, v velikn veseljc f:. gosp. srebrnožupnika, pa tudi v ne malo east šentjernejškim faranom, ki so se ob tej priliki pokazali v lepem sijaju. Kamenski. Zlata poroka pri Negovi. Dne 7. raajnika l. 1. obhajala sla Jiikob Borko in njegova žena Ana, rojena Nedeljko, svojo zlato poroko in sicer v ccrkvi Marijini na lep krSčanski način, ker sta sprejela zakramenta sv. pokore in presv. Rešnega Telesa skupaj z dvema belooblečenima in z vencem okinčaniraa hčerima, res ganljivo. V krasnem obhodu v cerkev z godbo, z gosti in z domačim gosp. župnikom korakala sta jubilanta z debelima sveuama okoli oltarja k darovanjo, in stopila pred oltar k zlnli poroki. Domači gospod žLipnik so iz obrednika nagovorili jubilanla, kakor ludi množico Ijudstva jedernato in glasno, da se je od vesclja skoro vse jokalo. Potem je bila peta sv. maša s »Te Deum laudamus« in sv. blagoslovom. Točno ob dvanajstih opoldne podali so se gosti na desetih krasnih vozovih na dom jubilantov. Cela vc_clica se je skoro štiri dni vršila, baš uzorno in slovcnsko! Napitnice, petje, pa tndi izvrstna godba so povikšavale veselje gostov. K tej veselici povabljeni so bili iudi po izgledu ženitnine v Kani Galilejski seve domači, pa tudi sosedni gg. župniki — še več, pri tej veselici želela sta imeti jubilanta tudi east. gospoda Fr. Simoniča, kor le njihovi zdravniški pomoči, izrazil se je hvaležno zlati ženin — raora se zahvalili, da so mu zdravje ohranili do 82 let! Živela zlatoporočcnca!