Samostajni ptos na Pesnlci. Poleg nemškutarskih kolovodij in priseljenih Svabov ima Mermoljeva ,,Samostojna" severno od Maribora bore malo pristašev. Radi tega so skušali s svojim ,,taborom" na Pesnici dne 19. sept. pr.iobiti si še kaj vec kalinov. A vseskupaj je bila polomija . I\lermo]ja in Schnuderl sta računala, da bo na tsboru vsaj neka| tisoč ljudi. Ob doloeeni :ic\ (tro'») Še ni bilo skoro prav nič ijadi Sele po, *. ui\ jo bilo nio Ro6e, ua so prišli Memiolja, Ku'.-\r. ^i!.: :iderl 'iu ..[Ovšek do besede. In kdo jo Vu »-a ..taii-j-v1."? 1. Vsi nemškutarski glavači. ki pri volitvah v konstitupnto niti volilne pravice nimajo: Aleksander Hojnig, Giuseppe Paseolo, Frauc Vvratschgo, Andorlo, Hans Ferk, Lojzek Gornik, F. Bauingartner, A. Schicker , Reininger, Jager. 2. Devet protestantskih Svabov, ki tudi nimajo v .Tugoslaviji volilne pravice. 8. Oni ,;sar moslojni" iz vseh vetrov, ki se pečajo s tihotnpstvom, iu živijo v prijateljskili odnošajih z \Velle-Wogererjevimi klobasarai in Nem3ko Avstrijo. Govori ,,samo stojnih" voditeljev so bili plitvi, polni psovk in zabavIjanja 6ez Kmetsko zvezo, dr. Korošca, Zebota in še druge naše možo. Na ,,taboru" je bilo najmanj polo vica takih, ki sn moleali. Zakaj? Sl^vensko govoriti niso zriali, nemško pa si niso po dnevi še prav upali. Napovedanih 40 okinčanih vozov ni hotelo biti od nikoder. Še 10 voziSkov ni bilo. Iz gevorov je. odsevala pobitost. Na prsih glavnega priganjača velike germanske organizacije pred in med vojno Aleksan dra Ho.jnigga se je blestel trobarvni slovenski' trak z napisom ,.Samostojna kmetijska stranka." Oni mož, ki si je za rojstni dan cesarja Karla Ieta 1918 kupi! in io razobesil novo svileno ifrankfurtarico, ta veliki Mermoljev Jugoslovan si je za tabor Samostojnih nabavii s pomočjo bivšega ,,Stajerčevega" dopisnika več slovenskih trobojnic. Vprašamo te, rodoljubno slovensko ljudstvo po vseh ob&inah severno od Maribora: Ali je mogoSe, da pozabiš, kako so te Hojniggi, Paskoli in privandrani Švabi s pomočjo velenemških druŠtev Schulvereina in Sudmarke vklepali v sužnjost, in sq te hoteli pregnati z rodne zemlje? Ne, tega ni mogoče nikdar pozabiti. Ker pa je in ostane resnica, da se Mermoljeva stranka druži pred vsem s temi ljudmi, radi tega ga ni zavednega Slovenca, ne kmela, ne viničarja, ki bi šel s to pisano družbo.