OBČINA MORAVČE 1251 MORAVČE, TRG SVOBODI-. 4 Knjižnica Domžale Ljubljanska 58 1230 Domžale Poftnina plačana pri poŠti 1251 Moravče "a" Videli so svetlobo, čeprav ovito v vojno črnino a, KULTURNI DOM MORAVČE KOLEDAR PRIREDITEV - sobota, 24.04.2004, ob 20.uri gledališka predstava »Štirje letni časi» za abonma in izven - sobota, 1. 05. 2004, ob 17.uri občinska prireditev na gradu Tuštanj ob vstopu Slovenije v EU - nedelja, 9. 05. 2004, ob 20.uri zabavno-glasbena prireditev »Veselo po domače z radiem Veseljak« sobota, 22.05.2004, ob 20.uri slavnostni-gala koncert Ženske vokalne skupine ODA ob 25-letnici delovanja Za zaključek abonmajskega cikla predstav v sezoni 2003/04 bo v Kulturnem domu Moravče v soboto, 24. aprila, ob 20.uri na sporedu gledališka predstava » Štirje letni časi«. Gostovala bo gledališka skupina KSD Peče. Zabavna komedija ob prepričljivi igri bo več kot odličen uvod v predpraznično majsko vzdušje. Predprodaja vstopnic v M-marketu in centru Resnik po 1.000 SIT do sobote, 24. 04., do 12. ure ter eno uro pred predstavo v avli KD po 1.300 SIT. Lepo vabljeni! CD7rina 03/2004 Zaradi velikega zanimanja za koncert »Veselo po domače z radiem Veseljak« bo v nedeljo, 9. maja, ob 20. uri v dvorani Kulturnega doma Moravče ponovitev te narodno-zabavne prireditve. Na tokratni prireditvi bodo nastopili naslednji ansambli: Vitezi polk in valčkov. Stane Vidmar, Obvezna smer, ans. Pogum, ans. Roberta Zupana, ans. Bojana Kudra, ans. Suha špaga, ans. Kresničke, trio Pogladič, Claudia, Stane Podrepšek V primeru razprodane dvorane organizator načrtuje še dodatno prireditev ob /6.30 uri. Predprodaja vstopnic na običajnih mestih in običajni ceni. Ljubitelji narodno-zabavne glasbe vabljeni! AS DOMŽALE OBVESTILO Obveščamo lastnike kmetijskih traktorjev in traktorskih priklopnikov, da bodo tehnični pregledi teh vozil po naslednjem razporedu: ponedeljek, 3.5.2004 od 8.00 do 12.00 in od 13.30 do 18.00 ure v Moravčah na parkirišču ob cerkvi torek, 4.5.2004 od 8.00 do 12.00 ure v Moravčah na parkirišču ob cerkvi Lastnike traktorjev in traktorskih priklopnikov OPOZARJAMO, naj na tehnični pregled pripeljejo usposobljena vozila, zlasti naj pregledajo krmilni mehanizem, svetlobna telesa in zavore, s seboj pa naj imajo obvezno opremo: prvo pomoč in varnostni trikotnik! Na tehnični pregled prinesite s seboj prometno dovoljenje in zavarovalno polico iz preteklega obdobja, če je vozilo evidentirano, sicer pa osnovne dokumente vozila - račun, carinsko deklaracijo in pogodbo. Lastnike traktorjev in traktorskih priklopnikov seznanjamo, da morajo NOVA VOZILA evidentirati pri oddelku za upravne notranje zadeve upravne enote Domžale v 30-ih dneh od dneva opravljenega tehničnega pregleda! S seboj OBVEZNO prinesite dokumente, ki so potrebni za tehnični pregled in veljavni osebni dokument, o istovetnosti lastnika vozila ! ŽENSKA VOKALNA SKUPINA ODA Dekliški zbor Kulturnega društva »Tine Kos« Moravče vabi ob 25. letnici delovanja na SLAVNOSTNI GALA KONCERT v soboto, 22.maja 2004, ob 20. uri v Kulturnem domu Moravče. Na koncertu bo vokalna skupina »ODA« predstavila nainovejšo zgoščenko zborovske in zabavne glasbe. Glasbeni gost na |ubilejnem koncertu bo oktet POVODNI MOŽ iz Ljubljane. Sodelovali bodo še ostali glasbeni gostje, ki bodo spremljali nastopajoče zbore. Vsi ljubitelji in prijatelji zborovskega petja lepo vabljeni. Čaka vas pnjeten večer, ki ga ne boste pozabili. v/ m i i L o Občinska organizacija ZB in udeležencev NOH Moravče in OO 7.1 SI) Moravče vabita na prireditev ob dnevu upora proti okupatorju, ki ho v petek, 30. aprila 2004, ob 16. uri v spominskem parku sredi Moravč. Slavnostni govor bo imela prof. dr. Muca Jogan s fakultete za družbene vede Univerze v Ljubljani, z. nami bo Jerica Mrzel, poslanka v Državnem zboru, igralka in pevka, na cilre ho igral Rado Kokalj, mešani pevski zbor ho s harmoniko spremljal Rajko Vavpetič, na prireditvi pa ho igrala tudi Pihalna godba Moravče pod vodstvom Saša Vavpcliča. Vidimo se torej v Moravčah, na dan pred vstopom v Evropsko unijo, kjer vas bomo prijazno sprejeli. Vljudno vabljeni! DU Moravče bo tudi letos organiziralo avtobusni prevoz na srečanje slovenskih upokojencev, ki bo 24.junija 2004, ob 10.30 na letališču v Slovenj Gradcu. Prijave: vsak torek 10.00-12.00 v društveni pisarni. Višina prispevka in čas odhoda bosta še naknadno objavljena. V mesecu maju se prične prva akcija Turističnega društva za spodbujanje občanov k skrbi za lepšo podobo domov, gostinskih lokalov, kmečkih poslopij in s tem k lepšemu izgledu celotne občine. Z akcijo želimo izbrati: 1. najlepše ocvetličeno hišo (okensko, balkonsko cvetje, okolica hiše) 2. najlepše urejen kmečki dom 3. najboljši gostinski lokal (urejenost okolice, čistoča v lokalu, prijaznost osebja, pestrost ponudbe) Izvedli bomo tri ocenjevanja; prvo bo v začetku junija, drugo bo v začetku avgusta in tretje sredi septembra. O ocenjevanju bomo pri-javljence predhodno obvestili. Zelo bomo veseli vaših prijav. Upamo, da vam pretirana skromnost ne bo vzela poguma za prijavo, ker bomo v tem primeru morali vzeti pot »pod noge«, prekrižariti občino podolgem in počez ter sami najti, kar je najlepšega in najboljšega. Olajšajte nam delo in omogočite uspeh akcije, ki jo bomo jeseni zaključili s slovesno prireditvijo, razglasitvijo in podelitvijo priznanj. Vaše pisne prijave pričakujemo do 25. maja. Pošljite jih na naslov: Anica Lebar (z.a Turistično društvo Moravče) Partizanska c. 17, 1251 Moravče. Turistično društvo Moravče PD MORAVČE vabi na 9. tradicionalni prvomajski pohod PO MORAVSKI PLANINSKI POTI Start je ob 4.00 izpred gradu Tuštanj. Pohod poteka po celotni trasi MPP v dolžni 50 km. Na izhodiščno točko se bomo vrnili do 17.00. Po plačilu startnine bodo pohodniki na startu prejeli kontrolne knjižice, med pohodom okrepčilo, po končanem pohodu pa topel obrok in spominsko značko. Pot ni zahtevna, je pa zaradi dolžine naporna in zahteva nekaj fizične in psihične priprave. Dodatne informacije in najave večjih skupin na telefon LEON (041 433 254) in JANEZ (051 306 727). Pridružite se nam, saj smo prepričani, da boste doživeli marsikaj lepega. Na veselo snidenje ob prvem maju! Organizacijski odbor PD MORAVČE Pohodi v organizaciji PD Moravče: sobota, l.maj, prvomajski pohod po Moravski planinski poti, zahtevna pot, vodniki sobota, S.maj, Snežnik, lahka pot, vodi Marjan Kocjančič (041 874 139) sobota, 15.maj, Ajdna (z vlakom), lahka pot, vodi Urša Jamšek (031 574 744) sobota, 22.maj, kostelski pohod, lahka pot, vodi Cerar sobota, 29.maj, Golica, lahka pot, vodi Urša Jamšek (031 574 744) sobota, S.junij, Špik, lahka pot, vodi Marjan Kocjančič (041 874 139) I7JUU - SEJEM V/ MOUIVČAH Društvo krajanov TUŠTANJ vabi na PRVOMAJSKO SREČANJE na gradu Tuštanj pri Moravčah, ki bo 1. maja s pričetkom ob 11.00. Program: 11.00 ŽIV-ŽAVz Romano Kranjčan 12.30 startpooorke oldtajmerjev (Soklič, Krašce, Tuštanj) 13.00 prepeval bo Adi Smolar 14.30 zabava z ansamblom Svetlin 17.00 prihod planincev in proslava ob vstopu Slovenije v EU 17.30 nastop skupine Mambo kings 19.30 nastop skupine Navihanke 21.30 zabava z ansamblom Svetlin BOGAT RIBOLOV Za dobro domačo hrano bodo poskrbeli domačini. Srečanje bo v vsakem vremenu. Preživite lep in prijeten dan v naši družbi! Naslednja številka Novic iz Moravske doline bo predvidoma izšla 4. junija. Vaše prispevke pričakujemo do 19. maj. Oddate jih lahko na sedežu Občine Moravče osebno, pošljete po pošti ali elektronski pošti. Naslovi so navedeni spodaj v modrem okvirčku. Novice iz Moravske doline 23. april 2004, Letnik V, Številka 4 Fotografije na naslovnici: iz objavljenih virov, F. Kos Novice iz Moravske doline je informativno glasilo Občine Moravče, ki je tudi izdajateljica. • Izhaja predvidoma enkrat mesečno in ga prejemajo vsa gospodinjstva v občini brezplačno. • Sedež izdajatelja in naslov uredništva: Občina Moravče, Trg svobode4, 1251 Moravče, telefon 7231-229. • Izdajateljski svet: Milka Novak, Janez Cerar, Roman Cerar. Ivanka Kocjančič, Stanislav Ravnikar. • Odgovorna urednica: Bernarda Mal, E-pošta moravske.novice@email.si, tel. 031 452 022.« Uredniški odbor: Bojana Dorič, Nevenka Marolt, Aleš Vozel, France Ravnikar. • Medij Novice iz Moravske doline je vpisan v razvid medijev pri Ministrstvu za kulturo RS pod zaporedno številko 374 • Lektoriranje: Bernarda Mal. • Oblikovanje in priprava za tisk: Andrej Lombar. • Tisk: Tiskarna Januš. • Naklada 1550 izvodov. Vsi prispevki, ki jih pošiljate za objavo, morajo biti lastnoročno podpisani, imeti morajo datum in kraj pisanja, naslov prispevka, zapis avtorja besedila in fotografij. Če pišete v imenu društva, politične stranke, skupine ljudi, opremite dopis z žigom in podpisom odgovorne osebe. Poleg prispevka, če imate le možnost, oddajte tudi zapis na disketi ali ga pošljite po E- pošti. Prispevki naj ne presegajo 1800 znakov vključno s presledki. V nas-protneiti primeru bomo prisiljeni prispevek zavrniti ali krajšati. Rokopisov ne sprejemamo! Slikovnega in pisnega gradiva ne vračamo! V____J Spoštovane občanke in občani! Ob letošnjem praznovanju občinskega praznika, ob praznovanju velike noči in oh spominski slovesnosti na GEOSS-u ob dnevu slovenske zastave, kjer so v kulturnem programu sodelovala tudi moravška kulturna društva (MPZ KD Tine Kos, Pihalna godba Moravče, recilatorji K/D Limbar), so se naše misli pogosteje ustavljale oh slovenstvu in ob Evropski uniji, saj se prvi maj hitro približuje. Na delavnici o slovenskih šegah in običajih, ki jo je pripravilo Društvo rokodelcev Moravske doline, smo lahko občudovali številne izdelke spretnih rok, ki jih je poznavalka običajev na Slovenskem, gospa Dušica Kunaver, povezala s pesmijo in ljudskim izročilom. Slovenci smo nekoč skupaj delali (preja, ličkanje, žetev, košnja, trgatev,...), delo smo povezali s pesmijo, po končanem delu pa je praznovala vsa vas. Nekateri slovenski običaji so stari več kot tisoč let in izvirajo še iz. poganskih časov, kasneje pa smo jim dodali krščansko simboliko. Velikonočni prazniki so nas ponovno spomnili, kako bogati so obredi in običaji tega največjega krščanskega praznika. Poleg cerkvenih obredov imamo še bogato tradicijo in vrsto običajev, ki se razlikujejo celo od vasi do vasi, kaj šele od pokrajine do pokrajine. Tako so mi nekateri pripovedovali, da ob pogledu na določene butarice takoj vedo, iz. katere vasi prihajajo. Zanimiv je tudi blagoslov velikonočnega ognja in raznašanje le-tega po hišah, kar sem prvič videla tukaj v Moravčah. Ob prinašanju velikonočnih jedi k »žegnu« smo lahko občudovali doma narejene košare in lepo izvezene prte, ki so se slovesno belo bohotili na dišečih dobrotah. Do nedavna se mi je vse to zdelo samoumevno in nič posebnega. Šele ko sem bila v Belgiji in so mi naši izseljenci pripovedovali, da tam domačini ne poznajo butaric, k žegnu nosijo samo Slovenci v svojo župnijo, na praznično nedeljo belgijska gospodinja ni mogla postreči obiskom, ker je pozabila, da je v nedeljo trgovina zaprta, ...Ali ne hi bila za naš narod in za našo kulturno dediščino velikanska škoda, če bi se ti lepi običaji izgubili v »napredni« Evropi? Ne glede na to, ali smo verni ali neverni, si moramo prizadevati za ohranjanje tega narodnega bogastva, ki so nam ga z. veliko skrbnostjo in spoštovanjem predali naši dedje. In s tem bogastvom bomo lahko obogatili tudi Evropo in postali v njej prepoznavni. Seveda, če bomo najprej mi sami spoštovali svojo kulturo in vero, potem pa tudi narode in skupnost, v katero vstopamo s I. majem. Na temo velikonočni običaji, pogrinjki in jedi smo na prošnjo Zavoda za varovanje kulturne dediščine Kranj in Zavoda za varovanje narave pripravili 14. aprila v njihovih razstavnih prostorih v Kranju razstavo in predstavitev knjige Moja dolina na dlani. Društvo rokodelcev, Društvo podeželskih žena in občinska uprava, ki smo marca poskrbeli tudi za moravško stojnico na sejmu Alpe Adria, smo opremili razstavni prostor v Kranju z domačimi izdelki. S ciframi, pesmijo Moravška dolina in pesmijo o Juriju Vegi smo obiskovalcem približali našo občino. Ravnatelja obeh zavodov sta se občini zahvalila za zgledno sodelovanje pri ohranjanju kulturne in naravne dediščine. Avtorji pa so ob predstavitvi knjige izrazili zadovoljstvo, da se bo tudi v knjižni obliki ohranil zapis kasnejšim rodovom. Vsem, ki ste pri teh aktivnostih sodelovali, se v imenu občine najlepše zahvaljujem in vam čestitam za uspešno predstavitev društev in občine Moravče. Čestitam tudi ekipi Društva podeželske mladine, kije na državnem tekmovanju v kvizu Mladi in kmetijstvo osvojila drugo mesto. Čeprav ne želim vedno znova polemizirati o istih stvareh z istimi ljudmi, tudi sama dobro vem, da je pogled z. druge strani (svetnik Rebolj) vedno drugačen. Nekoč sta se prepirala dva vrabca o tem, kakšne barve so listi na vrbi. Tisti, kije sedel na zgornji veji, je trdil, da so zeleni, tisti, kije sedel na spodnji, pa, da so sivi. Prepir seje močno stopnjeval. Šele ko sta zamenjala mesti na vejah, sta ugotovila, da imata oba prav, saj gledala vsak iz svojega zornega kota. Tudi meni ni vseeno, da se morajo nekateri občani še vedno voziti po slabih cestah in da nekateri še vedno nimajo javnega vodovoda. Pri odločanju za nove investicije skušam gledali na to, kje so potrebe največje oziroma, kje se bo rešilo največ problemov. Oh poudarjanju posameznih zaselkov ali hiš, ki še nimajo vodovoda ali ceste, naj povem, da je občina v preteklih dveh letih asfaltirala mnoge ceste, in tudi letos jih bofDešen, Zg. Prekar, Limharska gora, Ples, Sv. Andrej, Stara cesta, Gora pri Pečah, Drtija). Štiriletni plan predvideva asfaltiranje Se drugih cest, izgradnjo vodovodov ter kanalizacij. Nikakor ne trdim, da do teh dobrin niso upravičeni tudi vsi drugi občani, ki vztrajajo na hribovitem območju in ga največkrat skrbno obdelujejo. Vsi pa vemo, da so denarna sredstva pač omejena, zato ni mogoče vsega naenkrat izpeljati. Čeprav so ceste in vodovodi še kako pomembni za občane, ne moremo povsem izključiti vseh ostalih področij življenja in se popolnoma posvetili le komunali. Življenje je sestavljeno iz mnogih podrobnosti, ki nam omogočajo kvalitetnejše življenje. Med temi je za mnoge starše tudi potreba po varstvu, ki jo ure s ničujemo z. izgradnjo vrtca. Ker je to v dveh letih naša največja investicija, ostaja manj denarja za druge potrebe. Hkrati pa gradimo še potrebno kanalizacijo, pripravljamo dokumentni i jo za različne druge projekte, nemalo sredstev je rezerviranih za kmetijstvo, šolske prevoze, nekaj pa tudi za turizem, šport, kulturo, socialne potrebe, gasilstvo, spomenike,... Sicer pa predvidevam, da občani tudi sami opašite, kaj se dogaja in dela. izčrpno (bolj kot kadar koli prej) pa ste obveščeni tudi preko časopisa in televizije o dogajanju v naši občini. Na zadnji seji Občinskega sveta je bil končno izvoljen novi uredniški odbor občinskega časopisa in izdajateljski svet, potrjena pa je bila tudi dosedanja urednica Bernarda Mal. Urednici in vsem dosedanjim članom uredniškega odbora (Bojani Dorič, Nevenki Marolt, Francu Ravnikarju in Alešu Vozlu) ter piscem mnogih člankov, se najlepše zahvaljujem za vaše veliko delo. Upam, da boste s svojimi prispevki še naprej sodelovali in poročali o dogajanju v občini. Vsem novo izvoljenim članom in urednici pa čestitam in želim uspešno delo in zanimiv časopis tudi v prihodnje. Pred nami so novi prazniki. Preživite jih čim lepše. Vabim pa vas tudi na občinsko praznovanje vstopa Slovenije v EU, ki bo I. maja, ob 17. uri na gradu Tuštanj. LJUDMILA NOVAK, županja Poročilo z 12. seje Občinskega sveta Občine Moravče Delitev proračunskih sredstev za šport in kulturo po sprejetih pravilnikih Občinski svet seje v sredo, 14. aprila, sestal na 12. seji, na kateri je v rekordnih dveh urah obdelal vse gradivo za sejo in sprejel vse predlagane sklepe. Obravnava točk dnevnega reda je bila konstruktivna, ni bilo nepotrebnih merjenj verbalnih sposobnosti posameznikov, zato si tokrat člani občinskega sveta zaslužijo pohvalo za svoje delo. Resnici na ljubo je sicer treba povedati, da dnevni red sicer ni bil tako zahteven, pa vendar se je izkazalo, da naši izvoljeni predstavniki v občinskem svetu lahko izpeljejo sejo tudi brez nepotrebnih zapletov in mučnih situacij. Po ugotovitvi sklepčnosti, tokrat je bilo na seji navzočih trinajst svetnikov, so potrdili zapisnik 11. seje, s predlaganim manjšim popravkom napačno zapisanega predloga. Vprašanja, pobude in predlogi so se nanašali predvsem na naslednje teme: število priključenih na kanalizacijo v Moravčah, komunalna problematika: vzdrževanje cest, vodovodov, udeležba Občine Moravče na sejmu Počitnic, gradnja cestninskih postaj v Krtini in Lukovici in usoda zobnega rentgena, ki bo po sklepu Občinskega sveta ponujen eni od dobrodelnih organizacij. Svetniki so v vednost prejeli dopis, ki ga je Občina Moravče na pobudo nekaterih svetnikov poslala Ministrstvu za promet RS, DARS-u in Direkciji za ceste RS, v katerem je izrazila oster protest proti gradnji cestninskih postaj v Krtini in Lukovici. Naslovniki so bili opozorjeni na nenormalno povečanje prometa skozi Moravsko dolino, predvsem pa tudi na nevarnost zaradi neurejene ceste in pločnika skozi občinsko središče. Naslovnikom je bila poslana tudi pobuda za sklic razgovora z Občinskim svetom Občine Moravče o problematiki urejanja prometa skozi Moravsko dolino. Na sejo občinskega sveta je bila povabljena tudi ravnateljica OŠ Jurija Vege Moravče Eva Karažija, ki je občinskemu svetu predstavila delo in program osnovne šole, saj je bila ponovno imenovana za ravnateljico za naslednje petletno obdobje. V osnovni šoli v Moravčah in na Vrhpolju se izvajajo številne aktivnosti, tako med rednim poukom kot tudi v izvenšolskih dejavnostih. Učenci, s tem pa tudi njihovi učitelji in mentorji, beležijo številne odlične dosežke Naš vsakdan v Evropski uniji Mag. Janez Drobnič, podpredsednik Nove Slovenije, se je 15.aprila odzval povabilu Kulturno izobraževalnega društva Limbar in predaval o našem vsakdanu v Evropski uniji. Predstavil je delovanje in sistem EV, predvsem parlament v katerem bo imela v »slovenskem jeziku« svoj sedež tudi Slovenija. S prvim majem bo EV štela 25 članic, med katerimi bo vladala enakost pred zakonom. Mag. Janez Drobnič pravi: »Z vstopom bodo prišle manjše in večje spremembe za našo državo. Našim dokumentom se bo postopoma dodala evropska zastava, socialna politika bo ostala nespremenjena, če nam bodo kršene človekove pravice, pa se bomo lahko pritožili na Evropsko sodišče v Bruselj (z. zelo hitro razsodbo). na tekmovanjih v znanju snovi iz posameznih predmetov, kot tudi na športnem, likovnem, kulturnem in drugih področjih. Občinski svet je, kot ustanovitelj OŠ Jurija Vege Moravče, dal pozitivno mnenje k ponovnem imenovanju ravnateljice Eve Karažije. V nadaljevanju je občinski svet na predlog županje imenoval uredniški odbor glasila Novice iz Moravske doline. Naloge odgovorne urednice bo tudi v naslednjem mandatu opravljala dosedanja odgovorna urednica Bernarda Mal. Na predlog političnih strank in list je Občinski svet imenoval tudi izdajateljski svet občinskega glasila. Predloga ni posredovala Slovenska ljudska stranka, zato predstavnik te stranke ni bil imenovan v izdajateljski svet. Občinski svet je obravnaval tudi paket sklepov, s katerimi je potrdil cene storitev tako imenovane »osebne pomoči«, ceno socialno varstvene storitve »pomoč na domu« in ceno storitve »postopek uveljavljanja občinske socialne pomoči«. Cene so bile oblikovane na seji Odbora za zdravstvo in socialne zadeve ob sodelovanju direktorice Centra za socialno delo Domžale in skupnem sestanku štirih občin, ki se je udeležil tudi državni podsekretar pristojnega ministrstva. Sledila je obravnava Poročila Nadzornega odbora o delu za leto 2003, h kateremu je pisno pojasnilo dodala tudi županja. Nadzorni odbor v svojem poročilu pri delu občinske uprave ni ugotovil bistvenih kršitev, nekaj težav je zaradi nekaterih pomanjkljivosti v pravilnikih, zato je predlagal določene spremembe. Določene zadeve se obravnavajo na več sejah in sklepi j;e niso sprejeti. Nadzorni odbor je k realizaciji proračuna za leto 2002 dal pozitivno mnenje s pridržki. Občinski svet je Poročilu Nadzornega odbora o delu v letu 2003 soglasno sprejel kot informacijo. Zadnji dve točki sta bili namenjeni sprejemu Pravilnika o sofinanciranju ljubiteljskih kulturnih dejavnosti v občini Moravče in Pravilniku o financiranju športnih programov v občini Moravče. V času dvajset dnevne javne obravnave bistvenih pripomb ni bilo, zato sta bila oba pravilnika soglasno potrjena. Na podlagi sprejetih pravilnikov bo objavljen razpis za kandidiranje na sredstva občinskega proračuna za kulturno in športno dejavnost društev. BRODAR Kaj pa naša nacionalnost/ Ljubezen do domovine in narodne kulture, ohranjanje materinega jezika bo ostalo naše, saj EV ne zahteva spremembe kulture in še manj spremembe jezika. Za ohranitev in zaščito kulture bomo morali poskrbeti sami. Biti moramo ponosni na to, kar smo in ne pozabiti kje in kdo je naša domovina. Življenje gre naprej in mi z. njim, le z večjo odgovornostjo in zaupanjem.« Sedaj pa le s polnim optimizmom trimo v prihodnost in uživujmo še nekaj prostih dni kot nečianica Evropske unije. K.N. lil nSí Nova Slovem/a Kncanska ifuttika ttranka Ob I. maju-prazniku dela, ki bo letos zaznamovan tudi z vstopom Slovenije v EU, želimo vsem občanom in občankam lepo praznovanje. Pripravljamo se tudi na volitve v Evropski parlament. NosUec liste N.Si je poslanec iMJze Peterle, ki je v letošnjem letu kot opazovalec driavpristopnic, prejel tudi priznanje za Evropski dosežek leta, poleg tega pa je pred kratkim prejel še dve drugi mednarodni priznanji. O politiki in profilu evropskega poslana! pravi: »Politiko razumem kot prizadevanje za skupno dobro. Najvažnejše za poslanca je, da je to. kar je. Evropo bogatimo s svojo različnostjo, s ponosom in samozavestjo, brez. manjvrednostnih ali večvred-nostnih kompleksov. Ne poznam idealnih, poznam jui precej zelo dobrih evropskih poslancev. Vsi imajo jasno identiteto, izrazito osebnost in izražajo jasno politično voljo. Interese narodov in držav, iz katerih izhajajo, umeščajo v evropski okvir in so z. njimi uspešni tako. da mislijo na celoto. Evropa je čudoviti svet različnih različnosti, ki tolikokrat ni znal živeti v skladu z. njimi, da se jih je loteval z. vojnami. EU je enkratni projekt, ki svobodnim narodom omogoča, da živijo med seboj v medsebojnem spoštovanju in miru, se demokratično odločajo in prostovoljno sodelujejo. Tudi načelo solidarnosti in socialno tržne ekonomije je povezano s tem. EU je uspešna in privlačna, ker je bila pozama do tistih, ki so imeli manj.« Na listi N.Si za volitve v Evropski parlament je na drugem mestu tudi naša županja Ljudmila Novak. Nacionalno vodstvo stranke je v njej in njenem prizadevanju za ohranjanje slovenstva in ob njeni odprtosti za človeka in skupno dobro prepoznalo primemo kandidatko, ki bi ob morebitni izvolitvi dostojno in jio načelih evropske demokracije zastopala slovenske interese v Evropskem parlamentu. Vsekakor je ta kandidatura priznanje tudi za našo občino in hkrati priložnost, da hi bili tudi preko nje bliže Evropi. Občinski odbor N.Si strankamladihslovenije www.sfns.si Vsem državljankam in državljanom želimo prijetno praznovanje 27. aprila, dneva upora, in 1. maja, praznika delal Renata Vidergar, svetnica Stranka mladih Slovenije Moravče ZDRUŽENA LISTA socialnih demokratov Občinski odbor Moravče Iz dejavnosti Stranke evropskih socialdemokratov, katere polnopravni član je ZLSD Z marčevske seje evropskega parlamenta: Karin Jons (Nemčija), poslanska skupina Stranke evropskih socialdemokratov, je bila poročevalka predloga o povečani zaščiti starejših občanov preko priprave nacionalnih strategij, ki omogočajo večjo zaščito tega dela prebivalstva. Jonsonova je predlagala, da bi se pripravilo »evropsko listino za zaščito bolnikov«. Na obisku podpredsednika poslanske skupine Stranke evropskih socialdemokratov in poslanca v Evropskem parlamentu Roberta Goebbelsa, katerega gostitelj je bil Feri Horvat, poslanec ZLSD , opazovalec v Evropskem parlamentu, so na novinarski konferenci izpostavili tudi naslednje stališče: Pred bližnjim vstopom Slovenije v Evropsko unijo postaja eno osrednjih vprašanj razširjene Evrope tudi njena bodoča socialna politika in ukrepi na področju zaposlovanja in odpiranja novih delovnih mest. To je tudi ena temeljnih usmeritev Stranke evropskih socialdemokratov, druge največje politične skupine Evropske unije. S prvim majem, z vstopom v Evropsko unijo, bo Stranka evropskih socialdemokratovskupaj z ZLSD zastopala interese Slovencev. Vojka Rebolj. 00 ZLSD MORAVČE ODGOVORNOST DO SLOVENIJE 'ddtcurt« ijii}i\tso^Jt^ am A\\\vlsa*^- Hipcih;A* Sf oK«i\ Slovenska ljudska slranka je iz odgovornosti do Slovenije zavrnila I i. tehnični zakon o izbrisanih m glasovala za interpelacijo ministra za notranje zadeve, ker je izdajal odločbe brez zakonske podlage Zaradi naših stališč do problematike ti. izbrisanih smo bili izključeni iz vlade: r> nobena pogodba (niti koalicijska) nas ne more prisiliti, da bi delovali proti interesom Slovenije in vas. državljank in državljanov; t> SLS podpira razvojne in gospodarske projekte, saj |e uspešno gospodarstvo najbol|ša socialna politika; r> za SLS so slovenske družine najpomembnejše, kjer so otroci, imajo delo vsi, ^> SI.S se od svojih začetkov zaveda, da je ohranjanje našega podeželja ključno za prihodnost Slovenije, cenimo delo in znoj. s katerim so naši predniki v stoletjih iztrgali polja iz divjine; e> mladi so naša prihodnost, zato potrebujejo dostopno, hitro in kakovostno izobraževanje ter pestre zaposlitvene možnosti. Take zaveze smo odgovorno zastopali v vladi in jih bomo tudi v opoziciji i 0 I—" I Slovenska ljudska stranka, Beethovnova 4. 1000 Ljubljana 3^ J- Tel: 01 241 88 00, Fax: 01 251 17 41. e-posta tajnistvo@slB.si, http://www.als.si Pooled z druge struni Na Občinskem svetu smo obravnavali pobudo za postavitev spominskega obeležja Braniteliem slovnske samostojnosti. Človek bi pričakoval vsesplošno odobravanje in podporo takšni pobudi, vendar presenečenj v moravškem Občinskem svetu ni in ni konce.Bilo je slišati: »da obelžje ne sodi v park«, »kaj poreče Zavod za spomeniško varstvo«, »vprašanje financiranja«, čeprav o tem v pobudi ni bilo govora. Sprašujem: » Mar ni to dovolj svetal pomnik v kratkem obdobju samostojne Slovenije? Mar je razdvojenost v Občinskem svetu segla ž.e tako globoko, da brez razmislekov nasprotujemo vsakomur, ki se je postavil v bran svobodi in neodvisnosti Slovenije?« V parih vrsticah bi vam predstavil osrednji smučarsko-skakalni center v Kranju. Leta 2001 je bil sklenjen dogovor med državo, Občino Kranj in Skakalnim društvom Kranj o izgradnji tega centra in tudi O delitvi finančnih obveznosti. Izgradnja se je začela v istem letu. Do sedaj je zgrajena sklakalnica, kije brez spremljevalnih objektov stala 500.000.000,00 SIT. Poudariti je potrebno, da država svoje tretjinske vrednosti do sedaj še ni pokrila. Torej je izgradnja do sedaj večinoma potekala v breme občine, kar posledično pomeni tudi tekoče vzdrževanje investicije v breme občine. Po sedanjih izračunih naj bi za dokončanje porabili še naslednjih 500.000.000,00 SIT. O podobnem Skakalnem centru je govora v Razvojnem programu Občine Moravče in je za ta »pomemben projekt« glasovalo dvanajst svetnikov, le dva svetnika sta glasovala proti, in sicer Roman Cerar in Martin Rebolj. Zanimivoje, daje razprava o dveh pomembnih dokumentih, kot je Razvojni plan občine za nasledja štiri leta in Proračun občine za leto 2004 trajala slabi dve uri. Še bolj pa, da razen dveh stalnic Martina Rebolja in Romana Cerarja, na drugi strani pa Janeza Prašnikarja (zagovarjal je smučarsko-skakalni cente r,češ da bo večina del opravljena prostovoljno), praktično ni sodeloval nihče. Bolj natančno: dva ali trije so izrazili podporo predlaganim vodovodom in cestam, vendar so že ob glasovanju na to malenkost pozabili in glasovali proti svoji prej izraženi podpori. To \m seveda v moravškem Občinskem svetu ni več kakšna posebnost. MARTIN REBOU, svetnik ZLSD Na podlagi odloka o proračunu Občine Moravče za leto 2004 (Uradni vestnik Občine Moravče, št. 02/04). 6. člena Pravilnika o financiranju in sofinanciranju športnih programov v Občini Moravče (Uradni vestnik Občine Moravče, št.04/04). županja Občine Moravče objavlja JAVNI RAZPIS ZA SOFINANCIRANJE ŠPORTNIH PROGRAMOV V OBČINI MORAVČE V LETU 2004 /. PREDMET RAZPISA Predmet razpisa je sofinanciranje športnih programov v občini Moravče z naslednjimi vsebinami: 1. Programi športnih društev 2. Razvojni programi društev - prireditve 3. Sredstva za sofinanciranje športnih objektov Iz proračunskih sredstev Občine Moravče za leto 2004 je za sofinanciranje programov športa predvideno 6.000.000.00 SIT. II. RAZPISNI POGOJI Na javni razpis za sofinanciranje športnih programov se lahko prijavijo športna društva, klubi, zveze športnih društev, ki jih ustanovijo športna društva, zavodi, gospodarske družbe in zasebniki in druge organizacije, če izpolnjujejo naslednje pogoje: • imajo sedež v občini Moravče, • imajo prostorske, kadrovske in organizacijske pogoje za uresničitev načrtovanih športnih aktivnosti. • imajo organizirano redno dejavnost in vadbo. • imajo urejeno evidenco o članstvu in plačani članarini, • imajo na podlagi zakonskih predpisov registrirane dejavnosti za delovanje na področju športa. III. OBDOBJE ZA IZVEDBO PROGRAMOV ALI PROJEKTOV IN ZA PORABO DODELJENIH SREDSTEV Prijavljeni programi in projekti morajo biti izvedljivi v letu 2004, dodeljena sredstva pa morajo biti porabljena v proračunskem letu 2004. IV. ROK IN NAČIN PRIJAVE Prijava na javni razpis mora biti izdelana izključno na obrazcih, ki so sestavni del razpisne dokumentacije. Prijava mora vsebovati vse zahtevane priloge oziroma dokazila, ki so navedena v razpisnih obrazcih. Razpisni obrazci so na voljo v tajništvu Občine Moravče. Trg svobode 4, Moravče, vsak delovni dan med 8. in 14. uro in na spletni strani Občine Moravče, www. moravce.si. Prijave programov morajo biti oddane najkasneje do ponedeljka. 31 maja 2004. osebno ali s priporočeno pošto na naslov: Občina Moravče, Trg svobode 4. 1251 Moravče. Prijave morajo biti oddane v zaprtih ovojnicah z oznako »Športniprogrami2004, ne odpiraj- vloga«, na hrbtni strani mora biti naveden naslov pošiljatelja. IV. POSTOPEK OBRAVNAVE PRIJAV Pravočasno prispele prijave bo strokovna komisija ovrednotila v skladu z merili in normativi za vrednotenje športnih programov v občini Moravče. Prijavljeni kandidati bodo o izidu javnega razpisa pisno obveščeni najpozneje v roku 30 dni po izteku roka za prijavo na javni razpis. Datum: 22.04.2004 Županja Občine Moravče: Ljudmila Novak, prof. Iskrene čestitke ob dnevu upora in prazniku dela Vabimo vas, da si praznične dni polepšate z nakupi v naši trgovini in izkoristite vse ugodnosti Mercatorjevih prodajnih akcij. Mercator Na podlagi Odloka proračuna Občine Moravče za leto 2004 ( Uradni vestnik Občine Moravče, št. 02/04), Pravilnika o sofinanciranju ljubiteljskih kulturnih skupin v občini Moravče, št. 04/04, županja Občine Moravče objavlja JAVNI RAZPIS ZA SOFINANCIRANJE LJUBITELJSKIH KULTURNIH SKUPIN V OBČINI MORAVČE V LETU 2004 1.) PREDMET RAZPISA 1. Delitev sredstev, ki jih zagotavlja Občina Moravče v proračunu in so namenjena za kulturno in ljubiteljsko dejavnost. Iz proračunskih sredstev Občine Moravče za leto 2004 je za sofinanciranje kulturnih programov predvideno 2.680.000,00 SIT. 2. ) RAZPISNI POGOJI Na javni razpis se lahko prijavijo društva in skupine, ki izpolnjujejo naslednje pogoje: da so registrirana v skladu z Zakonom o društvih imajo zagotovljene osnovne materialne, prostorske, kadrovske in organizacijske pogoje za izvajanje predloženega programa - da imajo urejeno evidenco o članstvu - da imajo sedež v občini Moravče - da predložijo program, iz katerega je razvidna predvidena dejavnost društva v tekočem letu da je predloženi program namenjen čim večjemu številu uporabnikov 3. ) OBDOBJE ZA IZVEDBO IN PORABO DODELJENIH SREDSTEV Prijavljeni programi oz. projekti morajo biti realizirani v letu 2004, dodeljena sredstva pa morajo biti porabljena v proračunskem letu 2004. 4. ) ROK IN NAČIN PRIJAVE Prijava na javni razpis mora biti izdelana izključno na obrazcih, ki so sestavni del razpisne dokumentacije. Prijava mora vsebovati vse zahtevane priloge oz. dokazila, ki so navedena v razpisnih obrazcih. Razpisni obrazci bodo na voljo v tajništvu Občine Moravče, Trg svobode 4. Moravče, vsak delovni dan med 8. in 14. uro ter na spletni strani Občine Moravče, www. moravce.si. Prijave programov morajo biti oddane najkasneje do ponedeljka, 31. maja 2004, osebno ali s priporočeno pošto na naslov: Občina Moravče, Trg svobode 4., 1251 Moravče. Prijave morajo biti oddane v zaprtih ovojnicah z oznako »Kulturni programi 2004, ne odpiraj - vloga«, na hrbtni strani mora biti naslov pošiljatelja. 5. ) POSTOPEK OBRAVNAVANE PRIJAVE Pravočasno prispele in popolne prijave bo strokovna komisija ovrednotila v skladu z merili in normativi za vrednotenje kulturnih programov v Občini Moravče. Prijavljena društva, skupine oz. kandidati bodo o izidu javnega razpisa pisno obveščeni najpozneje 30 dni po izteku roka za prijavo na javni razpis. Številka: 41410-017/2004 Datum: 21.04.2004 Županja Občine Moravče Ljudmila Novak, prof. Občinska uprava Občine Moravče objavlja na podlagi 6. člena Zakona o vračanju vlaganj v javno telekomunikacijsko omrežje (Ur. list RS, št. 58/02, 55/03, 83/03), 6. člena Odloka o vračanju vlaganj v javno telekomunikacijsko omrežje (Uradni vestnik Občine Moravče, št.6/2002) in Pravilnika o obrazcu vloge za uvrstitev na seznam za vrnitev sofinancerskih sredstev v javno telekomunikacijsko omrežje, naslednji JAVNI POZIV za vložitev vloge za uvrstitev na seznam upravičencev za vrnitev sovlaganj v javno telekomunikacijsko omrežje 1. Vsi morebitni upravičenci, ki ne bodo osebno pozvani po pošti, da vložijo vlogo za uvrstitev na seznam upravičencev za vrnitev sovlaganj v javno telekomunikacijsko omrežje, menijo pa, da so upravičeni do vrnitve deleža sovlaganj, lahko podajo vlogo za uvrstitev na seznam upravičencev. 2. Vlogo za uvrstitev na seznam upravičencev na podlagi javnega poziva lahko vložijo: 2.1. upravičenci, ki so z Občino Moravče po 1.1.1995 sklepali pogodbo o sofinanciranju telefonskega omrežja, vendar pa do konca meseca aprila ne bodo osebno pozvani s strani Občine Moravče, da podajo vlogo za uvrstitev na seznam upravičencev. 2.2. upravičenci, ki so pogodbe o sofinanciranju sklepali še z bivšo Občino Domžale (Skupščino občine Domžale), samoupravnimi interesnimi skupnostmi, z Razvojnim zavodom Domžale ali pa s krajevno skupnostjo od leta 1974 do 1.1.1995. Ti upravičenci k vlogi priložijo naslednja dokazila: • pogodbo, sklenjeno med vlagateljem zahteve in takratno Skupščino občine Domžale, samoupravnimi interesnimi skupnostmi. Razvojnim zavodom Domžale ali krajevno skupnostjo, • dokaz o pravnem nasledstvu, če vlagatelj zahtevka ni pogodbena stranka iz zgornje alinee (sklep o dedovanju, sklep sodišča o pravnem nasledstvu podjetja in podobno. • drugo verodostojno listino, iz katere je razviden obstoj pravice do vloženih sredstev. 3. Morebitni upravičenci dobijo obrazec vloge za uvrstitev na seznam upravičencev pri občinski upravi Občine Moravče, Trg svobode 4. 4. Vloge za uvrstitev na seznam upravičencev za vrnitev sovlaganj v javno telekomunikacijsko omrežje morajo morebitni upravičenci vložiti pri občinski upravi Občine Moravče najkasneje do 15.maja 2004. Vloge, vložene po tem datumu, so prepozne in se s sklepom zavržejo. Občina Moravče, občinska uprava VIV L ASÍ Branko Peterka s.p. BRIZGANJE PLASTIČNIH MAS, ROLETE, ŽALUZIJE, LAMELNE ZAVESE, PUS* Šlandrova 9a, 1251 Moravče Gsm:04l/753-6l7 Zaenkrat brez krajevnega urada Konec novembra lani je začel veljati republiški Pravilnik O merilih za organiziranje krajevnih uradov v upravnih enotah. Ta dopušča organiziranje krajevnega urada tudi izven sedeža upravne enote. Strokovna služba naše občine je na Upravno enoto Domžale naslovila prošnjo, da prouči možnost za organiziranje krajevnega urada ali vsaj zagotovi tudi v občini Moravče izvajanje nalog krajevnega urada kot način dela, če glede na krajevne razmere ni potrebe po opravljanju nalog za polni delovni čas. Občina bi tudi zagotovila ustrezen prostor, ki bi ga upravni delavci potrebovali pri svojem delu. Naj ob tej priložnosti navedemo nekaj nalog, ki bi jih lahko opravljali v naši občini: sprejem vlog za osebne izkaznice, potne liste, spremembe podatkov v osebnih listinah, potrdila o državljanstvu, evidence o državljanstvu, vpisovanje v matične knjige rojstev, porok, in smrti, vodenje evidenc s področja matičnih zadev, izdaja izpiskov in potrdil iz matičnih knjig in še druge naloge. V omenjenem pravilniku so podrobneje določeni pogoji in merila Sejem Počitnice 2004 na Gospodarskem razstavišču v LJubljani Občina Moravče se je v okviru »Podjetne regije« predstavila na sejmu Počitnice 2004 na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani. Dan občin Lukovica in Moravče je bil v ponedeljek, 22. marca. Občino Moravče so predstavljali rokodelci iz. Moravske doline, ki so obiskovalcem predstavili delo ročnih spretnosti in umetniškega navdiha ustvarjalcev. Velik prispevek k domačnosti na razstavnem prostoru je dodal Rado Kokalj z igranjem na citre. Občina Moravče se je predstavila s kar štirimi knjižnimi izdajami, ki so bile bralcem že predstavljene v zadnji številki Novic iz Moravske doline. Obiskovalcem sejma jih je predstavila županja Ljudmila Novak. Na voljo so bili tudi prospekti, predvsem pa tudi programi enodnevnih izletov po občinah v »Podjetni regiji«. Posebna pozornost pa je veljala tudi dobrotam s Turistične kmetije Pri Mežnarjevih z. vrha Sv. Miklavža, okusnemu pecivu kavarne in slaščičarne Detelca iz. Moravč in Društva podeželskih žena ter kozarčku s Turistične kmetije Lukatijevih z. Imenj. Predstavitev občin so vsekakor zaokrožile prizadevne pletilje kit in izdelovalec glinenih izdelkov iz. Lukovice. Razstavni prostor Občine Moravče so obiskali nekateri vidni predstavniki, kot je poslanec DZ Lojze Peterle, nekateri župani sodelujočih občin in drugi. Sodelujoči na sejmu Počitnic so se utrujeni, pa vendar zadovoljni vrnili domov v večernih urah z. zavestjo, da so obiskovalcem sejma predstavili utrip v Moravski dolini, njeno preteklost in začrtane smeri v prihodnost. MILAN URO DAR ter soglasodajalci. Že v nekaj dneh nas je Upravna enota Domžale obvestila, da so »opravili analizo možnosti in smiselnosti organiziranja krajevnih uradov z namenom, da se izboljša dostopnost upravnih storitev za stranke in druge uporabnike storitev upravne enote. Cilj analize je bil ugotoviti pričakovan obseg dela oziroma realne podatke o stanju števila zadev in smotrnosti organiziranja krajevnih uradov kot notranjih organizacijskih enot ali kot način dela upravne enote. Podlaga za analizo so bili statistični podatki za lansko leto«, ki so pokazali, da je bilo za našo občino lani opravljenih 1546 upravnih postopkov. Po oceni UE je čas izvedbe posameznega upravnega postopka 8 minut, kar pomeni, da je bilo lani za prebivalce občine Moravče opravljenih zgolj 17 ur dela na mesec oz. manj kot eno uro na dan. Podatki kažejo, da zato organiziranje krajevnega urada v občini Moravče ni smiselno in racionalno, saj zaposlenim ne bi bilo možno zagotoviti pričakovanega obsega dela, kot sicer velja v Upravni enoti Domžale. Tako bodo občani Moravč morali še vedno urejati postopke, ki sov pristojnosti upravne enote v Domžalah. Na občini pa bomo seveda še naprej izvajali vse naloge, ki nam jih nalaga zakonodaja s področja: šolstva, otroškega varstva, sociale, zdravstva, športa, kmetijstva, varstva okolja, komunalnih zadev, civilne zaščite, požarne dejavnosti, turizma, drobnega gospodarstva in obrti, stanovanjske dejavnosti, društvene dejavnosti, kulture in številne druge naloge, ki jih občani niti ne opazijo, pa jih moramo narediti po uradni dolžnosti. S. V. Turistično društvo Moravče Vabilo k sodelovanju Na občnem zboru se je Turistično društvo Moravče uspešno prebudilo iz zimskega,spanja. Sprejeli so plan dela za leto 2004. Področja delovanja vam predstavljamo tudi v Novicah z določenim namenom. V društvo je namreč vključenih 18 članov, kar je zelo skromno število. Na prvi seji UO in NO smo sklenili, da preko Novic povabimo tudi druge, da se nam pridružite. -Več glav, več svežih idej. - Če vas delo na področju turizma zanima, pokličite na tel. 7249 430 Dani Jančar. Področja delovanja so pogojena z letnim delovnim planom in so naslednja: • delo za področje gostinstva • organiziranje predavanj.ekskurzij • sodelovanje z drugimi društvi, občino ob prireditvah, razstavah... • društvena ponudba na stojnici • urejanje spletne strani • sodelovanje v ocenjevalni komisiji (za zlati lipov list) • zadolžitev za urejanje sprehajalne poti in druga praktična opravila • turistični vodnik • aktivnosti za ureditev muzejskega objekta ali muzejske zbirke Delo v društvu je ljubiteljsko, prostovoljno in člani naj bi v programu našli »svoje« področje, ki jih veseli, in se zanj čutijo sposobne. Zato smo na prvi seji UO in NO sklenili, da vse vpisane člane povprašamo, katera področja dela bi jih zanimala. Člane, ki odgovorov še niso vrnili, prosimo, da to čimprej storijo. Turistični pozdrav in prijazno povabljeni k sodelovanju. Turistično društvo Moravče Pregled uredb in neposrednih ter izravnalnih plačil V letošnjem letu lahko kmetijska gospodarstva vlagajo zahtevke za pridobitev subvencij na podlagi naslednjih uredb: Uredba o izvedbi ukrepov kmetijske politike za leto 2004 (sprememba) UrA.RS 24/2004 Uredba o plačilih za ukrepe Programa razvoja podeželja 2004-2006 za leto 2004 (sprememba) UrA.RS 24/2004 Uredba o ureditvi trga s poljščinami (sprememba) UrA.RS 22/2004 Uredba o spremembah in dopolnitvah uredbe o ureditvi trga za sladkor (sprememba) UrA.RS 23/2004 Uredba o spremembah in dopolnitvah uredbe o ureditvi trga s hmeljem (sprememba) UrA.RS 23/2004 Uredba o ureditvi trga s semenom kmetijskih rastlin (sprememba) UrA.RS 22/2004 Uredba o ureditvi trga z vinskim grozdjem, moštom in vinom (sprememba) UrA.RS 22/2004 Uredba o spremembi Uredbe o ureditvi trga z vinskim grozdjem, moštom in vinom (sprememba) UrA.RS 27/2004 Uredba o ureditvi trga s svežim sadjem in zelenjavo (sprememba) UrA.RS 22/2004 Uredbo o uvedbi kvot za mleko in mlečne proizvode za kvotno leto 2004/2005 (nova 2004) UrA.RS 22/2004 Uredba o spremembi uredbe o ureditvi trga z mlekom in mlečnimi izdelki (nova 2004) UrA.RS 23/2004 Uredba o uvedbi dajatve za mleko in mlečne proizvode (nova 2004) UrA.RS 24/2004 Uredba o spremembah in dopolnitvah uredbe o ureditvi trga za ovčje in kozje meso (sprememba) UrA.RS 23/2004 Uredba o spremembah in dopolnitvah uredbe o ureditvi trga za goveje meso (sprememba) UrA.RS 23/2004 Uredba o neposrednih plačilih za kobile za vzrejo žrebet in o neposrednih plačilih za gospodarske čebelje družine za leto 2003 (ukinjena) Predstavljene so le podpore, za katere najpogosteje vlagajo zahtevke kmetijska gospodarstva z območja občine Moravče. Podpore na površino (SIT/ha) EKOO Uredba o ureditvi trga s poljščinami 2002 2003 2004 Krušna žita 61.000 57.500 66.957 Druga žita 42.000 57.500 66.957 Stročnice 42.000 57.500 66.957 Oljnice 42.000 57.500 66.957 Oljna ogrščica 70.500 57.500 66.957 Oljne buče - - 57.500 Površine v prahi - - 66.957 Uredba o ureditvi trga s semenom kmetijskih rastlin 2002 2003 2004 Krompir - semenski nasadi 125.000 160.000 160.000 Krompir - nasadi v 100-me-trskem izolacijskem pasu 100.000 100.000 100.000 Sladkorna pesa SO. 000 80.000 - Krmne rastline HO. 000 80.000 *** Vrtnine 125.000 125.000 - *** na 100 kg semena, različno z.a posamezne kulture (glej Uredbo) Uredba o ureditvi trga s svežim sadjem in zelenjavo 2004 Podpora za pridelovanje lupinarjev 7.162 EKO 1 Uredba o plačilih za ukrepe Programa razvoja podeželja 2004-2006 za leto 2004 II. Izravnalna plačila za območja z omejenimi možnostmi za kmetijsko dejavnost Najmanjša skupna površina na KMG, za katero je mogoče pridobiti izravnalno plačilo, je l ha. OBMOČJE 2002 2003 2004 Gorsko višinsko 18000 19.000 43.500 Strme kmetije 18000 18.500 37.200 Gričevnato-hrihovito 12.100 13.500 M).600 Kraško 12.100 15.500 37.200 Druga 12.100 12.500 15.000 Planina 8.800 19.000 43.500 Nove kmetije * - 6.000 6.000 * nižinske kmetije za površine v območjih z omejenimi možnostmi za kmetijsko dejavnost SKOP Uredba o plačilih za ukrepe Programa razvoja podeželja 2004-2006 za leto 2004 III. kmetijsko okoljski ukrepi Najmanjša velikost enote kmetijskega zemljišča iste rabe, za katero je mogoče pridobiti plačilo z.a en ukrep SKOP-a, je 0,1 ha, na KMG pa mora biti skupno vsaj 0,3 ha kmetijskih zemljišč z.a ta ukrep, razen če za posamezne ukrepe SKOP-a ni drugače določeno. Zmanjševanje negativnih vplivov kmetijstva na okolje I. zmanjševanje erozije v sadjarstvu in vinogradništvu: 55.000 SIT/ha, II. ohranjanje kolobarja: 35.000 SIT/ha, III. ozelenitev njivskih površin: 50.000 SIT/ha, IV. integrirano poljedelstvo: 60.000 SIT/ha, V. integrirano sadjarstvo: 105.000 STT/ha, VI. integrirano vinogradništvo: 105.000 S TT/ha, VII. integrirano vrtnarstvo (na prostem in v zavarovanih prostorih): 98.000 SIT/ha, VIII. ekološko kmetovanje: - njive - poljščine: 110.000 SIT/ha, - vrtnine na prostem: 130.000 SIT/ha, - vrtnine v zavarovanih prostorih: 140.000 SIT/ha, - oljčniki z. gostoto najmanj 150 dreves/ha, nasadi sadovnjakov z gostoto najmanj 120 dreves/ha pri orehu in kostanju ter najmanj 200 dreves/ha pri ostalih sadnih vrstah: 190.000 SIT/ha, - travniški visokodehelni sadovnjaki z. gostoto 50-200 dreves/ ha: 70.000 SIT/ha, • vinogradi, hmeljišča, drevesnice: 190.000 SIT/ha, - travinje (travniki, pašniki): 55.000 SIT/ha, Ohranjanje naravnih danosti, hiotske pestrosti, rodovitnosti tal in tradicionalne kulturne krajine IX. planinska paša: 15.000 SIT/ha, - brez pastirja: 15.000 SIT/ha, - s pastirjem: 15.000 SIT/ha in 5.000 SIT/ha kot dodatek za pastirja, X. košnja strmih travnikov: - nagib 35-50 %: 40.000 SIT/ha, - nagib nad 50 %: 60.000 SIT/ha, XI. košnja grbinaslih travnikov: 60.000 SIT/ha, XII. travniški sadovnjaki z gostoto 50-200 dreves/ha: 45.000 SIT/ha, XIII. reja avtohtonih in tradicionalnih pasem domačih živali: - govedo: 30.000 S IT/žival, - ovce: 4.500 SIT/žival, - koze: 4.500 SIT/žival, - konji: 30.000 SIT/žival, - prašiči: 12.000 SIT/žival, XV. sonaravna reja domačih živali: 20.000 SIT/ha, XVI. ohranjanje ekstenzivnega travinja: 25.000 SIT/ha. Varovanje zavarovanih območij XVII. ohranjanje obdelane in poseljene krajine na zavarovanih območjih: podpora za izvajanje tega ukrepa znaša dodatnih 20 % v območjih narodnih parkov, 15 % v območjih regijskih parkov in 10 % v ostalih zavarovanih območjih in se obračuna na skupno vrednost plačil za ukrepe I. do XVI. in XVIII. iz. tega člena, XVIII. reja domačih živali v osrednjem območju pojavljanja velikih zveri: 25.000 SIT/ha, XIX. ohranjanje posebnih traviščnih habitatov: 35.000 SIT/ ha, XX. pokritost tal na vodovarstvenih območjih: - njive: 80.000 SIT/ha, - trajni nasadi: 60.000 SIT/ha, - travinje: 50.000 SIT/ha, XXI. zatravljanje in zelena praha: 60.000 SIT/ha. Upravičenci lahko pridobijo tudi sredstva z.a delno kritje stroškov kontrole: integrirane pridelave v višini 15.000 SIT na KMG letno za ukrepe IV., V., VI. in VII. iz. 1. točke tega člena, - ekološke pridelave in predelave v višini 26.000 SIT na KMG za ukrep VIII. iz. 1. točke tega člena, če izpolnjujejo zahteve, določene z. ukrepi integrirane pridelave ali ekološkega kmetovanja. Če na KMG skupni obseg kmetijskih zemljišč v rabi, vključenih v ukrepe SKOP-a, presega 100 hektarov, se znesek plačil za te ukrepe zniža za 30 % za tiste površine, ki presegajo 100 hektatov. Podpore na žival (SIT/žival) Uredba o ureditvi trga za ovčje in kozje meso 2002 2003 + 2003* + 2003* 2004 Ovce za proizvodnjo težkih jagnjet 3.500 3.600 1.200 170 Ovce za proizvodnjo lahkih jagnjet 2.800 2.900 1.200 170 Ovca, ki je najmanj enkrat jagnjila in je stara najmanj eno leto: če tržijo mleko in mlečne izdelke 4.235 3.388 Koza, ki je najmanj enkrat jarila in je stara najmanj eno leto 3.388 Koz.e 2.800 2.900 1.200 140 - Dodatna premija za ovco in kozo - 1.412 * dodatna premija in dodatno plačilo oh izpolnjevanju predpisanih pogojev Uredba o ureditvi trga za goveje meso 2002 2003 2004 Krave dojilje 33.500 34.500 40.334 + 4.870 Za bika 35.000 36.000 42.351 Za vola 25.000 26.000 30.251 Klavna premija 13.500 13.800 + 5.100 16.134 + 5.301 Klavna premija z.a teleta - 8.600 10.084 Ekstenzijikacijska premija - 17.300 20.167 Uredba o ureditvi trga z mlekom Proizvajalčeva individualna kvota, izražena v tonah, se pomnoži s 1.643 SIT. \ Kvota bo proizvajalcem dodeljena do 31. avguata 2004. Rok za vlaganje zahtevkov je od l.aprila do 15.ma.ja 2004. Za vsak dan zakasnitve oddane vloge se vlagatelju odšteje 1% od višine zahtevka, to je za zakasnitve do 25 dni. Kasnejši zahtevki so prepozno vloženi in se jih zavrže. Za posebne premije, klavne premije in dodatno plačilo za govedo je rok z,a oddajo od l.maja do 15. maja 2004 (prodane živali od 1. januarja 2004 do 30.aprila 2004). Ukrepi Zgodnjega upokojevanja in Podpora izvajanju EU standardov pa so bili že predstavljeni 7.4. 2004 v Kulturnem domu v Moravčah v sklopu Predstavitve ukrepov kmetijske politike v letu 2004. Natančnejše pogoje lahko dobite pri Kmetijski svetovalni službi Moravče po 15. maju 2004, ko je tudi že možno vlagati zahtevke za te ukrepe. J.OCEPEK Občni zbor GZS Moravče Z mato sredstvi v letu 2004 Gasilska zveza Moravče ima v svoji sestavi pet PGD-jev in vključuje v svojih vrstah 640 članov, to je od mladine do veteranov. V februarju so potekali občni zbori v vseh petih PGD. Na občnih zborih so pregledali delo za leto 2003 in pripravili ter potrdili delovne in finančne plane za leto 2004. Vsa društva so v letu 2003 delovala zelo uspešno, tako na preventivnem, kot operativnem delu. V petek, 2.aprila 2004, pa je bil občni zbor GZ Moravče. Vsi PGD-ji so kategorizirani, tako ima GZ Moravče 4 PGD I. kategorije in eno II. kategorije. Občni zbor je potekal v prostorih PGD Peče, ki letos praznuje 70-letnico svojega uspešnega delovanja. GZ Moravče je članica regijskega poveljstva in regijskega sveta, ki združuje osem gasilskih zvez v Regijo Ljubljana III. Na samem občnem zboru so bila podana poročila - predsednika, poveljnika, tajnika, nadzornega odbora ter komisij, ki so sestavni del gasilske zveze. V svojem sestavu ima gasilska zveza komisijo za mladino, komisijo za članice, komisijo za veterane ter komisijo za odlikovanja in priznanja. Zveza je v letu 2003 delovala zelo delovno in to s posebnim poudarkom na izobraževanju, kar je danes obvezna in nujna potreba, da imamo usposobljen kader za gašenje in reševanje. Tudi tekmovanja so sestavni del izobraževanja. Veliko pozornosti namenjamo delu z mladino, ki na tekmovanjih dosega praviloma zelo vidne uspehe. V letu 2003 so se mladinci PGD Kraste uvrstili na državno prvenstvo, Ohranjanje in ustvarjanje tradicije PRAZNIH S LOVENSK£ ZASTMC V soboto. 3. aprila je društvo Heráldica Slovenica v geometričnem središču Slovenije organiziralo sedmi praznik slovenske zastave. Častni vod slovenske vojske je prinesel in z vsemi častmi dvignil slovensko zastavo na drog ob kamnu, ki označuje geometrično središče Slovenije. Za kulturni program je poskrbela občina Moravče, v katerem so sodelovali: Godba Moravče, Moški pevski zbor Tine Kos, recitatorja KID Limbar, gost dramski igralec Tone Kuntner in harmonikar Božo Matičič iz Kamnika. Slavnostni govornik je bil predsednik SAZU prof. dr. Boštjan ŽEKŠ. V slavnostnem govoru je poudarjal, kako pomembno se je zavedati tradicije, jo ohranjati in negovati: »Negovati moramo in skrbeti moramo za svojo zgodovino, za svoj jezik, za svojo kulturo in predvsem za svoje nacionalne simbole, med katerimi je seveda najpomembnejša državna zastava. Četudi na tem področju nimamo večsto-letne ali celo tisočletne tradicije, je vendar naša trobojnica stara več kot stopetdeset let in jo je treba spoštovati. Ob pomanjkanju tradicij je potrebno še toliko bolj paziti na njihovo ohranjanje. Četudi bi bila nastala naša tribarvna zastav šele ob samostojnosti Slovenije, bi bilo neokusno po dobrem desetletju zastavo bistveno spreminjati, saj na tak način do tradicij in do spoštovanja tradicij nikoli ne bomo prišli. Mnenje, da bomo z drugačno zastavo bolj prepoznavni v svetu, je neutemeljeno. Kot majhna država nikoli ne bomo posebno prepoznavni, kolikor pa bomo, bomo zaradi uspešnih posameznikov in podjetij na raznih področjih človeških aktivnosti, zaradi visokega življenjskega ki bo letos junija v Celju. Seveda pa ne pozabljamo na veterane. V letu 2003je l'( i I > Krašce dobilo novo ^^*4m><9&" orodno vozilo, ki je plod skupnega prizadevanja Občine Moravče, Gasilske zveze in seveda nenazadnje samega PGD Krašce. Na občnem zboru so delegati sprejeli delovni in finančni plan z.a leto 2004. Delovni plan je obsežen, seveda pa so finančna sredstva zelo skromna, tudi po ugotovitvah delegatov drugih gasilskih zvez in pa nenazadnje podpredsednika GZ Slovenije. Seveda je lokalna skupnost, to je občina, dolžna po zakonu zagotavljati vir financiranja. Tudi z gospo županjo je bilo ugo-tovljeno.da pač finančna sredstva niso visoka, so pa trenutno v okviru možnosti, ki ga dopušča proračun. Zelo dobro pa GZ Moravče sodeluje tudi z ostalimi društvi in še posebej z. Osnovno šolo Moravče. V letu 2003 je bil XIV. kongres GZ Slovenije, katerega smo se tudi udeležili. Rilo je tudi volilno leto ter posledično je bilo izvoljeno novo vodstvo. Na koncu pa GZ Moravče želi še naprej dobro sodelovanje z vsemi našimi občani ter jim želi mirnega spanja, nam gasilcem pa čim manj požarov in nesreč ter z. gasilskim poz.dravom NA POMOČ! IVAN VIDIC, predsednik GZ Moravče standarda, zaradi svoje neproblematičnosti in sposobnosti mirnega reševanja domačih in sosedskih problemov, lahko pa seveda tudi zaradi kakšnih negativnih lastnosti, ki jih tu ne bom našteval. Z zastavo je podobno kot z imenom. Človek pride na svet z očetovim priimkom in z imenom, ki so mu ga izbrali starši, morajo pa obstajati zelo močni razlogi za spremembo imena in priimka. Vsekakor pa spreminjanje imena ne vpliva na človekovo prepoznavnost, ki je odvisna v pozitivnem in negativnem smislu od človeka samega, od tega kakšen je in kaj dela.« Vse prisotne je pozdravila tudi županja Milka Novak. Tudi ona je v svojem govoru poudarjala, kako pomembna je tradicija, šege in navade, ki so se ohranile več kot tisoč let. Za konec se je vsem prisotnim zavalil za obisk podpredsednik Heraldice Slovenike Peter Pavel Klasinc in prisotne poprosil naj drugo leto na praznik zastave pripelje vsak še pet prijateljev in znancev. Za slovensko trobojnico pa se bomo skupaj borili še naprej! BRANKA BIZJAN Nova knjiga o Moravškem V razmaku 34 let je Moravsko dobilo dve monografiji. iMa 1979 je Stane Stražar izdal Moravsko dolino (877 strani), leta 2003 pa dr. Maja Topole Geografijo občine Moravče (238 strani). Vsebini obeh knjig se bolj dopolnjujeta, kakor ponavljata. Tisti, ki ima za sabo le osnovno šolo in ve, da je geografija drugo ime za zemljepis, bo od knjige pričakoval predvsem podroben opis zemeljskega površja moravške občine. A v tej knjigi je opisni del prepuščen barvnim fotografijam. Ni ga naselja ali vzpetine, ki ga ne bi našli slikanega od daleč ali blizu ali na fotografiji iz. zraka. Fotografij, kart in grafikonov je skupno 184, mnogi so razdeljeni na več delov, tako da pride na vsako stran vsaj en primerek ali dr. Maja Topole, avtorica strokovne knjige o katera od 52 preglednic, geografiji občine Moravče Izredna dokument i ranost teksta je plod podrobne členitve ozemlja. 61 km2 veliko občinsko ozemlje je avtorica razdelila na 24.549 celic v izmeri 50 x 50 m in vanje vpisala šifro z.a fizičnogeografsko karakteristiko površja (kamninska sestava, višina, naklon, prejeta sončna toplota, rastlinstvo, tip prsti, lip reliefa itd.) ali družbenogeografsko sestavo (raba tal, prebivalstvo, naselja, gosjiodarstvo itd.). Naslanjajoč se predvsem na relief, kamninsko sestavo in tip prsti je izvedla glavno regionalizacijo. Ozemlje deli na nižine (podolje) in hribe; geografi podobno delijo vso hribovito Predalpsko Slovenijo. Glavne regije deli na sedem mikroregij, za katere so v preglednicah izračunane vrednosti. Hribovje svetega Mohorja, Limbarske gore, Murovice, Ciclja in Slivne ter njunega južnega podgorja zavzema 63,6 % ozemlja in ima v povprečju 16,7 stopinj naklona. Leta 2002 je tam živelo 23,6 vseh občanov. Na manjšem ozemlju podolij aziloma dolin (Vrhpoljsko, Moravsko, Peško) je bilo tedaj na 36,4 % ozemlja z. naklonom 7,3 stopinje kar 76,4 % prebivalcev, ta delež pa še raste. Že opisana metoda delitve in vrednotenja celice s pomočjo geografskega informacijskega sistema je avtorici med drugim omogočila v dosedanji geografski literaturi />osebnost - presojo smotrnosti sedanje rabe tal glede na naravni potencial. S tega vidika je analizirala osem kategorij rabe tal: od pozidanih površin prek njivskih do gozdnih, vodnih in drugih razmer. Za primerjavo: za sadovnjake - ti bodo v Evropski zvezi deležni večjega zanimanja - je upoštevala talne vodne razmere, prst, lego v toplotnem pasu, osončenost, naklon in ekspozicijo površja. Na tej podlagi narejena tabelo pravi, da je za sadovnjake izkoriščenih le dobre 3 % zanje primernih tal; 13 % primernih zemljišč je pozidanih, četrtina je ¡md slabšimi njivami, 28 % pod travniki in 30% se jih zarašča. Precej prvorazrednih zemljišč za sadovnjake je v podgorju Ciclja in Slivne, ki je v gravitacijskem območju Moravč še iz časa, ko je bilo prečkanje hribovskih prevalov lažje kot prebroditi Savo. Tako kot za sadovnjake, so na karti označene tudi stopnje primernosti ali neprimernosti gozdne in travniške rabe tal ter primernost za pozidavo. Travniki zavzemajo le 37 % zanje najbolj primernih površin, 8,3 % občinskih površin pa se zarašča. Ti podatki so izziv za lastnike zemljišč in za občinske načrtovalce. Škoda, da niso karte rabe tal večje, s sedanjih majhnih je težko locirati celice. Podrobna regionalizacija ozemlja moravške občine in smotrna raba tal sta res v ospredju zanimanja avtorice, a v knjigi je tudi polno drugih geografskih, klimaloloških, geobotaničnih, zgodovinskih, arheoloških, gospodarstvenik, prometnih in prebi-valstvenih podatkov. Kot 'zanimivost: do 400 m nadmorske višine je živelo leta 1900 49,1 , leta 2002 pa že 64,5 % prebivalcev. Leta 1961 je bilo kmečkega prebivalstva 53,9, leta 1991 ¡ni 9,9 % občanov; vse je izračunano po naseljih. Bralcu lajša iskanje želenega podatka imensko in stvarno kazalo (str. 218-225). V njem so pojasnjeni tudi vsi strokovni izrazi, navedeni v knjigi. Avtorica Maja Topole je pred več leti že izdala podobno knjigo, in sicer za Mirnsko dolino, ki ¡ni je kmalu pošla s trga. Žal izdajatelj Geografski inštitut Aniona Melika ZRC SAZU ne navaja, v koliko izvodih je natisnil Geografijo občine Moravče. IVAN GAMS To knjigo in tudi druge, ki jih je izdala Občina Moravče, je moč kupiti v avli Kulturnega doma pred in po vsaki prireditvi. Vabljeni k nakupu. Ivan Gams, rojen 1923 v Šmartnem pri Slovenj Gradcu, akademik, redni profesor v pokoju na oddelku za geografijo na Filozofski fakulteti v Ljubljani, doktor geografskih znanosti. Diplomiral je leta 1951, doktoriral leta 1956 na Filozofski fakulteti. Delal je na Inštitutu za geografijo SAZU in na Inštitutu za raziskovanje krasa SAZU v Postojni. Od leta 1966 predava na Filozofski fakulteti v Ljubljani, od 1985 je redni član SAZU. Je tudi član Evropske akademije znanosti in umetnosti (Salzburg). V svojem raziskovalnem delu se je zlasti posvečal krasu, veliko seje ukvarjal s kraško terminologijo. Dalje pobudo za geomorfološko kartiranje Slovenije in Jugoslavije. Raziskoval je klimatogeografske razmere v Sloveniji, gozdno mejo na Koroškem, poplavna območja in naravne nesreče v Sloveniji itd. Njegove razprave izhajajo v domačih in tujih znanstvenih publikacijah, njegova bibliografija pa obsega preko 1000 bibliografskih enot (razprave, članki, monografije, učbeniki...). Povzeto po Enciklopediji Slovenije 3. Lovrenčak, F: Ivan Gams. Ljubljana: M K, 1989 16. pohod po nagelj na Limbarsko goro Vreme ni edini pogoj za dobro voljo Tudi tokratni že 16. tradicionalni pohod na Limbarsko goro je bil kljub vetrovnemu vremenu dobro obiskan. Obiskovalci so prišli iz vse Slovenije, nekateri prvič, drugi že pravi veterani. Organizatorji so se pripravili na slabo vreme in poskrbeli tudi za tople napitke, saj je na vrhu prav pošteno pihalo. Pohodniki so se zato skrivali za vogali in v šotorih, prav posebej pa so bili navdušeni nad lepoto cerkve, ki je bila ob tej priložnosti odprta. Zato si tudi tokrat organizatorji zaslužijo vso pohvalo, saj so z dobro organizacijo poskrbeli za promocijo Limbarske gore in celotne Moravske doline. N.M. Ljudsko izročilo osrednje Slovenije in prepoznavnost v Evropi V sredo, 24. marca, smo bdi v Moravčah deležni izrednega gostoljubja in strokovnih znanj, ki nam jih je podala gospa Dušica Kunaver. Delavnico, katero je popestrila razstava, ki so jo pripravili člani Društva rokodelcev Moravske doline, je v veliki meri podprla tudi občina Moravče. Delavnica je bila plod skupnega projekta »Sodelujmo z.a uspeh«, kije bil odobren in finančno podprt na nacionalni ravni (PCMG) in katerega je prijavilo Društvo žena in deklet Vače v sodelovanju z. Društvom rokodelcev Moravske doline in Zavodom Meta. Pri izvedbi sedaj že druge tako velike delavnice, so nam priskočili na pomoč tudi Društvo podeželskih žensk Moravče in ostali posamezniki, ki so doprinesli vsak svoj delček celote. Predavanje gospe Dušice je bilo tako zanimivo in neponovljivo, da je marsikateri slušatelj po zaključku delavnice dejal: »To bi morali poslušati ž.e veliko prej, pa ne mi, ki se tega še kako zavedamo, tisti, ki ljudskega izročila ne znajo ceniti in se ne zavedajo, daje to edino, kar nam poleg znanja nihče v Evropi ne more vzeti«. Na začetku delavnice smo vse navzoče nagovorili predsednica Društva rokodelcev Moravske doline gospa Branka Bizjan in predsednica Društva žena in deklet Vače, Sonja Zidar Urbanija. Obe sva bili izredno zadovoljni z. udeležbo, saj je bila dvorana Kulturnega doma v Moravčah nabito polna in tudi sodelovanje na tako širokem območju treh občin (Litije, Šmartno pri Litiji in Moravč) je pohvale vredno in je zagotovo redkost. Veseli smo bili, da ta projekt podpira tudi Občina Moravče, kar je županja Ljudmila Novak lepo poudarila v svojem govoru in je projekt tudi finančno podprla. Dejala je, da se zaveda, kako pomembna je ohranitev ljudskega izročila za vstop v Evropo in da so Moravče na zelo dobri poti, da ohranijo listo, kar so imele, imajo ali pa bo potrebno malo obnoviti. Za županjo je besedo prevzela Dušica Kunaver, ki nas je popeljala skozi ljudske običaje od pomladi do zime in od zibelke do groba. Vsi gostje, predavateljica, razstavljavci in drugi poslušalci, ki so prišli tudi iz. Radovljice, so bili z prof. Dušico Kunaver in s citrarjem Rodom Kokalj izredno zadovoljni, kar se je slišalo v slovenskih ljudskih pesmih, ki so jih udeleženci ob spremljavi citrarja navdušeno prepevali. Ob takem petju in ob takem vzdušju ti res zastane dih in občutiš, da se še znamo veseliti in prijetno družiti. Skratka, večer v Moravčah je minil v znamenju ljudskega izročila, prijetnega druženja, občudovanja lepih domačih izdelkov in še bi lahko naštevali. Še enkrat hvala Branki Bizjan in Občini Moravče za trud in delo, kije obrodilo lepe sadove. SONJA ZIDAR URBANIJA Marija Klopčič z Vrhpolj doktorirala Stari, kar moreš, s tem, kar/maš trn, k/ersi Na veliki četrtek, H.aprila 2004, ob 12.uri je prepričljivo in avtonomno .svojo doktorsko disertacijo Z naslovom Optimizacija vrednotenja proizvodnosti krav v mlečni usmeritvi zagovarjala Marija Klopčič. Že od leta 1999je raziskovala, katera izmed 5 primerjanih metod odvzema in vrednotenja mleka je za slovenske razmere najujunahnejsa. Iskala je možnost med dovolj zanesljivo in tudi cenovno ugodno za slovenskega kmeta. V raziskavi je primerjala podatke iz. 9 držav, in sicer Avstrije, Švice, Danske, Finske, Francije. Italije. Norveške, Švedske in Avstralije. Dokazala je, da je za slovenske razmere najbolj uporabna metoda AT, pri uporabi katere se stroški za prevoz, in delavni čas kontrolorja razpolovijo. Komisija v sestavi prof.dr. Jože Osterc (mentor), prof.dr. Milena Kovač (somentorica), prof.dr. Marjan Kosec in prof.dr. Andrej ( hršnik, kije komisiji predsedoval, je bila zadovoljna s predstavitvijo in zagovorom naloge, kije potekal neposredno po predstavitvi. Razglasitev nove doktorice znanosti pa je z. velikim navdušenjem pozdravilo številno poslušalstvo v Viteški dvorani v prostorih biotehnične fakultete na Roditi. Znanstvenici za ta dosežek, ki ga na Moravškem nismo doživeli že nekaj desetletij iskrene čestitke in še veliko znanstvenih dosežkov tudi v nadaljnjem poklicnem življenju. To pa bo gotovo dosegala, v kar je prepričan tudi njen mentor dr. Osterc, ki je takoj po razglasitvi za Novice iz Moravske doline dejal: »Marija Klopčič je za Slovenijo opravila veliko delo. Osebno zagovarjam raziskave, ki jih je možno uporabiti. Marijina je takšna. To je ena od tipičnih nalog, ki bo koristila govedprejcem.« Na vprašanje, če je znanstvenica z. zaključkom doktorskega dela po njegovi oceni zaključila tudi prizadevanja na raziskovalnem področju, je odgovoril: »Marija je z nalogo segla globoko v obravnavano problematiki), zato se tega ne bo rešila in bo delala na razvoju novih metod. V času raziskav je pridobila in navezala bogate stike z. ljudmi v Evropi in svetu, kar ji bo koristilo po nadaljnjih raziskavah.« M AL Blaz odlično obeležil700. obletnico rojstva Srečka Kosovela IS. marca je minilo 100 let od rojstva Srečka Kosovela, avtorja mnogih vizionarskih in Slovencem nerazumljivih pesmi, ki so si še desetletja po njegovi smrti utirale pota med slovensko bralstvo. Njegova zbirka pesmi Integrali še danes takt) aktualno popisuje probleme družbe. Ob obletnici rojstva je Mobitel s sodelovanjem ALU in Moderni) galerijo objavil natečaj za najboljšo likovno upodobitev Kosovelovih konslruklivisličnih pesmi. Ker je bilo Kosovelu le dve leti več kot 20, ko je umrl, so se dela lotili njegovi »vrstniki«, študenti na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani. Projektni teden likovnih delavnic pa je obrodil nad vsemi pričakovanji dober sad. Mentorji, redni pro^ fesorji na ALU, so imeli kar odgovorno nalogo, da SO med nastalimi izbrali le 103 grafične interpretacije in jih razstavili v Moderni galeriji v Ljubljani. Med izbranimi pa najdemo kar tri grafične izdelke Moravča-na Blaža Slaparja, ki so bili razstavljeni v Moderni galeriji v Ljubljani. Med 20. marcem in 20. aprilom pa je bo po vsej Sloveniji predstavljenih 32 najboljših med najboljšimi v formatu velikih plakatov in brezplačnih razglednic. 29 izdelkov pa se je razstavljalo v formatu citvlightov. Blaž. seje edini med ustvarjalci uj)al prekoračiti krog rdeče-belo-črne interpretacije in z rumeno barvo odločno protestiral, da živimo v Deželi Budalosti. Ne več, še zlasti ne več od tedaj, ko bo 12 rumenih zvezdic tudi naš simbol. Blažu iskrene čestitke za uspeh in zelja po čudovitem zorenju v grafika s talentom, voljo po neustavljivem iskanju in življenjskem žaru, ki ga nosi v sebi. M AL • IZDELAMO VAM URBANISTIČNO IN PROJEKTNO DOKUMENTACIJO IN ZA VAS PRIDOBIMO TUDI GRADBENO DOVOLJENJE • SVETUJEMO PRI PRODAJI IN NAKUPU ZEMLJIŠČ ALI NEPREMIČNIN (il tm rrTi • VRŠIMO PROJEKTANTSKI, IZVAJALNI IN STROKOVNI NADZOR market_inženiring_storitve ^—^gradbeništvo SVETUJEMO PRI NOVOGRADNJAH ALI ADAPTACIJAH NA VOLJO STAVBNE IN KMET MS K K PARCELE. MOŽNOST TAKOJŠNJE GRADNJE NA LEPI LOKACIJI V MIRNEM OKOI II M Ml(, ,|.„.„. VEGOVA I, MORAVČE _ INFORMACIJE: 01 723 12 08 PONUDBE: fax (II 723 15 66 c-nasli.v: MK..CI)« SIOL.NET materinski dan praznovati na Izlakah Člani DU Moravče so se odzvali vabilu DU Zagorje ob Savi na praznovanje materinskega dneva. Spremljali so zanimiv kulturni program, ki so ga po pozdravnih besedah predsednika gosti-teljskega društva oblikovali učenci OŠ Izlake, inštrumentalisti in pevke DU Trbovlje. Po njem je bilo prijateljsko srečanje, na katerem so obujali spomine in sklepali nova prijateljstva. Sledila je še skupna večerja z. dalmatinsko hrano ob dalmatinski glasbi klape Riva iz. Zadra. Prav Zadrčani pa so sredi hladne pomladi pričarali sonce, vonj po morju, spomine na počitnice, ... kar pa je dobro delo tudi vsem materam, ki so tu dan praznovale. po zapisu Jožeta Novaka Starševski dan praznovali otroci in starši V smehu in radosti, v boleči skrbi iz. dneva v dan se mi kaže lik očeta in čutim materin nasmeh. (Tina Rol) Prav na materinski dan, 25.marcu, so se matere in očetje v veliki meri zbrali v kulturnem domu, kamor jih je povabil Kil) Limbar v sodelovanjem z. moravškim vrtcem in šolo. Zanimiv, predvsem pa otroško prisrčen program so oblikovali otroci iz. vrtcu in njihove vzgojiteljice, o mamah, kol se za tu dun spodobi. Pridružili so se jim tretješolci s spletom petju, deklamacije in branjem spisov O materah. Cerkveni pevski zbor Zvonček je tudi letos ustvarjali praznično razpoloženje. Ubranemu petju so se pridružili mladi glasbeniki z. instrumenti. Gledalce pa je najbolj nasmejala kratka zmeda, ki se zgodi če žena Katrca odpove istočasno kot katrca. Obe na servisu, ena v bolnišnici, druga pri mehaniku. Zmedeni gospod brez. boljše polovice za-menju celo tel. številki obeh »serviserjev« in popoln polom je tu. Noju, tudi to je cenu ženske v družini; čeprav je tečnu in ... je njenu cena največja takrat, ko jo izgubiš. Ob prihodu se je vsaki ženski nasmejalo ob ličnih čestitkah, izdelkih otroških rok. Navzoče je pozdravil in nagovoril podžupan Občine Moravče Franc Majdič. Drugo leto pa so bde matere za svoj pogum darovanja življenj več kot trem otrokom opažene s posebnim darilcem Župnijske Karitus, drobno knjižico velikih misli in čokoladnimi dobrotami. Za oboje se iskreno zahvaljujem, saj včasih le drobna misel ob pravem času materi pokaž.e pot v vzgojnih vprašanjih, vlije novega upanja in zaupanja, da zmore brezpogojno ljubiti, dajati, ne da bi pričakovala obresti, hiti trdna opora in varen pristan. Ob sladkem darilu pa seje o vsem tem lahko nasmejala ob svojem največjem bogastvu - otrocih in možu. M AL Naslednje leto se vidimo v Moravčah Društvo podeželske mladine Moravče- uspešno zastopalo ljubljansko regijo na državnem tekmovanju »Kviz. mladi in kmetijstvo 2oo4« v Krškem. člani DPM Moravče s svojo ekipo in predsednikom ZSPM Po uspešnem nastopu na regijskem kviz.u Mladi in kmetijstvo, ki smo ga organizirali v Moravčah, je sledilo še državno tekmovanje v Krškem. Tako smo se 27.3.2004 z. avtobusom odpravili navijat za našo ekipo v sestavi: Nina Je me C, Peter Pergar in Peter Miklič. Udeležba naših članov je bila velika, zato nismo podvomili v uspeh naše ekipe. Ko smo prispeli v Krško, smo se najprej udeležili okrogle mize, na kateri smo se mladi seznanili z. možnostmi črpanja sredstev iz evropskih skladov. Na vsa vprašanja so nam odgovarjali: kmetijski minister Franci Bul, predsednik KGZS Peter Vrisk in državna podsekretarka Janja Kokolj Prošek. Po končani okrogli mizi pa je šlo zares. Najboljše ekipe iz. vse Slovenije, med njimi tudi naša, so se pomerile v znanju iz. čebelarstva, umetnosti govora, varnega dela pri sečnji v gozdu in o turizmu v gostujoči občini. Tekmovalo je enajst ekip. Po prvem krogu so bile ekipe precej izenačene. Po končanem tretjem krogu vprašanj pa sta ostali le še dve finalni ekipi in sicer ekipa DPM Krško-1 in DPM Moravče. V finalu je bilo čutiti, veliko napetost in pričakovanje navijačev obeh finalnih ekip. Obe ekipi sta pokazali veliko znanja in o zmagovalcu je odločalo zadnje vprašanje. Zmagala je domača ekipa, mi pa smo bili tudi zadovoljni z. uspehom, saj smo si z. drugim mestom pridobili pravico organiziranja državnega tekmovanja prihodnje leto. To pa zato, ker prireditev ne sme biti dve leti zapored v istem kraju. Po končanem uradnem delu je sledila pogostitev, ki seje razvila v prijeten družabni večer. Domov smo se vračali veseli uspeha, obenem pa smo bili z. mislimi ž.e pri veliki nalogi, ki nam je bila zaupana za prihodnje leto. PRIMOŽ PETERKA za DPM Moravče ekipa, ki je zastopala DPM Moravče skupaj s predsednico in predsednikom DPM Krško Prvo srečanje astronomov Slovenije V noči z 19. na 20. marec je na Limbarski gori v okviru občinskih prireditev potekalo I. Srečanje astronomov Slovenije, poleg lega je bilo organizirano tudi prvo slovensko tekmovanje v iskanju 110 najsvetlejših nebesnih objektov - Messierjev maraton. Na tekmovanju tekmovalci iščejo galaksije, zvezdne kopice, meglice.....ki jih jc kol prvi oštevilčil in naše/ francoski astronom Charles Messier (1730-1817), le-ti objekti so samo marca vsi vidni v eni noči. v preostalih mesecih so preblizu Sonca in tako za nas v neugodnih položajih za opazovanje. Tisti petek smo po poldanskem neobetavnem vremenu za nas astronome doživeli pravi blagor. Nebo seje okrog IS.ure čisto razjasnilo in tako se je prireditev lahko začela nemoteno odvijati. Lepo število slovenskih astronomov in obiskovalcev je ob teleskopih imelo veliko razlogov z.a dobro voljo in druženje. Samo pogled na največje planete našega osončja je očaral marsikoga . . . Srečanje je potekalo tik ob cerkvici sv. Valentina, nižje na man-šem grebenu pa je vse do jutru potekalo lovljenje Messierjevih objektov. Prvo slovensko tekmovanje je sodil Anton Špenko iz AD komet, sicer znani opazovalec in publicist. Tekmovalcev je bilo Pohod konjenice oh 250-letnici rojstva Jurija Veoe 30. marca je Konjeniški klub Jurija Vege Moravče v počastitev moža. po katerem so poimenovali svoj klub, organiziral pohod v njegovo rojstno vas Zagorico. Pohodu seje udeležilo 13 konjenikov. Moravškim konjenikom so se pridružili še gostje iz. KK Lukovica in KK - PIK. Ob 9.00 so odšli iz. Češnjic proti Crmačam. Veliki vasi vse do Zagorice. Pri spomeniku je bil izveden kratek kulturni program, v katerem je kot slavnostni govornik nastopil predsednik društvu Aleš Svetlin. Izraz.il je na Umbarsklgori sedem iz vseh koncev Slovenije, prvič v zgodovini sodobne slovenske astronomije, srečanj in tekmovanj je bila prireditev tudi mednarodna, saj nas je obiskala tudi ekipa s Hrvaške - Istra. Zmagovalec v Messit rjevem maratonu, ki se je končal ob 6. uri zjutraj, je postal Igor Zibernu iz. Maribora, našel je 76 nebesnih objektov. Nagrade z.a tekmovalce so bile praktične in promocijske z.a našo občim). Vsi sodelujoči tekmovalci so prejeli knjižico Peški apnenec vzhodnega dela Moirn ške doline, prve tri nagrade so bile še posebej priročne in Uporabne, poleg tega pa je zmagovalec prejel tudi prvo slovensko knjižico oziroma skriptO z. risbami in kartami o vseh 110 Messierjevih objektih, kije v okviru priprav na srečanje nastala na observatoriju Vego. Mislim, daje tovrstna prireditev velik plus z.a promocijo občine in mogoče čez čas poslane zelo zanimiva turistična ponudba v naši občini. Kdo ve? Morda se pa le ne bomo zgledovali po drugih občinah in končno ponudili nekaj, česar drugim še ni uspelo. Več o samem srečanju in rezultatih si lahko preberete in ogledate na spletnih straneh www.obsvegu.com/lg2004/ Se vidmo prihodnje leto. MATEJ MIHELČ1Č, organizator, Vega Observutorv Zahvala za pomoč: staršem, Občini Moravče, OŠ Moravče, Gostišču Urankar, reviji Špika in vsem udeležencem in tel-movalcem. pomen Juriju Vege z.u Slovence in ponos, ki ga člani društva čutijo, da se klub imenuje prav /jo njem. Po počitku, ogledu spominske sobe in pogovoru z. /ustnikom in sorodnikom so odjezdili po poti, ki jo je mali Jurij peš velikokrat premeril, ko se je podal na pot v Moravče, kjer je v župnišču prijel osnovno izobrazbo. Pot je jezdece vodila skozi Juvoršico, Vrhpolje, Tuštanj v Moravče, kjer so k spomeniku pred cerkvijo položili spominski šopek. KK Jurij Vega se zahvaljuje vsem udelež.encem in vsem, ki ste na kakršen koli način prispevali, da je pohod uspel. člani KK Jurij Vega Moravče Spominska svečanost na Vrhu pri Sv. Trojici 12. aprila, na velikonočni ponedeljek, smo se zbrali na spominski svečanosti ob 60-letnici strmoglavljenja ameriškega bombnika B-24 na Sv. Trojici. Najprej moram pohvaliti prizadevanja in dejavnost tamkajšnjega športno - rekreativnega društva, kije pred desetimi leti poskrbelo za postavitev pomnika in vsakoletna srečanja ob njem pod geslom: »Nikoli več vojne!« Ob otvoritvi tega, umetniško zelo povednega spomenika leta 1994, je bilo Žal še nekaj nejasnosti o usodi posadke ameriškega težkega bombnika B-24, pri čemer je bila nekako zamolčana celotna pot peterice rešenih letalcev. Ti, ne le, da so ostali živi, kot ostalih pet, ki so jih zajeli Nemci, ampak so se s pomočjo slovenskih partizanov, najprej v varstvu 11. bataljona Šlandrove brigade, nato pa ob zavidanja vredni organizaciji tajnih kurirskih poti zbrali na zbirni bazi v Kočevskem Rogu ter nato preko severno-jadranske obale odšli v svoje baze v južni Italiji. Za njih se je vojna končala leto dni pred končno zmago v Evropi. Kasneje je bilo vse to pojasnjeno v knjigi z. naslovom »Poslednji let« (Stan Krulc, Stane Stražar). Letos, ko praznujemo 60-letnico sodelovanja NOV in POS z. zavezniki, pa velja poudarili, da reševanje posadke tega ameriškega letala, ki seje spomladi 1944 zrušilo tu, na slovenskih tleh, ni bilo osamljen in redek primer. Številke o usodah skorajda petdeset nad našim ozemljem sestreljenih posadk zavezniških letal ter pobeglih vojnih ujetnikov so veličastne. Z verodostojnimi dokumenti naše in zavezniške strani je ugotovljeno, daje ob nedvoumni pomoči civilnih prebivalcev bilo z. vzorno organizacijo in delovanjem NOV Slovenije od začetka leta 1944 do maja 1945 iz. Slovenije v glavnem preko partizanskih tajnih letališč Nadlesk, Otok in Krasinec z. za- Cesta na Grmače 16, Moravče, tel. 01/723-18-68 Odprto: 9. - 12.ure in 14. - 18.ure sobota od 9. do 12.ure Ul. Mire Pregelj 4, Litija, tel. 01/899-53-93 Odprto: 9. - 19.ure, sobota od 8.30 do 12.ure V jatami £ea uam ponujamo bogato ponudbo ur ter modernega nakita i^lata in srebra, Tlaki t izdelujemo tudi po naročilu strank, J^delujemo poročne prstane, predelujemo in poprauljamo pa tudi star nakit, vezniškimi letali v južno Italijo evakuiranih 307 ameriških in 14 britanskih sestreljenih letalcev. Iz ujetniških taborišč je bilo osvobojenih 372 Britancev, 94 Francozov in 29 prijiadnikov drugih narodov. Za vse to in za skupne akcije rušenja nemških komunikacij, še posebej po zavezniškem izkrcanju v Normandiji, so slovenski partizani in civilisti s strani najvišjih zavezniških poveljstev dobili številna javna priznanja. Pripravili so bogat kulturni program. V njem so nastopali re-citatorji, harmonikar, vokalni kvartet, Območne organizacije Združenja borcev - praporščaki in veterani vojne za Slovenijo. Predstavila sla se tudi pesnik, rojak Dane Zaje in dramski igralec Janez Škof. Slavnostni govornik je bil podpredsednik zveze združenja borcev, tovariš Tone Poljšak. V govoru je podrobno opisal dogodke, storjene prav na tem mestu, 2.4.1944, pred 60 leti. Na svečanosti je bil navzoč preživeli ameriški udeleženec takratnega dogodka, ki je navzoče toplo pozdravil. ANTE PA.IK, ZZB Občinsko združenje borcev in udeležencev NOB ob vstopu v tO Občinsko združenje borcev in udeležencev NOB Moravče seje v letošnjem letu, namesto organizacije spominske svečanosti v Češnjicah, na predlog ZLSD Moravče, odločilo sodelovali na prireditvi, ki bo 30.4.2004 ob 16. uri v spominskem parku sredi Moravč. Člani Občinskega združenja borcev in udeležencev NOB v svoji organizaciji združujejo člane, ki spoštujejo vrednote narodnoosvobodilne borbe, zato se članstvo v tej smeri počasi, pa vendar vsaj ohranja, če ne povečuje. Ob vstopu v FU bodo vrednote narodnoosvobodilnega boja vsekakor spoštovane, saj bomo v družbi držav, ki so se v večini borile proti takratnemu okupatorju. Prav zaradi tega je primerno praznovati dan upora proti okupatorju in najti delu tisto vrednost, ki jo je včasih imelo. Le od novih članov pa je odvisno ohranjanje resnice, s katero seje slovenski narod soočil v letu 1941. Občinsko združenje borcev in udeležencev NOB Moravče čestita ob dnevu upora proti okupatorju in ob mednarodnem prazniku dela vsem občanom z Željo, da bi tudi v bodoče znali spoštovati pravilno zgodovinsko odločitev dela slovenskega naroda, ki seje dvignil proti takratnemu vojaškemu stroju nacistične Nemčije in fašistične Italije. Praznovanje dneva proti okupatorju naj skupaj s praznovanjem praznika dela vzpodbudi še močnejšo narodno zavest oh prelomnem času, ko vstopamo v skupno državo evropskih narodov in narodnosti, združenih v Evropski uniji. Občinsko združenje borcev in udeležencev NOB Moravče Spomini ña napade na Moravče in na aktiviste v Češnjicah V marcu in v aprilu se spomin jamo dogodkov na težke dni NOB. mučenja padlih borcev in na žrtve fašističnih zavojevalcev na Moravškem. lo.marca 1943 so boni Kamniškega bataljona izvedeli, da bodo skupaj z Zasavskim oziroma Moravškim bataljonom izvedli večjo akcuo nad orožnike v Moravče. Iz Moravč so hoteli izgnati tudi nemške nčitcl/e. ki so veljali za na/bolj zagrizene naciste. Ti so pod krinko politično delovali, vohunili z.a gesluj>o. Predlagali so. koga naj internirajo, koga uslrele kol talca. Za vsako ceno SO poskušati germanizirati slovensko ljudstvo. Na večer sta oba bataljona, Kamniški in Moravski, zapustila ('icelj in Prikmico. Trije borci so se odpravili v Moravče že prej Z nalogo, da poiščejo krajevnega vodjo nacistov nadučitclja Henrika Pferscheja ter ga pripeljejo v slab. Naloga ni bila preprosta. 1'iroblekli so se v nemške uniforme. Prišli so v Moravče, celo v nadučiteljevo stanovanje. Ta jih je z. navdušenjem pozdravil, jim postregel z. žganjem. Radovedno je spraševal, kaj pomeni njihov obisk v Moravčah. Učitelju je kmalu postalo sumljivo, saj je na njegova vprašanja eden od »Nemcev« trdovratno molčal, saj ni spregovoril niti besede. Učitelj je skočil nanje in se pognal po stopnicah Vod Kamniškega bataljona je prispel do pokopališča, Zasavski pa od Orlije proti kaplaniji, kjer so »gnezdili« nemški orožniki. I i so bili prepričani, da so zares na- Moja dolina na dlani predstavljena tudi v Kranju 15. aprila je Občina Moravče v sodelovanju z. Zavodom za varstvo kulturne dediščine Slovenije in Zavodom Republike Slovenije z.a varstvo narave na Območni enoti Kranj pripravila razstavo kulturne in naravne dediščine naše občine. Obenem so avtorji brošure, ki jo je izdala naša občina, »Moja dolina na dlani«, predstavili njeno bogato vsebino. Knjižica Moja dolina na dlani je bila oh izidu predstavljena v moravškem kulturnem domu in že takrat med obiskovalci naletela na dober odziv in zanimanje. Tokrat je bila knjižica, ki je v celoti namenjena spoznavanju naravnega bogastva in kulturne dediščine na Moravškem, predstavljena v Kranju, kjer so zaposleni avtorji knjige, strokovnjaki z. obeli zavodov. Hkrati ponuja tudi veliko smernic zapremišljeno in odgovorno ravnanje pri ohranjanju le-tega. Občina je k sodelovanju povabila tudi nioiuvške rokodelce in podeželske žene. ki so prikazali svoje izdelke in jedi na temo velike noči. Navzoči SO bili navdušeni nad razstavljenimi fotografijami, brošuro, rokodelskimi izdelki in seveda dobrotami, ki so bile na pokušino. Podlaga lepim besedam SO bili lihi ZV(,ki Rodovih citer, ki so dali z. »Moravsko dolino- prireditvi še poseben pečat. padem, čeptUVje bil tO le navidezni napad. Začeli so divje streljali. Borci so razbili poŠto, opustošiti občinsko hranilnico in zaplenili nekaj orožja, dene rja in živilskih kart. 22.marca 1943 seje dopoldan pomikal proti Moravčam avtobus. Z njim se je peljalo osem ljudi iz ippora smrti - iz. Begunj. Nemci so se hoteli maščevati za smrt nemškega učitelja in učiteljice. Izmučeni ljudje v avtobusu so vedeli, kaj jih čaka. Žalostno so gledali na lepo dolino, v kateri bodo njihovi grobovi. Na kaj so še i>se pomislili.' na mamo, žene. dekleta, svojce. Avtobus se je ustavil sredi Moravč. Raztovorili so talce, jih postavili pred drvarnico in jih privezali, Enemu izmed njih. Cirilu Javoršku iz. Zaloga, je uspelo pobegniti Druge so postrelili. Mrtve talce so Nemci pustiti privezane na drvarnico v opomin živim. Kdor je šel mimo. so ga prisilili, da si jih je ogledal. Njihova imena so napisana na spominski plošči v Moravčah. Dne, 21.aprila 1945, so v spopadu z. domobranci, padli z.a svobodo za Krulčevo hišo na Dunaju oh Češnjicah. Na tem mestu so bili zverinsko mučeni in ustreljeni od krvož.eljnih domačih izdajalcev, padli mučeniki: Stane Cerar-./ulij - sekretar Okrajnega odbora OF Lilija, doma iz KraŠC. Miha Pimal. član Okrajnega odbora NOO Lilija, doma iz Tuštanja. Civido Cerar - Polh. čevljarski mojster, v četrti operativni < oni. doma iz. Podkraja pri Lukovici in še neznani borec Zidanškove brigade, doma iz. Škofje Loke. Ob napadu so se prebili: liane Avhelj-Pajk, Jože Ribič-Marko iz Laz. pod Grmadami in še Bunckova z. Vrhpoti. Pajkje načeloved kurirski postaji 1/7 na Murovici. Taje tedaj delovala v zelo težavnih razmerah. To pa zalo. ker sojo domobranci iz. Šentvida nenehno ogrožali. Že nekaj časa pred tem dogodkom so tudi ujeli i eč njenih kurirjev. Zato je prav in lepo, saj je tudi naša dolžnost, da se kot vsako leto. tudi letos spomnimo na te padle borce in na težke čase NOB na Moravškem. ANTEPAJK, ZZB A. V T OJS OLA. LONČAR d.o.o. Slamnikarska 1a, 1230 Domžale pri stanovanjskem objektu KRIZANT (bivši Toko) oz. za kitajsko restavracijo v Domžalah Marko: 041/785-735, Barbara: 031/ 209-501, Janez: 041/697-971 od Lmaja pa tudi Milan 031/303-033 Tečaj CPP 10.5. ob 18. uri Tečaj za traktoriste 24.5. ob 17. uri. »Vsak človek je zase svet, čuden, svetel In lep, kot zvezda na nebu..,« (Tone Pavček) Za medgeneracijsko društvo Jesenski cvet je bil 1. april pravi praznik. Zbrali smo se v Kulturnem domu Moravče, na 3. rednem občnem zboru društva. Sprejeli smo poročilo o delu društva in zaključni račun društva za leto 2003 ter sprejeli smernice za program dela društva v letu 2004. Po občnem zboru smo nadaljevali s predstavitvijo »ogledala« našega dela - Zbornika medgeneracijskega društva Jesenski cvet, že drugega po vrsti. Predstavitve so se udeležili županja Občine Moravče Milka Novak, ki nam je s pozdravnim govorom in predstavitvijo slikovitih in prijaznih Moravč izrazila prisrčno Jesenski cvetje decembra 2003 izdal svoj drugi bilten na 76 straneh v 400 izvodih. Že bežen pregled kaže, da so ga ustvarjali veseli in zadovoljni ljudje. Vsaka fotografija ima svojo zgodbo. Vsaka beseda, vsak stavek odraža motto, ki so si ga sposodili pri Tonetu Pavčku - Vsak človek je zase svet, svetal in lep, ... Če pa se prepustiš natančnejšemu branju, odkrivaš, daje v vsakem obdobju življenja vredno za kaj dihati, da modrost zrelih let prinaša gotovost tistim v najbolj ustvarjalnih letih, ki pogosto pozabijo na druge in tudi nase. In listaš in bereš in misliš in spoznavaš, da si tudi ti le eden izmed nas, eden izmed hlepečih po človeški toplini, bližini in veselju, ki ga takšna bližina prinaša. Kdo se še more upirati skušnjavi, da bi bil eden in enkraten v šopku Jesenskega cveta? BERNARDA OPUSTI KAJENJE IN ZMAGAJ 2004 2. maj naj bo dan, ko boste prenehali kaditi. Mednarodna super nagrada 10.000 USD Mednarodna regijska nagrada 2.500 USD Bogate slovenske nagrade Opusti kajenje in zmagaj www.cindi-slovenija.net telefon: 01 43 83 480 dobrodošlico, županja Občine DomžaleCveta Zalokar Oraž.em in župan Občine Mengeš Tomaž. Štebe, predstavniki občin Domžale, Moravče, Mengeš, Trzin in Lukovica ter Zmaga Prost in Danica Maljanec, predsednica in koordinalorka nacionalne mreže Združenja za socialno gerontologijo in gerontogogiko Slovenije, ki skrbi za izobraževanje naših voditeljic in voditeljev skupin. Kulturni program so oblikovali učenci Osnovne šole Jurij Vega iz. Moravč, citrar Rado Kokalj ter voditeljice, voditelji in člani društva Jesenski cvet, ki sta jih z.a nastop pripravili voditeljici Marija Radkovič in Helena Ogorelec. Kulturni program je povezoval Gašper Ogorelec. Posebej se je predstavila skupina Kranjska lilija iz. Moravč. Kulturni program nas je navdušil in razvedril. Nastopajoči učenci in naši člani so nas presenetili s svojo prisrčnostjo, kvaliteto izvedbe in vsebinsko pestrostjo programa. To je bil nastop mnogih skritih talentov, nastop »od srca«, ki nas je napolnil z. zadovoljstvom in srečo. V kulturnem programu se je odrazila »duša« našega društva. V delovanje skupin Društva Jesenski cvet je vlkanega mnogo prostovoljnega in požrtvovalnega dela voditeljic in voditeljev, njihove, ljubezni do sočloveka, dobre volje ter medčloveške solidarnosti. Naše skupine so še posebej dragocene za današnji čas odtujenosti in hitrih sprememb, saj opravljajo res veliko delo tkanja in ohranjanja medčloveških vezi in solidarnosti. Zato se vsem, ki izvajanje naših programov finančno podpirate, iskreno zahvaljujemo. MAJDA PUČNIK RUDL, predsednica društva Jesenski cvet PRIJAVNICA Ime in priimek: Datum rojstva: I Poklic:_ .191_II_I Spol (obkrožite): M Ž Naslov: Telefon: Število pokajenih cigaret dnevno:_ Uporaba drugih tobačnih izdelkov dnevno. Katere (cigare, pipe) in koliko na dan (izpišite): Kolikokrat ste že poskušali prenehati kaditi (obkrožite)? • nikoli «1-2 krat • 3 in več krat Koliko let te kadite:_ Sodeloval/a bom v akciji zdravstvenih delavcev:_ Potrjujem, da bom v kampanji sodeloval/a in spoStoval/a pravila: (podpis) Priča Ime in priimek:. Naslov:_ . Datum prijave: 2004 Telefon: . . Podpis: K opuščanju kajenja me je usmeril/a (obkroža: • Zdravstveni delavec _ (ime in priimek naslov, poklic) Druga oseba_ OdloCil/a sem se sam/a (ime in priimek, naslov, poklic) Izrezite prijavnico in jo izpolnjeno pošljite do vkljuCno 2. maja 2004 na naslov: CINDI Slovenija, OPUSTI KAJENJE IN ZMAGAJ, Ulica Stare pravde 2,1000 Ljubljana Podrobnejši opis akcije m pravila sodelovaoja so na voljo na spletni strani www cindi-slovenija.net. 44. Območno srečanje odraslih pevskih zborov Pesem združuje, ohranja in krepi 2.aprila je v Moravčah potekal prvi del 44.ohmočnega srečanja odraslih pevskih zborov, ki ga je organiziral Javni sklad Republike Slovenije z.a kulturne dejavnosti, Območna izpostava Domžale. Nastopi/oje 10 zborov: MPZDU Janez Cerar Domžale, Ljudske pevke KD Domžale, Fantovski zbor Dob, Pirnat quartet, Oktet /osama, MePZGroblje, Dekliška pevska skupina Sirene, KZ Limbar, MPZ Lipa Trojane in Domžalski komorni zbor. Na drugem delu, dan kasneje v KD Franca Bernika v Domžalah, pa še deset. V uvodnem nagovoru je Pavel Pevec izpostavil ljubiteljsko kulturo kot nekaj česar Evropa ne pozna več, kot nekaj kar bi lahko bilo zanimiv izvozni »artikel«, zato smo Slovenci na ta del svoje izraznosti upravičeno ponosni. Povezovalka programa je bila Marta Starhek. Vsak od nastopajočih zborov ima svojo tradicijo, svoj pevski pogled in svojo interpretacijsko izraznost. Igor Švara je dejal, da ni dobrih in slabih zborov, so le tisti, ki v petju uživajo. Je pa bila očitna razlika med zbori, kijih sestavljajo starejši pevci in imajo dolgoletno tradicijo. Prepevajo z dušo prav tiste pesmi, ki jih poslušalci najbolj poznajo. Mlajši sestavi po starosti pevcev in tradiciji />a se lotevajo zahtevnejših zborovskih sklad in jih tudi uspešno izvajajo. _ Razpis za vpis za šolsko leto: 2004/05 Prosta mesta kandidatov za vpis na inštrumente in petje na oddelkih GŠ Domžale ter njihova priporočljiva starost. Klavir (7-9 let); Orgle (11-18 let) uspešno končani najmanj 4 letniki klavirja in nauka o glasbi; Harmonika (7-9 let): Violina (7-9 let); Violončelo (7-9 let): Kitara (8-10 let); Flavta (10-12 let); Klarinet (10-12 let); Saksofon (10-12 let) pouk bo potekal v Domžalah ; Trobenta (9-11 let) ; druga trobila (10-18 let) Pouk bo /wtekal v Domžalah; tolkala (9-18 let) pouk bo potekal v Domžalah in Mengšu sprejemni preizkusi bodo samo v Domžalah; petje (dekleta 17-24 let, fantje 18-24 let) sprejemni Preizkusi bodo samo v Domžalah; Predšolska glasbena vzgoja (leto rojstva 1999, ne opravljajo sprejemnega preizkusa) VPIS od 8.-10.0.2004 od 8.-15. ure v GŠ Domžale, Ljubljanska cesta 61, Domžale; Glasbena pripravnica (L razred osnovne šole, ne opravljajo sprejemnega preizkusa) VPIS od 8.-10.6.2004 od 8.-15. ure v GŠ Domžale, Ljubljanska cesta 61, Domžale. Kandidati za vpis v I. razred inštrumenta ali petja opravljajo sprejemni preizkus, pri katerem se ugotavlja glasbena nadarjenost, oz. razvitost glasbenih sposobnosti (zapoje se pesem po lastni izbiri, Posnema ritmične in melodične motive ter ugotavlja razvitost glasbenega spomina). Sprejemni preizkusi za vpis v I. razred inštrumenta in petja bodo v Ponedeljek, 24. maja 2004, 18.00-20.00 ter v petek, 28. maja 2004, 16.00-19.00 ure v prostorih GŠ Domžale, Ljubljanska cesta 61, Domžale. Sprejemni preizkusi za vpis v I. razred inštrumenta bodo v Ponedeljek, 24. maja2004, 18.00-20.00 ter v petek, 28. maja 2004, 16.00 I9.(X)e v prostorih GŠ Mengeš, Trdinov trg 8, Mengeš. Opomba: sprejemni preizkusi za tolkala in petje bodo samo v Domžalah. Na podlagi rezultatov sprejemnih preizkusov ho komisija določila prednostno listo za sprejem. REZULTATI sprejemnih izpitov bodo objavljeni 7. junija 2004 na oglasnih deskah v GŠ Domžale in GŠ Mengeš. V,JIS za sprejete učence bo potekal od torka, 8. junija, do četrtka, 10- /unija 2004, 8.00-15. OOvGŠ Domžale, Ljubljanska cesta 61, Domžale. Od domačih zborov je na reviji nastopil KZ Limbar pod vodstvom Elizabete Pirnat. Predstavil se je z. Gallusovo Resonet in laudibus, Rachmaninovo Ave Maria in ljudsko Ženka mi v goste gre. Po prireditvi je vsak zborovodja lahko spregovoril z Igorjem Švaro, ki jim je strokovno svetoval, kako nadaljevati in izboljšati delo zborov. Za Novice pa je uspešnost nastopajočih ocenil takole: »Da, seveda sem vtise že zbral. Na takšnih revijah vedno nastopijo zbori, ki so najbolj ljubiteljski zbori in seveda tisti, ki težijo k vrhunstvu. Čim več te starejših jievcev, tem bolj so ljubiteljski. Medtem ko mlajši pevci tvorijo jedro bolj kvalitetnih in predvsem bolj ambicioznih zborov. Uspešnost zbora je v veliki meri odvisna od ambicioznosti, pevskega znanja pevcev, izobraženost zborovodje in seveda nastopov na festivalih, revijah in drugod so pokazatelji, ki pokažejo, kam zbor spada. Nocoj je vsak poslušalec lahko slišal skupino, ki sodi med najboljše. Končne sodbe pa ne morem dati, ker je jutri še en večer zborovske glasbe.« Kaj pa menite o Komornem zboru Limbar: »Limbar gotovo sodi med ambicioznejše in kvalitetnejše zbore, pravzaprav zborčke, o katerem se bo še govorilo. Dokončne ocene ali sodbe pa pred zaključkom revije ne morem dati.« Na drugi obrok odškodnine bo treba še počakati Pred kratkim je Društvo izgnancev Slovenije za vse predsednike krajevnih organizacij in vodstvo društva pripravila seminar o uveljavljanju odškodnine za prisilno delo po nemškem in avstrijskem zakonu. Na njem je sodeloval tudi direktor Mednarodne organizacije za migracijo (I0M) Dirk de Winter iz Ženeve. V uvodu je predsednica društva Ivica Žnidaršič predstavila prizadevanja društva, da bi prisilni delavci čim prej prejeli odškodnino za prisilno delo, ki So ga opravljali v Nemčiji in Avstriji. Večina, tudi iz občin, ki jih pokriva Krajevna organizacija Društva izgnancev Domžale, je prvi obrok odškodnine prejela. Ve, ki prvega obroka še niste prejeli, sporočamo, prvi obrok bo izplačan do konca letošnjega leta. Glede izplačila drugega roka, je bilo poudarjeno, da se bo druga polovica odškodnine predvidoma pričela izplačevati po 1. januarju 2005, pri tem pa smo bili opozorjeni, da ni nujno, da bo drugi del odškodnine enak prvemu. Povedano je namreč bilo, da se je število upravičencev povečalo, vendar se bo I0M trudil, da bi bil drugi obrok odškodnine izplačan v enaki višini, kot prvi. Posebej smo bili opozorjeni -na ravnanje v primeri smrti upravičencev. Njihovi zakoniti dediči morajo o tem I0M obvestiti najkasneje v šestih mesecih. V kolikor v tem času obvestila I0M ne bo prejel, možnosti za izplačilo ne bo, zato še enkrat opozarjamo na dosledno upoštevanje omenjenega roka. Direktor I0M je bo tem podal tudi informacijo o izplačilu odškodnine za poškodbe, pridobljene v času izgnanstva. Zaradi pomanjkanja finančnih sredstev so sprejeli odločitev, da odškodnino prejmejo le tisti, ki so bili izpostavljeni medicinskim poizkusom, otroci, ki so delali na suženjskem in prisilnem delu ter so živeli v domu za otroke zaporniških ali prisilnih delavcev, ter starši, ki so te otroke izgubili. Glede odškodnine za povzročeno gmotno škodo nismo izvedeli kaj bistveno novega - do nje so upravičeni tisti, katerih premoženje je prevzelo katero od tedanjih nemških podjetij. Ne glede na vse ugotovitve, predlagamo vsem, ki prejemate negativne odločbe od I0M, da se, če ste prepričani, da odločba ne upošteva vaših navedb, pritožite. Hkrati vas obveščamo, da še vedno zbiramo podatke o povzročeni gmotni škodi med drugo svetovno vojno. Pridobljena potrdila arhiva ali drugo dokumentacijo, s katero razpolagate, posredujte naši krajevni organizaciji. Želimo vam prijetno pomlad! Društvo izgnancev Domžale Jasmina in Luka priptesala bronasto od/ic/e Ena ... dve ... tri, cha, cha, cha, ... in podobni ritmi. Saj že veste za kaj gre! Za ples. Ko na televiziji spremljate kakšno plesno prireditev ali tekmovanje, mogoče z malo obžalovanja celo pomislite: » Z vajo bi tudi meni uspelo takole zaplesati, saj ne more biti tako težko. Plesalke se ves čas smehljajo, plesalci pa celo komunicirajo s publiko.« To kar vidite, je le končni rezultat dolgotrajnih in napornih treningov, piljenja vsakega giba posebej. Uvrstitev na tekmi pa na žalost ni odvisna le od tehničnega znanja in zahtevnosti koreografije, ampak še od marsičesa drugega. Na tekmi njihov nastop sodi običajno pel sodnikov (na državnem prvenstvu ali mednarodni tekmi jih je več), ki jim vizualna podoba para še zdaleč ni nepomembna. Tu mislim na obleko, kije predpisana tako kol dresi pri ostalih športih, a mora vseeno ustrezati postavi in karakterju plesalke ter slediti modnim trendom. Enako velja za čevlje, pričesko in Učenje. Plesalec porabi uro ali več, da z lakom in želejem ukroti neubogljive lase. Plesalka (ali njena mama), če je zelo spretna, porabi za urejanje pričeske in Učenje dobri dve uri. Plesni par mora na tekmi izgledati »kot iz. škatlice«. Plesni pari se udeležujejo kvalifikacijskih turnirjev, raling turnirjev, mednarodnih tekem in državnih prvenstev. V sezoni so tri državna prvenstva, in sicer v kombinaciji desetih plesov ( 5 standardnih in 5 latinskoameriških), posebej prvenstvo v standardnih plesih (5 plesov) in v latinskoameriških plesih (5 parov). Večina plesnih parov trenira vse plese, le nekaj parov pa je, ki so se odločili z.a eno vrsto plesov. Večina bralcev ve, da tudi v moruvški občini premoremo zelo obetaven mlad plesni par, pravzaprav lepši del para, plesalko Jasmina Vesel, kije tudi odlična učenka osmega razreda. Njen soplesalec je Luka Narat z. Rodite. Trenirati sta začela v plesni šoli Miki, od lanskega leta pa sta člana Plesnega kluba Fredi v Zadobrovi. V letu 2003 sla plesala še v razredu mlajših mladincev in sta se državnega prvenstva v kombinaciji udeležila v tej kategoriji. Tekmuje bila 22.novembra 2003 v Oplotnici, Zasedla sla 6 mesto. Od I.januarja 2004 tekmujeta med mladinci. Državno prvenstvo v standardnih plesih je bilo 15.februarja 2004 v Novem mestu. Za las sla zgrešila stopničke in pristala na četrtem mestu. Na državnem prvenstvu v latinskoameriških plesih, kije bilo 27.marca v Murski Soboti, sta dala vse od sebe in uspelo jima je priplesati na tretje mesto in osvojiti bronasto odličje. Iskrene čestitke in še vnaprej mnogo lepih, skladnih plesnih korakov in odličnih uvrstitev. DAN/JANČAR Tekmovanje v namiznem tenisu V ponedeljek, 22.3. 2004, je bilo na OŠ Pre serje pri Radomljah izvedeno regijsko tekmovanje z.a učence osnovnih šol v namiznem tenisu. Ta hitra in atraktivna igra zadnja leta doživlja številne spremembe zato, da bi pripeljala v dvorane čim več gledalcev. Spremembe v igri so ž.e: v večjih žogicah, nizi se igrajo do 11 točk, servis ne sme biti več prikrit za nasprotnika in menjava servisa vsaki dve točki. Igra je namreč na nekoliko višji ravni polna zahtevnih prvin in udarcev, ki jih povprečen poznavalec zelo težko opazi in ovrednoti. S temi spremembami bi jo bolj približali širšemu krogu navijačev. Ekipo iz OŠ Jurija Vege so v kategoriji letnik 91 in mlajši za- stopali : Rok Markuš, Aljaž. Korošec, Vanja Klopčič in Tina Bricelj. Osvojili so drugo mesto in srebrne kolajne, takoj za OŠ Domžale, tretja pa je bila ekipa OŠ Trzin. S tem so se tudi uvrstili na področno tekmovanje v Kamniku. V posamičnem tekmovanju pa je med 35 nastopajočimi Rok MarktlS dosegel odlično tretje mesto, Aljaž Korošec pa se je uvrstil v četrtfinale. V torek, 13. 4., smo se udeležili še področnega ekipnega prvenstva v Kamniku. Naši igralci so iz. niza v niz. igrali boljše in se prebili v finale. Tam so se spet srečali z. Že poznano ekipo iz. OS Domžale. Po ogorčenem boju, kjer je odločala tudi taktika, SO jo premagali tesno s 4:3 in tako osvojili prvo mesto področnega tekmovanja, pokal ter zlate kolajne. Tretja je bila OŠ Toma Brejca Kamnik. Čestitke ekipi OŠ Jurij Vega z.a dosežek. MAK KO OSOLNIK Končali smo zimsko sezono Konec meseca decembra 2003 se je pričela zimska sezona smučarskih skokov. Skakalci Skakalnega kluba Termit Moravče so tekmovali za pokal Cocta. na posameznih tekmovanjih, ki so bila organizirana s strani vaščanov okoliških vasi, in posameznih društev, prav tako pa so se udeležili državnega prvenstva v posamezni kategoriji. Tekem so tako imeli resnično veliko, naporna sezona pa se je končala v začetku meseca marca 2004. Tekmovali so v vseh kategorijah, in sicer od kategorije cicibanov do 9 let. do kategorije dečkov do 12 let. Vse skakalce je potrebno pohvaliti, prav pa je, da se najboljše (povzeto iz biltena Smučarske zveze Slovenije) v posameznih kategorijah tudi navede v tem članku. V kategoriji cicibanov do 9 let je bil najboljši David Avbelj, kateri je v pokalu ('oda zasedel skupno 13 mesto, najboljši rezultat paje dosegel na tekmi v Mislinji, kjer je bil med 62 tekmovalci odličen sedmi. Točke je dosegal tudi Matej Gabrovec. V kategoriji dečkov do 10 let je bil najboljši Jan Capuder, kateri je v pokalu Cocta zasedel skupno 17. mesto, točke pa Znanilci pomladi Spet je prišel tisti letni čas, ki je v srcih motoristov najlepše zapisan - pomlad - začetek motoristične sezone. Vsak začetek je težak in nič drugače ni tudi pri udeležencih v prometu, ki se vsako pomlad znova srečajo na cestah. Kljub lepemu vremenu se moramo zavedati, da so cestišča še vedno mrzla in polna drobnega peska ter soli, ki se je tekom zime nabirala na voznih površinah. Tudi temperatura še ne dovoljuje boljšega oprijema, da 0 psihološki pripravljenosti udeležencev v prometu raje ne izgubljamo besed. Gre za tako imenovane »vojne« med avtomobilisti in motoristi, ki so odraz objestnosti posameznikov. V pretekli zimi, ko so naši jekleni konjički počivali smo v klubu Pripravljali spletno stran. Le-to si lahko ogledate na www. "ikrokovnjaci.com, kjer nas lahko tudi ažurno spremljate. Udeležencem propagandnega večera MK Rokovnjači, kije potekala v Rok Puhu v Krtini se zahvaljujemo za podporo našemu klubu. V mesecu maju pa vabimo vse interesente na vikend ekskurzijo na Blatno Jezero (Madžarska). Ekskurzija bo organizirana podobno kot lani Plitvička jezera, torej tako z avtomobili kot z motorji in sicer odhod v petek dne 14. maja okoli 16.00 ure ''''Prihod domov v nedeljo Ib.maja. Prijave in informacije na e-mail tnfoQmkrokovnjaei.com in tel. 040/733 377. GAŠPER POGAČAH je osvajal tudi Nejc Bergant. Miha Šlibar je v kategoriji dečkov do 11 let v tem pokalu dosegel skupno 14. mesto, točke je osvajal tudi Rok Mehle, v kategoriji dečkov do 12 let pa sta točke osvajala Vid Capuder in Kevin Kladnik. V klubu smo se tudi zavzemali, da bi v tej sezoni na Miklavži' organizirali tekmo za pokal Cocta, vendar je odbor za skoke pri Smučarski zvezi Slovenije našo prošnjo zavrnil iz razloga, ker skakalnice niso A-te-stirane. Upamo, da nam bo to v naslednji sezoni uspelo, saj bi bil že čas, da naši skakalci pokažejo svoj pogum tudi pred domačim občinstvom, istočasno pa naj to izzveni kot pojasnilo, zakaj v Moravčah tekme v smučarskih skokih ni bilo. Cenjene bralce obveščamo, da si lahko ogledate našo spletno stran, najdete nas na naslovu www.geocities.com/sktermit/. Podrobnejše rezultate z vseh tekmovanj pa si imate možnost ogledati na spletni strani Smučarske zveze Slovenije. RAJ KO GABROVEC, foto Herman Šlibar Pohod v Zagoríco Z učenci 3.a. OŠ Jurija Vege Moravče smo se dogovorili, da se bomo v soboto, 20.03.2004, udeležili slavnostne proslave ob 250-letnici rojstva matematika Jurija Vege. Že pri pouku smo se o njem veliko pogovarjali, pripravili razstavo v razredu, se pripravljali na kviz »Kaj veš o Juriju Vegi?«. Peljali smo se s kombijem do Javoršice. Učenci so hoteli, da bi čimprej prišli na cilj. Med potjo smo si ogledali staro kmetijo, opazovali naravo, gozd, živali. Prispeli smo do Za-gorice. Tam smo si ogledali stavbo nekdanje štiriletne šole. Na igrišču smo se odpočili in pomalicali. Odpravili smo se k rojstni hiši. Med potjo so nas »zmotili« vojaki in še posebno topovi. Slednje smo si z zanimanjem ogledali. Pripravljeni so bili na izstrelitev salv. V programu so sodelovali tudi učenci naše šole, ki so lepo uprizorili Jurijeva mladostna leta od pastirja do barona, godba, moški pevski zbor Tine Kos, Oda in Limbar. Posebno smo bili počaščeni z. obiskom dr. Janeza Drnovška. Uživali smo v programu. Po končani proslavi smo si ogledali še rojstno hišo in zbirko logaritmov. Največ časa pa smo se zadržali pred računalnikom. Z dotikom na ekran so učenci izvedeli mnogo zanimivega o Juriju Vegi. Vpisali smo se tudi v knjigo obiskovalcev. Vračali smo se peš in dalj časa smo se zadržali na Spodnji Javoršici, kjer smo si ogledali kazalec s starimi predmeti - pravi muzej. Učenci so bili zainteresirani in navdušeni nad tako bogato zbirko predmetov, kijih skoraj ne poznamo več. ANTE PAJK AV/z * Jttnju Vegi Naši osnovnošolci so se tudi letos pomerili v kviz,u 0 Juriju Vegi, ki je potekal 18. marca v Kulturnem domu. Vprašanja je pripravil aktiv učiteljev matematike na osnovni šoli. V poznavanju življenja in dela slavnega matematika so se pomerili vsi razredi, razen prvošolcev, ki so si kviz. tokrat prišli ogledat, v prihodnjem šolskem letu pa bodo tudi sami že tekmovali. Tako so se med seboj pomerili učenci drugih in tretjih razredov deve- tletke, učenci tretjih in četrtih razredov osemletke, učenci petih razredov osemletke in sedmih razredov devetletke, ter učenci sedmih in osmih razredov osemletke. Čeprav so tekmovali le po trije predstavniki posameznih razredov, so tudi ostali sodelovali z. nenehnim spodbujanjem in navdušenimi aplavzi. Na koncu so bili razglašeni tudi zmagovalci, ki so dokazali, da jim je Jurij Vega res dobro poznan. Le-ti so bili tudi nagrajeni. Vendar je bolj kot nagrada pomembno dobro poznavanje Jurija Vege, s katerim se lahko odlikujejo prav vsi učenci. Čestitamo! Še kratek joto pogled na Jurija Vego (Matic Javoršek), njegovo mater (Brigita Ribič), kaplana (Dominik Štefan) in pevko ljudske pesmi (Roz.ala Novak), ki so v Zagorici svoje vloge odigrali tako prepričljivo, da so jih uvrstili celo v osrednja radijska poročila ob pol štirih popoldan. BETKA GORJU P, joto Maja Gerčar, Milan Brodar Naš z/msko-sportnt dan Ko se je zima začela poslavljati, smo si v zadnjih dneh zimskega veselja poiskali »športni teren« z.a smučanje, sankanje, za zabavo na snegu, kar tu za šolo, pri skakalnici. To je bil za učence i.a.razreda posebno doživetje. Pa še to: bilo je najceneje. Škoda je le to,da ne deluje vlečnica, kot je bilo prejšnja leta. ANTE PA.IK TEKMOVANJA V februarju in marcu so se učenci udeleževali različnih tekmovanj. Mnogi so se zelo dobro uvrstili in osvojili lepa in zaslužena priznanja. Učenci so se izkazali kot dobri matematiki. Na šoli je potekalo matematično tekmovanje z.a bronasto Vegovo priznanje učencev od prvega do osmega razreda. Tekmovanja se je udeležilo 209 učencev, 70 jih je prejelo bronasta Vegova priznanja. Tekmovalci obeh sedmih razredov in osmošolci, ki so osvojili bronasto priznanje in pri tem dosegli dovolj točk, so se udeležili področnega tekmovanja z.a srebrno Vegovo priznanje. Iz. sedmega razreda devetletke sta srebrno Vegovo priznanje prejeli Klara Štefan in Ana Stritih, v sedmem razredu osemletke Dominik Štefan, Samo Turšič in Alenka Železnik ter v osmem razredu Jasmina Vesel in Uroš Gotar. Tudi letos so se učenci udeležili tekmovanja iz Vesele šole. Na šolskem tekmovanju je tekmovalo 152 učencev od tretjega do osmega razreda. Bronasto priznanje je prejelo 56 tekmovalcev. Ti učenci so se udeležili tudi regijskega tekmovanja, kjer je srebrno priznanje prejelo 32 tekmovalcev, ki so se uvrstili tudi na državno tekmovanje. Učenci od četrtega razreda dalje so tekmovali tudi v angleški bralni znački. Tekmovalcev je bilo 93. Trinajst je prejelo knjižno nagrado, priznanje in knjižno kazalo. Kar 78 tekmovalcev je prejelo priznanja in knjižna kazala, dva pa sta prejela knjižno kazalo. Na tekmovanju za nemško bralno značko je tekmovalo 48 učencev od četrtega oziroma petega razreda dalje. Knjižno nagrado je prejelo devet učencev. Priznanje in značko je osvojilo 33 tekmovalcev in značko je prejelo 6 tekmovalcev. Na šoli je potekalo tudi Cankarjevo tekmovanje v znanju materinščine. Tekmovali so učenci sedmih in osmih razredov. Izmed 31 učencev je bronasto priznanje doseglo 5 učencev. Ti so se uvrstili tudi na vseslovensko tekmovanje z.a srebrno in zlato Cankarjevo priznanje. Na državnem tekmovanju iz. angleškega jezika je osmošolec Jože Cerar osvojil srebrno priznanje. Tudi fizika učencem ni tuja. Na področnem tekmovanju domžalsko-kamniške regije iz. fizike sla David Burja in Blaž. Loga j iz 8. razreda osvojila srebrno Štefanovo priznanje. Učenci turističnega krožka so se udeležili regijskega tekmovanja z. naslovom Turizmu pomaga lastna glava, kije potekalo na OŠ Brdo pri Lukovici. Učenci so si srebrno priznanje prislužili z. razstavo, raziskovalno nalogo in odrsko predstavo. Z razstavo so se uvrstili, tudi na državno tekmovanje v Celje. Iskrene čestitke učencem in njihovim mentorjem! ŠOLSKI KO UM* • 27. 04. - 02. 05. - prvomajske počitnice • 7.05 - zaključek bralne značke • 13. 05. - govorilne ure • 20. (25). 05. - Ex tempore Šola si v primeru objektivnih okoliščin pridržuje pravico do spremembe terminov napovedanih dejavnosti. Pomladno velikonočne delavnice v vrtca Vrtec Moravče je za otroke in starše pripravil pomladno velikonočne delavnice. Starši in otroci so se v torek, 6. aprila, ob 17. uri zbrali v vseh igralnicah vrtca in pričeli z. izživljanjem svoje umetniške žilice. kako so pod ustvarjalnimi prsti otrok, mamic in očkov nastajale Praznične voščilnice, namizne dekoracije, pogrinjki in pirhi v vseh mogoči h barvah in tehnikah. 'Zadovoljni obrazi številnih obiskovalcev in pozna ura ob razhajanju so prepričali zaposlene v vrtcu, da so ustvarjalne delavnice dobrodošlo oblika druženja s starši in z. otroki. Zahvala staršev vsem zaposlenim z.a izvirne ideje ob takšnih priložnostih pa so priznanje in spodbuda, da bodo takšna srečanja tudi v prihodnje. J.Z. ŠTUDENTSKI KLUB DOMŽALE runo si mm(ti m ši kaj za maj Mesec maj bo v Študentskem klubu Domžale še posebej zanimiv. Dokončno smo se poslovili od smučanja in sankanja, tudi drsanje je že za nami, tako da so pred nami, poleg že znanih tudi nekaj novih dogodkov, novosti in dogajanj. Zagotovo bodo za vse starostne kategorije najbolj zanimivi dogodki, ki se bodo dogajali konec maja - od 27. - 30. 5., ko bomo ponovili akcijo Pejmo se maja(t). Uihko ste prepričani, da bo prihajajoči mesec zares zanimiv, zabaven in kljub vsem dijaškim in študentskim obveznostim, znosen. lS se bodo člani kluba (tudi nekaj listih, ki tO niso) odpravili "a Jadranje 2004. Kot leta doslej se bomo tudi tokrat družili Z. Jadralci s celega sveta, odjadrali kakšno regato, kaj morskega Pojedli in seveda uživali ob lepotah našega Jadrana. 4.5. Tokrat bomo na filmskem večeru v Študentskem klubu Domžale na Kolodvorski S (nasproti železnice) uživali v znanstvenofantastičnem akcijskem trilerju Matrica Revolucija. 5.5. V matični knjižnici v Kamniku ŠKK pripravlja potopisno predavanje na temo Madagaskar, ki ga pripravlja Matjaž. Corel ob 19. 30 uri. 6.5. Drugi filmski večer v maju bomo preživeli v Raj-u. Taka je namreč naslov romantične drame z Cate Blanchelt v glavni vlogi. 10.5. Tega dne začenjamo ponedeljkove družabne večere, kjer se bomo zabavali ob igranju naslednjih družabnih iger: Naseljenci z otoka Calan, Risk, Zofijin svet, Monopoly, Gospodar prstanov. Potapljanje ladjic, karte Ena, štiri v vrsto. Če hi radi igrali še kakšno drugo družabno igro, pa je ni med omenjenimi, jo lahko prinesete s seboj! 11. 5. se bo v Bologni zgodil veliki koncert svetovno znane pevke Norah Jones. Klubovci smo prav v ta namen pripravili ponudbo za vas za 12.400 sit (člani kluba) ali 15.500 sit (nečlani) vas popeljemo na to nepozabno avanturo. V ceno sla všteta prevoz s kombijem in vstopnica koncert. 11. 5. Za tiste, ki jim ni do koncerta pa se lahko oglasijo na filmskem večeru, kjer si bomo ogledali Russell Crowa in film Gosp>odar in Bojevnik. 13. 5. Filmski večer - Vse za ljubezen. 14. 5. Ne boste verjeli, ampak ko smo nazadnje organizirali bowling je bilo število mest v nekaj dneh zapolnjeno in marsikdo je ostal brez. možnost:, da se zabava v soju flurescentnih luči. Zato, dragi ljubitelji bowlinga pozor! 14. maja ob 21. uri vas spet vabimo v Klub 300. Tudi tokrat je cena ista (2.500 za člane, 3.300 za nečlane) in tudi tokrat boste imeli simpatične čeveljčke, dve uri bowlinga, koktail in... kaj bi sploh naštevali, saj že vse veste! 17. 5. V Študentskem klubu Domžale ob 20. uri Vesna Gorup pripravlja potopisno predavanje o svojem alpinistično-turističnem jiolovanju po Patagoniji in Ognjeni zemlji, ki predstavlja njen najjužnejši del. Vabljeni! 18. 5. Tokrat bomo mi filmskem večeru v druži Očeta Amara in njegovih grehov - torej Grehi očeta Amara. V ŠKD seveda! V mesecu maju pa ponovno vabimo na fotografski natečaj. Tema tokratnega razpisa so rožice. Pisane, spomladanske, travniške, okrasne, kakršnekoli so vam pač všeč. Pomlad se prebuja in prav kmalu bodo povsod okoli nas, zato vzemite fotoaparat v roke in v naravo. Več informacij na www. studenlski-klub.com. Program Pejmo se maja(t) Verjetno si sedaj mislite, pa kdaj bo že kaj pisalo o tistem velikem dogodku konec maja? Pa si poglejmo, kaj se bo dogajalo. 27. 5. ob 18. uri bodo pred kulturnim domom Franca Bernika v Domžale najprej začeli bruhalci ognja. Da prav ste prebrali, prišli bodo pravi bruhalci ognja. Kakšno urco kasneje sledi uradna otvoritev, po tej pa težko pričakovani koncert Jana Plestenjaka v KD Franca Bernika. 28. 5. V dopoldanskih urah se bodo dogajale razne likovne delavnice, body painting in podobno, popoldan hokej na rolerjih, folklorne skupine, zvečer pa glasba v izvedbi: Nais saisson, Passo continue in na koncu večera še ALYA. 29. 5. Sobotni dan bomo začeli s peko f>aiačink. Učenjem in raznim dogajanjem v okolici kluba. Dogajal se bo tudi streelball, namizni nogomet, zvečer pa prihajajo bruhalci ognja, Don Sergio in pozor GAME OVER in BEPOP! Da, prav ste prebrali, tudi za mlade po starosti in srcu smo pripravili program! 30. 5. Nedelja ho spet dan za »izživljanje« po zidovih, saj boste lahko risali grafite, lahko se boste postrigli pri našem mojstru, se sproščali ob Impro lilgi, uličnem gledališču, zvečer pa se v Bernika sprostili še ob fantastični predstavi Jerneja Kuntnerja. Mislim, daje razlog več kot eden, da se nam pridružite! Vse in še več, si boste lahko prebrali na www. studentski-klub.com. MATEJA KEGEL MOJA DOLINA NA DLANI Videli so svetlobo, čeprav ovito v vojno črnino V aprilu nas na našo polpreteklo zgodovino spominja dan upora proti okupatorju. 1. maja bo minilo 60 let od smrti Vojke Napokoj. Letos mineva tudi 60 let od pohoda XIV. divizije na Štajersko, v času pohoda je diviziji poveljeval moravški rojak Jože Klanjšek. I Jože Klanjšek - Vasja je bil rojen 29. I aprila 1917 na Drtiji. Decembra leta I 1941 je odšel v partizane v Polho-I grajsko hribovje. Postal je namestnik | komandanta Notranjskega odreda, f^f komandant Kočevskega odreda in Šercerjeve brigade. Decembra 1943 je postal komandant XIV. divizije, I poveljeval ji je tudi med njenim po-.^Pl^^^ hodom na Štajersko. Po koncu vojne ^J^L~ je končal Višjo vojaško akademijo ■ ^Lv ^ \ Beogradu m bil polkovnik .11.A. ™ ™^ Po demobilizaciji je delal v gospodarstvu. Od leta 1960 do 1965 je bil direktor tovarne Planika v Kranju. Umrl je 17. septembra 1965 v Ljubljani. Ima sina Vasjo in hčer Čibo. Moravče so spomin nanj ohranile z doprsnim kipom v parku in s poimenovanjem ulice Cesta heroja Vasje. Milan Janežič je bil rojen 9. septembra 1922 pri Petrovih v Moravčah. Pred vojno je obiskoval gimnazijo v Ljubljani. Kmalu po začetku vojne je postal član OF in odšel v partizane. Poslan je bil v Cerkno, kjer je obiskoval partijsko šolo. V okviru OF je bil zadolžen za žensko organizacijo. Nato je bil v Škofjeloškem odredu. Janko Urbane iz Kranja je Janežičeve poznal že pred vojno in je Milanovo usodo spremljal tudi kot partizan, četudi sta bila v različnih krajih Slovenije. Milana je ohranil v lepem spominu, spominja se ga kot sposobnega mladeniča, z organizacijskimi sposobnostmi, ki so jih opazili tudi nadrejeni in zelo priljubljenega med ljudmi. Janežič je padel v Gorenji vasi (v Škofjeloškem hribovju). Po fotografiji, ki jo hrani Urbane, je bil narejen tudi Janežičev doprsni kip v moravškem parku. Vojka Napokoj - Meta (rojena 1922) je bila hči moravškega šolskega upravitelja Jožeta Napokoja in matere Marije, Kramarjeve iz Moravč. Med šolanjem je živela v Ljubljani, kjer je obiskovala gimnazijo. Po italijanski zasedbi Ljubljane se je vrnila domov. Včlanila se je v OF, kjer je bila zadolžena za delo z mladino. Nato je odšla v partizane. Z njeno odločitvijo se doma niso strinjali, saj je bila edini otrok. Ubita je bila pri Zagorju I. maja 1944. Njeno truplo so prepeljali na moravško pokopališče. Tako oče kot mati sta preživela edino hčer, Josip Napokoj je umrl leta 1947, Marija pa leta 1996. Predvsem mati seje Vojke rada spominjala. Po Vojki Napokoj je dobil ime moravški vrtec. Kljub prizadevanju o teh Moravčanih nismo našli pisnih virov, razen za Jožeta Klanjška. Podatki o njem so iz Enciklopedije Slovenije 5, Ljubljana: Mladinska knjiga, 1991, slikovno gradivo je za objavo posodila Ivanka Avbelj-Osolnik. Za podatke o Milanu Janežiču se zahvaljujemo Janku Urbancu iz Kranja ter Janežičevim za objavo fotografije. Podatke in fotografije Napo-kojevih pa nam je posredovala Minka Lavrač iz Moravč. Vsem se zahvaljujemo za sodelovanje. MARTA GORJUP, bibliotekarka PISMA BRALCEV (SAMO)UPRAVIJANJE (NAŠE-MC)RAVŠKE) OBČINE Rad prebiram Novice iz Moravske doline, prinašajo res mnogo zanimivega, aktualnega in iz. zgodovine, pa o delu raznih društev in organizacij pa tudi občinske uprave. Korektno poročajo tudi s sej občinskega svetu, tako da lahko zvemo, kateri problemi nas J ^2i/'£* i V P I R C Matej Pire s.p. gsm 041 647 602 Stegne 11 1251 Moravče www.slikopleskarstvo-pirc.com ^avbnokk * prekrivanje streh, * kleparska dela, montaža strešnih oken > Robi [antat s.p Vrhpolje 5,1251 Moravče gsm. 041 352 057 r PA BREZ ZAMERE Priden ptiček brl kriz nazaj je »dau«, ker se za svoje rokice je »zbau« Uh, kako se s klavnico mudi, kakor da voda gori. Saj kmetijsko zemljo se kar poceni dobi, cekina pa v »tošel« po prodaji za gradbeno zemljišče kar nekaj prileti. Le hiti, le hiti, da kdo te ne prehiti! m Uživajte v objemu ... poletja fe svoj prostor pod soncem. li pa Vam nudimo ugodne potrošniške kredite za plačilo turističnih storitev. Banka za vas