n&
129. številka.
(▼ Trat«, t torek zjutraj dne 27 oktobra 1896.)
Tečaj XXI.
„EDIMOIT"
itbaja po trikrat ne teden v ieatih it-danjih ob torkih, čotrtklh
in aobotfth. Z jutranje isdanje ti-haja ob 6. uri zjutraj, večerno pa ob 7. ari večer. — Obojno isdanje atane: ■k Jeden mesec . t. 1.—, laven AvstriJ« f. 1.90 aa tri meaec . , , 3.— ... 4.50 ta pol leta ..„«.— . . » 8.-u vae leto . , „ 12.— „ • »18.—
Naračnlaa le plačevati Naprej aa aaraibe km prllazene aaraoaiae aa aprava aa
ozira.
Posamične Številke ae dobivajo v pi o-dajalnicah tobaka v 1 rutu po M nvč.
EDINOST
i7.reij Trsta po
Oflaai m raflane po tarifa v petita; aa aaalove a debelimi Irkami aa platoje
froator, kolikor obaega navadaib vratie. oalana. oanrtniee in javne »hvale, do« maii oglaai itd. ae računajo po pogodbi.
Vai dopiai naj ae pošiljajo oredniHtvu alica Caserma »t. 18. Vaako piamo mera biti frank orano, ker nef ranko vana ae na
■prejamajo. P.okopiai te ne vračajo.
Naročnino, reklamacije in oglaae apre-jema fU»r avniitvo ulica Molino pic-eolo hsTs, II. nadat. Naročnino in oglaae je plačevati loco Trat. Odprte rekla«a cije ao proate poAtnine.
SI
„9 »4im»»ti J« mm".
Javai shod na Prošeku.
Včeraj se je nadaljeval zadnjič razpuščeni javni shod pol. društva .Edinost". Na dvorišča g. Mankoča na Prošeka, letečem na sežanskih tleh, se je zbralo nad 400 zbororalcev. Došli so tudi driavni poslanec Ivan vitez N a b e r g o j in de-lelni poslanci Ivan G o r i n p, Ivan Marija V a-tovec in Fran Dolleni.
Zborovanje je otvoril predsednik društva, g. prof M and i <5, izrekli zahvalo zborovalcem, da •o se seili kakor zadnjič.
Na to je predstavil zastopnika okrajnega glavarstva v Sežani, g. komisarja G a s s e r j a. (Demonstrativno ploskanje in iivio-klici.)
Predsednik Mandič je Se pridodal, da drugod sklicujejo društva svoje shode najraje v območja svoje lastne avtonomne občine, ker so uverjena, da jim je tam zagotovljena največa svoboda. V Trotu to ni tako, kolikor se dostsje slovenskih shodov. Zato smo se danes zatekli na seianska tla, v območje c. kr. oblasti. Govornik jeuverjen, da bodemo danes uživali popolno svobodo govora, kajti to, kar zahtevamo in za kar se potegujemo, je pravično, je poiteno. Govornik pozivlje zborovalce, naj se vedejo mirno in trezno, da pokažemo, da smo vredni svobode.
Dnevni red današnjemu zborovanju bode kratek, ker obsega le dve točki: utemeljevanje resolucije za osnutje okrajnega glavarstva za tiža-ško okolico in pa eventuvelne predloge.
Glavna točka je seveda prva. Predno pa se ima zapričeti razprava o teh dveh točkah, zaprosil je predsednik zborovalce, naj se oglasi oni, ki ina kaj pripomniti k poročilu posl. Ivana Goriupa na zadqjem razpuščenem shodu. To poročilo ste čuli zadnjič in natisnjeno je bilo tudi v .Edinosti" ; torej meni, da je ne treba čitati še enkrat.Vsakdo naj se oglasi svobodno, kdor ima kako že\jo, kako vprašanje, ali pritožbo.
Za besedo se je oglasil drž. posl. Ivan vitez Nabergoj.
Govornik pripoznava, ne kakor tovariš Goriu-pov, ampak kakor volilec, da je deželni poslanec,
PODLISTEK.
14
Prijatelj Lovro.
Črticafpo resnici. — Spisal Augaat Seno a. Prevel C—i.
Tako nekako je govoril grof. Te besede so milo vplivale na Lovra, vsled česar se mu je videl stokrat mileji novi poklic. Mladi bivši bogoslovec se je takoj preselil v hišo predsednikovo. Tu se mu je seveda odprl nov svet, gospodski svet. V hiši so skrbeli zaqj, kakor za svojega; od vseh stranij so se mu nudile ugodnosti in povoljnosti, o skrbeh ni bilo niti sledu. Učenec mu ni bil razvajen gospodič, ampak zdrav, umen, da ga je bilo lahko voditi in ki se je ponašal z znanjem svojega mentorja. Poučevanje torej ni stalo mnogo muke, ter je Lovru poleg vsega truda preostajalo še dovolj časa za lastno učenje. Učil se je mnogo, čital še preveč in različnih stvarij. Bržega duha, bister, ognjen, ni hodil vedno jednim odmerjenim potom, ni oral zistematiški samo po jedni znanosti; zasleduj6 zvezo med vsemi strokami učenja in prizadevajo se, da vspeli učenja spoji z živim praktičnim življenjem, poseza takov duh v vse človeško znanje ter je skuša objeti, kolikor mu dopuščajo
oziroma mestni svetovalec Ivan Goriap postopal | vsikdar korektno in pravilno. Vse je bilo res, kar-koli in kadar-koli je govoril. Še premalo je povedal, kajti stvari le hujše, nego jih je slikal on. V naših tnžnih odnošajih ni bilo mogoče postopati drugače, kakor je postopal on. To je hotel konstatirati kakor volilec Ivana Goriupa. (Odobravanje in vskliki: Živio Goriup 0
Volilec J. B a I a n č je rekel: Danes teden smo slišali poročilo g. zastopnika Ivana Gorinpa. Videli smo, kako so delovali naši zastopniki in čnli o njih — nevspehih. A uverili smo se, da so se trudili pošteno za koristi in pravice okoličanov. Na nevspehih niso krivi oni, ampak naši laži-pri-jatelji. To so prav risti ljudje, ki se nam povodom volitev usiljujejo za zastopnike. Is njih postopanja proti našim poslancem je razvidno in jasno, kako bi nas zastopali ti ljudje! Ti Jjudje so nam vedno nasprotni, celo v malenkostih. Tako so okoličanskim zastopnikom vzkratili one 4 gl., katere so dobivali isti za stroške, {kadar prihajajo k sejam. (Ker bo seje navadno zvečer,morajo okoličanski poslanci prenočevati v mestu. Op. ur.) Storili so tako, da bi se maščevali nad okolico; sosebno hotć doseči s tem, da bi noben okoličan ne hotel prevzeti mandata in da bi okolica ne imela več svojih lastnih zastopnikov.
Kako brezobzirni so mestna gospoda do okoličanov, pokazalo se je v razpravi o stavbenem zakonu. Vzlic protestom okoličanskih zastopnikov velja isti zakon v polnem obsegu tudi za okolico, da-si bi morala biti vendar razlika med mestom in deželo. Isti zakon znači veliko škodo za okolico in je cel6 — neizvedljiv.
Vsakdo ve, kolike koristi bode novi domovinski zakon za občine na deželi, a zastopniki mesta tržaškega so ravnokar glasovali zoper prehod v razpravo o tem zakonu.
V svojem nasprotovanju se naši nasprotniki ne plašijo nobenih sredstev.
Naš program je lep: vse za vero, dom, cesarja! A kako spoštujejo oni ta naš program ?
Kako spoštujejo vero, pokazali so nedavno povodom procesije Matere Božje; kako spoštujejo
sile. Takov duh ne pozna mej. Tak je bil tudi Lovro. Jako rad se je učil matematiki, prirodni znanosti in filozofi}!; dobro je poznal zgodovino, a posebno milo mu je bilo jezikoslovje in učenje stare in nove svetovne književnosti. Poznanje jezikov — a on je poznal temeljito vse glavne jezike — smatral je Lovro samo sredstvom, kakor tudi treba; a uč6 ae jezikov si ni razbijal glave premodrimi podrobnostmi brez svrhe, ampak je zasledoval postanek, filozofijo, naravo jezika. Včasih se je spuščal tudi v politiške znanosti. Škoda, da se ni zaglobil v iste; bistri mu dah bi bil našel mnogo hrane v tej stroki. Lovrovo učenje ni bilo prosto učenje na pamet, vsikdar je premotrival stvar kritično. Tako je mineval Lovru čas gladko, ugodno, brez nenaravnih bremen in dolžnosti, protivnih njegovi volji in želji. Mlademu grofu, trudečemu se in lepo napredajočemu, se je priljubil kakor da mu je stareji brat. A tudi Lovro je smatral svojega u-čenča le svojim bratom. Prezimoval je žnjim v mestu, spomladi sta bila na potovanju, v poletju pa sta bivala v dvorcu na deželi.
Lovro je dihal svobodno, srečno. Še več: Lovro se je spremenil ves. A to ni čudo. Kako je gledal v ta svet ubogi cerkovniški deček, krotki
nalo narodnost, to vidimo sleherni dan in smo videli še posebno minole nedelje. In kako iz vestni krogi spoštujejo našega cesarja, pa nam priča dejstvo, da se neprestano in intenzivno zanimajo za dogodke — v Rimu 1 (Silno odobravanje.)
Nali nasprotniki pa se ne plašijo tudi nobenih sredstev. To so nam povedali na občnem zboru njih pol. društva, ki se je vriil v Lošinju. Kriče€ izgled o tem smo videli v njih postopanju fozi« rom na uvedenje šolskih taks v Istri. Oni sami so ustvarili oni sakon, a potem so z istim s a k o-n o m agitovali med nevednim ljudstvom proti naši stranki. Z ljudmi, ki so toli drsni, je seveda težaven posel. Zato se ne smemo čuditi, da tudi naši poslanci v deželnem, oziroma v mestnem zastopu ne morejo doseči, kar bi radi. Ali priznati se jim mora, da store vse, kar je v njih moči. Govornik predlaga torej, da jim danes izrečemo zahvalo na njih delovanju in trudu. (Ploskanje in odobravanje.)
Predsednik je dal na glasovanje ta predlog volilca Balanča. Predlog je bil vsprejet jednoglasno in ob splošnem navdušenju.
Predsednik naznanja, da sedcu pride na dnevni red utemeljevanje resolucije za osnutje okrajnega glavarstva za tržaško okolico. Navodila k tej resoluciji je sestavil podpredsednik našega društva, g. dr. Gustav Gregorin (Živio-klici). Ker pa so ga danes važna in nujna opravila prisilila drugam, sporoča zborovalcem svoje pozdrave. (Živio Gregorin!)
V imenu dra Gregorina je čital g. Maks O o 11 č nastopno:
Častiti zborovalci!
„Fino a tanto, che oi siamo noi, piaccia o non piaccia al Miniatero, alla Luogotenenza, a cento avvocati croati, atti slavi fuori del Magi-strato neppur uno, t. j.: Dokler smo mi tu, bodi to po volji ali ne ministerstvu, namestništvu in sto hrvatskim odvetnikom, slovenski akt ne pojde niti eden iz magistrata!
S temi ponosnimi besedami je komentiral tukajšnji list .L' Indipendente" (št. 0618 od 10. januvarja t. 1.) jednoglasni sklep mestne delega-
dijak, došel iz kmečke koče, prisiljeni mladi bogoslovec? Cerkovniški deček je videl se svojega zvonika, da je okolo visokih, gospodskih streh, ali kaj je vedel on, kaj da se skriva pod istimi; kakor ubogi dijak je gledal čudom svetla okna gospodskih palač in hitre kočije, a prisiljenemu bo-goslovcu je vedno odgovarjal odmev sredi samotnih zidio; ,Ti se morad odredi svetu". A sedaj ? Bedaj je Lovro korakal po gladkeis parketu palače, posedal na mehkih gospodskih stolih, sedal k srebrnim krožnikom kakor gospdda, gledal in se u-ndeleževal vsega gospodskoga življenja, vse njega spletke, velike malenkosti, resno in smešno tekmovanje, proučeval prazne velikane in umne pritlikavce ; iz kratka : sedaj je zrl dušo svetu, ki vlada svet S prvega je bil nekako plašen, ker ni bil privajen svetskemu običaju, za hip mu je dremala kritična sila, toda duh se mu je hitro okrepil in pozval je ta svet pred sodišče svojega uma. Gospoda se mu je klanjala iz dveh razlogov : kakor prijatelju predsednika in pa kakor vrlo umnemu človeku. Kadar glavarji spoštujejo vrline duha, tedaj padajo mali velikani na kolena pred njim, ker se jim vidi še-le kakor pravi pečat božjega daru.	(Pride še.)
cije tržaške, da ne odstopi od svojega stališča, da hoče v vseh slučajih odgovarjati Ih v laškem jeziku, četudi je to stališče nasprotno onemu nauiestništ.va in ministarstva. Ta odkriti upor magistrata na-mastništvu in ministarstvu v stvareh prenesenega delokroga podrejene obla«fi, razsvetljuj* bengalično razmerje tržaških, oziroma okoličanskih Slovencev proti magistratu in potrebo, da se magistratu odvzameta v s a | ona in o č in oni ugled, katera uživa kakor organ državne oblasti ; in to je res prenešeni delokrog, ali pa vsaj veči in glavni del tega prenesenega delokroga.
Da razumemo, kakega pomena bi to bilo za nas tržaške, oziroma okoličanske Slovence, je potrebno, da si napravimo čisto sliko o delokrogu sploh in posebno občin z lastnim statutom, kakor ga ima mesto tržaško.
Delokrog občin je dvojen:
a)	lastni ali samostojni in
b)	preneseni ali izročeni.
Lastni delokrog občin obsega vse, kar sme občina — držš se danih državnih in deželnih zakonov — sama od sebe, svobodno velevati ;in narejati v stvareh, kar pred vsem zadeva občino in nje korist ter se v njenih mejah da z lastnimi močmi opraviti in izvesti.
Izročeni delokrog je pa oni, katerega upravljajo občine vimenu d r ž u v e, ter je ta delokrog odločen po občnih in deželnih zakonih.
K lastnemu (samosvojemu) delokrogu občin, katerega se jim ne more odvzeti, dokler obstoje sedanji zakoni gledć uredbe občin, spadajo sledeča opravila:
I.	Svobodno oskrbovanje občinskega premo-Senja in tistih reči, ki se tičejo občinske zveze;
S. skrb za varnost osebe in svojine (lastnine);
3.	skrb za občinske ceste, poti, planidča (place), mostove, da se držš v dobrem stanu, kakor tudi skrb za varno in lahko občenje (hojo in vožnjo), po cestah in vodah in pa za poljsko varnost (poljska policaja) ;
4.	policija zastran živeža in pažoja nad trženjem in semnjevanjem, sosebno nadgledovanje nad mero in vago;
5.	policija zastran zdravja;
6.	policijska pažnja nad posli (družinčeti) in delavci in skrb tudi za to, da se poselska ali družinska postava spolnuje;
7.	polioija zastran lepega ali čednega obnašanja ;
8.	skrb za uboge in za občinske dobrotljive zavode ali naprave;
9.	policija zastran zidanja ali stavljenja in ia8tran ognja, skrb za to, da se stavbena postava spolnjuje, in pa dovoljevanje policijsko, da se kaj zida;
10.	po pravilih, ki jih postava določi, neka moč na srednje šole, katere vzdržne občina, po tem na ljudske šole, skrb za napr a vijanje, vzdrževanje in denarno zalaganje ljudskih šol z ozirom na še obstoječa Šolska patronstva (patronate);
II.	poskušnja, da se poravnajo med sabo ljudje, ki se pravdaju, po možeh zaupnikih, izmed občine izvoljenih;
12. opravljanje prostovoljne prodaje premakljivih reči na dražbi (licitaciji).
Vsa ta opravila se torej praviloma ne mo« rejo odvzeti občini. Izjema velja le za opravila občinske policije, ki se smejo iz viših državnih ozirov potom zakona odkazati posebnim cesarskim postavljencem.	(Pride še.)
D spremembi domovinskega zakona.
(Govoril v državnem iboru poslanec P o v i e.)
(Zvršetek.)
Nekoliko besed bi še rad spregovoril do go-spodov iz kmečkih občin, kateri niso prav posebno navdušeni za ta predlog. Naj se nikar ne udajo sirenskim glasovom onih gospodov, kateri predlagao, da se predloga vrne odseku. Ta predlog je videti zelo prijeten in mikaven; dotični gospodje priznavajo, da domovinski zakon potrebuje reforme in trdijo, da se mora napraviti še veliko boljši zakon.
Pomislite, da imate pravo na svoji strani, da zanj delate in se borite, in kdor si je svest svojega pravičnega delovanja, njemu ni treba izročati se sirenskim glasovom. (Tako je!)
Je pa tudi še nekaj bolj važnega, in tu go* v ori m vsem zastopnikom kmečkih občin. Ko bode
; enkrat sprejet domovifiskr zakon, potem, verjemite mi, dobć izvrstne zaveznike za naduljno preobražbo ' iu razširjanje socijalne reforme. Zakaj ? Ravno v vprašanju za starostno in invalidno pivskrbljevauje i dobite najboljših zaveznikov, kajti žalostno je, l toda resnično, da zastopniki mest lahko izdatneje s nastopajo v državnem zboru, kakor zastopniki I kmečkih občin, in jaz sem prepričan, da se vse j poprime v trenotku tega vprašanja.
ostanemo pri starem domovinskem za-' konu, da se zgodi laissez faire laissez aller, in mi-1 nejo leta, predno se bode mislilo na resno rešitev j tega vprašanja. (Prav res!)
Zastopniki velikih mest pa naj mi dovolijo,
i da
smem spregovoriti sledeče besede:
Ne zamerite nam našega zahtevanja po raz-j bremenjenju in po naši dobri pravici. Naši boljši j ljudje odhajajo proč; kmečke občine so jih vzgojile za krepke delavce, in ko so ti doslužili vojake, ali mislite, da pridejo k nam domov nazaj ? Ne, zapuščajo nas in odhajajo. Kam ? V velika središča.
Ravno Primorsko in Kranjsko, obe Trstu sosedni deželi, ste, kateri svoje najboljše ljudi oddajati tržaškemu pristaniškemu mestu. Potem pa mislim, da imam pravico reči: če Vi dobivatenaie dobro vzgojene ljudi, kateri 40 let delajo in v Vaših mestih porabijo in žrtvujejo vso svojo moč, zgolj v hasek dotičnih obrtnih krogov, potem Vas prosim, bodite toliko usmiljeni in krščansko čuteči, da porečete: ti ljudje so se za nas izrabili v delu, mi jih hočemo tudi oskrbovati, 6e osiromalijo. (Odobravanje.) Ne pah^te nas proč, ne delajte kakor oni mož, ki meče citrono skozi okno na gnoj, ko jo je ožmel. (Živahno odobravanje.) Vi pa tudi nadete pri nas, zastopnikih kmečkih občin, pravično mislečih somišljenikov, za vse predloge, tičoče se rešitve socijalnega vprašanja.
Pa tudi do onih, kateri želć, naj se predlog vrne edseku, torej do zastopnikov mest, naj mi bo dovoljeno nekaj kratkih besedij.
Ali misleti, da pridobite k^j s tem? Mislim, da smem reči: Nel Mi smo na tem, da nas razpuste, naši dnevi so šteti. V novi državni zbor pridejo novi mo$je z drugimi nazori, in mislite, da se ne najde lahko večina, da se eventuvelno določi čas petih let za pridobitev domovinske pravice ? (Odobravanje.)
Jaz mislim, da! torej tudi to dokazovanje Vam ne kaže koristi. Vi se upirate določbi, da se z letom 1891 začne čas, od katerega se Šteje pravica za pridobitev domovinstva.
V novi zbornici doživite morda, da se bodete morali kaj hitro klanjati tej dolžnosti, za katero Vam sedaj ta predlog dovode časa več let.
Predno končam, povem, da sem jaz za obe stavljeni resoluciji. Resolucija Kaiserjeva meri na to, da se vlada pozove, staviti vse mogoče predloge, kateri
se tičejo socijalne reforme, posebno invalidnega in starostnega preskrbfjevanja.
Zakaj da jaz podpiram to resolucijo, to sem že kazal v svojem govoru. Ravno tako sem za resolucijo Roserjevo, ki ae tiče klatežev in ciganov. Jeden izmed gospodov zastopnikov mest je danes govoril proti tej resoluciji in se je na čuden način trudil, da bi navel protidokazov. Rekel je namreč, da se del ciganov asimiluje različnim narodom, drugi pa izmrć. Jaz ne blagrujem in ne zavidam onega naroda, kateremu se asimilujejo cigani in mešajo ž njim. (Veselost.) Kar se pa druzega tiče, da bi cigani izumrli, moram reči: to je jako rodovitno pleme. (Iz novo veselost.)
Kdor je videl te ciganske čete — in jaz mislim, dotični zastopnik mest je imel redko srečo videti te druhali — ta je videl, da je na hrbtu vse obloženo z otroci; tu se niti misliti ne sme, da bi izumrli tako hitro. (Tako je 1)
Če vlada gleda na to, da se odpravi ta velika nadloga za deželo, napravi veliko dobroto kmečkim občinam, katere morajo, kakor sem dokazal, že tako zadosti trpeti pod težkimi bremeni. (Živahno odobravanje in ploskanje.)
Politiške vesti.
V TESTU, dne 86. oktobra 1896.
Državni zbor. V sobotni seji proračunskega odseka posl. zbornice so razpravljali o proračunu ministerstev financ in pravosodja. Slovenski poslanec dr. Gregorčič je posegel dvakrat v razpravo. Najprvo je predlagal, da bi se odpravil časnikarski
kolek vsaj za one časnike, ki ne izhajajo po več kakor jedeukrat na teden.
V	lažpravi c proračunu ministersva pravosodja pa je predlagal, da bi §. 27 statuu najvišega sodnega dvora veljal tndi za slovenski jezik.
Potem je poseguil v razpravo tudi minister Gleispach. Posebno uas zanimajo njegova izvajanja o jezikovnem vprašanju.
Rekel je, da v pravosodju je glavna stvar ta, da pride bitro do dobre rešitve, ue pa ji*zik, v katerem smo prišli do rešitve. Samo na sebi je morda res tako. Toda mi menimo, da ravno zato, ker je želeti hitrega pa tudi zanesljivega pravosodja, treba absolutno, da sodnik občuje se strankami v njih je/.iku ter jim tudi izdaje odloke v istem jeziku. No, tej misli je nekako pritrdil pozneje tudi gosp. minister rekši, da pravosodni u-pravi velja načelo: da v svoji domovini mora biti vsakdo zaslišan v lastnem jeziku i n mora dobivati tudi odloke v tem jeziku. Sicer pe je gospod minister ponovil svojo lansko izjavo, da odklanja rešitev jezikovnega vprašanja kakor vprašanja njegovega področja, kajti to da je vprašanje velike politike in to vprašanje da mora rešiti ukupno ministerstvo. In to rešenje se mora zgoditi potom zakona.
Volilno gibanje na Ogerskem. Včerajšnja poročila pravijo pomembno, da volilna kronika postaja vedno bolj senzacijonalna. Od vseh strani prihajajo poročila o pobojih. Toliko jih je 2e, da niti ne moremo beležiti vseh. Kar je vojakov nameščenih v Ogerski, skoro da ne bodo zadoščali več sa vzdržanje miru. Neki budimpeštanski list pravi, da se bodo letos vršile volitve v vojnem stanju, v senci bajonetov.
V	Brezovu n. pr. je predsednik vzel besedo kandidatu ljudske stranke, nekemn duhovniku} ljudstvo je bilo tak6 razburjeno vsled tega, daje navstal grozen tepež. Ker so nekega Mihaleka zaprli, ker je raztrgal zastavo liberalnega kandidata, udarila je množica kosami in sekirami proti občinski hiši. Napad je bil toli silen, da so morali izpustiti zaprtega.
V	Masonyu so kar jednostavno iztirali is Ogerske nekega avstrijskega podanika, ker je agitiral zoper liberalnega kandidata, dasi isti stalno biva na Ogerskem. To vzbuja veliko senzacijo in pride na dnevni red tudi v avstrijskem parlamentu.
Veliki škandali so bili v Szepesvaralji, Al-mazu in Kolczu. Povsodi tepeži in mnogo ranjenih*
V	Ezeraghu je glasoviti Košut korteševal za vladno stranko. Na njegovo povelje so vrgli čez prag nekega duhovnika. Množioa, razjarjena radi tega, je hotela reagovati, toda na sreča so prihiteli vojaki. Ali Košut ni mogel nadaljevati svojega govora.
Avstrija, Nemčija, Rusija. Glasilo kneza Bismarcka, .Hamburger Nachrichten", je postalo jako gostobesedno. Te dni se je predstavilo sveta z razkritjem, ki nam priča — o Čemer pa smo bili prepričani vsikdar — kako zavratna je politika Nemčije s ozirom na zvezo z Avstrijo, Bismarckovo glasilo zatrjuje namreč, da je do leta 1890 poleg trozveze obstala še posebna tajna zveza med Nemčijo in Rusijo. V tem posebnem dogovoru je bilo določeno, da ti državi osta-neti nevtralni, ako bi kateri tretji napel jedno njiju. Tu imamo torej: po trozvezi bi bila Avstrija Obvezaua, da pomaga Nemčiji z vso Bilo, ako bi jo napadla Rusija; po oni tqni zvezi med Rusijo in Nemčijo pa bi Nemčija na smela pomagati Avstriji, ako bi prišlo do vojne z Rusijo. — Tako je postopal Bismarck z Avstrijo: Avstrija je morala biti pripravljena za vse žrtve, dočim si je Bismarck lepo držal odprta vrata, skozi katera bi se bil mogel izmuzniti, ako bi Avstrija potrebovala nemške pomoči. Ob taki in poznani neiskrenosti pač ni čudo, da se avstrijski podanik, ako ni slep oboževatelj matera Germauije, ni mogel nikdar ogreti za trozvezo. Kdo ne bi bil nezauptfc v zvezi, v kateri niy bi igrali veduo le ulogo dajalca in nikakor prejemalca ? 1 Do sedaj smo vedno trdili, da nam je trozveza naprtila ulogo dajalcev zlasti z ozirom na za vsako pomoč Avstriji nepripravno a tudi nezmožno Italijo, a po gori omenjeni pogodbi vidimo, da tudi od Nemčije ne bi dobili pomoči, ako bi bilo prišlo do velike vojne!
Z ozirom na razkritje lista „Hamburger Nachrichten" piše celo ,Nene Freie Presse", da
je trozveza zgubil* mnogo svojega čara za uarode (Za danes ga ni imela nikdar 1 Ured.) in da se moramo tndi vprašati, d a -1 i j e n a š a vlada poznala to nasprotno stran nemško-avstrijake zveze in da-li je tudi ona skrbela za tako varnost za hrbtom ? ! Dunajski list pravi nadalje, da to lazkritje izvestno ne utrdi trojne zveze, in vprašuje: kaj nameruje Bisinarck se svojimi razkritji ? Ali hoče, da Nemčija išči prijateljstva z Rusijo?
Seveda išče Nemčija ruskega prijateljstva. In nezaupni kakor smo, drznili bi se mi trditi, da bi Nemčija prav rada poplačala rnsko prijateljstvo bodisi tudi z odpovedjo avstrijskemu prijateljstvu.
Vsakako pa nam kaže razkritje Bismarcko-vega glasila, da Nemčija hoče le izkoriščati Avstrijo in da prva ostane prijateljica poslednji le dotlej, dokler — jo potrebuje. Ono razkritje naj bi prisililo naše držažnike, da bi nekoliko premišljali o nravi nemškega zavezništva.
Poroka italijanskega kraljeviča. Završeno Je. Nerazdružljiva zakonska vez veže slovansko princeso na bodočega kralja Italije, slovansko dinastijo Petrovičev z hišo Savojsko, princesa Jelena Petrovič Nikolajeva postala je princesa Neapeljska. Juuaško pleme črnogorsko se je tesno približalo narodu italijanskemu, ki je doslej le malo in slabo poznaval slovanstvo. Ali se smemo nadejati, da ta tesna vez pripomore v to, da se Romani temeljito seznanijo toli obrekovanim in preziranim, a mogočnim plemenom slovanskim? V kolikor naše domače kričače prištevamo itali-janstvu, se pač ne nadejamo temu.
O poroki, ki se je vršila, kakor znano, dne 84. t. m. v Rimu, poročajo od tam:
V kraljevski palači je bilo že od ranega jutra živahno vrvenje. Ob 9. uri so pričeli prihajati ministri, vitezi reda Auuuuziata (med temi je bil Crispi), sindaki glavnih mest Italije in pa dvorski dostojanstveniki. Knez Nikola s princeso Jeleno in spremstvom je izstopil malo pred 10. uro iz palače Konzulte; v Kvirinalu sta ju vsprejeli kralj in
kraljica. Kralj in kraljica sta presrčno poljubila nevesto.
Ceremonija civilne poroke se je vriila, kakor že javljeno, v veliki, cvetjem okrašeni plesni dvorani kvirinala. Poroki so prisostvovali razven črnogorskih m italijanskih prinčev in njih spremstev : portugalska kraljica Marija Pia, princese Helena Orleans Aosta, Leticija, Izabela ter princise Aosta, Viktor Napoleon, grof Turinski, grof Salemi in drugi. Ceremonija je bila jako jednostavna in kratka. Predsednik senata, Farini, je čital formule iz zakonika, zaročenca sta rekla vsak svoj ,siu in ■e podpisala, in za njima so se podpisali svedoki. S tem je bila dovršena civilna poroka in sprevod se je podal ob navdušenem klicanju množice v veličastno cerkev Maria degli Angeli, kjer je bila cerkvena poroka. Cerkev je bila bogato odičena od zunq in od znotraj pravim umetniškim ukusom. Nekoliko po 11. uri pripeljal se iz Kvirinala že-nitvanjski sprevod. Bilo je 40 gala-vOz, v vsaoega je bilo upreženih 6 konj. Gospe so sipale z oken cvetlice na sprevod. V prvem vozu so sedeli kralj, kraljica in princ Neapeljski; v drugem knez Nikola, princesa Jelena in princ Mirko; v tretjem kraljica Marija Pia, vojvodinja Leticija, vojvodi d' Aosta in Orleans, v Četrtem vojvodinja d'Aosta, vojvodinja Genoveška in princ Viktor Napoleon, v petem princesa Ana črnogorska in knez Karagjor-gjevič. Zatem so sledila spremstva in pa dvorniki. Pred cerkvijo se je ustavil sprevod; prva sta izstopila knez Nikola in princesa Jeiena; knez je peljal svojo hčer pred oltar. Ob vstopu sprevoda je svirala glasba v cerkvi slovesno koračnico. Zatem je bila slovesna sv. maša, ki jo je daroval msgr. Piscitelli ob asistenciji palatiniških kanonikov. Po sv. maši pristopil je msgr. Piscitelli h klečečima zaročencema, da prečita molitve, predpisane Po obredu. Princ Neapeljski je odgovoril na stavljeno mu običajno vprašanje svoj „si" krepkim glasom* v tem ko je princesa le zašepetala, kajti ganjena je bila do solz. Zaročenca sta si zamenjala prstan, duhovnik je blagoslovil njiju zvezo. Po kratki molitvi se je pomikal sprevod ob zvokih glasbe iz cerkve. Razvrščenje je bilo sedaj sevč drugo, nego o prihodu. V prvem vozu sedela sta novoporočenca, princ in pricesa Neapeljska, v drugi kralj Umberto in kraljica Margherit.a, v tretjem
knez Nikola, princ Mirko iti princesa Ana, zatem so bile kočije prince? in piiacesinj hiše Savoja in spremstva. Množica je pozdravljala novoporočenca navdušenjem, t oken se je vsipnvalo evetje, na trgu pred kvirinalom pa je vihar navdušenja narasel do pravega delirija.
Popoludne se je razvedrilo dotlej oblačno nebo. Po vsem mestu, osobito po Corsu, je vrvela množica ljudstva. Novoporočenca sta se vozila po mestu. Ljudstvo ju je pozdravljalo povsodi velikim navdušenjem. Zvečer je bila razsvetljava mesta. Na kvirinalu je bil slovesen obed za 125 oseb. Povabljeni so bili ministri, zastopniki municipalnih oblastnij, predsednika senata in zbornice ter dvorne dame. — Popoludne se je proglasil kraljev dekret, naznanjajoči popust kazni za politiške in tiskovne pregreške iu zaradi dvoboja.
Povodom poroke kraljeviča dobil je italijanski kralj brzojavnih čestitk od vseh vladarjev in načelnikov kulturnih držav, iz pokrajin in italijanskih naselbin v inozemstvu.
Vse to smo posneli po oflcijoznih poročilih iz Rima, a ne moremo soditi da-li je bilo splošno navdušenje res toliko, kakor opisujejo ta poročila.
£ritreja skrčena kolikor se da. V po-litiških krogih italijanskih se govori, da nameruje ministrski predsednik Rudini predložiti ob odprtju zbornice poslancev, naj se v proračun za kolonyo Eritrejsko stavi 40 milijonov, ali pa iiaj se meja Eaitreje umakne do Saatija. Ako ne bode na razpoloženje 40 milijonov, ne bode možno vzdržati niti sedanje skrčene kolonije.
Različne vesti*
O shodu na Prošeku smo jeli poročati na drugem mestu; tu pa naj zapišemo nekoliko u-mestnih opazek.
Predminole nedelje je bil shod razpuščen ob viharju m silnem ogorčenju občinstva, minole nedelje pa se je vršil shod do kraja, ne da bi se bil le ganil zastopnik oblasti, ker — ni imel povoda za to. Predminole nedelje je zastopnik oblasti pretil, ko smo se razhajali, minole nedelje pa je izjavil svoje zadovoljstvo na lepem načinu, kakor se je završil shod. In da primerno dovršimo to paralelo, konstatnjemo tu, da je predminole nedelje zastopal oblast poverjenik magistrata tržaškega, minole nedelje pa poverjenik c. k. o kr. glavarstva v Sežani. Zborovalci so bili isti, le zastopnik je bil drugi. Kdo je bil torej kriv, da jedenkrat je bil shod razpnščen, drugikrat pa se ie vršil mirno iu stvarno ? Na to vprašanje odgovori lahko vsakdo, ako le zna šteti do pet. D4, tako je: način, kakor se je vršil U zadnji shod, je najbolja priča, da ni trebalo, da je predminole nedelje došlo do razpuščenja.
Visoko namestništvo naj le zahteva poročila o tem shodu od slavne okrene oblasti v Sežani in uveri se, da so slovenski okoličani dokazali vnovič, da so mirni in trezni ljudje, ki nikdar ne pre-koračajo mej, ako jih nikdo ne izzivlje v to. Mi ne zahtevamo od visoke vlade, da verige nam, ali prosimo jo, nq povpraša o tem svojo podrejeno oblast v Sežani.
Visoko vlada bodi uverjena jedenkrat, da nima posla s hi\jskači po okolici, kadar jej treba ukrepati o naših zahtevah, ampak s treznimi in le svoja prava zahtevsjočimi državljani 1
Mi se radujemo na dostojnem zvršetku shoda na Prošeku, kajti isti je mus|jtynejim dokazom, da nismo bili mi tisti, ki so govorili neresnico v svojem poročilu o shodu predminole nedelje.
Po zadnjem shodu so se ljudje razšli istotako mirno in na večer se niti ni poznalo na ulicah, da se je kaj posebnega godilo na Prošeku. Orožniki torej, katere je „Indipendente" pošiljal na Prosek, bi se bili grozno dolgočasili ob absolutnem pomanjkanju vsakega opravila.
Pogreb Ivana Marije Kluna je bil veličasten, dostojen uglednega moža in rodoljuba. Nepregleden je bil sprevod, ki se je vil iz Rocola do pokopališča pri sv. Ani. Pol. društvo „Edinost" so zastopali gg. odborniki Turk, Miklavec in Hrvatin. Predsedništvo in ostali odborniki niso mogli k pogrebu radi shoda na Prošeku. Pesmi žalostinke je pelo društvo „Slava* od sv. Marije Magdalene spodnje. In tako so častno položili k večnemu pokoju moža, veterana v borbi za narodna prava okolice. Blag bodi spomin pok. Ivanu Mnriji KlunuJ! A najlepše bi bil proslavljen ta spomin, ako bi čim
vec vrednili naslednikov nadaljevalo delo, ki je je vršil pok. Klun v II. okraju.	*
Premeščanji. Konceptni vetbenik na c. kr. uamestniširu v Trstu baron B o u r g u i g n o n je premeščnn v Poreč, konceptni vežbenik baron Aleksander B o s i z i o pa v Gorico.
Kazenska razprava na — propovednlci. In tako je veleč. g. župnik Jurca tudi minole nedelje govoril na leci o — samem sebi in o svoji pravdi. Mi seveda ue moremo reči, ali je gosp. Jurca kriv ali ni kriv, česar ga dolžč; ali bilo tako ali tako: vsakako se nam čudno zdi, da g. župnik govori na leci o takih čisto zasebnih stvareh. In pa še kako! Kakor da ga tožijo Rojančani 1
Da, tako je vskhkal gosp. župnik: Zatožili ste me, vi me sovražite, mene, vašega župnika, ki vas ljubi in va* ima rad ! Nikdar več ne bodete imeli takega župnika. Vedno sem doma in v šoli, ali me vidite kedaj po gostilnah in drugih hišah ?l In dostavil je s patosom in proti nebu obrnenimi očmi — patos je menda glavna forca g. župnika; to je pokazal tudi na razpravi —: Bog mi je priča, da nisem izustil tistih besed l — Pravica že pride na dan 1
Ali gosp. župnik 1 Ako niste izustili tistih besed, potem vas sodnik oprosti prav gotovo, tudi če ne bi bili govorili o tem na — leci 1
In veste, kakov etekt je napravila ta vaša propoved minole nedelje na vaše Rojančane, kolikor jih je razumnih ?! Smejali so se v cerkvi iu mrmrali: Saj mi ga ne tožimo, čemu pripoveduje to nam?
Zaključek iz tega? Napravite si ga sami, prečastni gosp. župnik!
Podružnici družbo sv. Cirila in Metoda v Solani
so darovali: neimenovani 3. Kr.. gdč. Anka Ma-horčič Štorje 1 K., N. N. 1 K., gdčne, Dragotina, Ema in Zvezdoslava Delak, Štorje, po 1 K. - 3k. Od. gdč. Maše Dolenčeve preostanek od razprodanih Gregorčičevih slik 7 Kr. 80 stot', in od gdč. Antonije Drufovke preostanek razprodanih slik 2 Kr. 60 stot. Rodoljubka 1 Kr.
šo tr2aike volilno listino. Zadnjič smo priobčili trditev „II Piccola*, da je c. kr. namestništvo v drugič zabranilo publikacijo volilnih listin, ki jih je bit sestavil mestni magistrat. Ta trditev pa je bila kolikor toliko neosnovana. C. kr. namestništvo je bilo pač pred par tedni prepovedalo objavo volilnih listin, ker so bile nepopolne, toda v drugič c. k. namestništvo ni izdalo prepovedi, ker je bil mestni magistrat popolnil listine, dodavši jim prilogo. Sedaj torej ni zapreke, da bi se listine ne objavile.
Ravnokar smo izvedeli, da bodo volilne listine izložene od dne 27. oktobra naprej, od 9. ure zjutraj do 2. popoludne, v sobi dt 12, v II. nadstropju municipalne palače. Liste bodo izložene O tednov, torej do vštetega 7. decembra. Pritožbe je uložiti prvih 14 dnij, torej do 9. novembra. O reklamacijah odloča magistzat. Pritožbe proti odločbi magistrata je predložiti v treh dneh mestnemu svetu. V zadnjih 14 dneh se ne smejo nikakor več popravljati volilne listine.
Rojaatki župnik Jurica — oproščen. Včeraj ob 11. uri zjutraj nadaljevala in dovršila se je kazenska razprava radi razžaljeoja časti proti g. župniku rojanskemu. Zaslišana priča Ivan Palčič, mežnar rojanski, potrdila je verzijo župnika, t. j. besede: „La pensi che figure*. Po dveurni obravnavi in po zatožnih govorih dra. Gregorina za doktoranda Slavika in dra. Abrama za-se, v katerih sta naglašala, da so tudi besede „che figure* 1 (kake prikazni!) same na sebi razžaljive, negledć na to, da je ena priča potrdila besede: „Conosso ste figure porche!*,bil je g. župnik oproščen, ker je bil g. sodnik menenja, da v besedah „che figure!" ni najti žaljenja.
Tožite|ja prijavila ste vsklic proti razsodbi. Obravnavi je prisustvovalo več odvetniških kon-cipijentov in nekaj žurnalistov. Po razsodbi čulo se je par „bravo!", a gosp. Jurici čestitali so navzoči koncip^enti in — židje 1
Župnika Jurico branil je odvetnik dr. Rabi. Obširneje poročilo o razpravi prinesemo v eni prihodnjih številk.
Turikl sultan princeal Jeleni. Sultan je podelil princesi Jeleai povodom ni0 poroke veliki kordon visocega reda Sefakat. Isto visoko odlikovanje je podelil nie materi, kneginji Mileni.
Odlikovanja povedo« poroka italijaoeko«a
kraljeviča. Italijanski kralj je podelil princa Vik-toijn Napoleonu rod Annunziate, knezu Nikoli črnogorskemu vojaški red Savoia, princu Mirku io knezu Karagjorjgeviču pa red sv. Mavricija in Lazarja.
Nova industrija v Tratil. Podvzetnika Ivan 0odnik in Evgen Rosada sta prosila dovoljenja, da smeta zasnovati na zemljišču polit. št. 136, 137,138 na Rocolu (zemljišče Godnig ob Rocolski cesti) delavnico za izpiranje vampov in sušenje čreves in čiščenja drobja. Interesenti naj priobčijo svoje morebitne reklamacije proti temu ali pismeno na magistratnem zapisniku do 8. novembra, ali pa naj jih podneso ustmeno komisiji, ki pride dnć 9. novembra na lice mesta. Ako ne bode nikakoršnih reklamacij, ali le neosnovanih, dovoli mestni magistrat to industrijo, ker od uradne strani ni ovire.
Nekaj eokoloko otatietike. Časopis .Sokol1* jp priobčil pod naslovom „Sokolstvo v krAlovstvi Češkem roku 1895* kolikor moči natančno statistiko sokolskih društev na Češkem. Temu Članku povzemamo sledeče podatke. V 954 društvih (69 društev je poslalo deloma nerabljive deloma ni poslalo nobenih izkazov) je telovadilo 7947 členov. Mej niimi je bilo delavcev in rokodelcev 4679 (64.4 kmetov 351 (6°/.); visokošolcev, uradnikov, učiteljev, doktorjev itd. 1416(19-67.); trgovcev in obrtnikov 808 (11-1°/.)- Kakor se vidi, je največ telovadcev delavskega in rokodelskega stanu. V 27 društvih so telovadili sami delavci in rokodelci; v jednem sami kmetje. K vajakom so vseli 766 telovadcev t j. 8.97. (1. 1894.: 664 t. j. 8 27., 1. 1893.: 560 t. j. 7'97„). Odstotki k vojakom vzetih Sokolov se večajo, kar priča o velikem vplivu telovadbe na telesni razvoj. Največ Sokolov novakov je imela župa Husova: 147.. Šolarjev in gojencev je telovadilo 2483 v 193 društvih. Predtelovadcov je bilo 979, predtelovadekih pomagalcev 415. Vsaki predtelovadec pripada na 8'6 telovadca. Lastnih telovadnic je imelo 22 društev. Premoženje češkega sokolstva na Moravskem in Češkem je znašalo leta 1895. 1 milijon 23.228 gld., od katerih pripada 911.590 gld. gld. na društvu v Češkem kraljeatvu. Največje premoženje imaje: „Sokol" v Plznjo (84.254 gl.), v Pragi (64.929 gl.), PlaAanih (30.500 gld.), Chrudimu (29.173 gl.) in Jičinu (28.000 gl.)
„Slov. Narod** Kužno bolezni v tržaški občini. V tednu od 17. do 24. t. m. je bilo prijavljenih v področju tržaške mestne občine: 9 slučajev čšpic, 3 si. kftzic, 15 si. škrlatice, 27 si. dšvice, in 3 si. legtr-jeve mrzlice. Umrli sti 2 osebi za 6đpice, 2 za škrlatico in 2 za džvico.
Skok — skače! Da ne misli kakšna nebodi-ujetreba „slikarska diletantka", da sem — „len*, sporočal Vam bodom od danes naprej vsak dan, kam da sem skočil. Danes n. pr. sem tu gori ob — Zilčici. Nad vratmi „Hotela Zlatorog" je napis v peterih jezikih in sicer v vodoravni vrsti tako-le:
„Aufw&rts brauchst du nicht zu eilen, Kannst bei mir ein bisschen weilen, Auch bei schlichtem Hausim Schatten, Kommt ein Labetrunk zustatten.
Vinum satis quasi gratis — Testem saepe veritatie — Bornim servant hic Penates, Cives laudant et Abbatesl
Ne hod' naprej, prijatelj moj, Pri vinski kaplji tu postoj, Da k truplu duša se pri veže, Se k vincu kruha kos odreže.
Occhio I caro Italiano, Oni si va plan piano, Poichč questa casolina, Tien buon gotto in cantina.
Bien otfre a vous et chaque nation De vin et ombre ma inaison Entršz comserčz avec esprit Je sais le compte de bon ami 1" Pozor! Opozarjamo naše čitatelje na današnji oglas „Mejnarodni panorama- na četrti strani — serija jako interesantna.
Koledar. Danes (27.): Frumenicij. škof; Sabina, mučenica. — Jutri (28.): Simon in Juda, apostola. — Polna luna. — Solnce izide ob 6. uri 34 min., zatoni ob 4. uri 53 min. — Tollota včeraj: ob 7. uri zjutraj 16.5 stop., ob 2 pop.: 19 stop. 0.
Loterijski številko, izžrebane do4 24. t. m.
Trst	38, 81, 68, 8, 85.
Line	77, 64, 47. 19, 46.
Iz dunajskega gledališkega življenja.
n.
Slovensko gledališče, ki s tolikim vspehom goji opero, ozira se nekoliko premalo na opereto. Povsem hvale vredno je, da seznanja občinstvo z veljavnimi in priznanimi deli raznih opernih skladateljev, a primerna izbira in uprizoritev najboljših operet bila bi gotovo istotako povsem opravičena. V prejšnjih letih se je sicer gojila spevoigra in opereta, a zadnji čas seje skoro povsem opustila. Javlja se sicer za letos namera, da se uprizori jedna Offenbachova opereta, (katera, tega nam ni še razodel oficijelni poročevalec), a čudno je gotovo, da se doslej še ni mislilo na to, soznaniti Slovence z brez dvoma najgenijalnejšim skladateljem plesne godbe in najznamenitejšim zlagateljem operet, kar se je Avstrijcev pojavilo na tem polji, z Ivanom Straussom. Sicer so se in se še vedno uprizarjajo Straussove operete na ljubljanskem nemškem odru, a to pač ne sme slovenskemu biti v izgovor, kajti vsako ima, vsaj večinoma, drugo občinstvo. In za naš oder bi bila morda, vsled svoje snovi, zlasti primerna „Jabuka", ki se že bolj približuje operi, a tudi nekatere starejše, in pred vsem ona, ki še vedno med vsemi Straussovimi operetami zavzema prvo mesto, ki je vedno in povsod najbolje uspevala, ki je najbolj razširila njegovo slavo: „Netopir" („Die Fledermaus"). Predstavljala se je ta opereta vprvič 5. aprila 1874. v gledališču ob Dunajčici, ter hitro našla pet na druge nemške odre, kjer je vzbudila še mnogo več navdušenja, nego na Dunaju. V stotič igrala se je 17. oktobra 1876., potem ko je že mnogo popreje v Berolinu in Hamburgu dosegla isto število. Doslej uprizorila se je na Dunaju že skoro SOOkrat; našla je — izjemoma — pot celo v dvorno operno gledališče, kjer se je predstavljala parkrat popoludne v dobrodelne namene.
Straussovo godbo hvalijo VBi veščaki; celo R. Wagner se je izrazil o njem zelo laskavo. Pred vsem moramo občudovati njegovo bogato melodl-joznoet; manj srečni so včasih ensembli. Strauss je čudovito plodovit, še v starih letih je neutrudno glasbeno delaven. Njegovih plesnih skladeb je brez števila, njegovih operet lep broj, ki so se večinoma vzdržale do danes; poskus z opero pa ni imel zaželenega vseha. Porodil se je Strauss na Dunaju 1896. Njegov oče in oba brata bili so isto tako priznani glasbeniki.
Dejanje „Netophju" je posneto poneki fran-cozki veseli igri in se odlikuje od drugih običajnih po svoji dobri soitavi. Godba je v istini dra-Žestna. Zato pa se je ohranila opereta stalno na odru gledišča ob Dunajčici ter se vedno zopet uprizarja nekolikokrati, zlasti, ako kaka noviteta nima zaželjenega vspeha, kakor „zamaSek" do prihodnjega eksperimenta. Jednaki slučaj prouzročil je tudi te dni njeno uprizoritev, in ker je minulo 2e precej let, kar sem jo zadnjič slišal, podal sem se k predstavi. Žal, da ni ugajala v vsem. Solisti niso bili vb! tako dobri, kakor bi si želeli, zlasti pa se je v 3. činu, kjer nastopajo trtye „prekrokani*, pretiravalo v igri vse vprek. Tu, kjer bi dobri igralci imeli dovolj prilike, da pokažejo svojo izvežbanost, da vsak drugače predoči pijanca, kakor tudi pijača v istini deluje na vsakega drugače, zaletavali in premetavali so se vsi po jedni šabloni, na veliko radost in glasen krokot publike, ki je tako povsem umorilo diskretno glasbo. U ve-ril sem se vnovič, da par zatelebancev s svojim vedenjem lehko onemogoči užitek vsem drugim. Čudo, da niti stalno občinstvo nima toliko moči, da bi udušilo neprimerno vedenje teh, večinoma zastonjikov, ki prihi^ajo v gledišče, ne da bi iskali ondi pouka in zabave, a oboje onemogočajo tudi drugim. Pa o publiki v raznih dunajskih gledališčih namerjam itak poročati obširneje o drugi priliki. S e v e r u s. -- r
Najnovejie vesti.
Dunaj 26. (Poslanska zbornica.) Ministerski predrednik grof Badeni predlaga zakonski načrt radi nameščenja okrajnih komisarjev na okrajnih glavarstvih. (Isti se je izročil proračunskemu odseku.) Po«!. Paeak je interpeloval radi kvarnega
delovanja kartelov sladkorja. Nadaljevala se je razprava o domovinskem zakonu. Vsprejel se je §.1.
Groesetto 25. Oficijelno se potrjuje, daje bil ropar Tiburzi ubit v nekem spopadu s karabinjeri. Orožniki dobe obilno nagrado od ministerstva za notranje stvari.
Pokiaf 96. Li-Hung-Čang je imenovan ministrom za vnanje stvari.
Rim 25. Kralj, kraljevič in kraljičina bo vsprejeli danes mnogo županov Italije. V imenu istih je čestital župan rimski. Kralj se je zahvalil živahno. Ministerski predsednik je priredil županom sijajen obed Poslanika Avstro-Ogerske in Nemčije sta izročila kralju in prestolonasledniku čestitke svojih vladarjev. Princ in princesa neapeljska sta obiskala danes grob Viktorja Emanuele.
Trgovinska bnojavke ta vaatl.
imalapattft. Pienioa *» jeien /'50 7 60 rseuion xa ■pomlad 1896 7 90 do 792 —.-. Oves b* jesen 5*70—5'78
Hi i« jesen 6-90-6 92 Koruza sa sept.-okt. —•----•—
Pieoiok noTK od 7« kil. f. 7*80-7'85 od 79 kilo. 7.90—7-96.. od 80 kil. f. 795—800 od 81. kil. f. 8-05
010 , od H2 kil. for. - .--. lBft
proso 5*16'- 5*80.
Pienioa: Trg mlačen, povpraševanje neinatno. Prodaj* i« nekoliko tisoš met. stot, 5—7 nov6. ceneje, — Vreme: lepo.
Frifl. Nerafinirani sladkor for. 12*10, oktober* december 12*20 mirno
Bavra. Ka»a Hnnto* good averago m oktober 82*25 sa fabruvar 62.15. mla&no.
Praga. Centrifuga! nori, postarane v Trst i carino vred olpošiljatev precej f, 84*25 —Gonoasss 85*50—•—*—Četvorni 86*—*-*-. V glavah sodih 87-60—
Hamburg. Santo* »ood average 2» oktober 61.50 sa dec. 51-76. samare 1897. f. 52.— mirno.
oBAjek* borna 90
Državni dolg v papirja . . , „ „ t srebrn . . . Avstrijska renta t slstu . , „ „ v kronali . , Kreditne ako^e ......
London 10 Let......
Napoleoni........
90 mark ......
100 Halj. lir	. . .
oktobi
predvieraj
. 101.10 . 10115 . 121.85 . 101.20 . 867.25 . 119.85 . 9.58'/, . 11.76 . 44.42
m 1SOO
danes 101.06 101.15 121.85 101.20 388.— 119.85 9.58 11.76 44.427,
ŽELEZNIŠKI VOZNI RED.
a) Drissvna ftalannlosk (Postaja pri sv. Andreja Od dni 1. oktobra 1896.
ODHOD:
6.80 prodp. r Herpelje, Ljubljano, na Dunaj, t Beljak. 8.85 „ r Herpelje, Roviin, P ulj, Diračo in na Dunaj 440 popol. v Herpelje, Divačo, Dunaj in Rovinj. 7.80 „ v Herpelje (in od Herpelj brzovlak v PuU, Divačo, na Dunaj, v Beljak.) Lokalni vlak ob praznikih: 2.20 popol. v Divačo.
DOHOD:
8.05 predp. is Ljubljane, Divače. Herpelj. 9.50 „ is Pulja, Rovinja. 11.15 „ iz HerpeH, Ljubljane, Dunaja. 7.05 popol. iz Pulja, Ljubljane, Dunaja. 9.45 „ brsovlak is Pulja, Rovinja, Dunaja, Beljaka Ljubljane,
Lokalni vlak ob praznikih]: 8.35 popol. is Divače.
O) Joina Aolaanloa (Postaja južne žolesnice.) Od dni 1. oktobra 1896. ODHOD:
7.45	pr*dp Vjf""'-^ na Dunaj, rv???. -
8.26 „ brzovlak v Nabrežino, Benetke, Rim. 9.— B omnibus v Nabrežino, Videm, Benetke in Verono. 9.56 „ poitni vlak na Dunaj, sveia s Pešto in Zagrebom. 12.50 popol. omnibus v Kormin. 4.40 „ omnibus v Nabrežino. Videm, Rim. 6.80 „ poitni vlak na Dunaj, svesa z Reko. 8.06 „ brsovlak na Dunaj, zveia s Peito, Reko 8-05 „ brsovlak v nabrežino, Videm, Rim.
8.46	„ mešani vlak v Nabrežino, Videm, Rim. 10.— . mešani vlak do Mlirssuschlaga.
DOHOD:
6.48 predp. mešani vlak ii Murzzuschlaga, Beljaka, itd. 7.80 „ mešani vlak is Milana, Vidma, Nabrežine. 8.85 „ brzovlak iz Kormina, 9.25 „ brsovlak i Dunaja. 10.20 „ poštni vlak z Dunaja, zveza z Reko. 10.85 „ brzovlak ii Rima, Benetk. 11.20 „ omnibus is Rima, Benetk, Nabrežine.
5.40	popol. poštni vlak z Dunaja.
7.36 „ omnibus iz Verone, Kormina, Nabrežine.
8.41	B brzovlak iz Milana, Benetk, Vidma, Nabrežine; -8.66 „ brzovlak z Dunaja iveza z Reko.
Podpisani naznanjam, da sera odprl gostilno v ulici S. Giovaniii št 10. Točim vina prve vrste in sicer: Belo novo vipavsko . . .po 40 nC. liter RefoSek nov istrski . . . po 40 „ n Apolo „ dalmatinec z Visa po 40
jj n
Kuhinja izborna, postrežba točna. Za obilen obisk priporoča se udani	lastnik.
Borzni trg Št- 14. Sedanja razstava:
Milenij v Budimpešti
Novost. Jako zanimivo
Ustopnina 20 novč. otroci 10 nov.
Lastnik konsorcij lista „Edinost*. Izdavatelj in odgovorni urednik: Fran Godnik. — Tiskarna Dolenc v Trstu.