Novo mesto, 11. novembra 1955
CENA 10 DIN
Stev. 45
Leto 6
Lastniki ln izdajatelj:: Okrajna odbora SZDL. Kočevje in .Vjvo mol o   -   l/.uuja vsak petek.   —  Urejuje ureduiikj tiijbol.
— Odgovorni ureduik Tone Go$nik. — Tinka Tiskarna »Sloveo-tkega poročevalca* * Ljubljajii, predstavnik Kranc Plevel. — Uredništvo in uprava: Noto mesto   Cesta komandanta Staneta 23.
— Polni predal 33. — Telefon uredništva in uprave 127. — Tekoči račun pri Mestni hranilnici v Novem mestu 6ib-H-T-24. — Letna nnm^nin« mnZ* Hin polletna 2*0 din 'pt rti* tna 120 din in i« plačljiva vnaprej. — Za tnozemst vo 000 din oz. s ameriška
dolarje.
Dole
Tednik   okrajev Koče
o mesto
Samo z delom si bo mladina priborila
mesto v družbenem upravljanju
Politično delo v mladinskih organizacijah novomeške- i nikogar, ki bi mu kaj svetoval ga okraja se je v zadnjem času zmanjšalo.   Čeprav   to ali pomagal, ne velja za vse, je ta ugotovitev   povprečna  ocena za    Tovariš   Belopavlovič Je po-celotno organizacijo. Zaradi tega mladinska organizacija udaril, da mladina slabo pozna
ni več tisto, ker je bila med vojno in v letih po vojni, zato je tudi lik nekdanjega Skojevca v mladinski organizaciji v zadnjem času zbledel. To pa ni krivda samo •, organizacije LMS, marveč tudi ostalih organizacij, ki bo mladino prepustile samo sebi. V riaši mladini je dovolj zdravih sil in velikih pobud, toda pomagati ji je treba, da te sile usmeri v napredek, treba ji je podpore pri iskanju najboljše poti v socialistično življenje. Predvsem pa jo je treba dosledno zaščititi pred reakcionarnimi vplivi, kajti mladina je največkrat cilj raznih na-zadnjakov, ki se ne morejo pomiriti z današnjim stanjem in našo potjo v lepšo prihodnjost, vedoč, da je mladina bodočnost vsakega naroda.
To je kratek izvleček okraj- tarja okrajnega komiteja LMS lie mladinske konference, ki je Zvoneta Šuštaršiča so delegati bila v Novem mestu 30. oklo- in zastopniki obravnavali vpra-bra. Od 130 izvoljenih delega- sanje mladinske organizacije in tov iz območja novega okraja mladine sploh. Mladina ima ve-6e je konference udeležilo 77 liko veselja za izobrazbo, po-delegfatov. Udeležili so se Je trebuje pa pomoči. To velja tudi predsednik Centralnega ko- predvsem za kmečko mladino, miteja LMS Franček Mirtič, Mladina se rada udejstvuje v podpredsednik okrajnega ljud- kulturno prosvetnem delu, samo sikega odbora Niko Belopavlo-' če jo kdo povabi in če ima pravic in nekateri člani okrajnega j vilen odnos do nje. Mladina komiteja ZKS, sekretar komi-! potrebuje razvedrila in zabave, teja Jože Borštnar pa se je toda tudi ta mora biti na pri-opravičil zaradi nujnih zadrž- merni   kulturni   višini.   Ce je
kov. Ni pa bilo na konferenci nobenega zastopnika študentov-ske organizacije in Ljudske pro svete.
Številčno stanje mladinske organizacije ni zadovoljivo. V okraju je 154 vaških, 5 tovarniških in 10 šolskih mladinskih aktivov, ki vključujejo komaj 32 odstotkov vse mladine. V ljudskih odborih so samo štirje člani mladinske organizacije, v svetih pa jih je 28. Izvenpo-klicno delo mladine je vidno ed-inole v kulturno prosvetnih društvih, drugod pa mnogo premalo. Na občinskih konferencah je bilo pred okrajno konferenco izvoljenih deset občinskih komitejev LMS. Le v občini Semič še nimajo občinskega vodstva mladinske organizacije. V okraju je še okoli 200 vasi, kjer ni mladinske organizacije.
V raspravi o poročilu sekre-
nihče pri tem ne usimerja, »i priredi zabavo po svojem okusu in se zgodi, da se pod imenom mladinske organizacije prirejajo veselice, ki se končajo s pretepom, v vsakem primeru pa s pijančevanjem. Ponekod, kot v Lskovnicah in Zburah, kjer ne morejo dobiti obračuna take veselice, obstoja sum, da je šel dobiček v privatne žepe. Značilen primer za odnos občinskega ljudskega odbora do mladinske organizacije je v Mokronogu, kjer Je občina vzela mladini radio aparat in ga namestila v občinski pisarni.
Zastopniki mladinskih organizacij iz vasi so povedali, da mlad'na želi preko zime čimveč izobraževalnih tečajev, hkrati pa želi prirejati tudi igre. Navedli so. da velikokrat gre kdo po nasvet na okrajni odbor Ljudske prosvete,  pa ne dobi
naša gospodarska vprašanja. Premalo je med kmečko mladino zanimanja za kmetijske šole. Brez izobrazbe pa tudi v kmetijstvu ne bo večjega napredka. Za pravilno izobrazbo mladine smo prav vsi odgovorni, vendar je pri tem opaziti mnogo premalo požrtvovalnosti. Samo 32 odstotkov mladine v vrstah mladinske organizacije mora skrbeti nas vse. V mladinske vrste je treba zopet vnesti duh Skojevcev, ki niso poznali zaprek pri izvrševanju nalog. Tudi po vojni, zlasti v mladinskih delovnih brigadah, smo videli izredni ustvarjalni polet mladih ljudi.
Premalo mladinske organizacije skrbijo za mladega človeka v delovneem razmerju. Kako je z njegovo plačo, kje se hrani, kako daleč se mora voziti na delo, kje prebije čas, ko čaka na vlak in podobno. Za vsa ta vprašanja bi se mladinska organizacija morala zanimati.
Proti koncu razprave je povzel besedo predsednik CK LMS Franček Mirtič in poudaril, da je med delom mladine
življenju ln premalo požrtvovalnosti. Del današnje mladine, ki je raste! po vojni, ne pozna dovolj težav in naporov, ki so jih morali premagovati fctafšt, starejši bratje in sestre. Ta del mladine premalo ceni naše medvojne in povojne napore in žrtve, misleč, da imamo že socializem. To kar imamo, to še ni socializem. Prehodili smo komaj del poti do cilja, ki smo si ga zadali. Rps Je bilo nase politično delo z mladino prešibko, na drugi strani pa je prav mladina najbolj dovzetna za tuje vplive. Z vso upravičenostjo lahko zahtevamo tudi od te mladine, ki sedaj raste, da doprinese svoj delež prt graditvi socializma. Mladina se mora seznaniti s problemi našega gospodarstva in družbene problematike. Mladina bo lahko zahtevala pravice pri odločanju tam, kjer bo z delom dokazala, da ji te pravice pripadajo.
Na konferenc! so Izvolili nov 25-članski okrajni komite LMS in tričlansko revizijsko komisijo. Sprejeli so tudi devet sklepov za bodoče delo. Za predsednika okrajnega komiteja LMS Novo mesto je bil izvoljen Lud-
Od
odtnih ie odvisno
Zanimanje delovnih Judi za i   Ko govorimo o teh življenjsko   neje in kar najboljše obdelati,
napovedane spremembe v gospodarstvu oz. b»>lje rečeno za nove smerni, v nadaljnjem gospodarskem razvoju naše države je še vedno predmet razpravljanja vseh sestankov političnih, sindikalnih, zadružnih in ostalih organizacij. Bistvene misli in sklepe z znanega posvetovanja pri tovarišu Titu so v zadnjih tednih obrazložili razni vodilni tovariši našega političnega življenja, z njimi pa so vodstva okrajnih organizacij seznanila tudi občinske komiteje ZKS, odbore SZDL, občinske sindikalne svete in ostale organizacije, Do konca novembra bodo v novomeškem okraju zaključeni vsi občni zbori sindikalnih organizacij; povsod bodo delovni kolektivi razpravljali zlasti o gospodarskih vprašanjih. O uresničevanju ukrepov za utrditev trga, za dvig proizvodnje, za disciplinirano izvrševanje vseh nalog, ki jih postavljajo pred nas nove smernice za nadaljnji razvoj našega gospodarstva razpravljajo prav zdaj tudi vse osnovne organizacije Zveze komunistov. Odbori Socialistične zveze delovnega ljudstva pripravljajo množične sestanke članov, na katerih bodo prav-
dane« preveč želje po lagodnem ' ne SuštarŠič.
vik Kebe, za sekretarja pa Zvo- j tako obravnavali vsa važna go-
I spodarsko-politična dogajanja.
Skrb za Ljuds tehnik® na Kočevske:
2. novembra je bila v Kočevju razširjena seja okrajnega odbora Ljudske tehnike, na kater: so obravnavali pereča vprašanja društev in odborov te organizacije v okraju. Odborniki so ugotovili, da v nekaterih društvih ni prave delavnosti in zanimanja za delo, najslabše pa je stanje v vrstah LT Ribnica. Organizacija v tem kraju ni letos storila ničesar, čeprav Ima
Odslej duojne cene za umetna gnojil
Z znatnim popustom (regre- ! lahko kupovali umetna gnojila,
som), ki ga daje država za domača ali uvožena umetna gnojila, se je poraba teh gnojil zadnja leta izredno povečala To Je ugodno vplivalo na večje hektarske pridelke in višje dohodke kmečkih proizvajalcev. Skupnost je upravičeno pričakovala, da bodo kmetje zaradi teh ugodnosti, ki jih jim Je oskrbela socialistična družba, dali na trg več pridelkov. Videli pa smo, da je tržnost našega kmeta navzlic temu še vedno precej nizka, da pridela premalo za potrebe trga.
Pisali smo že o novih gospodarskih ukrepih. Med nje spada tudi pravkar izdani odlok Zveznega izvršnega sveta o dvojni lestvici popusta na umetna gnojila, aH po domače o dvojnih cenah umetnih gnojil. Odslej bo lahko kupoval umetna gnojila po nižji ceni tistil kmet, ki bo sklenil z zadrugo pogodbo (ki bo kontrahlral, kakor pravimo) o prodaji svojih pridelkov.  Tudi ostali kmetje bodo
k VREME
xa čas od 11. — 20. nov. Do 17, novembra nestalno a pogostimi padavinami, pozneje aneg do nižin. Od 18. novembra dalje suho razdobje.
vendar po višjih cenah. Kdor bo družbi več dajal, bo imel od nje . tudi večje koristi, kar je prav in pošteno.
Poglejmo nekaj primerov. Kmet, ki bo sllenil pogodbo, da bo prodal zadrugi določeno količino pridelkov, bo dobil pri vsakem kilogramu domačega superfosfata 12 din popusta, tisti, ki take pogodbe ne bo sklenil, pa bo imel pri kilogramu superfosfata le 5 din popusta. Pri uvoženem čilskem solitru bo dobil pogodbeni pridelovalec 28 dinarjev popusta pri kilogramu,
Volkovi na Kočevskem
Volčja nadlega je za mnoge kraje v kočevskem okraju še vedno pereče vprašanje. Z raznimi ukrepi sicer zatirajo te nevarne roparje, ki jih pa, kakor kaže, kar nič ne zmanjka. Pred nedavnim so volkovi v okolici Losk-ega potoka uničili dv« srni. Lovci gojitvenega lovišča »Rog« in člani posameznih lovskih družin so se to jesen znova odločili za resen boj proti volkovom. Upajmo, da bomo o hvalevrednem delu lovcev lahko večkrat uspešno poročali.
Zmago DragoŠ
nepogodbeni pa le 18 din. °o-dobno sorazmerje Je tudi pri ostalih umetnih gnojilih.
Kmetje se lahko pogodbeno obvežejo za prodajo naslednjih pridelkov:
Za vse vrste žit (pšenica, rž, ječmen, oves, koruza in riž) ter za Industrijske rastline: sladkorno peso, sončnice, oljno repico, sojo, ameriški oreh. sezam, ricinus, mak, konopljo, bombaž, lan, tobak, mak za opij. Industrijsko papriko, cikorijo in za hmelj.
za delo dobre pogoje, saj so pripadniki garnizi;« JLA v Ribnici pripravljeni nuditi Ljudsk: tehniki vsakršno pomoč. Nered je tudi v radijskem krožku v Kočevju.
Da bi izboljSali sedanje stanje so sklenili, da bodo ta mesec volili nove odbore v organizacije LT, v katere bodo povabili predvsem i-lavne mladince. Tiste, ki se vključujejo v vrste Ljudske tehnike samo zaradi materialnih koristi, pa je treba brezpogojno izključiti iz vrst LT.
Razpravljali so tudi o desetletnici Ljudske tehnike, ki jo bomo proslavljali prihodnje leto. Izvolili so okrajni iniciativni stab, ki bo pripravil vse potrebno, da bo proslava te pomembne obletnice v kočevskem okraju kar najboljše pripravljena. V šolah in organizacijah LT bodo svečano proslavili tudi lOO-let-nico rojstva velikega učenjaka Nikole Tesle.
Na splošno pa so posamezne organizacije Ljudske tehnike v okraju dosegle lepe uspehe in zaslužijo priznanje. Občlnsk ijudski odbori bodo morali v bodoče bolj skrbeti za razvoj te
prepotrebne vzgojne organizacije in pomagati vrstam LT tud: z denarjem.
Trgovski uspeli razstave usnjarstva
Desetdnevna razstava usnjarstva na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani, na kateri so razstavljala poleg domačih tudi inozemska podjetja, je dosegla tudi lep trgovski uspeh. Na razstavi je bilo sklenjenih za 2 milijardi 538,528.000 dinarjev kupčij. Obiskalo jo je nad 15.000 ljudi.
Za 50 odstotkov večji tujski promet
Do konca avgusta je v naši državi prenočilo nad 1,400.000 tujih turistov, kar je za 50 odstotkov več kot lansko leto. Največ turistov je bilo iz Zahodne Nemčije in Avstrije, ki so imeli v tem času nad 800.000 nočnin. Računajo, da se bo turizem v prihodnjem letu povečal še vsaj za 25 odstotkov. Poleg turistov iz zahoda pričakujemo drugo leto tudi turiste iz vzhodnih držav.
važnih vprašanjih, pa moramo vedno in povsod poudariti: od nas v .eh je odvisen hitrejši ali počasnejši dvig življenjske rav ni. Napačno in skrajno škodi ji vo bi bilo pričakovati, da bodu izboljšanje življenja zagotovile same po sebi nove uredbe in zakoni;     lahkoverno zanašanje zgolj na ukrepe federacije, republike in okrajev nas ne bi pripeljalo do cilja. Res je, da bi težišče   sedanjih   sprememb v odpravljanju   neskladnosti, ki jih je doslej terjal od nas naš dosedanji razvoj in težak boj z gospodarsko zaostalostjo. Prenos investicij od težke na predelovalno industrijo in kmetijstvo bj resda zagotovljen z novim  družbenim  pianom. Le-ta pa nam sam po sebi spet ne bo dal zaželenih uspehov, če se zanje vsi naši delovni ljudje ne bodo zavestno borili. Ukrepe, ki jih že prinašajo nove smernice nadaljnjega gospodarskega razvoja   —   ustavitev nekaterih manj   važnih   gradenj  ln del, ostrejša    kontrola investicij, zmanjšanje   števila zaposlenih tam, kjer smo z nepotrebnim delovnim   razmerjem reševali socialna vprašanja, ne pa večje proizvodnje, in pod. — in ki bodo še izdani, moramo vsestransko podpreti. Od zakonodajalca v Zvezni ljudski skupščini  do zadnjega  poslovodje v najbolj oddaljeni kmetijski zadrugi je vsakdo izmed nas soodgovoren za uresničitev novo postavljenih smernic.
To pomeni, da je od slehernega delavca v naših tovarnah in delavnicah odvisen dvig proizvodnje. Priznati moramo, da mnoga podjetja — tudi na Dolenjskem! ~11 še vedno niso izkoristila vseh možnosti za večjo proizvodnjo pri enakem številu zaposlenih in ob istih strojih. Zaslužek marljivega delavca je marsikje še vedno prikrajšan na račun lenuha, ki se je zaposlil v podjetju le zato. da ima v njem dopolnilno plačo, medtem ko si ostale dohodke, potrebne za življenje, ustvarja izven rednega delovnega razmerja. Zato je treba vsa nepotrebna đe'evna mesta v proizvodnji ukiniti. S tem bomo dali delavcu zaslužek, ki mu je potreben, na drugi strani pa bomo z zmanjševanjem delovne sile v industriji sprostili precej ljudi, ki naj se vrnejo na vas in najdejo kruh v kmetijstvu. Na vasi je treba dvigniti proiz vodnjo, zemljo je treba najskrb
da bo dajala več in boljših pridelkov. Kmetje tožijo, da jim manjka delovne sile. Intenzivnega poljedelstva ne moremo doseči samo s stroji, treba je tudi pridnih rok, ki jih na vasi res  že  marsikje primanjkuje.
Pred dnevi je pri-lo na sedež odbora SZDL v Novem mestu kmečko dekle in zahtevalo: »Dajte mi službo v tovarni! Na kmetih ne bom delala!« Ni prvič ko ugotavljamo, da je nekatere mlade ljudi sram delati v poljedelstvu. Povedati jim moramo, da industrija ni pribežališče oz. socialna ustanova za tiste, ki bi radi živeli i v tovarni l doma na očetovem gruntu. Od delavca, ki živi od svojega dela, in < kmeta, ki potrebuje delavčeve izdelke in mu prodaja živila in svoje pridelke, od obeh je odvisen naš napredek: večja proizvodnja v industriji in kmetijstvu bo ostvarila večje blagovne fonde, nižje cene tega blaga p bodo dvignile vrednost dinarja.
Brez truda in poštenega prizadevanja ne bo šlo.   In zaman bomo govorili ln zahtevali višjo življenjsko  raven,  če podjetja še  vedno okušajo uporabljati sklade  za prosto razpolaganj« in ostala sredstva za investicije, njihovi delavci, člani delavskih svetov in npravnih odborov, pa v isti sapi zahtevajo izboljšanje plač, nižje cene izdelkov in podobno. Vse sile je treba vložiti, da do kraja izrabimo zmogljivost razpoložljivih strojev v podjetjih in da šele potem mislimo na nabavo novih. Delavca moramo usposebiti, da bo spoznal in uporabljal tehniko ter njen napredek. Poiskati in izkoristiti bo treba vse skriie rezerve, ki jih v naših podjetjih nI malo. Obrat lesne galanterije »Novolesa« Ima n. pr. Se več let stale cene, ker dela izključno za izvoz, na zunanjem trgu pa so cene precej stalne. Med tem časom so se surovine znatno podražile, nekatere tudi do 300 odstotkov.  Samo z boljšo organizacijo dela in z znatnim dvigom  storilnosti  je kolektiv uspel, da je v proizvodnji navzlic temu še vedno visoko aktiven.
V prizadevanju za dvig življenjske ravni je vprašanje večje proizvodnje ob sedanjem oz. zmanjšanem številu zaposlenih moči ln z boljšo organizacijo dela, večjo varčnostjo in vsestranskim požrtvovanjem kolektivov bistvenega pomena.
Neobdavčene količine vina in žganja
Uradni list LRS št. 45 z dne I porabiti doma v eni proizvajal-27. oktobra 1955 prinaša odlok i ni dobi brez plačila prometnega
o določitvi količin vina in žganja, ki jih smejo proizvajalci
Skladi kmeiiiskih zadrug Biai služila zadružništvu
Na konferenci predsednikov kmetijskih zadrug novomeškega okraja in članov upravnega odbora Okrajne zadružne zveze v Novem mestu 5. novembra so obravnavali izkoriščanje skladov kmetijskih zadrug, odkupe in zimske izobraževalne tečaje.
Tako kot ostale gospodarske organizacije tudi kmetijske zadruge plačujejo v amortizacijske sklade. Do 20 odstotkov teh skladov smejo zadruge ko-
tzmrri troh atunovanjflklfc blokov — eetvorčkov na Grmu je bil pretekli teden gotov. Tudi drugega bo dokončal občinski ljudi k I odbor Novo mesto, tretjega pa uprava JI.A. Prvi stano-ftirt novega bloka so ae t« dal i« vselili. Prav tako s,, putovi tudi stanovanjski In upravni £r*s4ert obpovljeuc >Urc ^mnaiije v Novem mu tu, ki je dvbHn t« dni prve nove slano vale«.
tistiti za nakup deviz, odnosno uvoz kmetijskega orodja ali strojev. Ker pa so amortizacijski skladi pri posameznih zadrugah zelo majhni, so to praktično neizrabljena, odnosno mrtva sredstva. Pri vseh kmetijskih zadrugah novomeškega okraja znašajo ti skladi manj kot 20 milijonov din, kar pomeni, da za 20 odstotkov vseh teh skladov ni mogoče kupiti niti enega traktorja.
Da bi pa tudi ta sredstva koristila zadružništvu, je prišlo do -jiametne pobude, naj bi vse kmetijske zadruge odstopile 20 odstotkov teh skladov republiški zadružni zvezi. Z združenim! sredstvi iz vse republike bi bilo mogoče veliko napraviti in tako bi tudi ti skladi, ki so za posamezno zadrugo praktično mrtvi, lahko koristili celotnemu zadružništvu.
Razumljivo Je, da morajo zadružniki novomeškega okraja to pobudo se prav posebno pozdraviti. Iz tega skupnega sklada bo dobilo obratna sredstva za nakup rezervnih delov avtomobilov DKW tudi novomeško podjetje MOTOMON-TAZA. To podjetje je zadružno in njegov dobiček bo v celoti porabljen za pospeševanje kmetijstva prek kmetijskih zadrug. Podjetje bo uvažalo predvsem rezervne dele pol-tovornih avtomobilov, kakršni so potrebni za prevoz mleka, sadja in živine ter drugih kmetijskih pridelkov na trg. Ti avtomobili so najbolj praktični in najcenejši. Prenos 20 odstotkov amortizacijskih sk'a
dov kmetijskih zadrug na republiško ZZ je samo začasen, za dobo dveh let, in se obrestuje prav tako kot v hranilnici. Tudi Zadružna trgovska podjetja bi prispevala od teh skladov v skupni fond 10 odstotkov svojih amortizacijskih sredstev.
ZADRUGE KRŠIJO DOGOVORE O ODKUPIH
Dokaj je bilo spet razprave o odkupih. Pokazalo se je, da posamezne kmetijske zadruge pri odkupu kmetijskih pridelkov ne upoštevajo le svojega območja, pač pa posegajo tudi na območje drugih kmetijskih zadrug, s- tem pa kršijo dogovor in delajo zmedo v cenah. Ena takih je KZ Scntlovrenc, pa tudi Trehelno, Mokronog in Mirna se niso držale svojega območja. Predsedniki KZ in člSni upravnega odbora OZZ so to nediscipliniranost posameznih zadrug, ki povzroča na terenu veliko zmede, ostro obsodili. Zadružna hranilnica bo vsem takim zadrugam zaprla kredit, ker je odkupna disciplina interes celotnega gospodarstva. Obsodili so tudi, da posamezne kmetijske zadruge iščejo odjemalce za odkupljene pridelke mimo zadružnega trgovskega podjetja, ki je prav tako medzadružno podjetje. -Pri teh samostojnih trgovskih podvigih posameznih zadrug, oziroma posameznih poslovodij se dogodi veliko nepravilnosti.
V razpravi so obravnavali ■orer-Hop, naj bi pri močnejših km tijskih zadrugah ustanp-vlli tudi gozdarske odseke, ki
bi opravljali vso gozdno pospeševalno službo v privatnih gozdovih svojih članov. O tem predlogu bodo še razpravljali na zadružnih sestankih.
TEČAJI, IZOBRAŽEVANJE IN PREDAVANJA
Kot prejšnja leta bo tudi to zimo vrsta kmetijskih izobraževalnih tečajev. Lanski dvodnevni kmetijski tečaji pri posameznih kmetijskih zadrugah so se dobro obnesli, zato bodo letos z njimi nadaljevali. Poleg teh pa bodo še poljubna predavanja po želji zadružnikov. Kmetijske zadruge morajo skrbeti za organizacijo tečajev, strokovnjake pa bo dala OZZ. Od 14. do 19. novembra bo tečaj za vse upravnike, odnosno poslovodje ali tajnike kmetijskih zadrug, da se bodo seznanili s splošnimi načeli zadružništva. Prav tako bo več takih skupnih tečajev za posamezne panoge kmetij stva: za sadiarstvo, vinograd ništvo, za mlečne kontrolor ie, tajnike posameznih odsekov in podobno.
Ameriška pomoč za gradnjo avtoceste Ljubljana-Zagreb
Vladi FLRJ In ZDA sta m sporazumeli, da se bo de! dinarskih sredstev, ki Izvirajo lz dobav" pšenice ln nekaterih drugih predmetov naši državi, porabil za zgraditev avtomobilske ceste Ljubljana —• Zagreb. ZDA so izročile ček za šest milijard dinarjev, s katerim so ta sred-
davka.
Po tem odloku smejo proizvajalci* vina (vinogradniki) na področju LR Slovenije porabiti doma brez plačila prometnega davka na vsakega člana družine, starega nad 15 let, po 108 litrov vina. Ta količina velja za proizvajalno dobo od 20. novembra 1955 do 19. nov. 1956.
Po Istem odloku smejo proizvajalci žganja porabiti doma brez plačila prometnega davka 5 hektolitrskih stopenj žganja na vsakega nad 18 let starega člana družine. Ta količina velja za proizvajalno dobo od 1. februarja 1956 do 31. januarja 1957. Odlok je stopil v veljavo z objavo v Uradnem Listu.
POTREBNI BI BILI KLUBI ODBORNIKOV
Na zadnji sej! okrajnega komiteja ZKS Novo mesto je sekretar Jože Borštnar izrazil mišljenje, da bi kazalo ustanoviti vsaj pri večjih občinah klube odbornikov ljudskega odbora.
Ta predlog Je treba samo pozdraviti in ga pričeti uresničevati. Člani ljudskih odborov^ na sejah veliko razpravljajo o lokalnih zadevah in jih skušajo reševati. Premalo pa so seznanjeni s splošnimi gospodarskimi ln političnimi vprašanji okraja, republike in celotna države. Za razpravo o teh splošnih problemih je na sejah največkrat tudi premalo časa. V klubih bi se lahko odborniku mnogo bolj seznanili s takimi vprašanji, kar lim bi precej pomagalo pri reševanju lokalnih nalog In pri opravljanju odbor-niške dolžnosti med volivci. Osnovna dolžnost vsakogar, ki sodeluje v organih družbenega upravljanja 'e, da je seznanjan s splošno gospodarsko ln politično linijo. Zato bi bili klubi stva prenesena na vlado FLRJ. odbornikov potrebni in koristni.
S*i*an t •DOLENJSKI UST« fitev. 43
Dr. Marjan Ravlič;
Nekaj
zna&lfiosti
novega zakona o dedovanju
11. julija 1935 je začel veljati novi zakon o dedovanju, ki ga je sj>rej&la Zvezna ljudika skupicina 23. apr-ila 1955. Ta Zakon je bil objavljen v Ur. listu FLRJ št. 20, 11. maja 1955. Svoj pravni tem*lj ima v 18. čl. Ustave iz leta 1946. ki določa, da je zajamčeno dedova-vanje zasebne lastnine in da pravico dedovanja določa zakon. Uporablja se tudi za vse dediščine, glede katerih ni bila izdana pravnomočna odločba o dedovanju ali ni bilo dedovanje kako drugače urejeno do dneva njegove objave (11. maja 1955).
S tem zakonom, ki je izšel po večletnih temeljitih pripravah, je urejen prenos premoženja od umrlega na dediče enotno za vso državo, s čemer je v veliki meri odstranjena neenakost v praksi, ki je bila nujna tudi na manjših področjih, kot posledica pomanjkanja pozitivnih predpisov v območju razvijajočih se imovinsko in rodbinsko pravnih odnosov socialistične družbene ureditve.
POSEBNOSTI IN ZNAČILNOSTI NOVEGA ZAKONA
Dedovanje po novih predpisih ee v bistvu ne razlikuje od dosedanjega in po svojih temeljnih določdilih tudi ne od dednoprav-nih predpisov meščanskih držav. Vsebuje pa posebnosti in značilnosti, ki kažejo na spremenjene družbene razmere in ustrezajo naši posebni ureditvi rodbinskih in imovinsko pravnih odnosov ter nosijo izrazit pečat socialističnega prava. Take posebnosti so n. pr. dedovanje nezakonskih otrok, zakonita pravica do nujnega deleža zakonca, odprava tzv. fidejko-misarlsti&ne substitucije, odprava dednih pogodb Itd.
Zakon o dedovanju ne pozna kakih posebnih omejitev o dedovanju. Za omejevanje dedne pravice lastnikov proizvajalnih sredstev, ki so še v zasebni lasti t. j. zlasti kmetov, ter lastnikov najemniških hiš, namreč ni več razloga. Tem j© onemogočeno ustvarjati kapitalistični dohodek od kmetijskih posestev oz. najemniških hiš po predpisih, ki so zajeti v Zakonu o kmetijskem zemljiškem skladu splošnega ljudskega premoženja in o dedovanju zemlje kmetijskim organizacijam (Ur. list FLRJ št. 22-53), oz. z Uredbo o upravljanju stanovanjskih hiš (Ur. list FLRJ št. 29-54). Določitev zemljiškega maksimuma kmetijskih zemljišč po takozva-nem zakonu o zemljiško knjižnem skladu pa se mora upoštevati tudi pri pridobivanju lastnine po dedovanju. Nihče namreč ne mora imeti več zemljišča kot ga določajo zakoniti predpisi in zato tudi z dedovanjem ni mogoče pridobiti si kmetijskih zemljišč, katerih obseg bi šel preko tega maksimuma Ce kmetijsko zemljišče, ki bi ga dobli dedič po dedovanju, skupaj z njegovim zemljiščem presega njegov zakoniti maksimum, ima dedič pravico izbrati v mejah zakonitega maksimuma od svojih in podedovanih parcel tiste parcele, ki jih namerava obdržati. Presežek pa postane »plošno ljudsko premoženje in dobi dedič zanj odškodnino. Glede dedovanja takozvanih najemniških hiš ni nobenih omejitev, ker so lastniki taknh hiš omejeni v ustvarjanju kapitalističnih odnosov s tem, da so bilo večjo stanovanjske hiše ■vključene v stanovanjsko skupnost, tako so lastniki takih hiš sicer obdržali pravico, d| prosto razpolagajo s hišo, vendar pa lahko uporabijo le del dohodkov iz takih hiš za svoje oseb-
na potrebe, oziroma za drugačna razpolaganja.
Od dediščin se tudi ne plačuje več davkov. Zakon o davku od dediščin in o davku od daril (Ur. list FLRJ št. 19-55) že upošteva, čfc pri nas ni mogoče imeti kapitalistične zasebne lastnine. Davek od dediščin oziroma od daril se plača le, če se pridobi z dediščino ali z darilom več kot dvoje večjih stanovanj ali več kot tri manjša stanovanja v hišo, ki je vključeno v stanovanjsko skupnost, več stavb, ki niso vključene v stanovanjsko skupnost, ali več kot en po.;'.'WTu prostor, aH pa če ima kdo skupaj s stavbo ali deli stavb, ki jih je imel že preje, več kakor dve večji ali tri manjša stanovanja, ali en poslovni prostor s pomožnimi prostori.
Kljub temu, da so se v Zakonu o dedovanju vsebovana načela v praksi Že več ali manj uporabljala, je vendar ta zakon prinesel nekaj važnih posebnosti, ki pomembno prizadenejo našo sodno prakso ln naše ljudsko pravno pojmovanje.
OPOROKA IN ZAKON — OSNOVI ZA DEDOVANJE
Osnova za, dedovanje je lahko oporoka, če pa oporoke ni ali če ni veljavna, pa zakon. Dednih pogodb, ki smo jih poznali in uporabljali prej, ne poznamo več. Neveljavna j« torej pogodba, s katero kdo zapušča svojo dediščino ali njen del komu drugemu. Dedne pogodbe, ki so bile sklenjene pred uveljavitvijo zakona o dedovanju, t. j. pred 11. julijem 1955, veljajo samo, če je zapustnik umrl pred tem dnem, ali če v dveh letih po tem datumu umre, če postane nesposoben, da napravi oporoko, ali če kako drugače- nima možnosti, da bi napravil novo oporoko.
Dedne pogodbe, ki so bile napravljene pred 11. julijem 1955, se lahko torej prekliče j o z vsako oporoko. S tem uveljavljeno načelo, da se zapustnik ne more še med živimi s pogodbo zavezovati, komu mora zapustiti sivroje premoženje.
KAJ MORAMO VEDETI O OPOROKAH
Oporoka kot dedni naslov se upošteva, če je bil zapustnik oporočno sposoben, Če ni napak v njegovi volji in Če je napravljena v predpisani obliki. Opo-
ročno j« sposoben tisti, ki Je dopolnil 16 let, če je sposoben za razsojanje. Napake v oporo-čiteljevl volji, ki so vzrok neveljavnosti oporoke, so grožnja, sila, zvijača ali zmota. Razveljavitev oporoke, ki Jo Je napravil tisti, ki oporočno ni sposoben ali ki je bila napravljena ob grožnji, sili, zvijači ali zmoti, se lahko Izpodbija v enem letu s strani tistega, ki ima pravni Interes, kot n. pr. dedič, ki bi bil upoštevan v primeru, če oporoka ne bi bila veljavna. Rok začne teči od dneva, ko je taka oseba zvedela za vzrok neveljavnosti. Ne more pa se Izpodbijati po desetih letih, razen proti nepošteni osebi.
Važne novosti so pri oblikah veljavnih oporok. Poleg lastnoročno pisane Imamo še pismeno oporoko pred pričami ter sodno oporoko, poleg tega pa še ob posebnih pogojih ustno oporoko, oporoko pred diplomatskim ali konzularnim predstavništvom naših državljanov v tujini, oz. oporoko sestavljeno na Jugoslovanski ladji ln oporoko, sestavljeno med mobilizacijo ali vojno. Pismeno oporoko pred pričami lahko napravi sami tisti,
ki zna brati in pisati. Potrebna je navzočnost dveh prič, ki se morata podpisati na sami oporoki, ter lastnoročni podpis zapustnika, ki mora obenem izjaviti, da je to njegova oporoka S tem je rešeno v praksi večkrat sporno vprašanje, ki so ga naša sodišča včasih različno reševala. V bivši Jugoslaviji je namreč veljalo pravilo, da je treba pri taki oporoki Jreh prič, od katerih pa sta morali biti v3aj dve hkrati navzoči. Tudi po osvoboditvi se je to pravilo v glavnem obdržalo, dasl so posamezna sodišča pri ocenjevanju veljavnosti takih oporok včasih zavzela stališče, da je prava volja zapustnika v določenih primerih zadosti dokazana lahko tudi z dvema pričama. Kot priče pri taki oporoki morajo biti le polnoletne osebe, ki znajo brati In pisati in katerim ni vzeta opravilna sposobnost. Priče pa ne morejo biti oporo-čiteljevi potomci, njegovi posvojenci in njihovi potomci, njegovi predniki In posvojitelji, njegovi sorodniki v stranski vrsti do vštetega četrtega kolena, zakonci vseh teh oseb in zakonec oporočltelja (čl. 73).
Prometna nezgoda na Podstenicah pred sodiščem
17. maja leto« sta na cesti prt Podstenicah tr&tla prazen tovorni kamion    avto-podjetja Gorjanci,
katerega Je upravljal Anton OlaJ, ln z dolgimi hlodi naložen tovorni kamion podjetja Pionir, ki ga Je vozil Ludvik Berger. Trčenje Je bilo precej močno, saj Je prazen kamion odbilo za skoraj tri metre nazaj, na nJem pa Je nastalo Škode za okoli loo.ooo din.
Čeprav je cesta na tem kraju ozka in slabo pregledna, sta oba šoferja vozila prehitro, zlasti pa prazen kamion podjetja Gorjanci, ki je pusMl za seboj se 8 metrov dolgo zavorno pot, dokaz, da navzlic zaviranju šofer ni mogel ustaviti vozila.
Zanimivo je prt tel prometni nezgodi, da podjetji nista prijavili oskodnins-kega zahtevka. Baje sta se direktorja obeh podjetij tako sporazumela. Okrajno sodišče je spoznalo oba Šoferja kriva za nastalo prometno nezgodo in obsodilo vsakega na 3000 din kazni.
Dvojni uboj v Celju
Delavec v tovarni »Aero« v Celju Martin Kostanjšek, doma iz krškega okraja, je prejšnjo soboto zvečer na domu v kuhinji ustrelil najprej Marico Pa-lir, nato pa še Franca Palirja, takoj nato pa pobegnil. Obe žrtvi sta bili na mestu mrtvi. Miličniki so nevarnega ubijalca že drugi dan zvečer aretirali.
Dobre delavske menze, izdatna in cenena prehrana — pogoj za zdravje delavca
Namesto likvidacije—razvoj podjetja
Po končani delovni sezoni je, z ozirom na izčrpanost glinoko-pa, ki ga je uporabljala opekarna, ie lani nastalo vprašani« likvidacije podjetja. Gospodarski svet prejšnjega OLO Novo mesto pa se nu oddočil za likvidacijo podjetja, ampak za remont in ureditev zastarelega obrata, kateremu je bilo predvsem potrebno zagotovifli surovinsko bazo — dobro opekarsko glino.
Po geološkem pregledu bližnje okolice opekarne je bilo ugotovljeno, da gline,in to prav dobre kvalitete, ne manjka, da pa je nahajališče oddaljeno več kakor en kilometer od opekarne.
Renta bil nostni račun ie pokazal možnost izkoriščanja tega glino-kotpa in kr..oje stroškov transporta gline, ker so bile ocenjene zaioge tega nahajališča na več kot 20 Jetne potrebe opekarne, s čimer je glavna težava za obstoj podjetja bila odstranjena.
Zastarelost obrata pa te narekovala tudi vrsto drugih ukrepov, da bi se omogočilo redno in uspešno delo opekarne. Tako so letos obmovtli peč, uredili sušil-
I KMETJE, POZOR!
TEKSTILNA TOVARNA
»MOTVOZ IN PLATNO« — GROSUPLJE
odkupuje tudi letos
laneno slamo po ceni od 14 do 25 din za kg
Cena je odvisna od dolžine in kvalitete slame, kt mora biti dobro godena in popolnoma suha. Kmetje Jo lahko pripeljejo v tovarno tudi sami in dobijo v tem primeru še 2 din pri kilogramu za prevoz. Kmetijske zadruge lahko organizirajo odkup lanene slame v svojem okolišu. Za to delo jim bo tovarna priznala 1 dinar pri kilogramu. Vsak kmet, ki bo pripeljal slamo v tovarno, bo lahko dobil naše izdelke po tovarniških cenah.
KMETJE!
Izkoristit« ugodnosti, M vam jih nudi naša tovarna
in pripeljite člmvetje količine lanene slame.
TEKSTILNA TOVARNA
»MOTVOZ IN PLATNO« GROSUPLJE
rtiče in notranji prevoz v opekarni ter postavili žičnico za transport gline od nc-vega glino-kopa do opekarne. Tako bo opekarna sposobna v delovni sezoni leta 1956 povečati proizvodnjo zidne opeke od 1,500.000 kosov na 2,000.000 kosov.
Možnosti izkoriščanja novega
gHnokopa pa nakazujejo, % ozirom na odlično kvaliteto gline, potrebno rekonstrukcije opekarne, tako da bi bil proizvodni načrt opekarne razširjen z izdelavo strešnikov. S tem bi se znatno povečala rentabilnost in podjetju popolnoma zagotovi a bodočnost.
N. K.
Prometna nesreča - k sreči brez človeških žrtev
Oj tedna do tedna
V ponedeljek 31. oktobra na — Dolenjske Toplice — No vas pri Soteski. Na ozki, raz njim delom začel drseti po str sicer trudil vozilo obdržati na lo. Vozilo je s 30 potniki ob njim levim kolesom na skalo, terialna škoda, ocenjena na
Komisija za prometne nez začel drseti na levo stran ce blatne ln slabo vzdrževane ce senje močno Izrabljene ln gla
Da »1 pri tem prišlo do tel sati smerni hitrosti vožnje ln
je vozil na redni progi Ljublja-vo mesto avtobus skozi Loško močeni cesti je avtobus s zad-mini. Šofer Govekar Jože se je
cestišču, vendar mu to ni uepe-vlselo na strmini, uprto z zad-
Na vozilu je nastala večja ma-prlbl. 300.060 dinarjev, gode je ugotovila, da je avtobus ste zaradi močno razmočene, ste, zlasti pa so pospešile dr-dkc gume avtobusa, ke prometne nezgode, je pripl-
prisebnoertl šoferja.
Spomnimo se slepih!
Okrajni odbor Združenja slepih v Novem mestu je doslej vsako leto obdaroval svoje člane *a zimsko pomoč s raznim blagom, obutvijo ln podobnim. Ker pa se je ta pomoč delila sredi zime, je bila taka obdaritev za marsikoga precej pozna.
Letos bo odbor razdelil svojim socialno ogroženim članom zimsko pomoč na Dan republike, 29. n vrmhra.
Da bi mogel najrevnejšim čimbolj pomagati, s« je odbor s posebnimi prošnjami obrnil na
vsa podjetja in ustanove v okraju, da bi mu s svojimi prispevki pomagali.
Nekatera podjetja so se tej prošnji že odzvala in z lepimi prispevki podprla odbor, zavedajoč se, da dvakrat da — kdor hitro da.
Prosimo še vsa ostala podjetja, ki do sedaj ls kakršnih koli vzrokov niso dala svojega prispevka, da to oimpreje store, za kar jim bodo slepi od srca hvaležni.
Po desetih dneh ženevskih razgovorov so se zunanji ministri štirih velesil — Dulles, Molotov, MacMillao in Pinay — razšli za tri dni, da bi se v torek ponovno sestali. Dulles je odpotoval na Brione, raz-govarjat se s predsednikom republike Titom tako o poteku ženevske konference kakor o drugih perečih mednarodnih vprašanjih, pa tudi o krepitvi nadaljnjega sodelovanja med Jugoslavijo in ZDA. Brionski razgovori so se zaključili ne samo v prid obeh dežel, temveč tudi v prid nadaljnje krepitve miru in mednarodnega sodelovanja. Značilno je zlasti soglasje o tem, da je nevme-šavanje v notranje zadeve drugih dežel ena izmed osnov plodnega mednarodnega sodelovanja. Dullesova izjava v tem smislu, nanašajoča se na vzhodnoevropske dežele, se sklada s stališčem, Izraženim v znani beograjski deklaraciji, podpisani ob obisku sovjetskih voditeljev v Beogradu.
Ti brionski razgovori oziroma njih sadovi pa so tudi pokazali, kako velik je ugled Jugoslavije v sodobnem svetu, kako velika je njena vloga v reševanju perečih mednarodnih vprašanj. V tem smislu je značilna Dullesova izjava po brionskih razgovorih, v kateri je dejal: »Razpravljali smo tudi o položaju na Bližnjem vzhodu spričo dejstva, da bo predsednik Tito decembra obiskal Egipt. Izmenjali smo misli o tem, kako najti miroljubno ureditev teh problemov.« Brionski razgovori so se razen tega nanašali tudi na probleme Balkanske zveze In sodelovanja v zvezi s sedanjimi grško-turškimi odnosi. Vse to je, kakor smo že rekli, prispevalo k boljšemu razumevanju gledišč obeh dežel in ponovno izpričalo, kako koristni so sestanki in neposredni stiki med vodilnimi državniki raznih dežel.
Zunanji minister Molotov je odpotoval v Moskvo na proslavo 38-letnice Oktobrske revolucije. Na sprejemu ob tem prazniku je poudaril, da se vrača iz Moskve v Ženevo »s še boljšo prtljago, kakor je bila tista, s katero je prišel.«
Kakšna je ta diplomatska prtljaga, ki jo je prinesel s seboj v Švico, bomo kmalu izvedeli. Poudariti pa je treba, da na sovjetski strani izražajo prepričanje, da je možen napredek na ženevskih razgovorih.
MacMillan je v teh treh dneh ženevskega počitka, ki dejansko nI bil počitek, poletel z letalom v London, da bi se udeležil razprave o dveh britanskih vodilnih diplomatih Burgessu in MacLcanu, ki sta pred leti nenadoma izginila in s čez nekaj časa pojavila na Vzhodu. Sele nedavno je britansko zunanje ministrstvo objavilo, da sta bila ta dva diplomata sovjetska vohuna. Zavoljo tega je prišlo v britanski politični javnosti do velikega razburjenja, ki je privedlo do javne parlamentarne debate. Vendar se je ta debata zaključila, ne da bi sprejeli kako posebno resolucijo o tej zadevi aH storili kake druge izredne ukrepe.
Francoski zunanji minister Pinav je, kakor že nekajkrat med zasedanjem ženevske konference, pohitel v Pariz, da bi sodeloval pri razgovorih z novim maroškim sultanom Bcn Jusefom, ki so ga Francozi pred dobrima dvema letoma strmoglavili in poslali v pregnanstvo, zdaj pa vnovič postavili na prestol. Razen tega ima francoska vlada obilo opravka s problemom, ali bo prodrla s svojo zahtevo, naj bi bile izredne volitve v parlament že 11. decembra, in si« cer na podlagi dosedanjega volilnega zakona. Vlada je s to zahtevo sicer prodrla v poslanski zbornici, ni pa še jasno, kako bo odrezala v senatu, kajti za zdaj je večina senatorjev sicer za izredne volitve v decembru, toda nikakor ne na podlagi dosedanjega volilnega zakona. Kakor vidimo, je imel tudi Pinav, kakor ostali trije njegovi kolegi, obilo dela v treh dneh, od sobote do torka, ko so zunanji ministri štirih velesil spet sedli za konferenčno mizo v Palači narodov v Ženevi.
O poteku ženevske konference same bomo spregovorili prihodnjič.
Nadomestne volitve v 24. volilni enoti bodo 11. decembra
Na podlagi 20. In UT. člena Zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o volitvah in odpoklicu odbornikov ljudskih odborov Uradni list lrs štev. 31-102-53) in v zvezi z 12. točko tu, člena Zakona o okrajnih ljudskih odborih (Uradni Ust LRS Štev. 19 s9-52) Izdaja Okrajni ljudski odbor Novo mesto na 3. skupni seji odbornikov obeh zborov dne 8. oktobra 1955
ODLOK O RAZPISU NADOMESTNIH VOLITEV 1. člen
RazplSejo se nadomestne volitve v proizvajalskl »kupini industrije, trgovin* In obrti Zbora proizvajalcev Okrajnega ljudskega o rt tvora Novo mesto v H. volilna enoti, k1 obsega gospodarske organizacije: Trgovsko podjetje Kostanjevica, Pekama Kostanjevica, Vinarska zadiru ca Kostanjevica, Trgovine kmetijskih zadrug Kostanjevica, PodnooJe tn l'rekopa, Go/.rtna manipulacija Kostanjevica, po4ti Kostanjevica ln Podboč-j<>, cestarji, gozdarji ln drugI delavci, zasebni obrtniki ln njihovi delavci, vat v upravni občini Ko-»tanjevica—Podnočje, ker je odborniku Vukcevlru Emilu lz Kostanjevice na Krki mandat prenehal.
1. člen
Nadomestne volitve v M, volilni enoti bodo v nedeljo 11. decembra ms.
Dr. Božo Oblak:
8
Zdravstvo na Dolenjskem
Proti davicl Je bilo cepljeno v   novomeškem   okraju 4.498 otrok,   v   kočevskem   1514, v krškem  3172,  v črnomaljskem
1.474.
Proti tifusu je bilo cepljeno v novomeškem okraju 521 ljudi, v kočevskem 2.970, v krškem 632 in v črnomaljskem 1.694. Ker je to cepljenje obvezno le za uslužbence, ki imajo opravka z živili, število ni veliko. V kočevskem okraju pa je bilo potrebno cepiti po nekaterih vaseh zaradi nevarnosti epidemij.
Proti pasji steklini Je bilo cepljenih v novomeškem okraju vsega 11 prebivalcev, ki so Jih psi ugriznili. Za ostale okraje ni podatkov.
Za cepljenja proti tetanusu in druga cepljenja nimamo podatkov.
DELO ZA DVIG ŽIVLJENJSKE RAVNI
Število malih asanaclj v okraju Novo me»to je bilo 20, v Kočevju 17 in v Krškem 16, v Črnomlju pa ni bilo ničesar asa-ndranega. Pri teh izvedbah to strokovno vodili higienski kadri, izvedli pa so dela odbori Rde-6W«a križa, odbori kmetijskih ZMdrug !n sami prebivalci poee-vaai.
Zdravstvenih tečajev Je bilo v ngvomeskem okraju 28, v kočevskem 12, v krškem 34 ln v črnomaljskem 13. Tečaje so vodili zlasll prosv. delavci, ki so prej dobili na posebnih seminarjih navodila za delo. Vsi tečaji so bili pod kontrolo higienske službe In večinoma organizirani od odborov Rdečega križa.
Higienskih objektov je bilo Izgrajenih v novomeškem okraju 2, v kočevskem 14, v krškem 7 ln v črnomaljskem 4. Ti objekti so običajno zelo dragi.
Gospodinjskih tečajev-za pravilno prehrano je bilo v novomeškem okraju 15, v kočevskem 10, v krškem 8 ln v črnomaljskem 4. Te tečaje so organizirala društva žena in odbori Rdečega križa, ponekod pa gospodinjski centri. Vodile so Hh predvsem prosvetne delavke iz gospodinjske stroke. Tečaji so bili potujoči, pa tudi stalni
KVALITETA KURATIVNEGA DELA
V ambulantah je bilo v novomeškem okraju pregledanih na uro 5 bolnikov in 3 ponovni bolniki, za kočevski okraj veljat« številki 11 in 15, M krški o In 4 in aa crmw»«d>ki 10 i«
12. Ta Števila pa naj ne motijo. Posameznne ambulante »o dosegle tudi do 20 ln več pregledov na uro, ta števila pa veljajo za vse ambulante skupaj povprečno. Pri takem delu seveda trpi kvaliteta pregleda, pa tudi čakanja je veliko.
Iz ambulant je bilo poslanih v novomeškem okraju v bolnišnic« 4.710 bolnikov, v kočevskem 2.834, v krškem 5.003 in v črnomaljskem 664. Na pregled k specialistom Je bilo poslanih v novomeškem okraju 2.038 bolnikov, laboratorijskih pretskav pa Je bilo 2.304. Teh dveh podatkov ca ostale okraje nI
Povprečno J* bilo na dan v staležu v novomeškem '»kraju 160 ljudi, v kočevskem 11, v krškem 303 m v črnomaljskem 100. Ce bi k temu prišteli še najmanj dvakratno število privatnikov, H dobili približno sliko nesposobnih za delo na dan.
Število obKkov na domu, ki Jih je opravil zdravnik, J« bilo v novomeškeim okraju 1.482, v kočevskem 2.677, v krškem 5.244 In v črnomaljskem 1.681.
BolniAnk'a v Novem mestu Ima v y»eh oddelkih 1182 postelj, bolnišnica v Brežicah pa 204 posteljo. Vsi oddelki, r«z«n in-
fekcijskih, kt morajo biti za vsak primer na razpolago, so polno zasedeni ln včasih celo čez mero, da Je treba postaviti vsem za ginekološko-porodnlškl oddelek v Novem mestu, kjer Je stanje zaradi pomanjkanja prostora ne samo najbolj pereče, ampak naravnost obupno. NI težje stvarj za vodečega zdravnika bolniškega oddelka, kakor če mora zaradi pomanjkanja prostora odsloviti bolnike, za katere ve, da bodo v domači oskrbi kljub najskrbnejšl negi utrpeli veliko škodo na zdravju.
Povprečna oskrbna doba po oddelkih v bolmšmcnh je naslednja;
internj oddelek kirurški oddelek Infekcijski oddelek ginekološko-porodnlškl oddelek pljučni oddelek
Tudi to nam pokaže, d« Je oskrbna doba kratka predvsem zaradi pomanjkanja prostora.
ZDRAVSTVENO OSEBJE Vseh zdravnikov v bolnišnicah, v ambulantni in higienski službi Je v novomeškem okraju 26, v kočevskem 4, v krškem 14 ln v črnomaljskem 2. Sanitarni inženir je 1. v novomeškem okraju. Ker n« moremo štet' za terensko delo zdravnike ia bolnišnice, pride na 1 zdravnika splošne praks* v no-
vomeškem okraju 6.026 prebivalcev, \ kočevskem 8.614, v krškem 6.619 ln v črnomaljskem 12.172. Ta števila so previsoka. Za naše razmere bi bilo potrebno, da je na vsakih 1.200 do 1.500 prebivalcev po 1 zdravnik, če bi hoteli, da bi bila zdravstvena služba primerno urejena. Na ta način bi zdravnik lahko posvetil vso skrb posameznemu bolniku, poznal bi njegovo okolje in storil veliko več, kakor more sedaj, ko pravzaprav nima počitka.
Za srednji medicinski kader imam podatke samo za tri okraje. V novomeškem Je tega kadra 20 ljudi, v krškem 12 »n v
Novo mesto Brezice
11 dni    10,56 dni
9,95 dni 13,9 dni 8,2 dni 102 dni
8,34 dni 14,26 dni
81,13 dni
črnomaljskem 4. Tudi to Je seveda le veliko premalo, če računamo, da bi moral imeti vsak zdravnik 2—4 ljudi srednjega kadra.
Nižjega  medicinskega kadra
je v novomeškem okraju 72 ljudi, v krškem 50. Za oba ostala okraja ni podatkov. Ker so ti ljudje zaposleni  v  večini po
bolnišnicah, bi to nekako zadostovalo. Je pa nekaj lega kadra tudi po ambulantah, kjer bi nvoral bi tj srednji kader.
Babic Je v novomeškem okraju 25, v krškem 19 in v črnomaljskem 9. Nekaj od teh Jih Je v bolnišnicah. Ker žene rod« večinoma v porodnišnicah, bi ta kader vsaj te silo zadostoval, če ne bi bila večina babic tik pred upokojitvijo.
Higienska služba Je imela lani naslednje število vsega kadra: v Novem mestu 4 in 14 v higienskem savodu, v Kočevju 5, v Krškem 4 ln v Črnomlju 4. Tudi tega je premalo,
DELO OKRAJNIH HIGIENSKIH POSTAJ
Na sedežu postaj je bito intervencij v Novem mestu 24, v Kočevju 221. v Črnomlju 14. Potovanj na teren Je bilo v Novem mestu 160, v Kočevju 148, v Krški m 241 in v Črnomlju 143. prt preprečevanju nalezljivih bolezni je bilo porabljenih v Novem mestu 742 ur, v Kočevju 196, v Krškem 1.084 ln v Črnomlju S64. Količina desln-fekcijsk h sredstev v kilogramih jt bila porabljena v Novem mestu 204,7, v Kočevju 268, v Krškem 870,8 ID e Črnomlju 88,7 Večino vseh cepljen* eo Uvršile higienske postaje.
Pregledanih Je bito v novo-meškem okraju 404 živilskih obratov in 178 oseb, v kočevskem 217 obratov ln 667 oseb. v krškem 174 obratov ln 696 oseb ter v črnomaljskem 278 obratov ln 371» oseb.
3. člen
Ta odlok prične veljati z dnem objave v Uradnem listu LRS ln se tudi objavi v Dolenjskem listu, v ti. volilni enoti pa na krajevno običajen način.
Del. fttev. 1-596 1-58.
Novo mesto, dne S. X. 1955.
Predsednik OLO F. Pirkovic 1. r.
Spet prometna nesreča
Dne 3. novembra 1956 se je ob 18.51 pripetila na cesti Velike Lašče—Rašica v kočevskem okraju prometna nesreča, ki k sreči nI terjala večjih žrtev. Tovorni avto s prikolico, last »Vile Bled«, katerega je upravljal voznik Skantar Franc is Bleda, Je prihajal od Velikih Lašč proti Rašici. Pri km 19,500 je voznik tovornega avtomobila opazil, da prihaja z nasprotne strani voznik s konjsko vprego. Hotel je v hipu zmanjšati brzino vozila in prikolice, kar pa mu ni uspelo. Prikolica je zaradi močnih zavor in spolzko-sti ceste zletela na skrajno desno stran. Prevračala ee je po trimetrskem nasipu navzdol, s soboj pa je potegnila še tovorni avtomobil, nakar sta se obe vozili, na katerih Je bilo naloženih 9000 kg krompirja, prevrnili, tako, da so kolesa obeh vor.il stala pokonci.
Del krivde nosita voznik konjske vprege iz Male Slevnl-ce in Šofer tovornega avtomobila. Na nesrečo pa Je cesta ravno na tem kraju zelo ozka in ob deževnih dneh Se spolzka.
To naj bo ponoven opomin voznikom motornih vozil, da morajo imeti na vozdllh predpisane luči. Z. D.
Ze 0,15"/o alkohola v krvi jo dovolj,   de   zakrivi vozač usodno prometno nesrečo!
Mednarodna razstava radia in telekomunikacij
Na Gospodarskem razstavišču v LJubljani bo od 19. do 30. novembra mednarodna razstava radie ln telekomunikacij, ki bo prikazala najnovejše izdelke industrija na področju radia, televizij« in telefonije. Poleg domaČih podjetij bodo razstavljala svoj* proizvod* /te strok* tudi podjetja ts Belgije, rranoij*. Ceh osi o vaško. Madžarske, ZDA, Sovjetska zveze ter Zahodna in Vrhodne NemčMI*
Pijanci porajajo nesposobne
potomce, bofjaitntke in idiote,  če«ifo  nn   v/Knjnjn tudi zločince Ta. k o potimistvo je> v breme celi družbi
Stev. 45
»DOLENJSKI EISTe '
Stran S
iz Dolenjskih Toplic
krompirja no hebtar
To in ono
1 Navzlic slabemu vremenu Je bilo letos zdravilišče zedo dobro obiskano. Topla voda z izredno zdravilno močjo privablja iz leta v leto več gostov. Kopališka uprava je letos poskrbela za udobno bivanje gostov z raznimi napravami in izboljšavami. Kopališki vrt je spremenila v cvetlični park, ki je ponoči lepo razsvetljen. Za razvedrilo Je gostom na razpolago lepo urejeno kegljišče. Vedno večji doitok gositov pa odpira pereče Vprašanje gradnje novih stavb s sobami za goste.
Dolenjske Toplice imajo dobre pogoje za lep letoviški kraj. Zato bo potrebno čimprej uresničiti idejni načrt za zgraditev zunanjega plavalnega bazena in primernega gostišča s tujskimi eobami. S tema bi Dolenjske Toplice veliko pridobile. Ker za razvoj industrije ni posebnih pogojev, se bo trena resno zavzeti za turizem, saj so zanj pogoji kot malokje.
V zadnjih letih se Je za lepše lice Toplic in prijetnejše bivanje gositov veliko storilo. Vendar jo še vrsta pomanjkljivosti, ki jih je treba odpraviti. Ni dovolj, da dobi gost prijeten vtis samo ko stopi na trg, potem mu ga pa pokvari okolica. Neregulirana Sušica vsakogar zbo-do v oči, splošna čistoča okoli hiš in na cesti pa je spet novo vprašanje.
Posebno poglavje je neurejeno pokopališče, kamor gostje radi zahajajo. Stanje na pokopališču pa odbija njih in domačine. Spoštovanje do umrlih narekuje vsem, da se ta zadeva že enkrat uredi. Pokopališče kot je sedaj, res ne dela časti Topličanom, saj ga ima vsaka hribovska vas lepše urejenega. Mnogo več kot doslej bi moralo delati domače Turistično društvo.
Dolenjske Toplice so od nekdaj veljale kot kulturno središče Širše okolice. Topliškl pevski zbor je slovel po svoji kvaliteti, danes pa spi. Potreben j s nekdo, ki bi ga zbudil in spravil v življenje. Res so težave, ker ni človeka, ki bi se žTtvoval za skupno stvar ali bi bil sposoben prevzeti vodstvo pevskega zbora. Lahko bi imeli moški in ženski ter mešani pevski   zbor.   Kultumost kakega
Na članek »Tudi rekrutom ni vse dovoljeno«, ki smo ga objavili 21. oktobra 1956, nam je tov. Antonija Ponikvar Iz Žužemberka poslala naslednje pismo:
»Na notico v Dolenjskem listu z dne 21. oktobra pod naslovom »Tudi rekrutom ni vse dovoljeno« ms pisec članka blati, da sem mati najhujšega razgrajača in da ga nisem pravilno vzgajala. Kot uboga in zatirana mati in vdova sem se trudila za njegovo pravilno vzgojo. Na 18 let starega sina pa nikakor ne morem imeti vpliva kot pred 5 ali 10 leti. Fant je samostojen,
kraja Je odvisna od vsestranskega prosvetnega udejstvova-nja. Dolžnost vseh. organizacij pa tudi občinskega ljudskega odbora je, da skušajo to stanje popraviti. Z dobro ih resno voljo vseh bi se le morda dalo kje dobiti pevovodjo, bodisi da se ga stalno zaposli v D. Toplicah ali da prihaja občasno. Prav gotovo bi bilo potrebno nekaj finančnih sredstev, toda ta ne bi bila brezplodno naložena.
Kar velja za glasbo, velja tudi za dramatiko, ki se goji v Dol. Toplicah že pol stoletja. V ta namen je bil zgrajen zadružni dom, ki naj bi postal žarišče kulture. Izgleda pa, da je s otvoritvijo kina postala dramatika  postranska zadeva.
Društvo prijateljev mladine v Metliki je imelo pred kratkim letni občni zbor, na katerem je pregledalo svoje delo. Ptredvsem so navzoči ugotovili, da je letos lepo u-jpei Teden otroka, za katerega so se mnogi člani zelo potrudili.
Društvo je v tem tednu priredilo proslavo v počastitev Dneva otrok, na kateri je govoril ravnatelj gimnazije Ivan 2ele, svečanost pa je med drugim povzdlignila tudi mestna godba na pihala. Vsi šolski otroci v Metliki in a okoliških sol so si ta teden brezplačno ogleda'lli mladinski film »Dumbo«, ki ga je žanre naročilo in plačalo drušovo. Na pouka prost dan so učenci sli tudi na izlete v bližnjo okolico.
Zakaj v Ribnici ne vrtijo filmov?
Prebivalci Ribnice in okoliških vasi se upravičeno razburjajo, kar v Ribnici že več mesecev ne predvajajo nobenih filmov. Posebne občuti to mladina. Ker nima drugega razvedrila kot gostilno, ni čudno, da se dostikrat vdaja pijači. Odgovorni ljudje bi vsekakor morali poskrbeti, da bi bila dvorana za kano čimprej urejena.
polnoleten in fantje gredo svoja pota, ne poslušajo več mater. Do danes ni bil še kaznovan zaradi razgrajanja, zato mislim, da tudi ni najhujši razgrajač. Nisem mu rekla, naj se veseli ln pije. Pravtako nisem rekla, da imam zagovornika na okraju.«
Na željo tov. Ponlkvarjeve objavljamo njeno pismo, pristavljamo pa tole: nihče, niti ne dopisnik iz Žužemberka, Je ni hotel s člankom žaliti. Radi ji verjamemo, da se je trudila z vzgojo svojega sina, ki pa je z zadnjim nastopom ob odhodu rekrutov iz Žužemberka pokazal, da sodi med tiste razgrajače, ki jemljejo dobro Ime našim fantom in s pijančevanjem ln kaljenjem miru silijo med tiste, s katerimi mora imeti opravka sodnik za prekrške.
Za Janezom Ponikvarjem se vleče žalosten sloves razgrajača, s svojim nekulturnim nastopom pa je fant grobo razžalil tudi svojo mater. Junaštvo in nastop fantov se ne kažeta v nočnih izgredih, popivanjih in razgrajanjih, temveč v kulturi srca in duha. Dopisnik Iz Žužemberka pa Je s člankom kritiz.-ral predvsem nekulturno, di/laško vedenje posameznih rekrutov, ki blatijo ugled ostalih mladincev. Uredništvo
IRes je predvajanje dobrih filmov tudi kulturno-vzgojno, vendar dramatika zaradi kina ne bi smela biti zapostavljena. Prostor v zadružnem domu za igre bi moral biti vedno za razpolago. Z dobro voljo in razumevanjem bi se dalo oboje vskladiti v korist uspešnejše kulturne dejavnosti.
Podobno je s telesno vzgojo. Dokler v Dol. Toplicah ne bo primerne telovadne dvorane, ki bi služila izključno telesni vzgoji, bi morala biti v ta namen na razpolago dvorana v zadružnem domu. Kjer ta stoji, je stal pred vojno sokolski dom, ki je služil predvsem telesni vzgoji. Zemljišče je Se danes last TVD Partizan, kar je treba upoštevati. Drago Gregore
Društvo je v tem tednu poskrbelo, da je bilo v občini zbranega precej sadja, ki ga je na^o darovalo gojencem - obojestranskim slirotam v Dijaškem domu v Metliku Poskrbljeno je tudi bilo, da so vse šole uredile mlečne kuhinje.
Na predlog druživa je bil u-
stanovljen na občinskem odboru Svet za varstvo otroka, ki bo poleg maitenialne podpore posvetil vso skrb predvsem moralno ogroženi mladin1]'. Hkrati je bil na predlog društva na občinskem odboru osnovan denarni fond za zaščito otroka iin je v ta fond kot prvi prispevek darovala metliška »Mesarija« 8.000 dinarjev.
Društvo je tudi predlagalo u-stanovitev Društva prijateljev mladine v Gradacu, hkrati pa je naprosilo Zvezo prijateljev mladine Slovenije za predavatelja, ki bi staršem v Metlika govoril o spolni vzigojli njihovih otrok. Zveza je društvu ugodila in 23. oktobra je pred polno dvorano zbra-
Pokopališče je kraj, ki ga vsak človek spoštuje. Lahko trdimo, da je pokopališče kulturno ogledalo ljudi. Pri nas pa imamo na pokopališču razmere, ki nriso v ponos prebivalcem, saj imajo nekateri pokopališče tudi za prostor, kjer odlagajo odpadke. Žalosten je pogled na grobove pri mrliški veži, ki so zametani z odpadki. Prav sedaj,
Zadnje dni preteklega tedna je zajel vasi in okolišna predele Dobrega polja, Velikih Lašč, Ortneka, Ribnice in Kočevja val »potrošniške mrzlice za sladkorjem«. Navadno so ljudje kupovali manjše količine sladkorja; sedaj pa, ko je le-ta prišel v vasi, so ga pri posameznikih kar dnevno »porabili« po več kilogramov, kupovali pa tudi po 10 kg. Tudi za olje je bilo
Madeže od sadja na obleki težko očistimo; zlasti velja to za madeže od breskev in hrušk, ki jih z običajnim pranjem sploh he odstranimo. Imamo pa ceneno in preprosto sredstvo, s katerim take madeže učinkovito očistimo.
Ko dobimo na obleko madež od sadja, namočimo ta kos blaga v raztopino sintetične llmon-ske kisline in ga pustimo v nji tako dolgo, da madež povsem izgine. Madež ne smemo prej prati z milom ali bencinom, ker postane rumen. Prav tako odstranimo madeže od vina z namiznih prtov, prtičev in podobno. V tem primeru eeveda po-
Iz Velikih Lašč nam pišejo
Preteklo soboto je predsednik OLO Kočevje tovariš Pirnat predaval političnim in gospodarskim funkcionarjem, velikola-ške občine o novih smernicah v našem gospodarstvu in ukrepih, ki naj zagotovijo nadaljnji razvoj tako, da bo hitreje dvigal življenjsko raven delovnih ljudi.
PREDGRAD: V predzadnji številki Dolenjskega lista sta se nem med vesti iz Predgrađa vrinili dve tiskovni napaki, kar popravljamo. Kmetijska zadruga Predgrad je Imela v prvem polletju 891.000 din čis'ega dobička, in ne samo 891 din. S cesarskim rezom je rešil svinjo in mladiče živinozdravnik iz Kočevja pri posestniku Petru Šterku na Kovači vasi in ne v Deskovi vasi.
nim metliškim in okoliškim staršem govoril prof. dr. Leon Zlobnik in navzočim vsestransko o-svetttl to zanimivo in za mnoge pereče vprašanje.
Pred Društvom prijateljev mladine je zdaj predvsem naloga, da priskrbe predšolskim dd feolsfcim otrokom v mestu otroško igrišče. Za mnoge owoke v Metliki je namreč prašna aH blatna cesta edino igrače, zato se je društvo ie obrnilo na Tajništvo za gospodarstvo v Novem mestu, da mu dodeli iiz lastnine Splošnega ljudskega premoženja neki travnik na zahodnem delu Metlike, kjer bi se z razmeroma majhnimi stroški uredilo letno in tudi zimsko igrišče (sankališče in drsališče). V ta namen bo društvo spomladi pri-rediLlo veliko tombolo
Vse kaže, da je delo novega odbora pod vodstvom upravnice Dijaškega doma Romane Hanzlo-ve dobro zastavljeno, potrebna pa je podpora vseh, da bodo 'otroci čimprej priišli do svojega igrišča.
ko so svojci v spominu na pokojne uredili njihove grobove, tega ob grobovih pri mrlišlc veži ni moč storiti, ker bi morali ljudje poprej odvoziti kupe smeti.
Ali re9 ni nikogar, ki bi tukaj napravil red in onemogočil posameznikom, da uporabljajo pokopališče za odlaganje odpadkov? Rafko Cvelbar
veliko povpraševanja, ker se je razlegalo od ust do ust, da se bo podražilo.
Kdo pa so bili tisti, ki so največ kupovali? To so le dobro situirani kmetje in nekateri premožnejši posamezniki. Vsekakor bi bilo dobro take ljudi javno obsoditi, ker delajo zmedo v našem trgovskem poslovanju obenem pa vznemirjajo mirne in poštene ljudi.
trebujemo večjo količino raztopine Umonske kisline.
Kako napravimo to raztopino? V skodelico od bele kave vlijemo da polovice vode, v nji pa raztopimo žličko limonske kisline. Vodo moramo mešati toliko čas«, da se kristalčki kisline raztopijo.
Sintetična limonska kislina je precej poceni — 25 gramov stane okrog 50 din. Vsaka gospodinja naj jo ime v svoji kuhinjski omari, kajti ta kislina ni samo za odstranjevanje madežev, ampak Jo lahko uporabimo kot dober nadomestek za limono in kis.v
35.000 n
Avgusta smo zaključili potrjevanje posevkov semenskega krompirja. Ze pri zadnjem potrjevanju smo bili določili z izkopom deset ali več grmov tudi pridelek na njivah, ki so bile posajene z domačim semenom. Ugotovili smo, da bj pridelek krompirja pri nekaterih kmetovalcih — zadružnikih in na socialističnih gospodarstvih, ki so gojila semenski krompir, od 24.000 do 35.000 kg na en hektar. To x>-meni, da je dal koš posajenega krompirja 10 do 14 košev pridelka. Domače seme je pa dalo le polovico in še manj pridelka.
Ta razlika dokazuje, kako izredno važno je, da za setev in saditev uporabljamo samo dobro in zdravo seme. To velja za vse posevke, za krompir pa še posebno. Potruditi se moramo, da si vsako leto priskrbimo dober semenski krompir iz potrjenih nasadov. Pri tem morajo kmetovalcem nuditi vso pomoč poljedelski odbori kmetijskih zadrug.
Mnogi naši kmetovalci imajo zakoreninjeno navado, da si oskrbijo 6emenski krompir z Gorenjske ali sploh više ležečih krajev. Vendar uspeh ni vedno zadovoljiv, kajti često je tudi to seme slabo in b-1-no. Semensko vrednost krompirja ne moremo določiti po zunanjem videzu ne po kraju, oziroma področju, odkoder je ta krompir doma. Odločuj^ notranja vrednost krompirja. Iz zdravega gomolja se razvije zdrava rastlina s številnimi in izenačenimi gomolji. Oboleli gomolj odžene samo bolne, zakrnele rastline, ki jih na njivi takoj opazimo — to so slabši in nizki grmi z malo gomolji. Krompirjeve bolezni — mislim na tako imenovane virusne bolezni, katerih znaki so zvijanje listov, kodravost listov, črtavost, mozaičnost itd., in ki predvsem povzročajo iz-rojevanje — pa v glavnem lahko ugotovimo samo na njivi.
Zagotovilo, da je krompir zdrav in primeren za seme, nam nudijo le nasadi, ki so bili potrjeni kot zdravi. Tega potrjevanja se poslužuje že lepo število naših kmetov — zadružnikov. Kako poteka to potrjevanje?
Poleg stalnega nadzora krompirjevega semenskega nasada, ki ga opravljata kmetovalec sam in okrajna semenska služba, nadzira te masa-
KINO
»KRKA« — Novo mesto: 11. do
14. novembra: ameriški barvasti film: »Sneg na Kilimandžaru«. Od
15. do 17. nov.: ruski barvasti film »Zvesti tovariši«.
dom j L a — Novo mesto: 12. In
14. novembra: ameriški barvasti film: »Crni konj«. — Od 16. do 20. novembra: sovjetski barvasti film »Arena pogumnih«.
DOLENJSKE TOPLICE; 33. In 13. novembra: jugoslovanski film »Jubilei gospoda Ikla«. Predstave ob 15.30 in 19.30.
ŠENTJERNEJ: 12. in 13. novembra: »Samotna zvezda kavbojska«.
— 16. in 17. novembra: »Stari grešnik«. Predstave v soboto ob 19.30. v nedeljo ob 18, ln 19.30.
MOKRONOG: 12. ln 13. novembra: ameriški film »Skrivnost jezera obsojencev«.
trebnje: 12. m 13. novembra: francoski film »Plačilo za strah«. Predstava v nedeljo ob 15 30.
KOSTANJEVICA: 13. novembra: afmert&kl film »Njeno življenje«.
— 17. novembra: ameriški film: »Mala balerina«. — Predstave ob 13.30. ob delavnikih ob 19.30,
ČRNOMELJ: od 10. do 13. novembra: »Na Rivieri«. — Od 15. do 16. novembra: »Zaseda«.
METLIKA: od 12. do 13. novembra: »Hoffmanove pripovedke«. —
16. novembra: »Stojan Mutikaša.« SEMIČ:   12.   ln  13. novembra:
ameriški film »Zločin v Nevadl«.
— 16. novembra: angleSKi film »NJim pripada slava«. Predstave v sredo, soboto ln nedeljo ob IS.
GRADAC: 13. novembra: Italijanski film »Čude?, v Milanu«. —
— 16. novembra: Argentinski film »Motne vode tečejo«.
DRAGATUS: 13 novembra: angleški film: »Dol na orlov«. Predstave ob nedeljah ob 16.
»JADRAN« — KOČEVJE: Od 11. do 13. novembra: ameriški barvasti film »Meč ln roža«. — 16. m 17. novembra: »Z vragom so trMe«.
ŽUŽEMBERK: 13. 1n 14, novembra mehltkl film »En dan Življenja«.  Predstave v nedeljo ob
15. in 19. url, v ponedeljek ob 19. url.
Potujoči kino Novo mesto
predvala francoski film »Parmska kartu zija«:
v brusnicah: v petek 11. novembra ob 18., na TREBELNEM: v nedeljo, dne 13. nov. ob 11; v skocjanu: v nedeljo. 13 novembra ob 15; v beli cerkvi: v nedeljo. 13. novembra ob 18.
Dežurna zdravniška služba v Novem mestu
Od 13. novembra do 20. novembra Ima dežurno službo dr. Miroslav Vodnik
Ljudsko univerzi; Kosto.ijevlca na Krki
V nedeljo 13. novembra 1955 ob 9 dopoldne v Domu kinture otvoritveno predavanje: »O »Vvljenju bi delu J.uicza Trdine«. Predava prof. Karel Bačer. — Po predavanju otvoritev razstave o Janezu Trdini, ki bo odprta do dne JO. Dovecrubr*.
de še posebna potrjevalna komisija, ki jo imenuje republiška potrjevalna komisija.
Potrjevalci ocenijo nasad po zelo strogih in enotnih vidikih, veljavnih za vso Slovenijo. Tako dobi naše kmetijstvo vsako leto precejšnje količine potrjenega, zelo kakovostnega semena. Pred prihodom komisije mora kmetovalec po navodilih okrajne semenske službe izločiti z nasada vse bolne grme z gomolji vred. Tako se prepreči na-daljna okužba zdravih rastlin. To delo, poleg škropljenja proti plesnobi, morajo kmetovalci opravljati stalno in res vestno, kar še posebno velja za področja izrojevanja, ker razne bolezni — viroze — prenašajo in širijo predvsem listne uši.
Med rastjo komisija najmanj trikrat pregleda nasad in ga oceni glede zdravja, sortne čistosti, razvoja in podobno. Šele po tretjem priznavanju se nasad končno oceni v razrede od A — C, glede na vrednostno število, ki ga je nasad dosegel. Neprimerni nasadi se sploh izločijo.
To delo je izredno važno tudi za področje novomeškega okraja, kajti prepotrebno je, da sadimo zdrav, potrjen krompir. Pri nas se krompir hitro izrodi; to izrojevanje, posledica zlasti virusnih bolezni, poteka v različnih področjih neenako. Širjenju bolezni veliko pripomorejo listne uši. 'asti breskova listna uš, ki se poleti hranijo z rastlinskimi sokovi, tako tudi s sokom krompirjeve cime. Uš za bode rilček v rastlino, srka sok in, ker so povzročitelji bolezni, virusi, izredno majhni, prei-nese bolezen na zdravo rastlino. Na zdravi rastlini prvo leto ni opaziti nobene spremembe; bolezenska kal potuje iz cime v gomolj in naslednje leto povzroči bolezen. Uš torej ni povzročitelj, pač pa prenašalec bolezni.
Kako virusne bolezni nastajajo, še ni povsem znano. Dokazano pa je, da je v krajih, ki imajo povprečno letno temperaturo nad 8.5° C in povprečno toploto julija in avgusta nad 17° C, pojava viroz stalna, zato pa stalno tudi izrojevanje krompirja. V novomeškem okraju je povprečna letna temperatura 9.7° C, julija in avgusta pa nad 20° C, zato je tudi izrojevanje stalno. Semenska vrednost krompirja,
Ljudska univerza Novo mesto
o aktualnih političnih dogajanjih na svetu — predava urednik Državne založbe Slovenije Ciril Vidmar iz LJubljane v sredo, dne 16. novembra 1955 ob 20 v dvorani Doma  ljudske prosvete.
MALI OGLASI
MLAJŠI MIZARSKI POMOČNIK dobi takoj zaposlitev. — Mizarstvo Zupančič Jože, Potok št. 19, pošta Straža.
ZDRAVSTVENI DOM NOVO MESTO razpisuje delovno mesto LABORANTA. Pogoj: ustrezajoča šola s strokovnim izpitom. Plača po uredbi ln dopolnilna plača. — Pismene ponudbe poslati na Zdravstveni dom Novo mesto.
SPALNICO, dobro ohranjeno, ugodno prodam. — Reeina Judnlč, Cestna baza. Črnomelj.
KRONIKA NESREČ
Pretekli teden so se ponesrečili Jn iskali pomoči v novomeški bolnišnici: Junc Anton, tesar ii Gorenje vasi, si je poškodoval desno
Novo mesto
Pretekli teden Je bilo rojenih 11
dečkov in 17 deklic.
Poročili so se: Jevšek Leopold, nameščenec iz Cegelnice pri Novem mestu, in Plut Marija, bolničarka iz Novega mesta. Kasun Evgen, godbenik iz Sarajeva, in Erjavec Božidara, patronažna sestra iz Novega mesta.
Umrli so: Planine Vida, otrok, !z Svibnlka pri Črnomlju. Der-stvenšek Jožefa, Sena sluge, 49 let, lz Vrbinske vasi pri Krškem. Vr-tačič Anton, užitkar, 39 let, lz Lešnlce pri Novem mestu. Papež Anton, socialni podpiranec, 83 let, iz Novega mesta. Kralj Terezija, žena posestnika, 43 let, iz GItsI-čev pri Metliki. Žagar Slavko, otrok, z Rupcrč vrha.
Metliko
V oktobru 1955 Je bilo rojenih 10 deklic in 3 dečki.
Poročili so se: Nanger Rudolf, uslužbenec iz Črnomlja in Plut Karllna, poljedelka z Vldošlč 16. Radojčlč Nlko. natakar lz Črnomlja in Vergot Ana, šivilja iz Metlike št. 69. Božovič Mladen, oficir JLA tz Metlike in Pust Miroslava, frizerka I* Metlike St. 39. "Stepan Franc, strojevodja tz Cu-ril ln Molek Angela, gospodinjska pomočnica lz Curil štev. 20. Zunlč J%nez, mizarski pomočnik lz Grl bel j in *Al»pec Jožefa, gospodinja lz Boršta. s«fl«j v ZDA.
Umrli so: Rezek 'fsrezija, otrok, iz Krašnjega vrha 5t. 7. Gornik Martin, posestnik « Gabrovca št. 48, star 5« let. Nemaolč Jože, poljedelec iz Zvtrnlkovega vrha St. 14. star 56 let. Bajuk. roj Pav-lovlč Katarina, gospodinja 1* Draslčev st. 17. stara 72 let. Kra-fievec, roj. Težak Bara, gospodinja !z Buštnje vasi Stev. 19, ata-i.j 82 let.
Draga - LoSkl potok
V oktobra 1&53 so bili rojeni 4 dečki ln 1 dekhcn
Poročita sta se: Dulxln Stanislav, delavec iz Podpveeke in Miki ič Marija, kmetijska delavka lz Prage.
ki ga večkrat zaporedoma sadimo, pri nas hitro pada, pri tem je pa vzrok še srednje težka in težka zemlja.
Dober, potrjen semenski krompir nam (kot so pokazala večletna opazovanja) da v prvem letu saditve na dobro pripravljeni njivi 30.000 in več kg pridelka, v drugem letu pa 22.000 kg ali 24 do 30% manj ko v prvem letu. V nadaljnjih letih zdrkne na 10.000 — 12.000 kg pa tudi manj, to je poslabšanje pridelka že za 60—70%.
Pomoč je edino v tem, da sadimo dober, zdrav semenski krompir; ta je nekoliko dražji od jedilnega, toda nikoli ne smemo varčevati na napačnem koncu! To nam pokaže tudi račun: če prodamo lastno slabo seme za jedilni krompir, doplačamo pri nakupu zdravega semenskega krompirja iz potrjenega nasada za 1 ha semena od 4000 —- 10.000 din. Tako dosežemo najmanj 20% pa tudi do 200% povečati] pridelek, kar da več izkupička od 20.000 do 200.000 din, če računamo krompir po 10 din za kg.
Z mednarodnim dopisovanjem Podmladka Rdečega križa se utrjuje mednarodna solidarnost mladine vsega sveta.
Denar za nakup semena se nam obrestuje od 500 do 2000 odst. Ni hranilnice, ki bi tako obrestovala vloženi denar! V izrojevalnih področjih torej, kamor spadamo tudi mi, daje zdravo seme 20% več pridelka. Prav je, da si to zapomnimo.
Vsako leto posadimo vsaj eno četrtino površine krompirja s potrjenim semenom, pa bomo imeli vedno dovolj semena za lastno potrebo. Dober gospodar kupi semenski krompir jeseni, da ga ne bo plačal spomladi mnogo dražje. Kdor sezida trdno hišo, postavi nanjo tudi dobro streho. Kdor svojo njivo dobro pripravi, jo pravilno in dovolj pognoji in posevek dobro oskrbuje, ta naj uporablja samo najboljše 6eme. da bo pridelek obilen in dober.
Ins. Rado Linzner
POPRAVEK
14. oktobra smo v vesti »Samomor v gozdu« sporočili, da i se je Alojz Markelj iz Stranj
pri Trebnjem obesil v domačam gozdu. Vest popravljamo v toliko, da se je obesil v gozdu pri Ponikvah.
nogo.  Slmčič  Jože,  posestnik iz
Krmačine, je po pot: padel in si poškodoval desno nogo. Kavbar FranClška, delavka iz Vel. Podij ubna, Je na poti iz službe padla in si poškodovala desno nogo. Vukušlča Stepana, delavca iz Vrsnih sel, je neznanec v gozdu napadel s sekiro in mu poškodoval glavo in prsni koš. Tomšič Majda, hči veterinarskega pomočnika iz Doba, je padla po stopnicah Jn si poškodovala glavo. Erjavec Janez, posestnik iz Trebče vasi, si je poškodoval glavo in levo nogo, ker je prišel pod voz, ko so se mu »plašili konji. Vavpič Cveta, hči delavca lz Harlnje vasi, je padla po stopnicah in si poškodovala desno roko.
OBVESTILO
Globoko nas je potrla vest. da Je umrla v Ameriki naša dobra sestra
URŠULA  KLAJ.   roj. BERGANT
iz Dola pri Smarjeti.
2aluJoči: brat, Starič, sestre in ostalo sorodstvo.
Uouli so: Lavrič icarollna, stara
«0 let. iz Malega loga. Kordiš roj. Turk Frančiška, stara 68 let, iz Malega loga. Lavno Alojzij, star 84 let. iz Segove vasi. Poje, roj. Košmrlj Antonija, stara 64 let, iz Cmega potoka. Poje roj. Jcšelnlk Frančiška, stara 69 let, iz Novega kota.
Iz novomeške porodnišnice
V preteklem tednu so v novo-međki porodnišnici rodile: Brunek Anica jz Smihela pri Novem mestu — deklico. Papež Vera iz Novega mesta — deklico. Stravs Ro-zalija iz Pustare pri Kočevju — dečka. Molek Marija iz Slamne vasi pri Metliki — deklico. Krit Hedvika iz Novega mesta — dečka. Kalinovič Gizela iz Novega mesta — deklico. Jevšek Dragic« iz Novega mesta — deklico. To~ mažič Jožefa iz Grča pri Črnomlju — deklico. Obranovič Julij a-na iz Kočevja — dečka. Koračin Marija iz Mokronoga — dečka. Raunacher Olga i* Mirne — deklico.
Turk Marija iz Vel. Slaitnika — deklico. Petrovič Ivanka iz Loke prt Črnomlju — dečka. Furar Alojzija iz Roj pri Šentjerneju — dečka. Turk Neža iz Družinske vasi pri Smarjeti — dečka. Ferlin Jožefa iz Malega Lipja pri Žužemberku — dečka. Skušek Ljudmila lz Rožnega vrha pri Trebnjem — deklico. Baraga Slavka Iz Spodnjega Loga pri Kočevju — deklico. Mežnar Marija lz Vel. Repka -- dečka. We1ss Marija iz Črnomlja — deklico. Jarc Marija lz Trebelnega prt Mokronogu — deklico. Režen Štefka iz Polja pri Sevnici — deklico. Hodnik Marij« lz Slovenske vasi pri Kočevju — dečka. Novak Neža lz Loke pri Šentjerneju — dečka. Medic Mart, Ja lz Dol. Sušlc — deklico. Vene Marija iz Dolenje vasi — deklico. Zivkovte Marija lz Črnomlja — deklico. Derganc Ana lz Oanre pri Semiču — dečka. Udov« Marija ta Novega mesta — deklico, Novak Rozailija lz Dol. KarteJJe* va — deklico. Movsar Ana tz Goru Pak« pri Nm-em mestu — cfefcSco.
OaeMtamot
SPORT IN IE LESNA VZG03A
Na tujih Igriščih neporažena moška in ženska
rokometna ekipa
KREM UI'HIJVN'A : PARTIZAN fllNoMl 1 .1 13:13
8 novembra »e J« pomerilo v LJubljani v velikom rokometu moštvo Kritni u Ljubljan« a motivom ParUzan« lz Črnomlja za točk« v I. ltsjrt LRS. Tekma se le končal« /. rezultatom 13:13. V prvem polčnau so bili Crnomaljcl v teirenzkl premoči ln »o voCMll z 11:7, v drugem polčasu pa a° igrali proti sotiou. Z neodločenim tezu U atom  w» Je Partizan Črno-
melj plasdral n« peto mesto v Sloveniji. Čakajo ga Ac dve tcikl tekmi z Odredom in z Mariborom, vendar bodo zastavili vse sile. da si osvojijo četrto metto.
Uspeh ženske ekipe v Zagorju
partizan   cunoaiulj   t pro-l rt are c   zagorje 2:1
Nedeljska rokometna tekma Je nepričakovano     prlneslr. zmago
Nova, Mntmk Vrele Hrte«, klube •KRKA« na Loki
ženski ekipi Partizan Črnomelj. Ne tujem igrišču so si priborile točko proti Proletarcu iz Zagorja ln se s tem uvrstilo na četrto mesto v republiški ligi. Najbolj se Je izkazal napad z Zunleevo II., odlično pa so Igrale vse Igralke.
Pripomniti moramo, da so si tekmovalci Izposodili za obe tekmi denar, d« so lahko nastopili. Finančna     tredutva uporabijo
predvsem nogometaši, za roko-metaše pa, ki tekmujejo v najvišjem tekmovanju v I. ligi L RS, ni nikoli denarja, — Tekmovalci se upravičeno sprašujejo, kdal bodo tudi zanje nastopili »boljftl čast«? —
*
V nedeljo Ima Partizan lz Črnomlja v gosteh ekipo Odreda lz LJubljane. Upamo, da jim bo tudt ta tekma prinesla kakšno točko. — Pripomnimo naj le, da Igrajo v ekipi Partizana Črnomelj sami mladi Igralci (srednja starost Je 15 let), pa tekmujejo vendarle   v  članski konkurenci.
M-k
Nogometno prvenstvo LRS v Črnomlju
V nedeljo «o dolenjski nogome-talf odigral* 3. kolo za prvenstvo LRS v Črnomlju. 2« nekoliko razvajena črnomaljska publika je tudi takrat prtšla na bvoJ račun, ko J« v lepem sončnem dnevu spremljala l*ro svojih ljubljencev, V tem kolu *ta ie nrečala:
<,iiiilzon Črnomelj in Garnizon Rtbnlca, ki »ta po razburljivi ln grobi Igri gostov končala z 8:0 za Črnomelj.
Nadalje sta »e urečala »Svoboda« Is Kočevja m črnomaljska »Bela krajina«. To Je bila lepa ln duhovita Igra. Za domače Je prvi gol zabil vodja napada Jo*e Weis«. končnega pa Jože Jelenčlč, ki Je na 2« m dosegel neubranljivi gol, kar J« amešiao vso publiko na noge. Tega ne bi kočevski vratar 7,»gar ubranil, tudi če bd se pisal H« ar«.
V nedsljo bo »aključek te«a zanimivega tekmovanja: čnrtomalj-skp »U#U krsjtne« gre po kostanj T )«irjM*oo t Mamico. CmtumnJI ,
skl Garnizon pa bo Imel mnogo lažje delo v Kočevju v igri z domačo »Svobodo«. V. j.
MALI ROKOMET
PARTIZAN (Novo mesto) ! PARTIZAN (Črnomelj) 19:« V nedeljo Je bil« odigrana v Črnomlju prvenstvena tekma v malem rokometu med Partizanom lz Črnomlja ln Novim mestom, v kateri so zmagali Novomeščani z 18:18. Ekipa novomeškega Partizana Je bila posebno v prvem polčasu nekoUko boljša, tako da si Je zmago praktično zagotovila te v prvem polčasu. Položaj s« Je v drugem polčasu precej spremenil v korist Crnomaljčanov, ki pa si niso znali priboriti zmage. Gostje so začeli nato Igro zavlačevati. Strelci golov so bili: pri Novem mestu: Bel* B, Sottna 7, Medle 3, pri Črnomlju pa: Rajk », 2unlč 4, Kastsllc a, B*Wć X — Tekmo je ikjjbro sodJA Po*de PsjpaO,
Metlika naj dobi otroško igrišče!
Žalosten sloves razgrajačev
Nevarna mrzlica na Kočevskem...
dolenjski mmmmi
Šmarje pri Šentjerneju
Madeži od sadja in vina
IZ MATIČNIH URADOV
Stran 4
»DOLENJSKI LIST«
Stev. C
OB 29. OKTOBRU 1955
(Govor na akademiji na predvečer občinskega praznika Novega mesta)
Z  nocojšnjim  slavnostnim   ve- i vodil organizacijo v Novem me-
eerom Novo mesto tretjič priče nja praznovanje svojega partizanskega praznika. Je to dan, ob katerem si naj vsak občan našega mesta ln občine še posebej obudi spomin na Čase, ko Je pred štirinajstimi leti v srcu našega takrat do črne zemlje ponižanega ln zasužnjenega naroda vzplamenel upor proti fašističnim osvajalcem in proti vsemu, kar Je stoletja sem vklepalo naše ljudstvo v okove krivične družbene ureditve in duhovne odvisnosti ter mračnjaštva. Ob tem dnevu naj še vse bolj živo za-bleste one velike moralne vrednote, ki so nosile naš narodni u-por in socialno revolucijo ter bile tisto, kar je storilo naše borce tn naše ljudstvo sposobno ln močno, da je v najtežjih prilikah prenašalo tudi največje žrtve ter skozi ogenj in vihar nosilo svoj visoki ideal pravice in svobode in ga privedlo do končne zmage.
Ko nam danes, na predvečer našega praznika, misel zopet po-letava v to nedavno preteklost in podoživlja dogodke, ki pomenijo zgodovinsko prelomnico v tisočletnem življenju slovenskega ljudstva, se nam zaustavlja vsaj ob nekaterih pomembnih dogodkih, za katere Je prav, če jih obnovimo.
Prvi tedni In meseci po okupaciji naše zemlje so bili priča, kako se je naše ljudstvo otresalo prvotne zbeganosti in se vedno bolj ln bolj zavedalo strašne nevarnosti, v kateri se je brez lastne krivde znašlo. Takrat ko sta nemški ln italijanski fašizem podpisala smrtno obsodbo našemu ljudstvu, sta Komunistična partija ln Osvobodilna fronta vrgli med nas bojno geslo ln bojni klic, ki so ga povzele stotine in srfoitlne prvih borcev ter z njim vrv tha rile naš vsenarodnl upor. Prvi streli proti sovražniku so na široko odmevali tudi po vsej Dolenjski ln prve sovražne represalije so še bolj podžigale upornega duha. Novo mesto, v katerem je bil sedež okrožnega
stu Dušan Jereb-Siefan, v llega U pa nekdanji dijak novomeške gimnazije Jože Slak.Silvo. Oba sta kasneje v borbi padla ln obema je bilo po osvoboditvi podeljeno odličje narodnega heroja.
Ko so Nemci pričeli s popolnim izseljevanjem kmetskega prebivalstva v obsavskem pasu, Je Glavno poveljstvo slovenskih partizanskih čeit Izdelalo načrt za vdore posameznih partizanskih čet na izselltveno ozemlje. Ena Izmed sovražnih postojank Je bila tudi na Bučki, ln njej je veljal napad dolenjskih partizanov. 26. oktobra je bila na Frači formirana prva novomeška partizanska četa, ki je 29. oktobra krenila proti Smarjeti ln Bučki. V tej akciji so poleg Novomešča-nov sodelovali tudi borci lz raznih krajev Dolenjske in Bele krajine. V oskrbovanju teh borcev Je dejansko sodelovalo ljudstvo ob vsej srednji dolini Krke. Zato je 29. oktober ne samo partizanski praznik Novega mesta, ampak praznik vse njegove bližnje in daljne okolice, ki Je bila prav ob napadu na Bučko z zavestnim uporniškim dejanjem z mestom  najožje povezana.
Kako je ideja upora poleg o-stalega prebivalstva razžarjala predvsem našo mladino, so dokaz dijaške demonstracije 1. decembra na naši novomeški gimnaziji, za kar Je bilo kasneje na zahtevo italijanskega komisarja izključenih nad dve sto dijakov in dijakinj.
Velik polet osvobodilnega gibanja v spomladi 1942 nI privajal v partizanske enote novih stotin borcev, temveč Je z izganjanjem malih okupatorskih posadk s podeželja ustvarjal veliko osvobojeno ozemlje, ki je segalo od Kolpe do vrat Ljubljane. Novo mesto Je vrat Ljubljane. Novo mesto je bilo tačas v najtesnejši povezavi s svojimi borci ln skrbelo zanje. Zato Je ob Času velike sovražne ofenzive v poletju in Jeseni 1942 moralo tudi na stotine Novomeščanov v zapore, pred vojna sodišča ln v internacijska ta-
komiteja,  je postalo  tudi sredi- i borišča. Vse to pa nI moglo uni-
Spominski vodnjak na novomeškem Glavnem trgu
ftce organizacije Osvobodilne fronte in sedež njenega okrožnega odbora. V septembru 1941 se Je v Novem mestu, v nekdanji Mramorjevi hiši, vršila prva konferenca delegatov novomeškega okrožja, na kateri so bili •prejeti pomembni sklepi za nadaljnji razvoj osvobodilnega gibanja na Dolenjskem.
Vzporedno s političnim delom odborov Osvobodilne fronte Je teklo delo vojaškega komiteja, ki Je skrbel najprej za zbiranje o-rozja, v Jeseni pa tudi za organizacijo prve oborožene partizanske skupine. Ta Je imela svoje taborišče najprej nad gradom Luknjo,   kasneje   pa  na Brezovi
fiti Sive partizanske sile in vpo-letju 1943 je bila zopet dolina Krke Usta, ki Je videla formiranje prvih dveh slovenskih divizij    narodnoosvobodilne , vojske.
Bojni krik okoli Žužemberka konec Julija 1943 je že padel v čas, ko Je fašistična Italija na afriškem bojišču doživljala svoj popolni vojaški zlom. Ob kapitulaciji Italije 8. septembra je bilo Novo mesto priča klavrnega odhoda tolikanj hvalisane »nepremagljive« italijanske vojske ln je z vso Dolenjsko zaživelo v svoji prvi svobodi.
Res, da so navdušenje težko prizadele nemške avionske bombe, ki so se 14. septembra prvič
rebri, oziroma na Frati. Takrat Je   vslpale  na nase  mesto, vendar
Koncert orkestra KD Dušan Jereb
Orkester KD Dušan Jereb je priredil v počastitev občinskega praznika Novega mesta v soboto, 5. novembra koncert. Orkester je bil pomnožen in izpopolnjen s člani godbe JLA. Na sporedu je bilo Sest daljših del ozir. odlomkov: Mozartova Rozamunda — uvertura, Donizettijeva Luzzia Lammermoor (fantazija), Dvo-fakovi Slovanski plesi štev. 1 — VI., Demersemannova fantazija Svečanost v Aragunjezu, fantazija po Verdijevi operi Aida in Chopinova Poloneza v A-duru. JPrecej zahteven pro-
Požari povzročajo v Ameriki veliko škodo
Poročilo o požarnih nesrečah tn njih posledicah v Ameriki pravi, da letno izgubi življenje zaradi požarov po 12.000 ljudt, najmanj dvakrat toliko pa Je ranjenih. Letno upepelijo požari po 300.000 domov, 50.000 trgovin, 30.000 tovarn, 10.000 hotelov, 12.000 restavracij, 27.000 garaž in bencinskih postaj, 2.600 cerkva, 2.400 šol in 1.200 bolnišnic. Skupne škode ni mogoče niti ocenit!. Poročilo tudi dodaja, da najmanj 90 odstotkov požarov nastane   zaradi neprevidnosti
Po zraku je potovanje najbolj varno
Navzlic posameznim nesrečam potniških in drugih letal trdijo v Ameriki, da Je promet po zraku najbolj varen. Kot dokaz navajajo, da so potniška letala v Ameriki lani prevozila nad 20 miMjard milj in prepeljala nad 34 milijonov potnikov, pa je vendar izgubilo življenje le 16 potnikov. V Lstem času pa Je bilo ubitih pri prometnih nezgodah 36.000 ljudi.
gram za dirigenta in izvajalce!
Ne vemo, kaj je bil pravi vzrok, da koncert ni bil na tisti umetniški ravnini, ki jo je dosegal nas orkester v prejšnjih letih. Je bil morda spored malo pretežak ali je bilo premalo vaj? Instrumenti niso bili uglašeni, kar se je opažalo pri posameznih točkah, zlasti pri prelivih iz enega dura ali mola v drugi in pri prehodih iz ene harmonije v drugo (Slovanski plesi). Taka mesta zvene čisto in jasno le, če ?ta intonacija in ritem eks-aktna in precizna, kar je pa možno le, če so instjrumenti brezhibno uglašeni. Res sta akustika in resonanca nagega odra in dvorane precej slaba, kar je tudi krivo, da izzvenijo nekatera mesta posameznih skladb nečisto in v te-matičnem pogledu precej nejasno in megleno.
Od vseh izvedenih skladb Je najbolj ugajala fantazij« lz opere Aida. Arijo »Celeste Aida« je čelist lepo zaigral in tudi spremljava je bila dobra.
Celoten spored Je bil sicer z okusom izbran In če ni dosegel uspeha, ki bi ga želeli, so krive tega v nemali meri navedene pomanjkljivosti, ki pa se lahko z dobro voljo v bodoče odpravijo. Vemo, da razpolaga orkester z zelo dobrimi in celo z nekaterimi odličnimi instrumentalisti, prav tako pa je na mestu tudi dirigent Mitak. Sodelovanje članov godbe JLA pa Je za orkester prav tako lepa pridobitev.
S tem koncertom so bile zaključene prireditve v sklopu proslav ob letošnjem novomeškem občinskem prazniku.
vera v končno zmago med našim prebivalstvom ni bila niti za hip omajana. Čeprav so 21. oktobra 1943 Novo mesto zasedle nemške vojaške enote in Je na novomeških ulicah zopet tekla kri borcev, ki so Jih kosili sovražni rafali, v našem mestu nt zamrla živa dejavnost za zmago osvodil-nega boja. Kljub novemu terorju
V svoji vtzljl bodočega življenja slovenskega ljudstva, ki jo Je postavil za tri stoletja naprej v leto 2173, je zatorej prikazal napredek Dolenjske rajši na primeru belokranjskega Semlča. V tej svoji bajki, naslovljeni »Razodetje«, Je dal duška svoji veri v napredek človeštva, Slovanstva in Slovenstva, povedal med drugim,
Trdinov in Kettejev kip pred mestno hišo na dan odkritja
in novim nasiljem Je Novo mesto vztrajalo ln verovalo v zmago in osvoboditev, ki je nam ln našemu mestu zasijala v onih nepozabnih majniških dneh leta 1945.
Ko se tako ob slavju našega občinskega praznika spominjamo na čas velikih bojev za osvobojenje in zmago socialistične revolucije, se obenem zavedamo, da je prav praznovanje občinskega praznika dan, ko je treba pregledati tudi v svobodi prehojeno pot ln mu dati poudarka s tem, da se prav na ta dan izročajo javnosti bodisi objekti aH naprave, ki pomenijo korak naprej v naši gospodarski izgradnji, bodisi se ob njem zaključujejo večje komunalne naprave in ureditve, bodlsii se ob takem dnevu izvrše dejanja, ki pomenijo dvig našega kulturnega nivoja.
Ce je Novo mesto svoj prvi občinski praznik posvetilo predvsem spominu vseh padlih borcev in žrtev s tem, da je stari zgodovinski vhod na Gorenjih vratih preuredilo v estetsko tn pietetno Izredno učinkovit spomeniški prostor, tn če je ob drugem praznovanju Izročilo javnosti eno največjih dosedanjih komunalnih del, obnovljeni In razširjeni vodovod, praznuje svoj tretji praznik i tem, da izroča javnosti svoje preurejeno ln obnovljeno središče. Glavni trg, in ga posveča deseti obletnici osvoboditve, o čemer priča napis na vodnjaku.
Ob nocojšnjem slavju izroča obenem novomeška občina naši igralski družini in našemu kulturnemu društvu obnovljen odtr z željo, da bi v to obnovitev vložena materialna sredstva rodila bogat sad kulturnega in umetniškega udejstvovanja našega ljudsko prosvetnega društva. Danes ln jutri pa se Novo mesto oddol-žuje tudi spominu Janeza Trdine in Dragotlna Ketteja. Oba sta. čeprav ne Novomeščana niti ne Dolenjca, s svojim delom, ki Je izredno pomembni in nepogrešljivi del v duhovni zgradbi slovenske kulture, pripela Novo mesto in Dolenjsko na visoki obok našega kulturnega neba.
Ko se Je Janez Trdina v leseni 1867 naselil v bližnjem Bršljlnu, mu Dolenjska in Novo mesto nista bila neznana, saj je že deset let pred tem prišel v naše mesto predvsem z namenom, da bi videl Prešernovo Julijo, s katero je takrat tudi govoril in si zabeležil zanimive podatke o Francetu Prešernu. Ko Je za tem zaradi sporov, ki jih Je imel na Reki s šolskimi in političnimi oblastmi, bil predčasno upokojen, se je odločil, da se naseli sredi dolenjskega ljudstva in se ves posveti preučevanju In opisovanju dolenjskega človeka. Leto za letom Je potem z vnemo in ljubeznijo opisoval življenje našega dolenjskega ljudstva v vsej njegovi lepoti tn grdotl, v veselju ln žalosti, v bedi in revščini, pri tem pa ga ni prav nič mikalo, da bi na enak način orisal tudi življe-lje novomeške gospode. Novo mesto Je bito zanj center Slovenstvu sovražne blrokrackje in med meščani skoraj ni imel človeka, s katerim bi govoril, razen dveh ali treh prijateljev. V svoje spise je postavil le kakega posebno zoprnega novomeškega narodnega nasprotnika aH nemškutarski--ga profesorja, sicer pa se ta takratne meščane gornjih slojev ni dosti menil.
»Celo Novo mesto«, je zapisal nekje, »nI drugega nego uradniška ln cerkvena naselbina. Da mu uz a me A cesarske orle, kapl-telj in samostan, bi postalo borna .propadajoča vas.«
da veruje v čas, ko bo v vsaki večji slovenski vasici — tudi na Dolenjskem — slovenska šola, slovenski kulturni dom, v presto-lici Slovenije pa najvišji slovenski upravni in sodni uradi, univerza s šestimi fakultetami in vsa dežela posejana z mogočnimi tovarnami, ki jih bodo upravljali delavci sami. Kraji bodo povezani med sabo ne le s številnimi cestami in železnicami, marveč tudi z zračnimi linijami, po katerih bodo vozili samoleti.
Marsikaj od tega, kar se Je tedaj ljudem zdelo utopija, je uresničeno že danes, petdeset let po Trdinovi smrti. Da pa Je slovensko ljudstvo prišlo do samostojnosti ln si priborilo možnost in pravico, da samo piše svoje zakone in samo upravlja plodove svojega truda, zato imajo prav gotovo velike zasluge tudi naši veliki kulturni delavci, in med njimi eden največjih — Janez Trdina.
Bistvo Trdinovega pisanja ln globlji smisel njegovega prizadevanja je dobro ocenila in pošteno priznala tudi mlada generacija, ki je prišla za Trdinom ln njegovimi vrstniki realisti, generacija, ki je ustvarila Slovencem veliko moderno umetnost. Pomembna je zlasti sodba največjega v njeni sredi, Ivana Cankarja, ki je zapisal ,da so drugi pisali z a narod, Trdina pa iz njega ,in da je zato po njegovih mislih Trdina edini resnični in največji naš narodni umetnik. Nič nI čudnega, če Je tudi Cankarjev prijatelj Dragotin Kette s takim spoštovanjem govoril o nJem in da je 1. 1898 svojemu mlajšemu tovarišu Rudolfu Mole-tu, odhajajočemu iz Trsta v Novo mesto, s posebnim poudarkom polagal na srce. da bo v Novem mestu imel priliko videti Trdino. Ta spoštljivi Kettejev odnos do Janeza Trdine je tem pomembnejši, ker ga Je pokazal mlad pesnik do šestinštirldeset let starejšega pisatelja, od katerega ga Je vendarle ločil poleg starostne razlike tudi bistveno drugačen pogled na življenje in na umetnost, na njene cilje ln njena izrazna sredstva.
Tudi Dragotin Kette je prišel v Novo mesto nekako po višji sili, zaradi sklepov višje šolske oblasti, ki mu je zaradi njegove svo-bodoljubnosti onemogočila nadaljevanje šolanja v Ljubljani. Kaj ga Je nagnilo, da se je v svoji nesreči zatekel prav v Novo mesto, Je danes težko reči, vemo pa za gotovo, da ga je Novo mesto po svojih mlađih ljudeh in dobrosrčnih študentovskih tovariših ti/anske enote le novih stotin bor-kmalu počutil prav srečnega. Tu je zaživel polno življenje. Z vsemi Puti je doživljal lepote novomeške pokrajine, slikovitega mesteca samega, skrivnostne Krke, ki ga obliva, goric, holmov, dobrav, logov ln host, ki ga obdajajo, slikovitega Podgorja in skrivnostnih Gorjancev. V naponu svojega mladostnega zorenja in ideološkega izčlšcevanja Ketteja slovensko narodno vprašanje Se nI peklo v svojem sociološkem aspektu, mladost Je mogla kljub bedi. skozi katero se je prebijala, še živeti v nekem rahlo prl-dvfgnjcnem svetu. Zato je razum-Ijlvo, da Je Kettejeva slika Novega mesta ln Dolenjske svetlejša ln jasnejša, kot Je mogla biti Trdinova. Kette Je podal v svoji pesmi čudovito tople impresije Novega mesta z mogočnim stolpom Ka-pltlja, s skrivnostno Krko, ki ga objema kot ljubica zvesta, z nizkimi študentovsklml stanovanji na Bregu, s trgom ln vodnjakom na njem. Podal Je svetle, sončne slike dolenjske pokrajine, Podgorja
in Gorjancev ln šegavo dobroduš. ne podobe dolenjskega življenja, kakor ga je dojemal zdrav, bister ln dozorel mladenič pri dvajsetih letih. Ta ozki novomeški svet ga nt moril In ni udušll njegovega poleta, ker Je prinesel s seboj iz LJubljane široke razglede v življenjsko filozofijo, v umetnost ln njeno problematiko, in ker Je po korespondenci ostal v zvezi s svojimi ljubManskimi tovariši, s Cankarjem, Zupančičem in Murnom.
S Kettejem Je prišlo med dlja-štvo novomeške gimnazije novo življenje, ki ni več zamrlo tudi po njegovem odhodu. V Kettejevem umetniškem ustvarjanju pa pomenita dve leti, ki ju je prebil v Novem mestu, višek umetniškega ustvarjanja, saj Je naolsa! tedaj večino svojih najzrelelših tn umetniško najbolj dognanih pesmi.
Ko se Je Novo mesto odločilo, da ob letošnjem praznovanju občinskega praznika počasti tudi spomin Janeza Trdine ln Dragotlna Ketteja ter jima na obnovljenem Glavnem trgu odkrije sno-menik. plačuje s tem svoj stari kulturni dolg. obenem pa Javno ln glasno Izpričuje, da se Je tako kot v vsej Sloveniil tudi na Dolenjskem 1n v Novem mestu v zadnjih letih zgodilo nekaj vell-
SI.OVENSKO LJUDSTVO SE JE OSVOBODILO SVOJIH JEROBOV !N SOVRAŽNIKOV. PA NAJSI SO RILI DOMA V KAPITL.TIT ALT KRESU! SAMO JE PREVZELO V SVOJE POKE OBT.AST IN rAST IN HVALEŽNO ST,AVI MOŽE. KT SO MU DO TEGA CILJA KAZALI POT.
Skrb za kulturne prireditve na odru Doma JLA v Novem mestu
Za dve uspeli kulturni prireditvi je poskrbela prizadevna Uprava Doma JLA v Novem mestu v preteklem mesecu: za koncert orkestra vojaške godbe novomeške garni-zije, na katerem sta sodelovali tudi dve solistki ljubljanske Opere, in za komedijo »Logaritmi in ljubezen«, ki smo jo gledali v ponedeljek, 31. oktobra.
Orkester je pod taktirko poročnika Josipa Jankovlča tudi tokrat pokazal visoko vigra-nost, v kateri prihajajo kvalitete posameznikov, ki smo jih slišali na prvem večeru solistov v septembru, še prav posebej do izraza. Na sporedu so bila dela Jenka, Puccinija, Verdija, Dvofaka, Gotovca in Rossinija, arije iz posameznih del nekaterih navedenih skladateljev pa sta peli sopra-nlstka Milica Polajnar jeva in altistka Elma Karlovčeva. Orkester, solistki in dirigent so poželi za lep nastop obilo aplavza številnega občinstva. Po dolgem času smo tokrat prvič videli na koncertu skoraj polno dvorano hvaležnih poslušalcev.  Se bolj razvese-
zahajali h glasbenim in pevskim večerom.
Treba pa je reči nekaj besed k programu koncerta. Nikakor nas namreč ni moglo navdušiti nenavadno mešanje pevskega dela, v katerem je tako rekoč v istem hipu sledila n. pr. ariji iz Mignon slovenska narodna Gor' čez izaro, ali pa narobe — koroški narodni Rossinijeva arija- Ce je prireditelj že imel v načrtu operne arije in slovensko narodno pesem, bi storil prav, če bi izvajanje obeh ločil z odmorom. Tak izbor ozir. za-povrstje pesmi, kot smo jih slišali tokrat na koncertu, pa zahtevata neobičajne, pretežke in neprimerne skoke v dojemanju poslušalca.
Dne 31. oktobra zvečer so na odru v dvorani Doma JLA igrali člani drame »Hrvatskog narodnog kazališta« iz Zagreba Senečićevo »optimistično komedijo« Log-arltmi in ljubezen v 3 dejanjih.
Kakor vidimo, uprava Doma JLA izpolnjuje obljubo, dano ob prvem nastopu solistov v letošnjem septembru: vsak mesec kvalitetna kulturna prireditev.  V oktobru  smo bili
ljivo je dejstvo, da so bili med i deležni kar dveh, kar je lep njimi tudi taki, ki doslej niso | uvod v letošnjo sezono.
Ob „Beležki o Trdinovi razstavi"
V članku »Beležka o Trdinovi razstavi« opozori pisec s slfro I. IC. predvsem na tri stvari; Baragova disertacija, opustitev člankov o Trdini v Dolenjskem Listu in nekomentiranje Trdinove osmrtnice. Najprej Dl pripomnil to. da je bila razstava zaradi po-manikanja primernih razstavnih prostorov že izpuščena iz načrta in da je bila nato, ko je OBLO Novo mesto preskrpei prostor, pripravljena v zadnjih desetih dneh ln nočeh. Kdor pa aela, se lahko zmoti in tudi kaj prezre, kajti laže je kritizirati kot delati.
Sedai pa k stvari.
Prireditelj ni imel namena poveličevati Barago, ko je razmišljal, ali naj razstavi odlomek Baragove disertacije o Tremi, ki je
izšel kot separat l. 1942, aH pa njegovo profesorsko naiogo. Ker ga je motila letnica 1942. se je rajši odločil za neizdano profesorsko nalogo lz leta torej iz časa, ko Baraga Se ni t»U izdajalec. Prireditelj se ob izbiri niti ni spomnil Baragove dejavnosti med NOB Lahko Pa mislimo, da ie bilo piscu I. K. vec do tega, da je Baragova naioga razstavljena, kot pa prireditelju, ee bi pisca vodila plemenita misel ob ogledu razstave in resničen srd na Barago ob pogledu na njegovo profesorsko nalogo, bi brez dvoma kot patriot opozorM prireditelja na spodrsljaj lm napaka bi bila odpravljena v manj kot dveh minutah tako. da t>i bila naloga odstranjena ali pa komentirana. Tako pa je I. K. rajši v
Slik
_ STARE DVANAJST * TISOČ LET
Leta 1S79 je Španski markiz Sautola popeljal svo)0 petletno hčerko v vodino Altarreiri (severna Španija), da j{ pokaže to veliko podzemsko jamo. Ko sta hodala po jami, sta prišla do prehoda, ki je bil tako nizek, da se je človek le težko splazil skozi, zato ljudje sploh niso hodili notri. Markizova hčerka je pa s svojo svečo kar na lepem šla notri, ko je bil oče obrnjen na drugo stran. Dvignila je luč kvišku in prestrašeno zavpila: »Toros, to ros (bik)«! in hitro prilezla ven. Oče se je začudil, kakšnega bika bi hčerka neki zagledala v tisti vot-Splazil se je notni in ostr
čudni rdeči, temnomodri pa rudi rumeni barvi. Slake, oziroma risbe, so bile vdoibene v kamen in pobarvane.
Razglasil je svoje odkritje te arheološke najdbe, toda strokovnjaki so mu očitali, da je goljuf, češ da je te slike naslikal sam. Ugotovili so namreč, da je v tej jami človek Ž'jvel pred 12.000 leti in da ni mogel kaj takega naslikan. Kmalu pa so odkrili take slikarije še v dolini Dordogne v Franciji in rudi v južni Italiji. U-čenjaki so le morali priznati, da je markiz Sautola, oziroma njegova hčerka odkrila umetnine človeka iz kamene dobe, sure 120
mel: po steni je zagleda'! slike v  stoletij. Kemične analize so poka-
Iz težkih dni Novega mesta
(Nadaljevanje In konec)
12. decembra: Danes so spustjili iz zaporov veliko ljudi. Včeraj popoldne ob 15. uri pa so Nemci odpeljali izpred jetnišnice dva kamiona mož in žena v internacijo. Med njimi Koširjeva, ki je s hčerko komaj prišla iz italijanske internacije. V mestu ie vstal nov prerok: stopiški kaplan Ur-banč biča s prižnice novomeške razmere in posamezne Novome-ščane, očitajoč )im razne pregrehe in prestopke: »Mesto dobrega grozdja j« ta vinograd c«brodil samo strupeno vinkovno. Zato \c Gospod udaril nase mesto, da to ga razdejale bombe«. Ceio piimo o prvi ljubezenski noči neke novomeške frklje smo slišali.
19. decembra: Policijska obla« je vpoklicala ljudi na tako imenovano »ljudsko« delo, ki ni čisto nič drugega kot prisilno delo. kamor mora vsak pozivnik osebno rn od katerega se ne more odkupiti kakor včasih za kuluk. Ponoči ie gorelo v Mačk ovcu, danes popoldne pa Lcšniakova kmetija pri sv. Roku.
22. decembra: Pričetek prisilnega dela. Na to delo »e meščane poslaJa domobranska policija, ki ima svoj sedež v bivši jugoslovan-\ ski /andermerijski postaju. NaAa delovna ekipa — 20 po številu — detla pri obnovi bunker t*
a*d vitje Kodove., tik frfovoga
toga. Nekaj ljudi podira smreke v gozdu, drugi kopljejo zemljo za novi bunker, tretja partija, v katero sem bil dodeljen tudi jaz pa postavlja lične ovire.
24. decembra: Ponoči so prišle v mesro velike kolone nemških vojakov, med njimi mnogo Rusov in Mongolov. — Predvčerajšnjim ponoči so poklali vso Valjn-mčevo dru/ino.
25. decembra: Veliko vojaštva je odŠl.> proti Gorjancem, baje spet nekaka ofen/.iva proti partizanom. Skozi mesto se vlečejo dolge koi->ne topov ter voiaŠrva. — Sinočii so 'imeli domobranci polnjčnico v Sokolskem domu in v gimnazipi.
26. decembra: Ponoči so pripeljali v mesto velike črede konj in voz. Vse to je nameščeno kar po ulicah, zlasti Še po drevoredu na Globevnkovem vrtu, v parku, pred pošto in pred sodiščem Vid'iš   najraznovrstnrjša vozila
29. decembra: Nad mesto ie prhrumelo devet nemških (avio-nov, močno so rcnx>tali in se sploh čudno obnašali. Ljudi se ie polazi! preplah in množično so Pričeli bežati ▼ zaklonišča. Tud* marsikateri Nemec, ki je nev.atip-no motril let avionov v zraku, jo ie pocvrl v zaklonišče.
30. decembra: Na trgu so vojaka dopoldne postavili čudno nape* vo; iva v*jnj po koftcu, eqj
članku v Dolenjskem listu opozoril na Barago In tako Indirektno pomajai. da je »Ta izdajalec lahko samo hvaležen, da se je našel nekdo. da Je privlekel iz arhiva niegovo doslej neobjavljeno — delo.«
Ko se je pripravljala razstava, je bil v začetku mišljen razstavni prostor v Domu JLA, k; je večji in lepši od prostora v Sindikalnem domu. Razstava je bila pripravljena v treh delin-. Trdinovo življenje, Trdinovo literarno delo in Odmevi o Trdini. Samo drugi in tretji del razstave bi obsegala 22 vitrin. Prostor v Sindikalnem domu pa je bil premajhen za deset vitrin, zato Je bilo potrebno že pri prvem delu razstavo krajšati (opustitev slikovnega materiala lz področja izven Gorjancev) ln tudi v drugem delu so odpadla nekatera Tramova dela. TedaH pa Je prireditelj spoznal nesmotrnost krčenja m se je rajši odločil opustiti celoten tretji del razstave. Tako so odpadli vsi članki o Trdini v revija .nem tisku in tudi članki lz Dolenjskega liista. Zaradi tega Je očiten odveč.
Priznati moram, da sem do čitanja članka I. K. živel v veri, da pomeni »v Gospodu zaspal«- samo običajno frazo, ki Je t>i;a v osmrtnicah v navadi, zlasti Še pred petdesetimi leti. Pisec I, K. pa je razložil, da pomeni »v Gospodu zaspal«, da je Kdo umrl s pokorjen, spoved an tn poaobno. Pi-e«c Trdinove osmrrmce najbrž nt Sel v KapitelJ iskat Informacij o Trdinovi smrti, ampak se Je poslužil običaine fraze. Vrednost Trdinovega celotnega dela najbrž ne bo nič manjša, ce je prireditelj prezrl, da je Trdina »v Gospodu zaspal« ln zato pozabili komentirati osmrtnico.
Ker bo Sla razstava v Kostanjevico, smo hvaležni piscu I. K. za ooozorilo. če bo razstava razširjena s tretjim delom, oa ne bomo razstavljali spisov okupatorjevih sodelavcev.
Za prireditelja Bogo KomelJ,
ga počez. Nastale so dvokrake j v kamen — vislicel Za koga bodo? —I Kmalu smo izvedeli. Zbobnali in nagnali so na trg mnogo ljudi. Na oba kraka teh grozotnih vislic so obesili po enega človeka. Dva partizana. V pouk »ofarjko« nastrojenim Novomeščanom in v strah iprebivalstvu so pustili viseti oba obešenca do 16. ure. Ljudje so «t vislic izogibali v velikem loku.
31. decembra: Vislice na Glavnem trgu Je vedno stoje, po zaporih pa ječi jo liudie, ki so iih obdolžili delovanja ifl simpatij za OF m partizane. Eden najhuiših zaoorov za slovenske ljudi je zapor v kleti na l.očenski cesti. B1e_ dt obrazi iailovtno pogledujejo skozi malo, zamreženo lino na ieleznijS »ratih. Pred klecjo %t stalna domobranska itrafa.
Proti polnoči t« ie .pričelo stre-hanie po mestu ki je opolnoči doseirlo višek. Meščani to bili prepričani, da so partizani na-p.idh mesto in da to ie poulVni bojii. Vse je bilo razburjeno. O polnoči pa se je oglasila na cestah in ulicah divja nemška in ruska pesem in hairmonika. Pričele so pok.irf rakete, da je bilo svetlo kot podnevi. Tedaj šele smo *>pa-ziili in spo/n.ili, da vojaštvo praznuje Silvcsrrovo. Okupator ijj; ^ivi.l iadnjii dan leta . . .
zale, <U }e tisti pradavni slikar uporabljal za barve železni oksid, manganov oksid in železni karbonat in to meŠail z mastjo, da se je prijelo stene. V jami so našli tudi kamenita dleta, s katerimi je umetnik dolbel obrise slik | Torej je bila tista pijača pred
vožnjo zelo draga.
Lep dobitek in vzgleden sin
Angleži radi stavijo tudi na izid nogometnih tekem, včasih za prav velike zneske.
Tudi 22-letni radijski tehnik Henry VVilliams je stavil na nogometne tekme. Imel je srečo. Dobil je dobitek v znesku 210.000 dolarjev ali v naSetn denarju 63 milijonov dinarjev. Ker Ima sam primeren zaslužek in ima rad svojo mater, Ji je izročil celoten znesek, češ naj ve9 denar zadrži ona, če pa mu da kaj za vsakdanje potrebe, bo rad vzel.
Stroga prometna kazen
Ker je v pijanem stanju vozila avtomobil, se je morala zagovarjati Charlrne Rogel ii Clevelanda. Sodnik Ji je prisodil najvišjo globo, to je 500 dolarjev, dva dni zapora in za mesec dni odvzem vozovne lz« kaznire. 500 dolarjev znaša v našem denarju 150.000 dinarjev.
OKROGLE BODIČASTE
zagovorniSka
»Veste prijatelj, morate priznati, da sem vas zagovarjal kot lastnega sina.«
»Ali res? Kaj je on tudi tak falot ko jaz?*
zakonska svoboda
»Baje te Ima žena hudo pod copato.*
»Kje neki. To je umazana laž. Jaz sem popolnoma svoboden tn lahko delam v*e, kar Žena hoče.«
na avtobusu
»Oproitite, gospa, če me moje kurje oko ne vara, tehtat* blizu 100 kQ*
resnicoljubne2
•lz mojih ust ie nikoli m priSla lat...«
»Vem đa ne. ker govorit skozi nos.«
materinščina • No, učenci, zakaj imenujemo nolo povorico matemi je-
»Jaz mislim da zato, tovariš učitelj, ker oče sploh ne pride do besede.*
POVSEM JASNO »Ti, zakaj si pa sedel tri
leta v ječi?« »Neumno upra.ša.š/ Zato. ker
me niso prej spustili.«
DVOJEN STHAH
■ l h, st strahopetna!«