A ' --■fc- SVOBODNIH SINDIKATOV | SLOVENIJE Bili smo na manifestaciji v Rimu Slovenija mora določiti industrijsko politiko pred vstopom v EU Delavke Alpine šokirane in užaljene |g _ M Dvesto deset novih delovnih mest v Gornji Radgoni Manifestacija v Rimu Raglje bodo opazne tudi v veliki Evropi V soboto 4. oktobra, je v Rimu na povabilo Evropske konfederacije sindikatov (EKS) in italijanskih sindikatov manifestirala stotisočglava množica delavcev. Največ je bilo seveda domačinov, veliko udeležencev je prišlo tudi iz Francije, Slovenijo pa je zastopala 130-članska ekipa ZSSS. Čeprav je bila naša ekipa majhna, je zlasti z ragljami zbudila veliko pozornosti. Manifestacija je bila v času, ko je v Rimu potekala medvladna konferenca o novi evropski ustavi. Organizatorji so prek velike množice delavcev sporočili politikom, na kaj pri kreiranju nove velike Evrope ne smejo pozabiti. Temeljno sporočilo transparentov in govorcev je bil poziv za bolj socialno Evropo in za skupnost, v kateri odnosov med ljudmi in njihovega življenja ne bo krojil zgolj kapital.Veliko besed je bilo izrečenih tudi proti Berlusconijevi politiki, ki je uperjena proti pravicam zaposlenih in skuša krčiti socialne pravice. V Rim so poleg domačinov in delavcev iz Francije prišle tudi večje skupine sindikalistov iz Belgije, Cipra, Češke, Finske, Nemčije, Malte, Nizozemske, Poljske, Portugalske, Slovaške, Švedske in Velike Britanije. Rim je trimilijonsko mesto in zlasti ob sobotah poln turistov,zato udeleženci manifestacije nismo povzročili prevelike gneče. Zaradi medvladne konference in nastopanja proti-globalistov je bila manifestacija dobro zavarovana. Na vsakem koraku je bilo videti policiste in varnostnike. Skoraj dveurni pohod po rimskih ulicah se je končal v najlepšem redu in brez enega samega incidenta. Udeleženci smo se zbrali na Trgu republike, od koder smo počasi krenili proti Trgu del Popolo. Ker nas je pot vodila po manj obljudenih ulicah, ... in Fontane Trevi. ob njej ni bilo prav veliko opazovalcev. Reklamni panoji pa so bili oblepljeni s plakati, ki so vabili na manifestacijo. Plakate je natisnila tako EKS kot italijanske sindikalne konfederacije. Na trgu Piazza del Popolo sta zbranim spregovorila generalni sekretar in predsednik EKS john Monks in Candido Mendez. Govorili so tudi predstavniki italijanskih sindikalnih central. Po končanem uradnem delu je bil na trgu še koncert, na katerem je nastopilo več znanih ansamblov. Po končani manifestaciji smo se po rimskih ulicah vrnili na izhodišče blizu vatikanskega obzidja, kjer smo se vkrcali na naše avtobuse. Po dveurni vožnji smo se spet zbrali v Orvietu, kjer smo večerjali. Dušan Semolič se je vsem zahvalil za sodelovanje. Posebej za naše glasilo je povedal: “V Rim smo odšli, da bi izrazili solidarnost z evropskimi in še posebej z italijanskimi delavci - njihovi problemi so tudi naši problemi. S tem smo nadaljevali tradicijo z manifestacij v Luksemburgu, Nici, Barceloni in Bruslju. Kot vedno smo bili tudi tokrat dobro organizirani in prepoznavni. V Rimu smo skupaj z večino evropskih sindikatov manifestirali pričakovanja delavcev, da podobe Evrope ne bodo krojile le politične elite. Povedali smo tudi, da konkurenčnosti gospodarstva n® smemo graditi na račun zmanjševanja pravic ie standarda delavcev. Manifestirali smo skupno volj0 za ohranitev evropskega socialnega modela." Mojca Matoz in Franček Kavči® Delavska enotnost, ki je bila ustanovljena 20. novembra 1942 in je glasilo Zveze svobodnih sindikatov Slovenije, izdaja predsedstvo £> ' Dalmatinova 4,1000 Ljubljana. Za izdajatelja Milan Utroša, sekretar, tel. 01 /43-41 -239. Odgovorni urednik Franček Kavčič, tel. 01 /43-41 -232, novinar ure Tomaž Kšela, novinarka - tehnična urednica Mojca Matoz, tel. 01/43-41-264. Naročnina, tel. 01/43-41-283. Faks 01/23-17-298. E-pošta: nde@sindikat-zsSS . Posamezna številka stane 310 tolarjev.Transakcijski račun, NLB d. d. 02222-0015182688. DTP: GALdesign.Tisk: Delo TČR d. d., Dunajska 5, Ljubljana. Ministrs za kulturo šteje Delavsko enotnost med proizvode, za katere se plačuje 8,5 % DDV, ki je vštet v ceno posameznega izvoda. ISSN 1408-5569 Demonstracije so se začele na Trgu republike. Opazovalci so nas največ spraševali, od kod smo in koga predstavljamo. Ker je bilo treba Slovenijo ponoviti vsaj dvakrat, je jasno, da smo za Rimljane še vedno velika neznanka; še posebej so jih zanimale naše roglje in so jih želeli tudi preizkusiti. ■‘Ustavimo temne sile nazadnjastva “Prijatelji, Rimljani in rojaki, prisluhnite", je čisto po šeksperijansko pred množico protestnikov začel svoj govor predsednik Evropske konfederacije sindikatov John Monks. Najprej je nagovoril domačine v njihovem jeziku in pozdravil odločitev italijanskih sindikatov, da po daljšem času v tej skupni akciji spet stopijo skupaj.Ta je usmerjena proti Berluskonijevi vladi in njenim odločitvam v zvezi s pokojninami, hkrati pa je to evropska manifestacija.Ali bo Evropa ustvarila več delovnih mest in povečala socialno zaščito, ali pa bo sledila Berluskonijevemu zgledu in nižala blaginjo delavcev, se lahko evropski sindikati združijo, se je spraševal Monks. Njihove najpomembnejše skupne naloge so: doseči polno zaposlenost, socialni in gospodarski napredek in povečati svojo moč in vpliv.To so tako evropske kot svetovne zadeve, je menil Monks, saj so temne sile nazadnjaštva proti delavcem, enakopravnosti in migracijam že na pohodu. Ti ljudje, naši sovražniki, bi radi zavrteli čas nazaj in nas vrnili v čase naših dedkov, v čase ko so bili eni zelo bogati, blaginja drugih pa je bila nizka, v čase bledih sindikatov ali brez njih, v čase ko je imelo imetje več pravic kot ljudje. Naši očetje so se tega že znebili, naša generacija ne bo dopustila vračanja tega, je bil odločen. Danes smo združili moči in pokazali, da je imamo dovolj, je navzočim dejal Monks in dodal, da ta pohod pomeni soočenje s prihodnostjo, da bi prihodnost socialne Evrope postala luč za ves svet, da bi pomenila službe, pokojnine in spodobne pravice za vsakega delavca, da bi v prihodnosti sindikati ustavili neobrzdani kapitalizem, da bi vrednote, kot so demokracija, kolektivna pogajanja in strpnost, prevladovale na našem kontinentu in se širile v svet. Nova evropska ureditev mora odsevati te vrednote, o čemer govori tudi poročilo o Konvenciji, in temnim silam nazadnjaštva sporočati “roke proč" in to danes, jutri in v prihodnje, je dejal John Monks in zaključil z vzklikom: podprimo kampanjo, podprimo sindikate, podprimo Evropsko konfederacijo sindikatov! Vodstvo EKS in drugih italijanskih sindikatov med govorom Luigija Angelettija, generalnega sekretarja UIL Socialno partnerstvo potrebuje močne organizacije ^ovenijo je ta teden obiskal namestnik generalnega sekretarja Evropske konfederacije sindikatov Rainer Hoffmann. Fondacija Fridricha Eberta le ob tej priložnosti organizirala pogovor s Pr®dstavniki socialnih partnerjev. Na pogovoru je sodeloval tudi Karl Feldengut, vodja enega od ^harovih programov v Sloveniji. je bila ustanovljena leta 1973 kot odziv na oblikovanje enotnega evropskega trga. Zlasti po ejeni zaslugi je v Evropski uniji uveljavljen tudi s°cialni model. EKS pa ni bila usmerjena le na jjotranje odnose v EU, ampak je že konec osemdesetih let ustanovila Forum držav srednje in vzhodne Evrope. Že leta 1995 je EKS v svoje vrste sprejela prve sindikate iz teh delov Evrope. Med najbolj vidne dosežke EKS je Hoffmann uvrstil Socialni protokol, sprejet kot aneks h Machstrichtski pogodbi, ki je zavezoval enajst članic EU (izjema je bila Velika Britanija). Protokol je Evropsko komisijo zavezal, da ob sprejemanju evropskih zakonov socialne partnerje povabi k pogajanjem. Po letu 1991 se je v EU začel socialni dialog razvijati tudi na sektorski ravni. Evropska komisija je socialnim partnerjem tudi predlagala, naj se dogovorijo o nekaterih vprašanjih. Na tej podlagi sta se EKS in UNICE (združenje delodajalcev) sprejela sporazume o starševskem dopustu, delu za določen čas, delu za nepoln delovni čas in delu na daljavo. Prvi trije sporazumi so prerasli v Direktive EU, kar pomeni,da so jih članice dolžne spoštovati. Le sporazum o delu na daljavo ni bil sklenjen na pobudo Evropsko komisije in zato tudi ni prerasel v direktivo.Ta sporazum zato ni zavezujoč in članice EU same odločajo, ali ga bodo prenesle v svojo regulativo. Po Hoffmannovih besedah je socialni dialog na evropski ravni lahko dobro razvit, le če je razvit tudi na nacionalni ravni. “Ko se pogajamo na evropski ravni, pričakujemo močan odziv iz nacionalnih držav. Močno razvito socialno partnerstvo v članicah je potrebno tudi zaradi tega, da bi sporazumi prišli v življenje." Leta 1997 ob konferenci v Amsterdamu se je socialnemu protokolu pridružila tudi Velika Britanija. EKS je zaradi širitve EU sprejela tudi nov program, ki zadeva zlasti zaposlovanje (boj proti brezposelnosti) in mobilnost delovne sile. Slovenija je po Hoffmannu pri socialnem partnerstvu in razvoju dosegla viden napredek in je med najbolj izkušenimi novimi članicami EU. Menil je tudi, da je socialni dialog na sektorski ravni manj razvit, kar je povezano zlasti z močjo partnerjev. Na vprašanje, kdaj so socialni partnerji močni in kako jih prisiliti k pogajanjem, je Karl Feldengut dejal, da so močni partnerji tisti, ki podpisano tudi uresničujejo. Delodajalske organizacije so na primer močne, če jih 95 odstotkov dosledno izvaja kolektivno pogodbo. Menil je tudi, da mora delodajalska organizacija načelno biti svobodna in temeljiti na prostovoljnem članstvu. Ob tem je Dušan Semolič opozoril na nezmožnost združenj delodajalcev, da se ob premočni gospodarski zbornici uveljavijo kot socialni parmer. Menil je tudi, da sta obvezno članstvo in članarina tisto, kar zbornici omogoča tudi ignoriranje socialnega dialoga, saj njen položaj ni odvisen od njenega ravnanja. Semolič je še opozoril, da zbornica blokira prizadevanja, da bi na pogajanjih prišli do zakona o kolektivnih pogodbah. Milan Utroša je dodal, da je napako naredila država, ki je pred desetimi leti uzakonila reprezentativnost sindikatov, pri delodajalcih pa tega ni pripravljena narediti. Zaradi tega imamo v Sloveniji ob množici reprezentativnih sindikatov dve obvezni zbornici. Po Hoffmannovih besedah je UNICE na evropski ravni šibkejša, ker v novih članicah nima dovolj močnih delodajalskih organizacij. Franček Kavčič Slovenija mora določiti industrijsko politiko pred vstopom v EU a Bledu je ta teden zasedal odbor za industrijsko Politiko pri Evropski zvezi kovinarjev (EMF).Ta °r8anizacija je po končanem zasedanju pripravila ® sejo odbora za jugovzhodno Evropo. Vsebino . sedanja so na tiskovni konferenci predstavili Tony nssen, predsednik EMF, njegov sodelavec Hardy vkr-in ^ra?° Kajzer, predsednik SKEI.V EMF je (Učenih 60 sindikatov iz 30 držav s skupai šest s skupaj šest svoje srečanje, sodelovalo je 60 udeležencev, goniči« No novinarski konferenci so sodelovali (z leve) Hardy Koch,Ton/ Jenssen in Drago Gajzer. prvič organiziral v Sloveniji. Nanj je povabil predstavnike sindikatov držav članic EU, Norveške, Švice, Češke, Slovaške, Poljske, Madžarske. Na forumu pa so sodelovali predstavniki kovinarskih sindikatov držav nastalih na ozemlju bivše Jugoslavije, Romunije in Bolgarije. Odbor za industrijsko politiko si je za cilj postavil kreiranje politike, ki bi EU omogočila postati protiutež ZDA in Japonski. Po Gajzerjevih besedah bo skladno s usmeritvami EMF SKEI od vlade zahteval industrijsko politiko, ki bo podjetjem omogočila konkurenčnost na velikem evropskem trgu. Ta naj bi odgovorila na vprašanje, ali je perspektiva v železarstvu, kako naj preživi tekstilna industrija, kakšna naj bo avtomobilska industrija.Vlada naj bi vzpostavila ustrezne možnosti za tuja vlaganja v naša podjetja. Gajzer meni, da nekaterih industrijskih vej in podjetij ne bo mogoče ohraniti, ne da bi država vanje vnovič vlagala. Država in delodajalci naj bi več vlagali tudi v izobraževanje, saj je naša delovna sila med manj izobraženimi. Delodajalci bodo morali konkurenčnost graditi na novih izdelkih in sodobnejši tehnologiji. Na vprašanje, ali bo SKEI prevzel evropski model organiziranosti, je Gajzer dejal, da tega modela ni. V različnih državah so sindikati organizirani različno. Naš model je še najbolj podoben nemškemu, kjer imajo sindikati še en pomemben vzvod - svete delavcev, v katere so praviloma izvoljeni sindikalisti. Na vprašanje o ravni plač pri nas pa je Gajzer odgovoril, da so nad ravnijo drugih novih članic, tudi večje kot v Grčiji in na Portugalskem. V Cimosu, kjer polovico proizvodnje namenjajo za Peugeot in Citroen, so plače 40 odstotkov nižje kot v Franciji. V Forum za jugovzhodno Evropo se vključujejo sindikati Hrvaške, Bosne in Hercegovine, Republike srbske, Srbije, Črne gore, Kosova. Makedonije, Albanije, Romunije, Bolgarije. SKEI bo vsem tem sindikatom pomagal, da bi bili v procesih tranzicije in privatizacije uspešni. RK. Pogovor s predsednico SDGD v vodnogospodarskem podjetju Drava na Ptuju Heleno Ozmec Socialni dialog v podjetju je na zavidljivi ravni “Podružnica Sindikata delavcev gradbenih dejavnosti Slovenije (SDGD) v našem podjetju si prizadeva za čim boljši ekonomski in socialni položaj zaposlenih ter za spoštovanje pravic, ki jih delavcem dajejo zakoni in kolektivna pogodba. Lahko rečem, da smo pri tem dokaj uspešni, zato je v naš sindikat vključenih več kot 80 odstotkov vseh zaposlenih," pravi Helena Ozmec, predsednica podružnice SDGD v delniški družbi Drava - vodnogospodarskem podjetju Ptuj.“Sindikalno delo v našem podjetju teče mirno in po utečenih tirnicah, saj vsa odprta vprašanja rešujemo v socialnem dialogu z vodstvom podjetja sproti in postopoma." Uspešno in stabilno podjetje Vodnogospodarsko podjetje Drava sodi med uspešna, stabilna in ugledna podjetja, ki jih v severovzhodni Sloveniji ni na pretek.V podjetju, ki se ukvarja s hidrogradnjami in urejanjem voda, z vzdrževalnimi deli na vodotokih, ekološkimi sanacijami, kanalizacijami, komunalno hidrotehniko, študijami in projektiranjem ter drugimi vodnogospodarskimi dejavnostmi, je 99 zaposlenih. Raven spoštovanja delavskih pravic v podjetju je na zavidljivi ravni. “Plače so malce nad kolektivno pogodbo. Že vrsto let zapored prejemamo regres za letni dopust že konec aprilaTako je bilo tudi letos,'1 pravi Ozmečeva. “Podjetje delavcem po kolektivni pogodbi vrača tudi stroške za prevoz na delo in z dela (do povračila stroškov so upravičeni vsi, ki so doma več kot dva kilometra od podjetja) ter zagotavlja regres za Helena Ozmec: Na področju zdravstva mora vladati solidarnost med ljudmi, zato se mi zdi prav, da bi za zdravstvo vsak prispeval enak odstotek od svoje plače. malico.Težimo k temu, da bi delavci na terenu dobili toplo malico, ker je to zanje in za njihovo zdravje koristno. Reči moram, da delavci tople malice radi jedo. Če podjetje zaradi narave dela malice kdaj ne more zagotoviti, dobijo zanjo denar. Zlasti delavci v pisarnah pa raje vidijo, če dobijo regres v gotovini. Topli obrok je za marsikoga, ki ves dan dela v pisarni, preobilen." “Podjetje zaposlenim redno izplačuje tudi jubilejne nagrade in odpravnine ob upokojitvi," našteva naprej Ozmečeva. “Podjetje financira tudi srečanje, na katerem se ob koncu vsakega leta zbere kolektiv. Na koncu leta dobimo zaposleni tudi nagrado v obliki poračuna. Poleg tega pa vodstvo podjetja vsakemu delavcu ob 30-letnici dela v podjetju podari uro za stalnost. Delavcem, ki se znajdejo v stiski, podjetje zagotavlja solidarnostna sredstva po kolektivni pogodbi. Res pa je, da solidarnostne pomoči, na srečo, že dolgo ni nihče potreboval." V podjetju imajo tudi blagajno vzajemne pomoči za vse zaposlene.Vanjo vključeni delavci lahko dobijo 250.000 tolarjev brezobrestne pomoči, ki jo morajo vrniti v 10 do 12 obrokih.“Delavci jemljejo kredite, četudi niso v hudi stiski, saj je v blagajni vzajemne pomoči dovolj sredstev." Sindikat za delavce organizira tudi izlete in različne druge aktivnosti. Preko območne organizacije ZSSS na Ptuju pa imajo člani sindikata zagotovljeno tudi pravno pomoč. “Primera, da bi naš član potreboval pravno pomoč, še nismo imeli, saj vsa odprta vprašanja in morebitne probleme rešimo v podjetju s socialnim dialogom sami," pravi kar malce ponosno Helena Ozmec. Skrb za izobraževanje delavcev Čeprav je izobrazbena struktura zaposlenih v vodnogospodarskem podjetju Drava relativno visoka, vodstvo podjetja delavcem omogoča in plačuje nadaljnje izobraževanje in študij. Če se kdo želi dodatno izobraževati in usposabljati oziroma študirati, mu podjetje to brez problemov omogoči. Zaposleni v Dravi so tudi dodatno pokojninsko zavarovani: podjetje jim plačuje minimalni znesek zavarovanja, od vsakega posameznika pa je odvisno, koliko bo še sam primaknil za svojo varno starost V Dravi posvečajo veliko pozornosti tudi varnosti in zdravju pri delu. Za delavce redno organizirajo tečaje, podjetje pa skrbi tudi za ustrezno zaščitno opremo ter za izvajanje vseh ukrepov.V podjetju so izvolili tudi delavskega zaupnika za varnost in zdravje pri delu.To funkcijo uspešno opravlja Franc Prelog. V podjetju deluje tudi svet delavcev, ki ga uspešno vodi Agata Suhadolnik. Ta je skupaj z Borisom Kmetcem tudi predstavnica delavcev v nadzornem svetu podjetja.“Soupravljanje v podjetju poteka po zakonu in zelo dobro.Vodstvo podjetja svet delavcev obvešča o vseh spremembah, zato le-te ne potekajo mimo delavcev." Kdo pa so lastniki podjetja? “Kar 51 odstotkov delnic imajo pooblaščene investicijske družbe, 25 odstotkov in eno delnico država, preostanek pa mali lastniki, torej zaposleni in bivši zaposleni. Delavci v glavnem delnic ne prodajajo, kar pomeni, da zaupajo v podjetje. Kadar kdo potrebuje denar, njegove delnice odkupijo v glavnem drugi delavci." Sindikalno delo poteka mirno in utečeno "Odnosi med sindikatom in vodstvom podjetja so dobri in korektni. Vedno nimamo enakih mnenj, vendar na koncu vedno poiščemo neko srednjo pot, ki je dobra za vse. Zasluge za to ima tudi direktor Drago Klobučar, ki ima pozitiven odnos do sindikata in se zaveda pomena socialnega dialoga," pravi Ozmečeva. “Sindikat v podjetju sodeluje pri vseh spremembah." Medtem ko delavcem v številnih podjetjih različni konflikti grenijo življenje in hromijo delo, potekata delo in socialni dialog v vodnogospodarskem podjetju Drava mirno in utečeno. Zato ni čudno, da fluktuacija zaposlenih v podjetju ni velika. Helena Ozmec v Dravi, kjer je kot gradbeni tehnik dobila svojo prvo zaposlitev, denimo dela že več kot 28 let. Na prvi pogled bi človek lahko rekel, da zaposleni v vodnogospodarskem podjetju Drava nimajo nobenih problemov, saj delajo v urejenem podjetji)’ Vendar pa ni tako. “Tako kot povsod po Sloveniji, še zlasti v naši panogi, so največji problem prenizke plače. Čeprav prejemamo plače nad kolektivno pogodbo, marsikateri delavec z njo ne more dovolj dostojno preživljati svoje družine. Problem je v tem. da so v Sloveniji plače po kolektivni pogodbi, še zlasti v gradbeništvu, prenizke. Predstavniki delodajalskih organizacij pa se o novem plačnem modele nočejo pogajati oziroma se pogajanjem o plač3'1 sploh izogibajo," pravi Ozmečeva, ki je tudi članK3 konference območne organizacije ZSSS na Pwiu’ C anica nadzornega sveta SDGD Slovenije in Predsednica komisije za vodno gospodarstvo pri jpCD Slovenije. “Tako smo sedaj v nekoliko a«urdnem položaju, saj socialni dialog na ravni Podjetij poteka v glavnem zelo dobro, medtem ko socialnega dialoga o novem plačnem modelu na ravni države praktično ni.“ j?" ie sindikalno delo v urejenem podjetju, kot je Drava, lažje kot v drugih podjetjih? "Zagotovo imamo stikalni zaupniki v urejenih podjetjih lažje delo kot v bstih podjetjih, ki jih pretresajo konflikti. Seveda Pa se mora tudi v urejenih podjetjih sindikat zavzemati Za Pravice delavcev. Dandanes delavcem sama od seee ne pade v žep nobena pravica. Zato smo tudi ^ikalni zaupniki v urejenih podjetjih, ki spoštujejo 1(0 fiktivno pogodbo, marsikdaj med tnalom in nalr^0li vplivati na delovanje tega sistema. Pri za^ S° VS' omenia^ lobiranje kot glavno orodje na 0ješanie želenih ciljev. Na evropski ravni je je 7cr!