A

'
--■fc-


SVOBODNIH SINDIKATOV | SLOVENIJE
Bili smo na manifestaciji v Rimu
Slovenija mora določiti industrijsko politiko pred vstopom v EU

Delavke Alpine šokirane in užaljene
|g _ M
Dvesto deset novih delovnih mest v Gornji Radgoni
Manifestacija v Rimu
Raglje bodo opazne tudi v veliki Evropi
V	soboto 4. oktobra, je v Rimu na povabilo Evropske konfederacije sindikatov (EKS) in italijanskih sindikatov manifestirala stotisočglava množica delavcev. Največ je bilo seveda domačinov, veliko udeležencev je prišlo tudi iz Francije, Slovenijo pa je zastopala 130-članska ekipa ZSSS. Čeprav je bila naša ekipa majhna, je zlasti z ragljami zbudila veliko pozornosti.
Manifestacija je bila v času, ko je v Rimu potekala medvladna konferenca o novi evropski ustavi. Organizatorji so prek velike množice delavcev sporočili politikom, na kaj pri kreiranju nove velike Evrope ne smejo pozabiti. Temeljno sporočilo transparentov in govorcev je bil poziv za bolj socialno Evropo in za skupnost, v kateri odnosov med ljudmi in njihovega življenja ne bo krojil zgolj kapital.Veliko besed je bilo izrečenih tudi proti Berlusconijevi politiki, ki je uperjena proti pravicam zaposlenih in skuša krčiti socialne pravice.
V	Rim so poleg domačinov in delavcev iz Francije prišle tudi večje skupine sindikalistov iz Belgije, Cipra, Češke, Finske, Nemčije, Malte, Nizozemske, Poljske, Portugalske, Slovaške, Švedske in Velike Britanije. Rim je trimilijonsko mesto in zlasti ob sobotah poln turistov,zato udeleženci manifestacije nismo povzročili prevelike gneče.
Zaradi medvladne konference in nastopanja proti-globalistov je bila manifestacija dobro zavarovana. Na vsakem koraku je bilo videti policiste in varnostnike. Skoraj dveurni pohod po rimskih ulicah se je končal v najlepšem redu in brez enega samega incidenta.
Udeleženci smo se zbrali na Trgu republike, od koder smo počasi krenili proti Trgu del Popolo. Ker nas je pot vodila po manj obljudenih ulicah,
... in Fontane Trevi.
ob njej ni bilo prav veliko opazovalcev. Reklamni panoji pa so bili oblepljeni s plakati, ki so vabili na manifestacijo. Plakate je natisnila tako EKS kot italijanske sindikalne konfederacije.
Na trgu Piazza del Popolo sta zbranim spregovorila generalni sekretar in predsednik EKS john Monks in Candido Mendez. Govorili so tudi predstavniki italijanskih sindikalnih central.
Po končanem uradnem delu je bil na trgu še koncert, na katerem je nastopilo več znanih ansamblov.
Po končani manifestaciji smo se po rimskih ulicah vrnili na izhodišče blizu vatikanskega obzidja, kjer smo se vkrcali na naše avtobuse.
Po dveurni vožnji smo se spet zbrali v Orvietu, kjer smo večerjali. Dušan Semolič se je vsem
zahvalil za sodelovanje. Posebej za naše glasilo je povedal: “V Rim smo odšli, da bi izrazili solidarnost z evropskimi in še posebej z italijanskimi delavci - njihovi problemi so tudi naši problemi. S tem smo nadaljevali tradicijo z manifestacij v Luksemburgu, Nici, Barceloni in Bruslju. Kot vedno smo bili tudi tokrat dobro organizirani in prepoznavni.
V Rimu smo skupaj z večino evropskih sindikatov manifestirali pričakovanja delavcev, da podobe Evrope ne bodo krojile le politične elite. Povedali smo tudi, da konkurenčnosti gospodarstva n® smemo graditi na račun zmanjševanja pravic ie standarda delavcev. Manifestirali smo skupno volj0 za ohranitev evropskega socialnega modela."
Mojca Matoz in Franček Kavči®

Delavska enotnost, ki je bila ustanovljena 20. novembra 1942 in je glasilo Zveze svobodnih sindikatov Slovenije, izdaja predsedstvo £> ' Dalmatinova 4,1000 Ljubljana. Za izdajatelja Milan Utroša, sekretar, tel. 01 /43-41 -239. Odgovorni urednik Franček Kavčič, tel. 01 /43-41 -232, novinar ure Tomaž Kšela, novinarka - tehnična urednica Mojca Matoz, tel. 01/43-41-264. Naročnina, tel. 01/43-41-283. Faks 01/23-17-298. E-pošta: nde@sindikat-zsSS . Posamezna številka stane 310 tolarjev.Transakcijski račun, NLB d. d. 02222-0015182688. DTP: GALdesign.Tisk: Delo TČR d. d., Dunajska 5, Ljubljana. Ministrs za kulturo šteje Delavsko enotnost med proizvode, za katere se plačuje 8,5 % DDV, ki je vštet v ceno posameznega izvoda. ISSN 1408-5569
Demonstracije so se začele na Trgu republike.
Opazovalci so nas največ spraševali, od kod smo in koga predstavljamo. Ker je bilo treba Slovenijo ponoviti vsaj dvakrat, je jasno, da smo za Rimljane še vedno velika neznanka; še posebej so jih zanimale naše roglje in so jih želeli tudi preizkusiti.
■‘Ustavimo temne sile nazadnjastva
“Prijatelji, Rimljani in rojaki, prisluhnite", je čisto po šeksperijansko pred množico protestnikov začel svoj govor predsednik Evropske konfederacije sindikatov John Monks. Najprej je nagovoril domačine v njihovem jeziku in pozdravil odločitev italijanskih sindikatov, da po daljšem času v tej skupni akciji spet stopijo skupaj.Ta je usmerjena proti Berluskonijevi vladi in njenim odločitvam v zvezi s pokojninami, hkrati pa je to evropska manifestacija.Ali bo Evropa ustvarila več delovnih mest in povečala socialno zaščito, ali pa bo sledila Berluskonijevemu zgledu in nižala blaginjo delavcev, se lahko evropski sindikati združijo, se je spraševal Monks. Njihove najpomembnejše skupne naloge so: doseči polno zaposlenost, socialni in gospodarski napredek in povečati svojo moč in vpliv.To so tako evropske kot svetovne zadeve, je menil Monks, saj so temne sile nazadnjaštva proti delavcem, enakopravnosti in migracijam že na pohodu. Ti ljudje, naši sovražniki, bi radi zavrteli čas nazaj in nas vrnili v čase naših dedkov, v čase ko so bili eni zelo bogati, blaginja drugih pa je bila nizka, v čase bledih sindikatov ali brez njih, v čase ko je imelo imetje več pravic kot ljudje. Naši očetje so se tega že znebili, naša generacija ne bo dopustila vračanja tega, je bil odločen. Danes smo združili moči in pokazali, da je imamo dovolj, je navzočim dejal Monks in dodal, da ta pohod pomeni soočenje s prihodnostjo, da bi prihodnost socialne Evrope postala luč za ves svet, da bi pomenila službe, pokojnine in spodobne pravice za vsakega delavca, da bi v prihodnosti sindikati ustavili neobrzdani kapitalizem, da bi vrednote, kot so demokracija, kolektivna pogajanja in strpnost, prevladovale na našem kontinentu in se širile v svet. Nova evropska ureditev mora odsevati te vrednote, o čemer govori tudi poročilo o Konvenciji, in temnim silam nazadnjaštva sporočati “roke proč" in to danes, jutri in v prihodnje, je dejal John Monks in zaključil z vzklikom: podprimo kampanjo, podprimo sindikate, podprimo Evropsko konfederacijo sindikatov!
Vodstvo EKS in drugih italijanskih sindikatov med govorom Luigija Angelettija, generalnega sekretarja UIL
Socialno
partnerstvo
potrebuje
močne
organizacije
^ovenijo je ta teden obiskal namestnik generalnega sekretarja Evropske konfederacije sindikatov Rainer Hoffmann. Fondacija Fridricha Eberta le ob tej priložnosti organizirala pogovor s Pr®dstavniki socialnih partnerjev. Na pogovoru je sodeloval tudi Karl Feldengut, vodja enega od ^harovih programov v Sloveniji.
je bila ustanovljena leta 1973 kot odziv na oblikovanje enotnega evropskega trga. Zlasti po ejeni zaslugi je v Evropski uniji uveljavljen tudi s°cialni model. EKS pa ni bila usmerjena le na jjotranje odnose v EU, ampak je že konec osemdesetih let ustanovila Forum držav srednje in vzhodne Evrope. Že leta 1995 je EKS v svoje
vrste sprejela prve sindikate iz teh delov Evrope. Med najbolj vidne dosežke EKS je Hoffmann uvrstil Socialni protokol, sprejet kot aneks h Machstrichtski pogodbi, ki je zavezoval enajst članic EU (izjema je bila Velika Britanija). Protokol je Evropsko komisijo zavezal, da ob sprejemanju evropskih zakonov socialne partnerje povabi k pogajanjem. Po letu 1991 se je v EU začel socialni dialog razvijati tudi na sektorski ravni.
Evropska komisija je socialnim partnerjem tudi predlagala, naj se dogovorijo o nekaterih vprašanjih. Na tej podlagi sta se EKS in UNICE (združenje delodajalcev) sprejela sporazume o starševskem dopustu, delu za določen čas, delu za nepoln delovni čas in delu na daljavo. Prvi trije sporazumi so prerasli v Direktive EU, kar pomeni,da so jih članice dolžne spoštovati. Le sporazum o delu na daljavo ni bil sklenjen na pobudo Evropsko komisije in zato tudi ni prerasel v direktivo.Ta sporazum zato ni zavezujoč in članice EU same odločajo, ali ga bodo prenesle v svojo regulativo.
Po Hoffmannovih besedah je socialni dialog na evropski ravni lahko dobro razvit, le če je razvit tudi na nacionalni ravni. “Ko se pogajamo na evropski ravni, pričakujemo močan odziv iz nacionalnih držav. Močno razvito socialno partnerstvo v članicah je potrebno tudi zaradi tega, da bi sporazumi prišli v življenje."
Leta 1997 ob konferenci v Amsterdamu se je socialnemu protokolu pridružila tudi Velika Britanija. EKS je zaradi širitve EU sprejela tudi nov program, ki zadeva zlasti zaposlovanje (boj proti
brezposelnosti) in mobilnost delovne sile. Slovenija je po Hoffmannu pri socialnem partnerstvu in razvoju dosegla viden napredek in je med najbolj izkušenimi novimi članicami EU. Menil je tudi, da je socialni dialog na sektorski ravni manj razvit, kar je povezano zlasti z močjo partnerjev.
Na vprašanje, kdaj so socialni partnerji močni in kako jih prisiliti k pogajanjem, je Karl Feldengut dejal, da so močni partnerji tisti, ki podpisano tudi uresničujejo. Delodajalske organizacije so na primer močne, če jih 95 odstotkov dosledno izvaja kolektivno pogodbo. Menil je tudi, da mora delodajalska organizacija načelno biti svobodna in temeljiti na prostovoljnem članstvu. Ob tem je Dušan Semolič opozoril na nezmožnost združenj delodajalcev, da se ob premočni gospodarski zbornici uveljavijo kot socialni parmer. Menil je tudi, da sta obvezno članstvo in članarina tisto, kar zbornici omogoča tudi ignoriranje socialnega dialoga, saj njen položaj ni odvisen od njenega ravnanja. Semolič je še opozoril, da zbornica blokira prizadevanja, da bi na pogajanjih prišli do zakona o kolektivnih pogodbah. Milan Utroša je dodal, da je napako naredila država, ki je pred desetimi leti uzakonila reprezentativnost sindikatov, pri delodajalcih pa tega ni pripravljena narediti. Zaradi tega imamo v Sloveniji ob množici reprezentativnih sindikatov dve obvezni zbornici. Po Hoffmannovih besedah je UNICE na evropski ravni šibkejša, ker v novih članicah nima dovolj močnih delodajalskih organizacij.
Franček Kavčič
Slovenija mora določiti industrijsko politiko pred vstopom v EU
a Bledu je ta teden zasedal odbor za industrijsko Politiko pri Evropski zvezi kovinarjev (EMF).Ta °r8anizacija je po končanem zasedanju pripravila ® sejo odbora za jugovzhodno Evropo. Vsebino . sedanja so na tiskovni konferenci predstavili Tony nssen, predsednik EMF, njegov sodelavec Hardy vkr-in ^ra?° Kajzer, predsednik SKEI.V EMF je (Učenih 60 sindikatov iz 30 držav s skupai šest
s skupaj šest svoje srečanje, sodelovalo je 60 udeležencev,
goniči«
No novinarski konferenci so sodelovali (z leve) Hardy Koch,Ton/ Jenssen in Drago Gajzer.
prvič organiziral v Sloveniji. Nanj je povabil predstavnike sindikatov držav članic EU, Norveške, Švice, Češke, Slovaške, Poljske, Madžarske. Na forumu pa so sodelovali predstavniki kovinarskih sindikatov držav nastalih na ozemlju bivše Jugoslavije, Romunije in Bolgarije.
Odbor za industrijsko politiko si je za cilj postavil kreiranje politike, ki bi EU omogočila postati protiutež ZDA in Japonski.
Po Gajzerjevih besedah bo skladno s usmeritvami EMF SKEI od vlade zahteval industrijsko politiko, ki bo podjetjem omogočila konkurenčnost na velikem evropskem trgu. Ta naj bi odgovorila na vprašanje, ali je perspektiva v železarstvu, kako naj
preživi tekstilna industrija, kakšna naj bo avtomobilska industrija.Vlada naj bi vzpostavila ustrezne možnosti za tuja vlaganja v naša podjetja. Gajzer meni, da nekaterih industrijskih vej in podjetij ne bo mogoče ohraniti, ne da bi država vanje vnovič vlagala. Država in delodajalci naj bi več vlagali tudi v izobraževanje, saj je naša delovna sila med manj izobraženimi. Delodajalci bodo morali konkurenčnost graditi na novih izdelkih in sodobnejši tehnologiji.
Na vprašanje, ali bo SKEI prevzel evropski model organiziranosti, je Gajzer dejal, da tega modela ni.
V	različnih državah so sindikati organizirani različno. Naš model je še najbolj podoben nemškemu, kjer imajo sindikati še en pomemben vzvod - svete delavcev, v katere so praviloma izvoljeni sindikalisti. Na vprašanje o ravni plač pri nas pa je Gajzer odgovoril, da so nad ravnijo drugih novih članic, tudi večje kot v Grčiji in na Portugalskem. V Cimosu, kjer polovico proizvodnje namenjajo za Peugeot in Citroen, so plače 40 odstotkov nižje kot v Franciji.
V	Forum za jugovzhodno Evropo se vključujejo sindikati Hrvaške, Bosne in Hercegovine, Republike srbske, Srbije, Črne gore, Kosova. Makedonije, Albanije, Romunije, Bolgarije. SKEI bo vsem tem sindikatom pomagal, da bi bili v procesih tranzicije in privatizacije uspešni.
RK.
Pogovor s predsednico SDGD v vodnogospodarskem podjetju Drava na Ptuju Heleno Ozmec
Socialni dialog v podjetju je na zavidljivi ravni
“Podružnica Sindikata delavcev gradbenih dejavnosti Slovenije (SDGD) v našem podjetju si prizadeva za čim boljši ekonomski in socialni položaj zaposlenih ter za spoštovanje pravic, ki jih delavcem dajejo zakoni in kolektivna pogodba. Lahko rečem, da smo pri tem dokaj uspešni, zato je v naš sindikat vključenih več kot 80 odstotkov vseh zaposlenih," pravi Helena Ozmec, predsednica podružnice SDGD v delniški družbi Drava - vodnogospodarskem podjetju Ptuj.“Sindikalno delo v našem podjetju teče mirno in po utečenih tirnicah, saj vsa odprta vprašanja rešujemo v socialnem dialogu z vodstvom podjetja sproti in postopoma."
Uspešno in stabilno podjetje
Vodnogospodarsko podjetje Drava sodi med uspešna, stabilna in ugledna podjetja, ki jih v severovzhodni Sloveniji ni na pretek.V podjetju, ki se ukvarja s hidrogradnjami in urejanjem voda, z vzdrževalnimi deli na vodotokih, ekološkimi sanacijami, kanalizacijami, komunalno hidrotehniko, študijami in projektiranjem ter drugimi vodnogospodarskimi dejavnostmi, je 99 zaposlenih. Raven spoštovanja delavskih pravic v podjetju je na zavidljivi ravni.
“Plače so malce nad kolektivno pogodbo. Že vrsto let zapored prejemamo regres za letni dopust že konec aprilaTako je bilo tudi letos,'1 pravi Ozmečeva. “Podjetje delavcem po kolektivni pogodbi vrača tudi stroške za prevoz na delo in z dela (do povračila stroškov so upravičeni vsi, ki so doma več kot dva kilometra od podjetja) ter zagotavlja regres za
Helena Ozmec: Na področju zdravstva mora vladati solidarnost med ljudmi, zato se mi zdi prav, da bi za zdravstvo vsak prispeval enak odstotek od svoje plače.
malico.Težimo k temu, da bi delavci na terenu dobili toplo malico, ker je to zanje in za njihovo zdravje koristno. Reči moram, da delavci tople malice radi jedo. Če podjetje zaradi narave dela malice kdaj ne more zagotoviti, dobijo zanjo denar. Zlasti delavci v pisarnah pa raje vidijo, če dobijo regres v gotovini. Topli obrok je za marsikoga, ki ves dan dela v pisarni, preobilen."
“Podjetje zaposlenim redno izplačuje tudi jubilejne nagrade in odpravnine ob upokojitvi," našteva naprej Ozmečeva. “Podjetje financira tudi srečanje, na katerem se ob koncu vsakega leta zbere kolektiv. Na koncu leta dobimo zaposleni tudi nagrado v obliki poračuna. Poleg tega pa vodstvo podjetja vsakemu delavcu ob 30-letnici dela v podjetju podari uro za stalnost. Delavcem, ki se znajdejo v stiski, podjetje zagotavlja solidarnostna sredstva po kolektivni pogodbi. Res pa je, da solidarnostne pomoči, na srečo, že dolgo ni nihče potreboval."
V podjetju imajo tudi blagajno vzajemne pomoči za vse zaposlene.Vanjo vključeni delavci lahko dobijo 250.000 tolarjev brezobrestne pomoči, ki jo morajo vrniti v 10 do 12 obrokih.“Delavci jemljejo kredite, četudi niso v hudi stiski, saj je v blagajni vzajemne pomoči dovolj sredstev."
Sindikat za delavce organizira tudi izlete in različne druge aktivnosti. Preko območne organizacije ZSSS na Ptuju pa imajo člani sindikata zagotovljeno tudi pravno pomoč. “Primera, da bi naš član potreboval pravno pomoč, še nismo imeli, saj vsa odprta vprašanja in morebitne probleme rešimo v podjetju s socialnim dialogom sami," pravi kar malce ponosno Helena Ozmec.
Skrb za izobraževanje delavcev
Čeprav je izobrazbena struktura zaposlenih v vodnogospodarskem podjetju Drava relativno visoka, vodstvo podjetja delavcem omogoča in plačuje
nadaljnje izobraževanje in študij. Če se kdo želi dodatno izobraževati in usposabljati oziroma študirati, mu podjetje to brez problemov omogoči. Zaposleni v Dravi so tudi dodatno pokojninsko zavarovani: podjetje jim plačuje minimalni znesek zavarovanja, od vsakega posameznika pa je odvisno, koliko bo še sam primaknil za svojo varno starost
V	Dravi posvečajo veliko pozornosti tudi varnosti in zdravju pri delu. Za delavce redno organizirajo tečaje, podjetje pa skrbi tudi za ustrezno zaščitno opremo ter za izvajanje vseh ukrepov.V podjetju so izvolili tudi delavskega zaupnika za varnost in zdravje pri delu.To funkcijo uspešno opravlja Franc Prelog.
V	podjetju deluje tudi svet delavcev, ki ga uspešno vodi Agata Suhadolnik. Ta je skupaj z Borisom Kmetcem tudi predstavnica delavcev v nadzornem svetu podjetja.“Soupravljanje v podjetju poteka po zakonu in zelo dobro.Vodstvo podjetja svet delavcev obvešča o vseh spremembah, zato le-te ne potekajo mimo delavcev."
Kdo pa so lastniki podjetja? “Kar 51 odstotkov delnic imajo pooblaščene investicijske družbe, 25 odstotkov in eno delnico država, preostanek pa mali lastniki, torej zaposleni in bivši zaposleni. Delavci v glavnem delnic ne prodajajo, kar pomeni, da zaupajo v podjetje. Kadar kdo potrebuje denar, njegove delnice odkupijo v glavnem drugi delavci."
Sindikalno delo poteka mirno in utečeno
"Odnosi med sindikatom in vodstvom podjetja so dobri in korektni. Vedno nimamo enakih mnenj, vendar na koncu vedno poiščemo neko srednjo pot, ki je dobra za vse. Zasluge za to ima tudi direktor Drago Klobučar, ki ima pozitiven odnos do sindikata in se zaveda pomena socialnega dialoga," pravi Ozmečeva. “Sindikat v podjetju sodeluje pri vseh spremembah."
Medtem ko delavcem v številnih podjetjih različni konflikti grenijo življenje in hromijo delo, potekata delo in socialni dialog v vodnogospodarskem podjetju Drava mirno in utečeno. Zato ni čudno, da fluktuacija zaposlenih v podjetju ni velika. Helena Ozmec v Dravi, kjer je kot gradbeni tehnik dobila svojo prvo zaposlitev, denimo dela že več kot 28 let.
Na prvi pogled bi človek lahko rekel, da zaposleni v vodnogospodarskem podjetju Drava nimajo nobenih problemov, saj delajo v urejenem podjetji)’ Vendar pa ni tako. “Tako kot povsod po Sloveniji, še zlasti v naši panogi, so največji problem prenizke plače. Čeprav prejemamo plače nad kolektivno pogodbo, marsikateri delavec z njo ne more dovolj dostojno preživljati svoje družine. Problem je v tem. da so v Sloveniji plače po kolektivni pogodbi, še zlasti v gradbeništvu, prenizke. Predstavniki delodajalskih organizacij pa se o novem plačnem modele nočejo pogajati oziroma se pogajanjem o plač3'1 sploh izogibajo," pravi Ozmečeva, ki je tudi članK3 konference območne organizacije ZSSS na Pwiu’
C anica nadzornega sveta SDGD Slovenije in Predsednica komisije za vodno gospodarstvo pri jpCD Slovenije. “Tako smo sedaj v nekoliko a«urdnem položaju, saj socialni dialog na ravni Podjetij poteka v glavnem zelo dobro, medtem ko socialnega dialoga o novem plačnem modelu na ravni države praktično ni.“ j?" ie sindikalno delo v urejenem podjetju, kot je Drava, lažje kot v drugih podjetjih? "Zagotovo imamo stikalni zaupniki v urejenih podjetjih lažje delo kot v bstih podjetjih, ki jih pretresajo konflikti. Seveda Pa se mora tudi v urejenih podjetjih sindikat zavzemati Za Pravice delavcev. Dandanes delavcem sama od seee ne pade v žep nobena pravica. Zato smo tudi ^ikalni zaupniki v urejenih podjetjih, ki spoštujejo 1(0 fiktivno pogodbo, marsikdaj med tnalom in nal<ovalom. Ljudje se bojijo izpostavljati, zato bi ITlarsikdo rad, da sindikalni zaupnik rešuje vse probleme v podjetju - tudi njegove.Vendar pa tudi tukaj velja pregovor, da ti še bog ne more pomagati, Ce si sam ne pomagaš. Če se komu zgodi krivica, se utora sam postaviti za svoje pravice. Sindikat mu koko pri tem samo na vse načine pomaga."
Novi zakon o delovnih razmerjih so pričakali pripravljeni
Podružnica SDGD v Dravi se je vključevala in se vključuje tudi v širše razprave o delovnopravni zakonodaji in drugih vprašanjih, ki potekajo znotraj velike družine Svobodnih sindikatov. “V preteklosti smo pozorno spremljali razprave o novem zakonu o delovnih razmerjih in bili nanj pripravljeni.V našem podjetju z njegovim uresničevanjem nimamo nobenih težav," pojasnjuje Ozmečeva.
Zadnje čase nekateri govorijo, da bi bilo treba v Sloveniji uvesti šolnine. “Menim, da to ne bi bilo pametno. Nadarjeni otroci iz socialno šibkih družin že danes s težavo študirajo, saj je študij kljub temu, da ni šolnin, precej drag. Prav je, da si v Sloveniji, ki je majhna dežela, pridobijo izobrazbo vsi nadarjeni otroci, ne glede na to, koliko premožni so starši. Znanje je lahko naša edina prednost v Evropski uniji. Če kdo pričakuje, da bi lahko s šolninami s fakultet pregnal večne študente, pa se moti."
Trenutno potekajo v Sloveniji razprave o zdravstveni reformi. Eni se zavzemajo za to, da bi za zdravstvo vsi plačevali solidarno enak odstotek od plače (tisti z višjimi plačami bi potemtakem plačevali več), drugi pa menijo, naj sedanji sistem dodatnega prostovoljnega zdravstvenega zavarovanja ostane v veljavi še naprej. Sedaj za dodatno prostovoljno zdravstveno zavarovanje plačujemo enako vsi, ne glede na višino plače. “Na nek način se mi zdi, da bi bilo bolj prav, če bi za zdravstvo plačevali vsi enak odstotek od plače. Menim, da na področju zdravstva mora veljati solidarnost med ljudmi.Tisti, ki imajo zares visoke plače, pa se bodo tako in tako lahko še dodatno zavarovali za nadstandarne storitve, če bodo za to zainteresirani."
Kako pa poteka sodelovanje med podružnico SDGD v Dravi in območno organizacijo ZSSS na Ptuju ter republiškim odborom SDGD v Ljubljani? “Zelo dobro!" pravi Helena Ozmec. “Brez dobrega sodelovanja in strokovne pomoči bi bilo sindikalno delo v podjetjih mnogo težje."
Tomaž Kšela
Dobro socialno partnerstvo je edina pot do Uspeha
Člani slovenskega ekonomsko-socialnega sveta (in nekateri njihovi namestniki) smo bili od 29. sep-Zernbra do 4. oktobra na študijskem obisku v rijslju in Dublinu. Obiskali smo v evropske insti-Zucije, ki so pomembne za socialno partnerstvo.
. ^uslju smo obiskali Združenje evropskih Industrijskih in delodajalskih konfederacij (UNICE), Vropsko konfederacijo sindikatov (ETUC), 0vfinsko misijo v EU, Evropski ekonomsko -j^cialni odbor (ECOSOC) in Evropsko komisijo. a sestankih s predstavniki iz teh institucij smo P°znali zapleteno delovanje birokracije v EU, ki kak'6 ^otre^no d°Bro poznati, če bomo želeli c>r^0li vplivati na delovanje tega sistema. Pri za^ S° VS' omenia^ lobiranje kot glavno orodje na 0ješanie želenih ciljev. Na evropski ravni je je 7cr!<a'ni strani g^vna organizacija ETUC, zato bol * ^ ^ot nien e^n' slovenski član v veliko lSem Položaju kot ostali slovenski sindikati.
Na sestankih pri UNICE in Evropski komisiji je med pogovorom prišlo do vprašanja legitimnosti sodelovanja Gospodarske in Obrtne zbornice Slovenije v socialnem partnerstvu.V UNICE so poudarili, da je zelo pomembno, da imajo njihovi člani prostovoljno članstvo, ker je to pogoj za neodvisno delovanje v socialnem partnerstvu.Tudi na Evropski komisiji so potrdili, da bomo imeli boljši socialni dialog, ko bomo imeli močne in avtonomne delodajalske organizacije, ki bodo sprejele svojo vlogo na trgu dela.
V Dublinu smo bili na sestankih z naslednjimi institucijami: Nacionalni ekonomsko - socialni svet, Nacionalni center za partnerstvo in uspešnost, Irska konfederacija podjetij in delodajalcev, Irski kongres sindikatov, Komisija za industrijske odnose in Evropska fundacija za izboljšanje življenjskih in delovnih pogojev.
Predstavili so nam strukturo in delovanje njihovega
ekonomsko socialnega sveta in vlogo socialnih partnerjev v njem.V vseh institucijah, ki smo jih obiskali, so nam poudarili, da je bilo zelo dobro socialno partnerstvo eden izmed glavnih temeljev za gospodarski razvojni čudež Irske - od njene zelo slabe situacije pred približno 15 leti.
Koristi socialnega partnerstva so se pokazale v boljši celotni situaciji gospodarstva (višji dobiček, plače, dodana vrednost), učinkovitosti (izboljšana produktivnost, učinkovitejše poti delovanja stvari), inovacijah (povečana in učinkovitejša inovativnost proizvodov), dobrem počutju delavcev (višje finančne stimulacije, zaposlenim prijazna politika) in prilagodljivosti spremembam (dobro načrtovane spremembe in sprejete od vseh, forum za diskusijo sprememb in izboljšanja).
Jure Snoj, univ. dipl. ekon. svetovalec za ekonomsko področje
"Bile smo šokirane in užaljene"
V Gorenji vasi je 97 družin odvisnih od zaslužka, ki ga mame, žene, babice nosijo vsak mesec z dela v Alpininem obratu. Med zaposlenimi sta le dva moška, starostno povprečje pa je nekje med 35 in 40, sta v pogovoru zatrdili sindikalna zaupnica Stupisa Andreja Potočnik in vodja obrata Jelka Mur.
Kakšno je vzdušje med zaposlenimi v Alpini?
“Sedaj, ko smo dobili leto odloga, je čutiti vsaj malo olajšanja," ugotavlja Andreja Potočnik, “ne vem pa, kako je tistim v Alpini v Žireh, ki ne vedo, kaj jih čaka, lahko si pa mislijo, da so sedaj oni na vrsti. Alpina namreč že nekaj let ni nikogar na novo zaposlila, tako se število zaposlenih zmanjšuje na mehak način, kot nam je bilo tudi obljubljeno. Sedaj so razmere postale precej trše. Delovna sila v naši dejavnosti je že tako ali tako slabo plačana za tako veliko dela, kot ga opravimo.Večina zaposlenih nas je žensk, med nami so tudi matere samohranilke in matere invalidov. Slednje niso zaščitene, čeprav so tudi ogrožene," meni Andreja Potočnik, in dodaja, da je to značilnost cele dejavnosti, ki ne prinaša kakšnih ekstra dobičkov. Alpina s okoli 1100 zaposlenimi do sedaj kakšnih večjih težav s kovanjem dobičkov ni imela, ravno zato je nenadna poteza uprave, da zaprejo obrata na Colu in v Gorenji vasi toliko težje razumljiva.
O potezi vodstva je bila najprej obveščena vodja obrata Jelka Mur. Kako ste jo sprejeli?
“Poklicana sem bila k direktorju Martinu Kopaču in pojasnil mi je, da so zahteve trga takšne, da bo Alpina selila proizvodnjo na trge, kjer je cenejša delovna sila, da je to v dobro firme in da uprava gleda na dolgoročne koristi in predvideva negativne posledice, če tega ne bodo storili. Povedal mi je, da so Kitajci kar 30 odstotkov cenejši od nas, primerjal nas je z Italijo in Nemčijo in podobno. Ne morem povedati, kako sem bila šokirana. Še isti dan sem novico povedala zaposlenim v našem obratu, saj nisem mogla v sebi držati teže tega, kar sem zvedela. Hudo mi je bilo, vendar sem jim morala povedati in tudi one so sprejele novico z nejevero in v šoku. Zdi se mi prav, da sem to storila, saj so tako lahko delavke pripravile
Andreja Potočnik, ena od sindikalnih zaupnic v gorenjevaški Alpini
vprašanja direktorju, ki je naslednji dan osebno prišel v obrat pojasnjevat odločitve uprave.Tisto noč prav gotovo nobena ni mirno spala", še dodaja Murova. “Bile smo tudi užaljene," prizna Potočnikova, “saj smo delale dobro in veliko, celo prihranki materiala so bili pri nas vedno veliki. Sedaj pa smo v veliki stiski. Moje sindikalno delo se je močno spremenilo. Pred to katastrofo je bilo običajno, saj smo dobivale plačo redno vsakega 15. v mesecu, če je ta bil v soboto še prej, regres je bil vedno redno izplačan, pa še kakšno božičnico smo dobile povrh. Sedaj se je moje delo obrnilo, ogromno moram pojasnjevati, iskati različne informacije in se pogovarjati z obupanimi sodelavkami. Moram reči, da je kakšne tudi zajela panika. Imamo recimo delavko, ki so jo obeti po večjem zaslužku pred leti zvabili iz kraja v naši bivši skupni državi, tukaj je dobro delala, dobila otroka in postala mati samohranilka, sedaj pa ostaja na cesti, brez svojcev, ki jih imamo drugi v bližini, brez dohodkov, kako je ne bi bilo strah. Usod je toliko, kot je zaposlenih, žalostnih zgodb tistih, ki bodo ob letu ostali brez službe pa preveč."
Kakšne rešitve pričakujete in od koga?
“Pričakujemo tako ukrepe države kot občine in vodstva Alpine. Prvo potezo je minister Dimovski že naredil, čeprav se bojim, da je bila tako hitra le zaradi bližajočih se volitev. Podaljšanje proizvodnje za eno leto je dobrodošla, vendar po mojem mnenju," pravi Potočnikova, "čista politična odločitev. Sedaj bi ji morala slediti še kakšna druga. Država bi recimo lahko industrijo malo razbremenila davkov, saj so davčna bremena mnogokrat prehuda za normalno poslovanje firm. Prepričana sem, da bi se marsikakšno delovno mesto lahko ohranilo, če bi bili davki le malo manjši. Imamo namreč eno najdražjih držav v Evropi, se pa gospodje ne zavedajo, da bodo težko še od koga pobirali davke, če se bo proizvodnja selila na Kitajsko."
Kaj naj bi naredila občina?
“Poiskala nove možnosti za zaposlovanje v kraju,
toda bojim se, da bodo to delali tako neuspešno kot škofjeloško obvoznico, ki je že predolgo ni," je skeptična Potočnikova.“Vodstvo Alpine pa išče kupca za ta obrat in tistega na Colu in obljubili so, da bodo postavili čim nižjo ceno. Sama bi raje videla, da nas ne bi kupil kakšen čevljarski podjetnik, kajti bojim se, da se z nami ne bi dogajalo to, kar se je z Loko Pro. Njim je bilo pod novim lastnikom še slabše, ni bilo plačila, stečaj pa je bil neizbežen. Mislim, da bi se morala država v takšnih primerih prej zganiti, ne šele takrat, ko je že zelo pozno, in ne bi smela dovoliti tako hudih kršitev delovne zakonodaj, kot so bile v Loki Pro."
Je naključje, da se predsednik uprave in delavski direktor pišeta Kopač?
“Ste brali Mladino?, z vprašanjem odgovarja Potočnikova in pojasnjuje, da je v Alpini več Kopačev. “Delavski direktor in vodja splošnega sektorja, Zoran Kopač je brat direktorja Martina Kopača," pojasnjuje Potočnikova, vendar o tej temi govorita obe sogovornici z vidno zadrego in nelagodjem. Potem pa
Jelka Mur, vodja Alpininega obrata v Gorenji vasi
Andreja Potočnik le pove: “V petek smo na svetu delavcev sklenili, da bomo na naslednji seji predlagali odpoklic Zorana Kopača z mesta delavskega direktorja, ker si ta ne bi smel dovoliti tega, kar si je sedaj, to je, da se postavi čisto na stran uprave. Kakšnega velikega vpliva delavski direktor v nobeni firmi najbrž nima, toda takšne velike odločitve, kot je ukinitev obratov, prav gotovo ne bi smele iti brez njega skozi." Da so si Kopači prisvojili približno lo odstotkov lastniškega deleža podjetja, je v javnosti že znano, vendar Zoranu in Martinu Kopaču zaposlen' ne zamerijo nakupa delnic, saj nista vidno živela na veliki nogi, v nakup pa sta očitno vložila prihranke, ko delnic nihče ni maral kupiti. Zamerijo pa ji111 delavke sedanje poteze, ki rušijo socialni mir.
Pa so kakšne rešitve že vidne?
“Izobrazbena struktura pri nas ni slaba," pravi Jelk3 Mur,"saj ima večina delavk poklicno šolo, med njim1 so tudi tehniki raznih smeri, pa gimnazijski maturan ■
Malo jih je brez izobrazbe, zato menim, da ne bi amelo biti hujših težav pri zaposlovanju drugje." Andreja Potočnik pa pove: “Čevljarji smo vajeni stalnega priučevanja, saj se vseskozi kaj učimo, vsak proizvod, vsak material, je nekaj drugega, tako nam
I	i sedai ne bo hudo se čemu novemu prilagoditi, niamo leto dni časa, da to storimo.Vzpodbudno pa je. da se že kažejo nove možnosti za zaposlovanje.
nnajst naših ljudi se za zaposlitev dogovarja v firmi nitech, ki izdeluje ulitke za avtomobilsko industrijo. Najprej naj bi opravili poskusno dobo treh mesecev ln se potem odločili, ali bodo ostali tam ali ne. Slišali Pa smo tudi neuradno, da obstajajo možnosti, da bi
II	taposlili še več. Invalide bi lahko zaposlil zavod za slePe in slabovidne v Škofji Loki, ki je dobro 0rSaniziran. Mislim, da nekaj možnosti je, bojim pa Se. da ne za vse, še posebej ne za starejše, saj je tnano, da če si starejši in še ženska povrhu, težko °biš službo," o diskriminaciji pri zaposlovanju meni °točnikova. Po njenem mnenju bo svojo vlogo moral
Delavke Alpine v Gorenji vasi so zaradi pritiska v zadnjih tednih nekaj manj naredile, direktor jim je obljubil, da plača za to ne bo manjša.
odigrati še sindikat, ki se je doslej že zelo angažiral. “Predsednik sindikata Stupis v Alpini, Milan Sovine je že sklical sestanek zaposlenih, kjer smo izrazili vse pomisleke in se pogovarjali o možnih rešitvah, programu prestrukturiranja in prešolanja."
Kako pa na vas vpliva medijska pozornost?
“Treba se je navaditi," skomigne Potočnikova, Murova pa dodaja, da je v tem primeru dobra za ta obrat, ker je njegovo ukinjanje povezano z ukinitvijo obrata na Colu, ki je geografsko še v težjem položaju, saj nimajo v bližini nobene industrije.“Nam je vsaj malo lažje, navsezadnje je v Škofji Loki več industrije, pa tudi Ljubljana ni daleč," nista izgubili optimizma naši sogovornici,“če ne, bomo pa delali na kmetijah, samo da bomo preživeli," še dodajata in priznavata, da je zdaj prvi stres mimo, vendar je pot do rešitve še trnova.
Mojca Matoz
Escada in Mura v Gornji Radgoni začeli skupno pot
Dvesto deset novih delovnih mest
v0^c minulega tedna je 210 bivših delavcev Mure °rnji Radgoni praznovalo, saj je nemška hiša 'šoke ženske mode Escada v nekdanjem obratu E Ure °dprla svoj nov proizvodno-logistični center Pas. Novo podjetje, ki je v 100-odstotni tuji lasti, ,P°s'uje že od I. septembra, vseh 210 zaposlenih pa Podjetje prevzelo iz nekdanjega Murinega obrata, a slovesni otvoritvi Epasa so bili poleg zaposlenih u1 ministrica za gospodarstvo Tea Petrin, državna ekretarka na ministrstvu za delo, družino in socialne Meh^	^a^utn'k’ direktor Mure Borut
t|etr'no.va ie opozorila, da je tekstilna industrija v .0veniji v zadnjih letih doživela veliko prestruktu-Jranje, zaradi katerega se je število delovnih mest t, ei Panogi zelo zmanjšalo. Epas pa kaže, da ima solna industrija v Sloveniji vendarle perspektivo, Proizvaja v najvišjih cenovnih razredih. Tudi za odi ■ te^st^ne industrije so po besedah Petrinove Dri °CU 0^! znanie’nove tehnologije, inovacije in hitrost drl)jresn^evaniu idej.“Epa$ je zdaj del velike evropske trpihr “ca^e^' ie zel° konkurenčna na svetovnih vzor H ^omeni 'zz'v tuth za Epas, ki lahko postane p0 l r^im podjetjem v regiji," je dejala Petrinova. UnijeS6da^ Baloh Plahutnik prihajajo iz Evropske 0Pozorila, da je za hitrejšo gospodarsko rast
nujno povečati število zaposlenih. Slovenija že uresničuje evropsko strategijo zaposlovanja, kar dokazuje tudi ustanovitev Epasa, kjer je na novo nastalo okoli 210 delovnih mest. Ker so bile v preteklosti najbolj na udaru delovno intenzivne panoge gospodarstva, je njihovo prestrukturiranje nujno. Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve je za ohranjanje vsakega delovnega mesta za nedoločen čas Epasu prispevalo 1,5 milijona tolarjev. Delavci so v Epasu ohranili vse pravice, ki so jih imeli v Muri. Pri ustanovitvi podjetja Epas gre po besedah državne sekretarke za pilotni projekt, v katerem sodelujejo vsi socialni partnerji od tujega investitorja, države in sindikatov do lokalne skupnosti.
Baloh Plahutnikova je dejala, da gre pri tem projektu za odpiranje novih delovnih mest, za reševanje problemov trajno presežnih delavcev, za reševanje problemov strukturne brezposelnosti v Pomurju, kjer je stopnja brezposelnosti navišja, za transfer znanja in za uvajanje najsodobnejših tehnologij in organizacije dela in poslovanja. Nova tovarna je tudi zmaga socialnega partnerstva, saj so pri ustanavljanju novega podjetja dobro sodelovali vsi socialni partnerji, ki si prizadevajo za prestrukturiranje Mure.
Na otvoritvi Epasa so se zbrali tudi vsi zaposleni.
Proizvodnja je stekla že v začetku septembra.
Predsednik uprave Escade VVolfgang Ley je opozoril, da je proizvodnja v podjetju Epas najbolj sodobno organizirana, saj ne poteka na tekočih trakovih, temveč je zasnovana na kreativnosti, inovativnosti in fleksibilnosti delavcev. Escada bi sicer lahko investirala v Romuniji ali Bolgariji, kjer je cena dela veliko nižja kot v Sloveniji, vendar se je za investicijo v Gornji Radgoni odločila za to, ker imajo v Pomurju bogato tradicijo na področju tekstilne industrije, ker je v Pomurju dovolj usposobljenih tekstilnih delavk in delavcev in ker je v Sloveniji dobro razvita gospodarska infrastruktura.
Po slovesni otvoritvi Epasa sta VVolfgang Ley in Borut Meh podpisala pomembno pogodbo o dolgoročnem sodelovanju Escade in Mure, ki bo trajalo pet let. V tem času bo Escada Muri zagotovila veliko naročil.
T.K.
Zdravniki in ekonomisti o zdravstveni reformi
Za ohranitev dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja
Zdravniška zbornica Slovenije in Društvo ekonomistov Ljubljana sta konec septembra 2003 v Portorožu organizirala posvetovanje o beli knjigi zdravstvene reforme. Skupno posvetovanje dveh tako različnih strok, kot sta ekonomija in medicina, je omogočilo tolerantno izmenjavo tudi povsem nasprotujočih si stališč. Pravniki in zdravniki pa so si bili enotni vsaj v eni točki. Oboji mislijo, da bi bila napaka odpraviti dopolnilno zdravstveno zavarovanje, kar je ključen element reforme, ki jo pripravlja minister za zdravje Dušan Keber.
Dopolnilno zdravstveno zavarovanje skupaj z obveznim zdravstvenem zavarovanjem krije ceno zdravstvenih storitev, ki so pravica iz obveznega zavarovanja. Dopolnilno je v Sloveniji zavarovanih 1,3 milijona ljudi. Dodatna zdravstvena zavarovanja pa so nad-standardna zavarovanja, ki omogočajo nadstandar-dne zdravstvene storitve. Nadstandardno je danes v Sloveniji zavarovanih le 7500 ljudi. Minister Keber je povsem preslišal to mnenje ekonomske in zdravniške stroke.V svojem zaključnem povzetku je namreč na presenečenje prisotnih zatrdil, da je posvet pokazal, da se vsi strinjajo, da je potrebno dopolnilno zdravstveno zavarovanje ukiniti, a da pa je prav tako potrebno začeti razvijati prava dodatna zdravstvena zavarovanja. Predsednik društva ekonomistov dr. Maks Tajnikar je ob tem ministrovem zaključku izrazil razočaranje. Prisotne pa je opozoril, da so volivci dali mandat za vodenje zdravstvene politike ministru in ne zbornicam in društvom.Volivci bodo na naslednjih volitvah potrdili ali ovrgli pravilnost ministrove zdravstvene reforme.
Kako so zdravniki in ekonomisti utemeljevali prepričanje, da je potrebno ohraniti dopolnilno prostovoljno zdravstveno zavarovanje, ki ga imamo
praktično vsi odrasli Slovenci sklenjenega že od leta 1992? Dušan Kidrič (ekonomist zaposlen v vladnem uradu za makroekonomske analize) je menil, da še vedno veljajo razlogi, zaradi katerih je bilo leta 1992 uvedeno dopolnilno zavarovanje. Slovensko prebivalstvo se nezadržno stara, odstotek starejših od 65 let se bo v naslednjih letih podvojil. Zdravstvena oskrba 80-letnika je kar 24-krat dražja od zdravstvene oskrbe 20-letnika. Stroški za zdravstvo zato v vseh državah z visokim deležem starih začenjajo presegati zmožnosti javnih financ.Vse evropske države zato začenjajo reforme, s katerimi določajo večji delež zasebnih sredstev pri kritju cene zdravstvenih storitev. Če pa morajo ljudje zanje doplačevati, potem pa da je pravično, da se jim z dopolnilnim zavarovanjem omogoči, da se za ta doplačila zavarujejo.
Nemci so pred dnevi potrdili svojo zdravstveno reformo in uvedli doplačila na zdravstvene storitve. Nekatere zdravstvene storitve - na primer zobozdravstvo - ne bodo več vključene v sveženj pravic iz obveznega zdravstvenega zavarovanja. Razlog za nemško reformo je enak kot pri nas: zaradi staranja prebivalstva vse večji stroški za zdravstvo presegajo zmožnosti nemških javnih financ. Cilj nemške reforme je, da zbirna prispevna stopnja za obvezno zdravstveno zavarovanje ne bi presegala 13 odstotkov bruto plače. Slovenska pa že danes dosega 13,45 odstotka. Simulacije kažejo, da bo čez 20 let potrebnih že 25 odstotkov!
Ekonomisti so zdravnike opozarjali, da bi bilo potrebno že danes začeti vzpostavljati starostne zavarovalniške rezervacije, da bo dovolj denarja za zdravstveno varstvo starejših čez 20 let, ko bo njihov delež že izjemno visok. Brez takšnih rezervacij jutrišnja mlada generacija ne bo zmogla sfinancirati zdravstvenega varstva za starejše. Predstavnik Vzajemne Robert Sraka je razložil, kako takšne starostne rezervacije oblikujejo evropske zdravstvene zavarovalnice in jih trošijo po principu potreb posameznih starostno enakih kohort zavarovancev. Slovenske zavarovalnice ta posel obvladajo. Generalni direktor ZZZS Borut Miklavčič je na ta predlog odgovoril, da njega bolj skrbi, kje bo našel denar za zdravstveno varstvo v letu 2004, ko bo ZZZS beležil že 38 milijard tolarjev izgube in bodo samo obresti na posojila letno znašale tri milijarde.
Zdravniki so za razliko od ekonomistov menili, da je nujno potrebno skrčiti sveženj pravic, ki jih krije slovensko obvezno zdravstveno zavarovanje. Skrbijo jih namreč dolge čakalne dobe na zahtevnejše zdravstvene storitve, ki so posledica premalo denarja za obvezno zdravstveno zavarovanje. Ker denarja za vse ni dovolj, je treba na nekatere storitve čakati, čeprav so sicer zdravstvene zmogljivosti na voljo. Če bi bilo pravic manj, bi vse vključene v sveženj lahko v sprejemljivem času opravili.Vse zdravstvene storitve, ki pa ne bi bile vključene v sveženj, bi ljudje lahko plačali iz nadstandardnih zdravstvenih zavarovanj iz svojega žepa.
Minister Keber se ni omajal. Zavrnil je tiste, ki menijo, da bi v jutrišnjem svežnju pravic iz obveznega zavarovanja smelo ostati največ 50 odstotkov današnjih
pravic, po njegovem mnenju bi moralo v njem ostati približno 95 odstotkov današnjih pravic. Toda iz njegovih besed je bilo mogoče razbrati, da ne smemo pričakovati, da se bodo v ta sveženj, tako kot je bilo dosedaj, sproti vnašale tudi nove dražje a bolj učinkovite metode zdravljenja. Pripraviti se moramo na jutrišnji skromnejši obseg. Prepričan je, da se bo zato med prebivalstvom sčasoma razvil nov interes do nadstandardnega zdravstvenega zavarovanja.
V beli knjigi o zdravstveni reformi je mogoče me<f vrsticami prebrati, da naj bi po reformi bilo iz svežnja pravic slovenskega obveznega zdravstvenega zavarovanja izločeno vsaj zobozdravstvo, tehnični pripomočki in zdravljenje v tujini. Predvidena so tudi doplačila za očala, slušne aparate in invalidske pripomočke in za nereferenčna zdravila. Govora je tudi o ponovni uvedbi participacije. Na posvetu pa so zdravniki predlagali, naj se iz svežnja črtajo še posmrtnine in pogrebnine, potni stroški v zvezi z zdravstvenimi storitvami ter nadomestila plače v času bolniške odsotnosti z dela. Opozorili so še, da kar tretjina specialističnih storitev odpade na invalidske postopke pred invalidskimi komisijami. Menda so pri nas tudi skoraj vse nosečnice na bolniškem staležu, kar da res ni potrebno. Minister je ostal gluh na tovrstne predloge zdravnikov po “špartanskem svežnju pravic. Noče dveh kategorij državljanov • kjer bi imeli bogati boljše zdravstveno varstvo.Toda minister meni, da bo nove pravice v sveženj enkrat na leto dodajal državni zbor. Niti pomislil ni na odločanje socialnih partnerjev, ki smo predstavniki pravih plačnikov sredstev obveznega zavarovanja. Posvet je namenil tudi veliko besed racionalizaciji v zdravstvu.V beli knjigi predlagano preoblikovanje javnih zdravstvenih zavodov v javna podjetja je razburkalo zlasti zdravnike.Javna podjetja gredo lahko namreč tudi v stečaj. Ekonomisti so jim zabrusili, da je 80 odstotkov javnih zavodov tako ali tako v predstečajnem stanju. Omenjeno je bilo preveliko število režijskih delavcev. Marsikomu ni bilo jasno, kje manjka 1000 novih zdravnikov in medicinskih sester, kot to trdi bela knjiga.Veliko je bilo besed o slabem menedžmentu v zdravstvu in o nekompe' tentnih svetih zavodov, ki naj bi prevzemali enako materialno odgovornost kot nadzorni sveti v zasebnem sektorju. Plačni sistem mora biti reformiran, tako da bo stimulativni del plače res odvisen od posameznikove učinkovitosti. Prisotni direktorji bolnišnic so priznali, da se zdravniki po delovni učinkovitosti razlikujejo v razmerju 1:3!
Maks Tajnikar je v povzetkih posveta menil, da se tranzicija v zdravstvu še ni začela.Velik del zdravstvenih zavodov je tik pred stečajem - a s predstečajno miselnostjo. Kot ekonomist verjame v trg in zasebno lastnino in je zato razočaran, da minister ne slis' tovrstnih opozoril. Najpomembnejša lastnost politi*3 je namreč, da zna poslušati. Hrabri pa ga spoznanje, da se večina reform ne izpelje povsem tako, kot so sprva zamišljene. In pri tem po malem tudi upa,da bodo sindikati podprli nekatere predloge posvet2 zdravnikov in ekonomistov.
Lučka Bdhn1
Cankarjev dom je privabil
veliko
upokojencev
V Cankarjevem domu v Ljubljani so na začetku tega ^na pripravili Festival za tretje življenjsko obdobje. a otvoritvi te dvodnevne prireditve, ki jo je or?anizirala Zveza upokojencev Slovenije, so sodelovali p i dregat Evropske komisije v Sloveniji Ervvan ooere, predsednik zveze upokojencev Vinko Godec, j^oister za delo, družino in socialne zadeve Vlado .	in predsednik ZSSS Dušan Semolič. Minister
le na ob tej priložnosti opozoril na pomen ^generacijskega sodelovanja ter na problem pranja prebivalstva, ki terja pripravo celovite politike 0 starejših. Semolič pa je poudaril, da Evropska unija
niso samo evri, skladi in komisarji, pač pa tudi socialni projekt, saj mora vstop Slovenije v unijo prinesti lepše življenje tudi delavcem, ne samo družbeni eliti. Na festivalu je med številnimi podjetji in organizacijami za starejše občane imel svojo stojnico tudi Sindikat upokojencev Slovenije iz sestave ZSSS. Funkcionarji tega sindikata so obiskovalcem nudili informacije o delu in stališčih sindikata upokojencev. Kakor je dejal sekretar Jernej Jeršan, je stojnico vsak dan obiskalo blizu tisoč ljudi. Najbolj so se zanimali, kaj sindikat
meni o zdravstveni reformi, o pokojninah in o socialnih problemih, ki tarejo starejše ljudi. Mnogi starejši obiskovalci festivala so predstavnikom upokojenskega sindikata zaupali tudi svoje težave in jih seznanili s svojimi kritičnimi razmišljanji o zdravstveni in pokojninski reformi, češ da njihovim pripombam razen sindikata v tej deželi tako in tako noče več nihče prisluhniti.Tudi zato je upokojenski sindikat dobil nekaj novih pristopnih izjav.
M. M. in T. K.
si Vzajemna
zdravstvena zavarovalnica, d.v.z. Jaz zate, ti zame.



n
t v *
Imam’.
SSBšp”

• končano Šoto
skačejo po • psa z, dioptnjo
Nima«1 s®1 \

Pogoji:
mH
sir

•	iztekel se vam je status študenta ali dijaka
•	še nimate urejenega zdravstvenega zavarovanja
•	neradi plačujete zdravniške storitve s kešem
Teden vseživljenjskega učenja
Učimo se, dokler živimo
Pred nami jeTeden vseživljenjskega učenja, ki je namenjen zlasti promociji znanja, učenja in usposabljanja mladih in odraslih. Svoje člane in vse zaposlene k vseživljenjskemu učenju vzpodbuja tudi ZSSS.saj se usposobljeni in ozaveščeni delavci veliko lažje postavijo v bran za svoje pravice kot neuki.V območni organizaciji ZSSS v Podravju vsako leto organizirajo študijske krožke, na katerih se usposabljajo sindikalni zaupniki. Letos so pripravili tudi študijski krožek na temo Skrb za zdravje na delovnem mestu, ki je potekal pod mentorstvom Marije Erakovič. Z nekaterimi udeleženkami in udeleženci tega študijskega krožka smo se pogovarjali o tem, kako je potekalo delo v študijskem krožku, kaj so se na njem naučili in kaj jim pomeni novo znanje, ki so ga pridobili.
Valerija Repina,
Splošna bolnišnica Maribor
Zanimiva in aktualna tema
še posebej za sindikaliste. Čeprav pred prijavo nisem imela prave predstave, kako bo naše delo in usposabljanje potekalo, sem hitro ugotovila, da poteka delo v študijskih krožkih sproščeno in neprisiljeno. Zato sem zadovoljna, da sem se odločila za sodelovanje. Spoznala sem skupino prijetnih ljudi in skupaj smo z različnih zornih kotov predelali zakon o varnosti in zdravju pri delu in se seznanili s številnimi drugimi vprašanji, ki so povezana z zdravjem na delovnem mestu.
Zakon zaenkrat živi še bolj na papirju
V študijskem krožku sem sodelovala drugič. Zelo koristno je bilo, da smo se seznanili z določili novega zakona o varnosti in zdravju pri delu, ki je zaenkrat zaživel bolj na papirju kot v praksi, ter spoznali druge dejavnike, ki vplivajo na naše zdravje. Gostili smo tudi zanimive sogovornike in se v sproščenem pogovoru marsikaj naučili. Sicer pa je bilo delo v prijetni skupini s prijetnimi ljudmi plodno, dneve, ko smo se srečevali, pa sem težko pričakovala. Čez poletje smo verjetno vsi naša druženja in skupno usposabljanje kar malce pogrešali. Zato upam, da bo območna organizacija ZSSS v Podravju nadaljevala z organiziranjem študijskih krožkov.Tako se bomo lahko kmalu spet zbrali in se ponovno naučili kaj novega in uporabnega.
Majda Primožič,
Mariborska knjižnica
Za pravice, ki jih človek ne pozna, se ne more boriti
K sodelovanju na študijskem krožku me je povabila predsednica našega sindikata v mariborski bolnišnici Darinka Auguštiner. Za sodelovanje sem se odločila, ker je bila tema zelo zanimiva in aktualna,
Prvič sem na študijskem krožku sodelovala že v šolskem letu 200l/2002.To je bilo ob moji službi in drugih aktivnostih zelo naporno. Ko me je oktobra lani mentorica Marija Erakovič povabila
k sodelovanju v novem študijskem krožku, sem takoj pozabila na ves napor in povabilo sprejel Privabila me je tudi zelo strokovna tema. Čeprav sem sindikalna zaupnica, moram reči, da novega zakona o zdravju in varnosti pri delu nisem podrobno poznala. Šele na študijskem krožku sem spoznala, da je delodajalcem naložil določene obveznosti, ki jih morajo izpolnjevati. Med drugim mora vsak delodajalec za vsako delovno mesto napisati oceno tveganja. Nov pravilnik o pi"e' ventivnih zdravstvenih pregledih pa določa tudi, kdaj so pregledi obvezni. Delodajalci največkrat izdelajo predpisane ocene tveganja, vendar le-te marsikdaj ostanejo varno spravljene v kakšni omari. Ko sem se o tem pogovarjala s svojimi sodelavci, sem ugotovila, da le malokdo pozna oceno tveganja za svoje delovno mesto, čeprav so vsi slišali o tem, da se pripravljajo.
Sindikalna podružnica v našem zavodu sodi med manjše, zato je razumljivo, da ne moremo sproti spremljati vseh novosti v zakonodaji. Pravic, ki j^ človek ne pozna, pa ne more uveljaviti. Študijski krožki prispevajo tudi k temu, da sindikalni zaupniki v svojih okoljih začnemo uveljavljati pravice zaposlenih, ki jih prej marsikdaj nismo natančno niti poznali.
Morija Mlinarič,
Splošna bolnišnica Maribor
P
Priložnost za izmenjavo znanja
Za udeležbo v krožku sem odločila zato, ker se s temi vprašanji v naši bolnišnici, kjer je zaposlenih okoli 2500 ljudi, sama poklicno ukvarjam.Videla sem tudi priložnost, da določena spoznanja pre' nesem na druge in da se od drugih še sama ka| naučim.
Zelo pomembno se mi zdi, da delavci vedo, da imajo na področju varnosti in zdravja pri del11 pravico soodločati.To, da pride do komunikacij6 med delavci in delodajalci na tem področju, Pa morajo zagotovili sindikati in delavski zaupnik za varnost in zdravje pri delu. Delodajalci imajo p° zakonu veliko nalog in obveznosti na področj6 zdravja in varnosti pri delu, vendar jih lahko v nas1 dejavnosti uresničijo samo, če imajo za t0 zagotovljena tudi ustrezna sredstva.
Reči moram, da sem se na študijskem krožkli dobro počutila in tudi marsikaj koristnega izvede3’ Vsem v študijskem krožku se zahvaljujem za
Prijetno sodelovanje, sindikatu pa za možnost, da sem Pr' delu študijskega krožka sodelovala.
Ivanka Križan,
Splošna bolnišnica Maribor
^nanje človeka bogati
študijskem krožku sem tokrat sodelovala Prvič. Čeprav nimam veliko prostega časa sem se 13 sodelovanje na krožku odločila, ker je bila tema Privlačna. Reči moram, da sem na študijskem r°žku od različnih sogovornikov in predavateljev s 'šala veliko novega. Člani študijskega krožka smo Se sestajali vsak četrtek popoldne.Včasih je bilo ^žko oditi od doma, vendar pa je prav, da si c 0vek vzame nekaj časa tudi zase in za svoj Rokoven razvoj.
0ram reči, da je bilo delo in usposabljanje v 0kviru študijskega krožka prijetno in da sem danes Za veliko stvari bogatejša.
Darinka Auguštiner,
Splošna bolnišnica Maribor
^tudijski krožek je odprl nova vP**ašanja
Bolj ko
t človek spoznava razne vidike skrbi za
zdravje zaposlenih, več novih vprašanj in možnosti se mu odpira. Na tokratnem študijskem krožku smo pustili odprtih in neodgovorjenih še toliko vprašanj, da jih je zagotovo še za en študijski krožek.
Zelo zanimivo pa bo tudi videti, kakšni bodo učinki novega zakona o zdravju in varnosti pri delu. Kakšne spremembe je ta zakon prinesel za delavce, bodo čez čas najlažje povedali sami. Sindikati pa bomo morali to preveriti. Ali ni to tema za nov študijski krožek?
Sindikalni zaupniki bomo morali opraviti tudi inventuro in pogledati vase. Vprašati se bomo morali, če tudi v svojem življenju živimo tako, kot svetujemo drugim. Ali upoštevamo nasvete strokovnjakov? Ali se znamo izogniti stresu in živeti bolj umirjeno?
Gledano s tega zornega kota se naše delo pri proučevanju skrbi za zdravje na delovnem mestu šele začenja.Veselim se novih študijskih krožkov, ki jih bomo pripravili v okviru območne organizacije ZSSS v Podravju. Naučili se bomo veliko novega in bolj spoznali tudi sami sebe.
Morija Erakovič, vodja študijskih krožkov pri območni organizaciji ZSSS za Podravje in mentorica krožka
Svobodni sindikati vzpodbujajo ljudi k vseživljenjskemu izobraževanju
Študijski krožki so izjemno dobra oblika izobraževanja in usposabljanja sindikalnih zaupnikov, zato jih v območni organizaciji ZSSS v Podravju
gojimo že skoraj desetletje. Za delovanje študijskih krožkov smo prejeli tudi najvišje priznanje slovenskega andragoškega zavoda, na kar smo ponosni. Veliko smo prispevali tudi k temu, da se je vseživljenjsko izobraževanje uveljavilo v Mariboru in v širši regiji.
Lidija Vamberger,
Florina
P
/	//	,M.f.
Nenehno učenje in izpopolnjevanje postaja nujnost
Študijski krožek o skrbi za zdravje na delovnem mestu je bil že moj tretji krožek. Ker se zavedam tudi, da je nenehno učenje in izpopolnjevanje nujno, bom tudi v bodoče sodelovala v krožkih, saj kot sindikalna zaupnica določeno znanje preprosto potrebujem za svoje vsakodnevno sindikalno delo.
Tokrat smo največ pozornosti posvetili proučevanju novega zakona o varnosti in zdravju pri delu, seveda pa smo obravnavali tudi druge teme, ki so povezane z zdravjem. Na pogovor smo povabili tudi mnogo strokovnjakov, ki so nam dali veliko koristnih nasvetov in predlogov. Izdali smo tudi brošuro, ki bo v pomoč drugim sindikalnim zaupnikom.
Menim da je bil študijski krožek uspešen, vendar ne samo zaradi udeležencev, temveč tudi zaradi zavzetosti mentorice Marije Erakovič. Brez dobrega mentorja ni uspešnega krožka.
Tomaž Kšela
Opozorilo
pogajalcem
GqS|
Podjetje
Podarska zbornica Slovenije je posameznim
Poz Hk Posre^ova^a Podloge kolektivnih p0d° dejavnosti. Predloge so prejeli zlasti v etl'e, iz katerih imajo delodajalci predstavnike
delodajalcev v pogajalskih skupinah za sklepanje kolektivnih pogodb dejavnosti. V vzorcih za kolektivno pogodbo dejavnosti so dobesedni prepisi predlog za spremembo splošne kolektivne pogodbe za gospodarske dejavnosti. Spremenili so le stvarno veljavnost in jo prilagodili posamezni kolektivni pogodbi dejavnosti.
Če se boste srečali s takšnimi predlogi, prej proučite pripombe in predloge strokovnih služb ZSSS na predlog sprememb splošne kolektivne pogodbe za gospodarske dejavnosti. Le-te smo obravnavali na sestanku sindikatov dejavnosti s
področja gospodarskih dejavnosti.
Ponujeni predlog besedila s strani GZS je v nasprotju z zakonskimi določili in ZSSS se o njem zato ne bo pogajala.
Po našem mnenju moramo biti zelo kritični do tekstov, ki jih ponuja GZS, ker se sicer lahko povsem neustrezni predlogi pojavijo tudi v podjetniških kolektivnih pogodbah.
(Poudarki iz pisma Dušana Semoliča, predsednika ZSSS, predsednikom sindikatov podjetij.)
SINDIKALNA LISTA
oktober 2003
PRVI DEL
I. DNEVNICE
Gospodarske dejavnosti (temelj je SKR za gospodarstvo)
- cela dnevnica (nad 12 do vključno 24 ur odsotnosti)	3.500,00
- polovična dnevnica (nad 8 do 12 ur odsotnosti)	1.750,00
- znižana dnevnica (od 6 do 8 ur)	1.218,00
2. KILOMETRINA	
(od 8.7.2003)	56,85
(od 5.8.2003)	56,58
(od 16.9.2003)	55,11
3. LOČENO ŽIVLJENJE	99.792,00
PRENOČIŠČE - Povračilo stroškov prenočevanja do višine zneska po predloženem računu, ki ga odobri delodajalec
REGRES ZA PREHRANO (od 1.7.2003)
725,00
- po SKPGD (na delovni dan)
DRUGI DEL
1.	JUBILEJNE NAGRADE
po SKPGD (delo pri zadnjem delodajalcu) -za 10 let
-	za 20 let
-	za 30 let
2.	ODPRAVNINA OB UPOKOJITVI


■■
Javni sektor* (nekdanje negospodarstvo)
4.511.00
2.254.00
1.570.00
56,85 56,58 55,11 65.845,00
725,00
71.171.00
106.757.00
142.342.00
498.958.00
oziroma dve plači delavca, če je to zanj ugodneje
149.687.00
74.844.00
110.380.00
52.177.00
132.170.00
175.643.00
3.	SOLIDARNOSTNE POMOČI
po SKPGD
-	ob smrti delavca -ob smrti v ožji družini
4.	MINIMALNA PLAČA (od 1.8.2003)
5.	ZAJAMČENA PLAČA (od 1.8.2003)
6.	REGRES ZA LETNI DOPUST
-	minimalni regres za leto 2003
-	najvišji regres za leto 2003
*l. Javni sektor tudi v okviru gospodarskih dejavnosti izplačuje ločeno življenje po zakonu (Uradni list RS št. 87/97).
2.	V javnem sektorju se uporablja zakon, za jubilejne nagrade, regres za letni dopust in solidarnostno pomoč pa kolektivna pogodba.
3.	Regres za letni dopust v negospodarstvu je določen z Aneksom, Uradni list RS še 99/01.
fl EU H D D ES3 El E3 KI KI El E9
Rast bruto domačega proizvoda in zaposlenosti na Irskem od 1961 do 2000
55.354.00
83.031.00
110.708.00
752.754.00
oziroma tri plače delavca, če je to zanj ugodneje
110.708.00
l
110.380.00
52.177.00
132.170.00
70 % povprečne slovenske plače
Izhodiščna plača za I. tarifni razred v Splošni kolektivni pogodbi za negospodarstvo za januar 2003 znaša 52.473 SIT na mesec.
Osnova za določanje plač in drugih prejemkov iz delovnega razmerja od I. januarja 2003 znaša na mesec bruto 173.374 in neto 110.708 SIT (podatek za nekdanje gospodarstvo).
Strokovna služba ZSSS
tlilc
1919
		
1961-1973	4,4	0,2
1973-1979	4,0	1,2
1979-1987	1,7	-0,6
1987-1993	3,9	0,9
1993-2000	9,3	4,7
Zaposlenost
1961-1973 1973-1979 1979-1987 1987-1993 1993-2000

S3 'z današnje nagradne križanke napišite na kupon, ga izrežite in na dopisnici 2°s llte na naslov:
Veza 5vobodnih sindikatov Slovenije, Dalmatinova 4,1000 Ljubljana, p. p. 91.
nasl' t0*<rat naSratk tolarjev, zato ne pozabite napisati svojega točnega ki L°ja,davčne številke in davčne izpostave. Upoštevali bomo pravilne rešitve, °do prispele do ponedeljka, 20. oktobra 2003.
?ravj!"a rešitev gesel iz 32. številke Delavske enotnosti:
KUKMAK, MAVRAH,TRAVEN
Nagrado prejme: ROMAN VILČNIK, Železniška 3, 1230 Domžale
GESLA:
DE 34

.©(EMS)©©
noviln’ 'n ^ uidej° 'z knetijske zadruge. Naletijo r "Za^T^ ^ vPrfa’ za^aj50 se odločili za ta korak.
"K ,a 1 ™ektorja," odgovorijo v en glas.
"p0 |0t0;, z™imo novinarja.
nare!fe' ^ ^ete^n’ sem Sa °b Petih, da bi bilo črneč ''Pa	Pa se je, da je imel le za dve urici dela."
konnn cm novinor Psa laz sem stražil in varoval zadrugo \ahkra,f s°pa podnevi."
"Čeki 1'i. V^a n0Mnor še Pikajo zasope:
dve )(ra^ v ° obdelal vseh pet sodelavk iz pisarn, bo pa še tisti
JSTRAJK
“Zelo sem nezadovoljen s svojo plačo in sploh ne vem, kaj naj storim", potoži Janez svojemu prijatelju.
"Si poskusil s štrajkom," ga vpraša prijatelj.
"Sem," prizna Janez, "cel mesec sem štrajkal, pa nihče ni opazil."
PRASANJA
Kako pravimo ženski, ki hodi v mošl(\VIQ Čistilka!
SLABOST
"Kolega, vam je slabo!" vpraša davčni inšpektor svojega sodelavca.
"Ja, grozno mi je slabo in v glavi se mi vrh. Verjetno zato, ker sem prebral okrožnico ministra."
NOVI FORMULAR
Davčna uprava Republike Slovenije je izdala poenostavljen formular za napoved dohodnine, ki vsebuje le dve rubriki.
1.	Koliko denarja ste zaslužili v preteklem letu?
2.	Pošljite nam ga!
Pravice delavcev, ki delajo ponoči
ISO. člen
(1)	Delavec, ki dela ponoči vsaj tri ure svojega dnevnega delovnega časa oziroma delavec, ki dela ponoči vsaj tretjino polnega letnega delovnega časa, ima pravico do posebnega varstva (v nadaljnjem besedilu: nočni delavec).
(2)	Če bi se nočnemu delavcu po mnenju zdravniške komisije zaradi takega dela lahko poslabšalo zdravstveno stanje, ga mora delodajalec zaposliti na ustrezno delo podnevi.
(3)	Delodajalec mora nočnim delavcem zagotoviti:
-	daljši dopust,
-	ustrezno prehrano med delom,
-	strokovno vodstvo delovnega oziroma proizvodnega procesa.
(4)	Če delo, organizirano v izmenah, vključuje tudi nočno izmeno, mora delodajalec zagotoviti njihovo periodično izmenjavo. Pri tem sme delavec ene izmene delati
ponoči najdlje en teden. V okviru tako organiziranega dela sme delavec delati ponoči daljše časovno obdobje le, če s takim delom izrecno pisno soglaša.
(5)	Delodajalec ne sme razporediti na nočno delo delavca, ki nima urejenega prevoza na delo in z dela.
Komentar:
Priročnik za sindikalne zaupnike
Koforino Lavrin Marenče, Gregor Cerar,
m
DELOVNIHI
RAZMERJIH * v

K

Katarina Lavrin Maram Grngor Cerar
oziroma delavec, ki dela ponoči vsaj tretjino svojega delovnega časa. Delodajalec mora nočnemu delavcu zagotoviti daljši dopust, ustrezno prehrano med delom ter strokovno vodstvo delovnega oziroma proizvodnega procesa. Nočni delavec ima torej pravico do posebnega varstva.Vsem delavcem je v zvezi z nočnim delom potrebno zagotoviti enake pravice, med teterimi je najbolj pomembno poudariti periodično izmenjavo nočnih delovnih izmen in prepoved razporeditve na nočno delo brez predhodno urejenega prevoza na delo. Nočni delavci pa so izrecno upravičeni še do razporeditve na ustrezno delovno mesto podnevi iz zdravstvenih razlogov, do daljšega dopusta, prehrane med delom, strokovnega vodstva in časovne omejitve nočnega dela.
Zakon kot nočnega delavca opredeljuje delavca, ki dela ponoči vsaj tri ure svojega delovnega časa,
Delavec ima pravico odkloniti nočno delo, če bi mu to v skladu z mnenjem pooblaščenega zdravnika poslabšalo zdravstveno stanje. Samo nočni delavci (v smislu prvega odstavka tega člena) pa imajo pravico do daljšega dopusta, do ustrezne prehrane med delom in do strokovno vodenega delovnega procesa. Nočno delo pomeni obremenitev za delavce, zato je potreba po daljšem dopustu pri nočnih delavcih razumljiva, da si lahko obnovijo psihofizične lastnosti. Prav tako je potrebno za nočne delavce zagotoviti ustrezno prehrano med
delom, odvisno od konkretne situacije pri delodajalcu bo verjetno primerna prehrana za nekatere nočne delavce hladen obrok, za druge pa izdaten topli obrok. Pravica do strokovnega vodstva delovnega oziroma proizvodnega procesa je povzeta iz dosedanje zakonodaje in je vezana le na nočno izmeno.
Četrti odstavek določa obvezno rotacijo delovnih izmen in omejitev dela v nočni izmeni za posameznega delavca. Delavec ne sme ene izmene ponoči delati več kot en teden. Zakon sicer dopušča, da delavec dela v nočni izmeni več kot en teden, vendar le pod pogojem, da tako pisno soglaša delavec sani’ V petem odstavku se določa, da delodajalec n« more in ne sme razporediti na nočno delo delavca, ki nima urejenega prevoza na delo. Za prevoz na delo se tukaj šteje prevoz, ki ga posebej organizira delodajalec, oziroma javni prevoz. Kaj se bo štelo kot organiziran prevoz, bo potrebno konkretizira®
v kolektivnih pogodbah oziroma v pogodbi o zaposlitvi.
Če delodajalec ne zagotavlja posebnega varstva delavcev pri delu ponoči ali ne upošteva časovnih omejitev dela ponoči, lahko inšpektor za delo zoper njega uvede postopek pred sodnikom za prekrške oziroma mu z odločbo naloži izvajanje zakona.
naročilnica
Naročamo____________izvodov Priročnika za delo sindikalnih zaupnikov - Komentarja zakona o delovnih razmerjih, avtorjev
Katarine Lavrin Marenče in Gregorja Cerarja, univerzitetnih diplomiranih pravnikov iz strokovne službe ZSSS. Cena izvoda priročnika je za sindikalne organizacije in njihove člane, povezane v ZSSS, 3000 tolarjev, za vse druge pa 6000 tolarjev (DDV je v vključen v ceno). Naročniki lahko priročnik prevzamejo osebno na Dalmatinovi 4 v Ljubljani in ga tam tudi plačajo.Tistim, ki priročnik želijo prejeti po pošti, bo dostavljen v tednu dni po plačilu računa.
Naročene priročnike pošljite na naslov:____________________________________________________________________________________________
Davčna številka plačnika:
Če želite priročnik prevzeti osebno ali po pošti obkrožite:
Osebno
Po pošti
Naslov plačnika: -
Naročilnico pošljite na naslov: ZSSS, Dalmatinova 4,1000 Ljubljana, p. p. 97, ali po faksu 01 /430-91-75.
Priročnik za delo sindikalnih zaupnikov je že natisnjen!
V priročniku so komentirane novosti v novem zakonu o delovnih razmerjih.
Priročnik je nepogrešljiv za vse sindikalne zaupnike, saj so v njem strokovni odgovori na vprašanja, ki jih bodo morali reševati pri svojem delu.
Žig in podpis odgovorne osebe:
Sem član sindikata dejavnosti (vpiši sindikat)