•
njega. »Kaj bi ti storila, če bi srečala meni podobnega?« \T prašanje je bilo kakor nastavljena past. Berta 7 di se mi, da imaš vročične oči,« je dejala
*   se tega ni zavedala, kljub temu ji vprašanje       **n n,,pmA,lf"    xPr>;rloč v nsurtol™?., ni ugajalo.
A li meniš, da bi te ne ločila od koga drugega?«
omenila Sedmaka.  Čemu bi  prebujal  spomine v nji?
' i dejala žena po premolku. »Pojdeš v posteljo?« »Ne.  Pojdiva na prosto!   S tramvajem   se popeljeva do postaje, nato pojdeva peš . ..«
Ona bi  ga  spoznala?«  si je mislil Dragonja pv vignil se je. Tedaj je občutil, kakor da je vse,
oril o*^kar ga je trapilo od prejšnjega dne, končano
in se ugriznil v ustnice. Rad bi bil govor podobnosti ljudi dalje, a se je bal, da bo ona
in da življenje gre svojo staro pot.         (Dalje)
N
BELENOV   ROD
Zgodovinski  roman iz drugega stoletja  pr. Krist. r. Joža Loorenčič
DRUGO  POGLAVJE
a ravni, prostrani obali, kjer so imeli Karni in Istri in rodovi iz zaledja zloženo in pripravljeno krzno in roževino, jantar in smolo, med in vosek, zlato in železo in še govedo in drobnico in priljubljene nizke, a hitre karnske konje in dobro pitane prašiče, kar je vse čakalo kupcev, so se žrec in kralja ustavili. Zrecu sta pomagala kralja po starem običaju zasaditi sredi sejmišča drog, vrhu katerega je visela lisičja koža, ki naj bi opozarjala na previdnost pri zvitem in pretkanem kupčevanju. Ko je bil drog postavljen, so žrec Seko in kralja Prono in Epulo sedli in povabili v svoj krog starešine in vel može Kariiov in Istro v ter odposlance sosednih rodov. Od ognjev, ob katerih se je začela gnesti vesela množica, so jim prinesli pečeno jagnjetino in medico in ol in velmožje so prešli v živahen razgovor in posvetovanje. njih trgovcev iz južnih krajev še ni bilo, a krik in vik je vendar vstajal, zakaj pravim kupče-valcem ni pustila kri, da ne bi barantali, čeprav ni prišlo do posebnih kupčij. Vse življenje in vrvenje je bilo zato le radovedno ogledovanje in solili so ga s šaljivimi opazkami in zavijanji, ki so vzbujala glasan odpor. Polagoma so se gručili v posamezne skupine, ki so se zabavale ob gostiji, petju in raju. Oni, ki so prišli iz notranjih dežel, so se prepeljavali v čolnih in manjših ladjah ob obrežju, glasno vzklikajoč in veseleč se prijetne vožnje na zeleni, ogromni vodi, ki se je širila v nedogled in neskončnost, živo in pošumevajoč, ko da baji zgodbe iz daljnodaljnih dežel. od večer se je ob morju zbranemu narodu nudil nenavaden prizor. Solnce se je tik nad morsko gladino spremenilo v krvavožarečo oblo, od jutranje strani tam iznad Istre pa je vzhajala druga obla, prav tako krvavordeča — ščep. In  morje  je bilo kakor  s krvjo  polito in  od
H
C
G T
solnčne oble je čezenj proti ščepu držala ognjena pot, v kateri so menili videti ogromen ognjen meč, ki se je lomil v pramene; zdelo se je, ko da ga drži tam daleč pod nebom nevidna roka in da grozi z njim, ker tresel se je .. . Narod je gledal, se čudil, vzklikal. eso je dal novo znamenje,« je pojasnil žrec. In še isti večer, ko se je množica veselila in rajala v svitu mesečine, kot bi hotela tekmovati z morskimi vilami, ki so jih po svoje videli ob vzpenjajočih se valovih, sta kralja z žrecem in s starešini iz rodov Menov in Katalov in Kale-nov in Sekuzov in Okrinov, v katere so se delili Karni in Istri, odobravala nasvete in skupno so ugotavljali vojne odredbe, da bi bilo vse pripravljeno, če bi nastopil trenutek, ki bi zahteval obrambo rodne zemlje.
roti jutru, ko so se začeli črtati iz somraka obrisi Istre in so mogli ločiti morje od kopnega, so se pojavile na obzorju prve ladje. Redki, ki so bdeli, so zagnali vesel krik in kmalu je bilo vse na nogah; zbrali so se na obrežju, se umivali, da preženejo zaspanost in krmežljavost, potem pa so gledali, kako se bližajo ladje, ki vidoma rastejo. Napeto so čakali, ugibajoč, koliko tujcev pride. Kakor hitro se je prikazala nova črna točka daleč doli na jugu, so jo pozdravljali klici: e ena, še ena!« »Kje, kje?«
»Glej,   tam   doli,   kjer  zareže   Istra  najbolj   v morje .. .« »Ne vidim!«
akaj, vidiš oni oblak, ki se vleče od juga? Tam, kjer se konča, tam spodaj je zdaj!« »Aha, je že iz sence, jadra so zablestela v solncu. Dvojna ima, velika je!« rška ali rimska — Dalmati imajo take kot Liburni, mesečnosrpaste in jadro urczano na tri vogale.«
ako so spet in spet drli k onemu, ki je prvi opazil novo ladjo na obzorju, in tisoč prstov je kazalo smer, odkod prihaja. In so pristajali
84

Dalmati, prijadrali Grki s polotoka in z njih rj ačelo se je prerivanje in beganje; izposoje-otočij,   in   iz   Rima  so   pripluli   trgovci,  in   iz ^ vali so si orožje in konje.
Etrurije in so izložili tkanine in razno orožje rp rgovci iz Rome so pozorno gledali, poslušali in in orodje in posodje in dragoceno lepotičje, iz- -*- bi radi izvedeli vse podrobnosti, a izvedeti delano s spretno roko in uglajenim okusom. niso mogli nič drugega, nego kar je povedal Tudi ognjena južna vina so izložili v amforah kralj. Grki in Etrurci so odpluli. Veneti, ki in mehovih.                                                                    so   bili   prišli   po   kopnem,   so   poiskali   svoje
rj amenjavanje je postalo tako živahno, da bi rojake, ki so pripluli v čolnih in ladjah, in se človek upravičeno dvomil v Tevtatova zna- vrnili z njimi. Kmalu ni bilo v pristanišču več menja, ki jih je bil dal pri žrtvovanju v gaju. tujcev. Rimljani, ki so se zadnji odpravljali, Na kupe blaga so imeli domačini in skladov- so še videli, kako se je zbrala okoli Epulp. v niče so ga nagromadili tujci na obali, a pre- trenutku tisočglava četa in z njim na čelu malo ga je bilo — trgovci od juga bi radi še odrinila bojevito vzklikajoč v smer, odkoder s tem in onim napolnili svoje trebušaste ga- je bil prišel jezdec z vznemirljivim poročilom. le je, feluke in brigantine. Naročali so, kaj bi »Bojevit rod so Iliri!« še vse drugič radi.                                                   O o;  kako so  se  zagnali!   Ni jih  bilo treba  po-
T7~ ralj  Epulo  si  je  ogledoval  izdelke,  ki  so  jih       novno   pozivati.   Kratko   povelje  je   zadoščalo nudili južni trgovci. Kupil je biserno ovratnico       in tekmovali so, kdo bo prvi ob kralju.« in dve zlati zaponki. Na eni zaponki so se pa- TVT eoboroženi so si izposojali orožje. Sram jih je roma kljunčkali drobni golobčki, čez drugo so       bilo,   da  bi   zaostali!«
pa leteli v zaporedni vrsti kraljevi levi, kot bi (~\ , boste videli, tudi od te strani bodo delali grozili vsakomur, ki bi se drznil nevabljen ^^ naši republiki še težave, kakor so jih delali bližati njej, kateri bi zaponka spenjala lahka pred nedavnim Dalmati v zvezi z Makedonci, oblačila. In še je kupil grško vazo, ki jo je ko sta nam vezala na vzhodu Adrije roke čez črno polje opasovala rdeča slika in pred- Eilip in njegov sin Gentij. Poročati bo treba stavljala na eni strani med ročaji junaka ob v Romi o vsem, da napravijo red in mir in ne ljubljeni ženi, na drugi strani pa bajni prizor, bomo trgovci v nevarnosti!« v katerem junak zavrača sovražnika...             prav  praviš,  poročati bo treba!«  so pritrjevali
T^ ni ponesem, ko te spremim, Proiio, s svojimi *- vsi. Pa je spet drugega zaskrbelo in je izrazil mladci na silikansko gradišče!«, je rekel karn- svojo bojazen, češ, kdo ve, bodo li srečno skemu kralju in toplo mu je bilo pri srcu, prebrodili Adrijo, v kateri še vedno križari in zakaj mislil je in videl Eno, kako ljubeče ob- oprezuje vzdolž obale toliko ilirskih morskih jamejo njene sinje oči njegove darove in kako roparjev s svojimi lahko gibljivimi lembi. ji zarde lica in ne bo v zadregi vedela, kako IV i več tako hudo, kot je bilo za časa naših bi našla besedo, da se zahvali...                             očetov,«   je   tolažil   tretji,   »ne   upajo   se,   ker
17" esela bo tvojega kraljevega daru,« je menil oče vedo, da bi se prikazalo spet naše brodovje v lepe edinke in pohvalil okusno izbero, kar je Adriji in da bi bilo drugo strahovanje hujše delo mlademu kralju očividno dobro — —             od prvega.«
O redi popoldneva, ko so se začeli tujci priprav- rp ako so pletli pogovor rimski trgovci v prista-
^ ljati, da bi odvezali ladje in zapluli proti domu, -¦¦ nišču in na ladjah, ko so šumno zarezale v je, kakor da ga nese vihar, v divjem diru pri- Adrijo in so enakomerno udarjala vesla. Brez-topotal na nizkem konju, ki je bil ves v skrbnosti pa se le niso vdali. Dan in noč so penah in znoju, mlad Karn in kričal:                      čuječe pazili, da bi jih kje ne iznenadili drzni
(~^ ali,  Gali! V ravan ob Natisi so vdrli in nam        Liburni  in Dalmati...
^* plenijo črede! Pastirji se bi je jo z njimi, ali jih T7~ o so izginile na obzorju zadnje ladje, so se je premalo.«                                                                * poslovili od morja  tudi   Japidi  in  Letovci   in
jezdec je bil ovčarjev sin...                                     ž   njimi   so   se   dvignili   oni,   ki   so   prišli   iz
l\J"ed množico je zavalovilo, krik strahu in ogor-        Norika    in    Panonije;    skupno   pot    so   imeli
J-'J-čenja je odmeval vse križem. Epulo in Prono mimo Monkolana in Avesike, kjer so se eni sta zaslišala jezdeca, sklicala kratek posvet ločili na sever, drugi šli pa dalje proti Terpi, velmož in že je stopil Epulo na vzvišen pro- mestu v bližini one jame, ki bi lahko vzpre-stor; kot upodobljen Heso je stal trenutek jela in poskrila vse bogastvo Japidov in še mirno, pomiril narod ter odločno zaklical:             Letovcev.  Čim  dalje so prišli,  tem  bolj  se je
17" ar je mladcev in mož Istrov in Karnov in krčila družba, želeč si ob slovesu in raz-imate orožje, se strnite v vrste in na konje! stanku, da bi se ob letu spet videli pri Timavu... Zemlja je v nevarnosti. Gali so prišli čez Alpe "IT skrbeh so začeli potem odhajati tudi starejši in zasedli del ravni ob Natisi!«                                  Istri  in  Karni  rodov  Katalov  in  Kalenov,  ki
85
*
so prebivali na vzhodni strani dežele. Obljubljali 'so, da bodo obvestili v slehernem gradišču rojake o nevarnosti in da bodo čakali pripravljeni, kdaj jih pozove bojni rog in kdaj zaplapolajo kresovi na določenih gorah in dajo znamenje, da je zavladal v deželi Heso.
IT' ralj Prono in njegovi Karni rodu Menov, ki so prišli iz onih krajev, v katere bi se morali vrniti ob robu Karusadija, so ostali ob Ti-mavu ali pa so šli v bližnje gradišče Pu-cinum, kjer so čakali obvestila in novic od Natise. Negotovost, kaj se tam na ravnici godi, jih je zadrževala. Pod večer je poslal Epulo Pronu poročilo:
/^ alov veliko, na tisoče;  doslej so oplenili razne venetske   vasi   in   taborijo   ob   Natisi.   Vztra-
jamo  ne  daleč  od njih  na  straži.  Narod  naj se   še   nocoj   vrne   v   svoja   gradišča,   ker   bi utegnilo biti sicer prepozno.« tt ralj je razglasil poročilo in potem so se dvig-*^- nili in se odpravili skupno na pot proti domu. Žrec   Seko,   ki   se   je   bil   umaknil   v   Beleiiov gaj   po   vznemirljivi   vesti,   da   bi   priporočil Belenu in Hesu  Epula  in njegovo četo, se je vrnil,  zasedel  konja in jahal vštric kralja ... Tf o se je razlila mesečina čez morje in Timavsko ^jezero,    ni   bilo   čuti   več   človeškega    glasu; pljuskanje prelivajočih se valov na morju in jezeru  se  je  spajalo   z  grgrajočim   šumenjem deveterih  vrel  reke  Timava  in   s  šelestom   iz svetega gaja v skrivnostno soglasje,  v hvalno pesem Belenu, ki je vzbudil vse v novo življenje.
DOMOTOŽJE
D
D
omov, domov!
Domov na moje Posavje,
po mlado zdravje,
po materin blagoslov:
Domov, domov!
17 ograjkih lesenih *  rezede dehte,
v uljnjakih medenih
čebele šume,
po strugah kamnenih
valovi grome,
in v srcih iskrenih
skrivnosti kipe.
va velika
viteza:
dva svetnika
varujeta
svojim dom in stan.
Sveti Kanci j an
sije božji dan.
Sveti Juri
v slednji uri
zmaju čvrst zapira duri.
T^ sako soboto, ¦   preden gre dan za božjo dobroto: prenove se hrami pod dekliškimi rokami. prenove se hiše; vedno tise v duši postaja: v selo prihaja Gospodov dan.
amolkli glasi
odnekod
na tihi vasi
izvirajo,
za boljšimi časi
utirajo
nevidno pot
in kdovekod
umirajo.
"pvomov, domov!
-^Na poljih orjejo orači,
kako dehtijo setve
mlade;
če zrno v grob ne pade
ne bo iz tal
pognala nova kal.
D
K
omov me vabijo domači, O ta vabila milobridka! Vsi spe na dnu počitka, na rožnatih vrteh, v grobeh.
rp i grobni svat, *                     ki vernovdan
čez skalovja grobna viješ se, bršljan, v pokojni krajini! Kako sva si podobna po sestri najini, po ljubljeni pomladi: Ko sva oba po zeleni nadi privezana na steber večnosti.
akor harfa enozvočna domotožnim le razločna pesem zveni preko grobov: Domov! Domov!
Silvi rt Sardenko
86