Leto XXII. NaroCnlna za Jugoslavijo: celoletno 180 din (za Inozemstvo : 210 din), za Vi leta •0 din, za Vi leta 45 din, mesečno 15 din. Tedenska Izdaja za celo leto 50 din. Plača in toži se v LjubJanL TRGOVSKI LIST Številka 15. Uredništvo: Ljubljana, Gregorčičeva ulica 23. Tel. 25-52. Oprava: Gregorčičeva ul. 27. Tel. 47-61. v Rokopisov ne vračamo. — Časopis za trgovino. Industrllo. nUsTr Ljubi janfit. Ivfiala vsak ponedeljek, iznaša 8redo ta petek Ljubljana, petek 3. februarja 1939 rpiiP posamezni f*Cf) %.ena 8tevtlkl din ■ Komu v V Sloveniji imamo celo vrsto človekoljubnih in poklicnih organizacij, ki so že deset in desetletja zbirale denar, da so mogle svojim članom priskočiti v primeru stiske na jvomoč, bodisi s posmrtninami, bodisi 7. bolezenskimi ali drugimi podporami. Vse te organizacije so vedno delovale pod strogo kontrolo svojega članstva in tudi z največjo požrtvovalnostjo članstva. Večinoma so sploh delovali , vsi odborniki v teh organizacijah brezplačno in zato je bila tudi režija vseh teh organizacij silno nizka. Zato pa so tudi dosegale znatne uspehe in čeprav so večinoma zbirale gmotno tudi zelo slabo situirane ljudi. Veliko socialno delo so opravljale te organizacije in bile zaradi tega tudi v splošno korist. Kajti njih socialno delo je v znatni meri nadomeščalo delo javnih korporacij in države na socialnem polju. Te organizacije so skozi desetletja delovale v največje zadovoljstvo svojega članstva in nikdar ni bilo nobene potrebe, da bi se nadzorna oblast vmešavala v njih poslovanje. Kontrola članstva je bila več ko zadostna in zato tudi nikdar ni bilo slišati o nobenih nerodnostih v teh organizacijah. Pred leti je sicer res bilo v javnosti mnogo hrupa zaradi raznih le iz spekulativnih vzrokov nastalih zavarovalnih zadrug in ustanov. Te so bile v resnici dostikrat' le na lahkovernost ljudi zidane ustanove in zato so tudi propadle, ko so prišle pred prvo večjo preizkušnjo. Toda s temi špekulativnimi ustanovami niso imele uvodoma omenjene dobrodelne in poklicne organizacije nikdar nobene zveze in nobenega stika in zato tudi ni prav nobena teh organizacij niti najmanj trpela, ko so spekulativne ustanove propadle. Zato pa tudi ni metati vse v en koš in če je bilo državno nadzorstvo za spekulativne ustanove potrebno, ni bilo potrebno za dobrodelne in poklicne organizacije. Slednje so vedno dobro delovale in zato jih je bilo tudi treba pustiti pri miru, da še naprej nemoteno delujejo Sedaj pa je nakrat izšel pravilnik o ustanovah človekoljubnega značaja, ki se bavijo s preskrbo pogrebnih stroškov in stroškov v primeri bolezni ter o fondih za pokojninsko zavarovanje. S tem pravilnikom se na eni strani tem ustanovam v tako veliki meri omejuje poslovanje, na drugi strani pa tako podcenjuje njih poslovanje in zahtevajo od njih tako težke žrtve, da večini teh ustanov ne bo preostalo nič drugega, kakor da likvidirajo. Komu v korist naj bi se to zgodilo? Kdo v državi more vendar imeti interes na tern, da prene hajo delovati dobrodelne organizacije, ki so skozi desetletja zadovoljivo opravljale svojo nalogo? Ali naj bo komu pomagano, če n. pr. ne bo mogla več delovati Trgovska samopomoč v Ljubljani, edina socialna ustanova trgovcev v bivši Kranjski? Ali bo komu v korist, če preneha delovati Učiteljska samopomoč, ki je že tolikim in tolikim učiteljskim rodbinam bila edina podpora v največ} nesreči? In kje so Se vse druge podobne organizacije, ki so si jih ljudje v dolgih letih s pritrgava njem ustvarili in z njimi srečno prebredli vojne Čase in kasneje tudi nemirna povojna leta ter našli izhod iz inflacije ter deflacije in sedaj š« iz gospodarske stiske. Toliko pozitivnega so vse te organizacije storile, da res ne gre, da se jim od zgoraj navzdol diktirajo določbe, ki onemogočujejo njih poslovanje. Zavarovalna matematika je zelo lepa reč, toda skromni aparati človekoljubnih ustanov ne prenesejo režije, ki jo ta matematika zahteva. Ni vsaka reč za vsakogar in preden se kdo loti koristnih organizacij, naj tudi vso stvar dobro preudari. Pravilnik o ustanovah človekoljubnega značaja pa ni bil uiti dobro preudarjen uiti ni bil potreben. Cisto po nepotrebnem so se z njim napravile velikanske težave organizacijam, katerim bi bilo treba s prav izdatnimi podporami in ukrepi priskočiti na pomoč. Tako zelo koristno je bilo njih delo za splošnost. Zato smo mnenja, da treba omenjeni pravilnik prav temeljito spremeniti in ustreči želji prizadetih organizacij, da se skliče posebna anketa, ki naj pretrese vsa vprašanja, ki so -s pravilnikom v zvezi. Zastopnikom prizadetih organizacij pa je treba pri tem prepustiti na široko besedo! Ne uničujmo, kar se je s težavo in požrtvovalnostjo ustvarilo, saj je drugod več ko dovolj nujnega in potrebnega delal Občinske uničujejo konkurenčno sposobnost slovenske industrije V svojem gospodarstvu polagajo občine vedno večjo važnost na občinske trošarine. Čuti se vpliv neke agitacije, ki gre za tem, da e zlasti industrija pritegne v povišani izmeri k plačevanju občin-kih dajatev. Čuti se pa tudi, da ta vpliv naši industriji ni prijazen. Posamezniki, ki nosijo za to odgovornost, so mnenja, da more industrija brez nadaljnjega vzeti na sebe še tako visoko obremenitev. Industriji neprijazna tendenca se kaže posebno v tem, i ne bila mogoča občinska trošarina na pomožni, material in ne na surovine. Pt tem členu je mogoča občinska trošarina samo na finalne produkte, to je na blago, katero industrija proda za potrošek na območju dotične občine. Da je to stališče pravilno, doka zuje n. pr. razpis ministrstva za finance pod št. VII 8329 od dne 18. oktobra 1935., s katerim je finančno ministrstvo naprosilo banske uprave, da no potrjujejo trošarine na električno energijo. Isto stališče je zavzel minister za finance v svojem razpisu z dne 28. decembra 1939., št VII 12999. V tein razpisu g. minister med drugim dobesedno pravi: »Trošariivom može se opteretiti samo potrošnja gotovih produkata i usluga na teritoriji dotične opštine. Trošarine a a surovine, pol ufabri kute, polnočna sredstva proizvodnje, pogonski material i suagu treba potpuno it-begavati...« Ravno tako je minister za finance z razpisom br. Vit 5010 z dne 2. maja 1938. posebej podčrtal nujno potrebo, da se njegov razpis iz 1. 1939. striktno izvaja in naročil, da se trošarina na sredstva proizvodnje, tranzitno blago, surovine itd. vobče ne uvajajo. Ako bi se ti predpisi izvajali, potem bi odpadle vse pritožbe proti občinskim trošarinam, ki so danes tako pogostne. Pri nas se pa kljub tem predpisom občinske trošarine še vedno pobirajo in banska uprava jih nemoteno kljub strogim navodilom nadzorne oblasti, to je ministra za finance, če nadalje odobruje. Državni svet je v konkretnih primerih zavzel stališče, ki se ne strinja s pravilnikom za banov miško in občinsko trošarino. Postavil se je na stališče, da sme občinska trošarina zadeti vso potrošnjo ne glede na to, ali gre za osebno in domačo potrošnjo ali za potrošnjo v svrho proizvodnje alt predelave, z drugimi besedami, da se more trošarina pobirati od vseh predmetov, ki se na kateri koli način morejo potrošiti in ne glede na to, v katere namene potrošnja služi, torej tudi od električnega toka, izkoriščenega v industrijske namene. Kakšne razloge je imel državni svet za to razsodbo, nam ni znano. Vemo le, da je pravilnik povsem jasen in da velja stališče državnega sveta samo in izrečno za dotični konkretni primer. Tudi niso razsodbe državnega sveta za administrativna oblastva nikakor obvezne. V praksi doživljamo dan za dnem primere, da se v finančni upravi razsodbe drž. sveta ne porabljajo, ampak izključno in samo navodila ministrstva za finance. In minister za finance je izdal pravilnik, ki je tako jasen, da bolj jasen ne more biti, posebno, ker je v istem smislu tolmačil svoje stališče tudi v raznih razpisih. — Administrativna oblastva so v svojem poslovanju vezana na navodila nadzorne oblasti, to je v konkretnem primeru ministra za finance, ki so tudi za bansko upravo kot administrativno oblastvo obvezna. Ako se predpisi ministra za finance v praksi ne izvajajo- zakaj se pa potem izdajajo? Francija je v celoti sprejela pogoje jugoslov. trg. delegacije Trgovinska pogajanja s Francijo so bila 29. januarja končana ter je jugoslovanska delegacija že odpotovala nazaj v Beograd. »Jug. Kurir« poroča, da je francoska vlada že 27. januarja sporočila svoji trgovinski delegaciji, da bo Francija sprejela vse jugoslovanske predloge, ki se nanašajo na kontingente, preferenciale in druge ugodnosti v trgovinskih odnošajih med Jugoslavijo Francijo. Uradni francoski krogi so to informacijo potrdili ter navedli, da more pričakovati Jugoslavija aktivno letno, trgovinsko bilanco s Francijo v višini 150 milijonov frankov. Ta aktiva se bodo uporabljala predvsem za obrestno in amortizacijsko službo jugoslovanskih posojil v Franciji. Da se bo mogla nova trgovinska pogodba tudi izvajati, se bosta ustanovile v Franciji dve posebni družbi z namenom, da uresničita določbe nove pogodbe. Ker so nove ugodnosti za jugoslovanski izvoz v Francijo v nasprotju s pozitivnimi francoskimi zakoni, je francoska vlada sklenila, da predloži parlamentu poseben zakon za odobritev teh specialnih ugodnosti. Ta zakon bo po izjavi zastopnika francoske vlade sprejet še ta mesec. Posebna zasluga za tako izredno naklonjenost jugoslovanskim željam gre ministrskemu predsedniku Daladieru in zun. min. Bon-netii. Splošna kontrola za izvoz konj Trgovinski minister inž. Kaba-lin je podpisal uredbo o uvedbi splošne kontrole nad izvozom konj iz naše države. Dosedaj je veljala ta kontrola le za izvoz konj v Nemčijo. Z novo uredbo pa se uvaja splošna kontrola, ki jo bo izvajal Zavod za pospeševanje zunanje trgovine. Predpisi za novo kontrolo 60 skoraj isti ko predpisi za kontrolo izvoza živine in živalskih proizvodov. češkoslovaško - jugosloven-ski privredni godišnjak za leto 1938. Ceškoslovaško-jugoslovanska trgovinska zbornica v Beogradu je izdala Če&koslov aš ko-j u gos lova n-skl gospodarski letopis za 1. 1938. Gradivo za to knjigo je bilo pripravljeno že v septembru 1938, zaradi znanih političnih dogodkov pa se je morala izdaja knjige odložiti. Sedaj so se razmere vendar toliko ublažile, da je bila izdaja knjige mogoča. In veseli moramo biti tega, da je bila mogoča. Kajti v knjigi je toliko zanimivega in poučnega gradiva, da bi bilo v resnici škoda, če bi to gradivo propadlo. Iz knjige more posebno naš človek spoznati, kako dobro in temeljito delajo Cehi za dvig svojega narodnega gospodarstva. Skoraj na vsaki strani je lepa pobuda za nas, da krenemo tudi mi to pot, po kateri hodijo Čehoslova-ki že celo vrsto let. Zato knjigo toplo priporočamo vsem. Lastniki motornih vozil v Mariboru ne opozarjajo, da je potekel rok za podaljšanje veljavnosti vozniških izkaznic 28. februarja. Stranke naj ee zato zglase ob delavnikih na policijskem predstojništvu v sobi it. 17, in naj prineso s seboj vozniško izkaznico, banovinski kolek za 100 dinarjev (za motorna kolesa pa le za 50 dinarjev), nadalje državni kolek za 10 dinarjev in končno 20 dinarjev v gotovini. Poklicni vozači, ki se preživljajo le z dohodki tega poklica, bodisi da so v službi ali pa brezposelni, naj po policiji v Mariboru vlože na bansko upravo prošnjo za znižanje takse do 28. februarja. Po preteku tega roka se prošnje ne bodo več vzele v pretres in bodo ti šoferji morali plačati celo takso. Ugodne zveze z Levanto Kakor znano, vzdržuje parobrod-na družba »Jugoslavenski Lloyd« z lepim parnikom »Princesa Olga« v poletnih mesecih redno 14dnev-no progo iz Trsta v Levanto, to je v Grčijo, Sirijo, Palestino in Egipt. Pravkar je izšel vozni red za letošnjo sezono, ki obsega 14 voženj. Prvič odhaja parnik iz Trsta dne 28. in iz Splita dne 29. aprila, v Aleksandrijo pride 4. in v Trst nazaj dne 9. maja. Poslednjikrat zapusti ladja v letošnjem poletju Trst dne 26. oktobra in se povrne v to luko dne 7. novembra. Te redne vožnje niso le velikega pomena za naše gospodarske kroge, temveč tudi za razvoj našega tujskega prometa, ker je zadnje čase naraslo v Levanti veliko zanimanje za naša zdravilišča in letovišča. Zato je Tujskoprometna zveza v Mariboru pokrenila veliko propagandno akcijo v korist zdravilišč Rogaške Slatine, Dobrne, Laškega, Rimskih Toplic in Slatine Radencev. Računati je e tem, da bo ta akcija gotovo imela uspeh. Nove švicarske odredbe zaradi vizumov Zaradi znanih ukrepov nekaterih držav je nastala možnost, da bi se velik del emigrantov zatekel v Švico. Zato je sklenil, kakor nam Zbornica za TOI v Ljubljani je izdelala statistiko o gibanju pridobitnih obratov za IV. četrtletje in v zvezi s tem tudi za vse leto 1938. Statistika kaže na eni strani razveseljivo dejstvo, da se je odjavljanje obratov nehalo in da se je vse leto več obratov prijavilo, ko pa odjavilo. To dokazuje, da se je splošno gospodarsko stanje nekoliko zboljšalo. Na drugi strani pa se opaža znatno nazadovanje industrijskih obratov. Nič manj ko 10 industrijskih obratov je bilo v IV. tromesečju odjavljenih. To jasno dokazuje, da je Slovenija na tem, da v industrijskem razvoju zaostane za drugimi pokrajinami in da bo izgubila še to edino prednost. V glavnem je to posledica čezmernega obdačenja industrije, in sicer ne le z državnimi devizami, temveč tudi s samoupravnimi in zlasti še z občinskimi. Opozarjamo v tem pogledu še posebej na naš današnji članek o občinskih trošarinah. To čezmerno obdačeva-nje industrij po občinah je že prav zelo podobno abderitskenm postopanju onega nepremišljenega človeka, ki je zažgal vejo, na kateri je sedel. Občinam, ki mislijo, da mora industrija plačevati vse njih izdatke, se more prav lahko zgoditi, da bodo morale vse izdatke plačevati same, ker bodo s svojo brezglavo davčno politiko pregnale industrijo s svojega ozemlja. Kaj pa bo potem? Gibanje pridobitnih obratov v letu 1938. kaže naslednja tabela: Industrijski obrati: četrtletje prijave odjave končni uspeh I. 4 4 — II. 2 4 — 2 III. 5 3 + 2 IV. 4 10 — 6 vse leto 15 21 — 6 Trgovinski obrati: končni četrtletje prijavo odjave uspeh I. 225 188 -j- 37 II. 227 137 4- 90 III. 249 101 + 148 IV. 220 184 4- 36 vse leto 921 610 + 311 Obrtniški obrati: končni četrtletje prijave odjave uspeh I. 354 256 + 98 II. 285 151 + 134 III. 340 144 + 196 IV. 255 192 + 63 vse leto 1234 743 + 491 Gostinski obrati; končni četrtletje prijave odjave uspeh I. 63 71 — 8 II. 104 . 54 + 50 III. 86 49 + 37 IV. 81 59 + 22 vse leto 334 233 + 101 Značilno je, da je bilo v vseh strokah v IV. tromesečju manj prijav ko v prejšnjem. Bali se je, da se bo to zaradi novih socialnih dajatev letos še bolj poznalo, zla- sporoča zagrebški švicarski konzulat, dne 20. t. m. švicarski zvezni svet, da smejo dopotovati v Švico ali potovati skozi Švico samo oni tujci, ki imajo potni list vidiran s švicarskim vizumom. Kot emigranti se smatrajo vsi, ki so pod pritiskom političnih ali gospodarskih dogodkov zapustili svojo domovino in se v njo ne morejo več vrniti. Emigranti, ki- bi prišli brez vizuma v Švico, bodo takoj zavrnjeni in poslani v državo, iz katere so prišli. Brez ozira na to, če so emigranti ali ne, pa morajo imeti švicarski vizum državljani Jugoslavije, vseh balkanskih držav, Poljske in Španije. sti pa, da se bo zmanjšalo štovilo pomožnega osebja. Zbornica za TOI označuje stanje v posameznih pridobitnih panogah na podlagi statistike takole: Industrija Na polju industrijske delavnosti zaključuje torej preteklo leto z nazadovanjem za šest obratov, med katerimi se nahajajo v zadnjem četrtletju, ko beležimo kar 10 odjav, tudi 2 opekarni, 1 žaga ter po eno industrijsko podjetje za izdelovauje zabojev, vpognjene-ga pohištva, kavčukastih predmetov, usnja, tanina, sadnih konserv ter ena tkalnica, številčno nazadovanje industrije ni morda povzročeno zbog nezanimanja podjetniških krogov, ker je bilo baš nasprotno interesa za snovanje novih obratov dovolj in so bile vložene tudi številne prošnje, ki so pa bile negativno rešeno. Na dingi strani pa opažamo v industriji močno gibanje za preselitev obratovalnic. Mestne davščine silijo mnoga podjetja, da iščejo na deželi občine, ki nimajo trošarinskih dajatev na surovine in pogonske gile ter se selijo v take kraje. Več industrijskih podjetij pa pripravlja prenos obratovalnic v notranjost države, ker jim neugodne tarifarne prilike na periferiji otežujejo konkurenco v oddaljenih območjih države. Dočim / vseh ostalih banovinah industrija številčno naglo napreduje in je v mnogih primerih že presegla število industrijskih obratov v dravski banovini, je pri nas zabeleženi pojav gotovo zelo nerazveseljiv, ker bi utegnil, ako bi trajal dalje, imeti v socialnem in političnem oziru težke posledice za prirastek delovnih moči, ki konstantno pritiskajo na delovni ti'g- Ostale tri panoge skupaj beležijo v preteklem letu pomnožitev obratov za 903 podjetja Relativno najjačji je prirast pri trgovski stroki, kjer znaša 3-5%>. V splošnem pa se mora reči, da je prirast zabeležen v pretežno najmanjših obratih in primitivnih oblikah, kjer si skušajo interesenti tudi brez znatnejših kapitalnih sredstev stvoriti vsaj borno eksistenco. Trgovina Pri trgovskih in pomožnih obratih pripada kot običajno 40*Vo gibanja na trgovine z mešanim blagom, ki izkazujejo 88 prijav in 5G odjav. Na drugem mestu je trgovina z lesom z 22 prijavami in 15 odjavami, kar predstavlja približno 10°/o celotnih izprememb. Nato sledi trgovina z živili z 12 prijavami in 10 odjavami, a na četrtem mestu so deželni pridelki z 8 prijavami in 7 odjavami. Kakor se vidi iz detajlnega izkaza, ni zabeležiti pri celi vrsti strok niti ene prijave, ker je pač število obstoječih obratov že čezmerno. Zmanjšanje stanja beležimo pri komisijskih trgovinah, agenturah »Službeni list« kr. banske uprave dravsko banovine z dne 1. februarja objavlja: Uredim o pravnih fakultetah univerz v Beogradu, Zagrebu in Ljubljani — Dopolnitev čl. 4. pravilnika o dokladi za terensko delo uslužbencev finančnega ministrstva — Spremembo člena 21. pravilnika o carinskih posrednikih — Razglas o sklicanju banskega sveta — Razglas o odobritvi proračuna Kmetijske zbornice dravske banovine za 1. 1939. — Odredbo o spremembi v mojstrski izpraševalni komisiji pri Zbornici za TOI — Razne objave iz »Službenih novin«. iu sejmarjih, kar je po zadnjih razpisih ministrstva za trgovino in industrijo popolnoma razumljivo. Istotako je večje število odjav (8) v trgovini z usnjem, kar je v neposredni zvezi z nazadovanjem čevljarske obrti. V krajevnem oziru pripada največje število prirastka na Ljubljano mesto (+ 22 obratov) ter na radovljiški srez (-j- 11 obratov). Na ta dva okoliša pripade torej 75®/o vsega prirastka. Nazadovalo je število trgovinskih obratov v Mariboru (— 18), v Novem mestu (— 14) in v ptujskem srezu (—6). Obrtna podjetja Največje število prijav pri rokodelskih obrtih beležijo kot običajno čevljarji 7, 29 prijavami in 20 odjavami, njim sledijo krojači z 28 prijavami in 19 odjavami, na tretjem mestu so mizarji z 20 prijavami in 15 odjavami, potem prihajajo peki s 17 prijavami in 14 odjavami, nato sledijo mesarji s 15 prijavami in 7 odjavami, kmetski mlini z 12 prijavami in nič odjavami in končno žage z 11 prijavami in 7 odjavami, dočim pada pri vseh ostalih strokah število prijav pod 10 obratov. Nazadovanje se opaža v kovaški stroki, kjer imamo na skupno 12 prijav 31 odjav, tako da je zabeleženo skupno nazadovanje za 19 obratov. Istotako so nazadovale šivilje, kjer je napram 12 odjavam le 7 novih prijav, dočim kažejo ostale stroke dokaj normalno gibanje. Večji interes pa se kaže za izdelovanje pletenin, kjer je registriranih 9 prijav in le 3 odjave. Krajevno se neznaten prirastek v IV. tromesečju 63 obratov porazdeli skoro enakomerno na vseh 29 srezov, med katerimi prednjačijo kot najjačji to pot Celje-mesto in okolica, Kraaij, Krško ter Novo mesto. Gostinski obrati Vseh sprememb v gostinskih obratih pripada skoraj 60°/o na gostilniške obrate. Teh je bilo prijavljenih 51, odjavljenih pa 46, da se je njih število povečalo za 5. Na drugem mestu so krčme, ki jih je bilo prijavljenih 20, odjavljenih pa 7. Krajevna porazdelitev prirastka je dokaj enakomerna, prednjači pa Ljubljana, kjer je bilo 11 prijav več ko odjav. Feiitične vesti Bolgarski kralj Boris je imel v Rimu tudi dva daljša razgovora z Italijanskim zunanjim ministrom grofom Cianom ter govoril z njim predvsem o bolgarskih manjšinah v drugih državah. Predsednik Roosevelt je na seji obrambnega odbora ameriškega senata izjavil, da so meje Združenih držav Severne Amerike v Franciji na Renu. Poudaril je, da je moral zavzeti to stališče, ker je prejel podrobna poročila o načrtih nekih evropskih držav, ker je Hitler celo v svojem zadnjem zmernem govoru naglasil, da se ideološka vojna med dvema frontama v Evropi še nadaljuje in ker je ameriško javno mnenje za pomoč demokratskim državam v Evropi. Novinarjem, ki jih je nato sprejel predsednik Roosevelt, pa je izjavil, da mora U. S. A. sodelovati s Francijo in Vel. Britanijo, ker ro more samo na ta način uspešno upreti ciljem osi Rim—Berlin in ciljem tokijske vlade. U.S.A. morajo sodelovati z velikimi demokracijami v primeru njih vojne proti diktatorskim državam. Roosevelt je v svojem govoru v senatnem odboru tudi dejal, da so obrisi posebnih pogodb med Združenimi državami in demokratskimi državami v Evropi že izdelani. Vodilni evropski državniki že vedo, kako si Amerika te pogodbe zamišlja. Rooseveltova izjava je vzbudila po vsem svetu ogromno senzacijo. V Franciji in v vseh britanskih deželah je bila seveda sprejeta z navdušenjem, v Ameriki sami pa jo večina prebivalstva odobrava, vendar pa se oglašajo tudi nasprotniki vsakega vmešavanja Amerike v evropske zadeve. Seveda bo tudi skušala republikanska stranka organizirati odpor proti Rooseveltovemu stališču. Najprej in najsilneje pa je reagiral proti Rooseveltovi izjavi Berlin. Berlinski list »Nachtausgabe« je objavil Rooseveltovo izjavo čez štiri stolpce lista pod velikim naslovom: »Roosevelt je izjavil, da so meje Amerike na Reni.« List pravi nato, da je Rooseveltova izjava nezaslišano izzivanje. Izkazalo se je, da je Roosevelt drugi Wilson. Združene države Sev. Amerike so z Rooseveltovo izjavo prelomile svojo tradicionalno politiko nevtralnosti. Nemčija in druge totalitarne države bodo s tem računale. Podobno pišejo tudi drugi nemški listi. Nekateri še poudarjajo, da imajo v Rooseveltovem štabu Židje glavno besedo. Rooseveltova izjava dokazuje, da sta se znašla Wa-shington in Moskva na isti črti. Z velikim zanimanjem pričakuje mednarodni po.itični svet Mussolinijev govor, ki ga bo imel prihodnji teden na zasedanju velikega fašističnega sveta. V Parizu je bil sestanek šestih japonskih veleposlanikov. To je prvi sestanek japonskih diplomatov v Evropi po 10 letih. Sestanku pripisujejo zato veliko važnost. Posvetovanje japonskih diplomatov je trajalo vso noč. Zjutraj je bilo sporočeno novinarjem, da bodo diplomati svetovali japonski vladi mirno zadržanje proti evropskim velesilam in da so odsvetovali japonski vladi sklenitev vojaške zveze z Nemčijo. Radikalna struja je torej na seji propadla. Švedski vojni minister je dejal v svojem govoru, v katerem je poudarjal nujno potrebo švedskega oboroževanja, med drugim naslednje pomembne besede: Zdaj gre za svetovno nadoblast. Nekatere države hočejo podvreči svojemu vplivu manjše države. Tudi na nas je bil izvršen tak pritisk. Toda temu se moramo upreti. Vedno smo pripravljeni braniti svojo neodvisnost. Za neodvisnost svoje države, za svojo svobodo smo pripravljeni na vse žrtve. Orožja pa se bomo posluževali le v svojo obrambo, če če že ne bo nobene druge rešitve. Francove čete prodirajo še nadalje in so nekateri oddelki Maro-kancev prodrli že 56 km do francoske meje. V mestu Figueras je zboroval katalonski parlament. Dr. Negrin je izjavil, da so bili republikanci pred Barcelono premagani le zaradi pomanjkanja orožja in municije. Navedel je tudi republikanske pogoje za mir: Vmešavanje tujih sil v španske zadeve ee mora nehati. Španci si sami določijo svoj režim. Zaradi svojega političnega prepričanja in delovanja v preteklosti se ne sme nihče preganjati. Iz Španije je v Francijo pribežalo te dni že okoli 50.000 španskih beguncev. Grof Ciano odpotuje v Varšavo 23. februarja. Anglija je povečala kredite za oboroževanje letos za 134 na 444 milijonov funtov. V zadnjih 4 mesecih je bilo v Angliji razdeljeno med prebivalstvo 40 milijonov plinskih mask. Za protiplinsko obrambo je Anglija že pripravljena. Amerika je začela utrjevati otok Guam v Tihem oceanu. Na otoku bo tudi zgrajeno oporišče za ameriške bojne ladje in za letala. Predsednik Roosevelt je odobril, da dobavijo ameriške t vernice 1000 letal Franciji in Angliji. Japonska vlada je sklenila, da bo znova zvišala vse neposredne in večino posrednih davkov. Po kitajskih poročilih se je japonski poskus, da bi prekoračili Rumeno reko v pokrajini šansi, ponesrečil zaradi nenadnega napada Kitajcev. Ti so na več krajih razbili led in s tem onemogočili Japoncem prehod čez reko. V teh bojih je po kitajskih vesteh padlo 7000 Japoncev. Industriiav nazaduje Statistika Zbornice o gibaniu pridobitnih obratov Čisto nepotreben zasp/avar/e Sitno bi obremenil splavarje, nic pa iim dal Trgovinski register Vpisale so se naslednje izpre-membe in dodatki; Valjčni mlin Studa, družba z o. z., Ljubljana. Spremenila se je družbena pogodba. Sedež odslej: Kamnik. ltciuliard Josipina, Ptuj, trgovina z jajci, perutnino, divjačine in poljedelskimi pridelki. Izbriše se prokura Franca Jurschenega, vpiše se poslovodja Hinko Škerget, zasebni uradnik v Ptuju. Poslovodja sme podpisovati za tv ra ko tudi Ljubljanski kreditni ban ki, podružnici Ptuj menice z prehodne kredite, ki jih tvrdka v obratu potrebuje in v klirinškem prometu za Narodno banko. Medič-Miklavc, tekstilna industrijska družba, Ljubljana. Spremenilo se je besedilo firme, ki se sedaj glasi: Medič-Miklavc, tekstilna industrijska družba z o. z. Ljubljana-Medvodc. Osnovna glavnica se je zvišala za 445.000 din na 1,000.000 din in je v gotovini popolnoma vplačana. »Svilrob«, družba z o. z. Zgor. Šiška. Spremenila se je družbena pogodba. Obratni predmet odslej: zastopstvo in prodaja fotoaparatov — znamke »Condorc, trgovina z galanterijskim blagom in zastopstva vseh vrst. Družba je upravičena ustanavljati podružnice v tu-zemstvu in se udeležiti pri sorodnih podjetjih. Družbo zastopa poslovodja sam. Izbrišeta se poslo-vodji: T. Premelč Ladislav in Sire Vinko, vpiše pa se poslovodia Kn-gele Walter, trgovec v Mariboru. Izbrisale so se naslednje firme: Ivan Budkovič, trgovina z mešanim blagom, Cerknica — zaradi opustitve obrata. Dolnje Lendavska hranilnica za mestno okolico, d. d. — zaradi končane likvidacije. Neža Tratnjek, trgovina in izvoz deželnih pridelkov, Gor. Bistrica. Prva domača dolenjska žganjar-na Ivan llakošc v Gorenji Straži — obe firmi zaradi prestanka obratovanja. Vučko Andrej, trgovina z deželnimi pridelki, Ižakovci-Beltinci —- zaradi smrti lastnika. Viktor Omersa, trgovska agentura in komisijska trgovina, Kranj — zaradi smrti lastnika. Delavska pekarna Brandt, Ljub-ljaua. Rožna dolina — zaradi opustitve obrata. , Gradbena zadruga »Baraga«, Ljubljana, ker sploh ni pričela poslovati. Rudolf Kiffiuann, Maribor, stavbeno podjetje — zaradi opustitve obrata. »Konserva«, prva jugoslovanska industrija za kouservirauje rib, sočivja in sadja, trgovska družba z 0. z. v likvidaciji — zaradi končane likvidacije. Kampi Avgust, Nuskova, izvozna trgovina s sadjem in poljskimi pridelki — zaradi prestanka obrala. Štefan Mekiš, Nuskova — zaradi prestanka obrata. Skrbinšek i« Pijan, mesarska obrt, družba z o. z., Pluj — zaradi končane likvidacije. Kuzma Padovan Kolega, Selo Pri Ljubljani. Kupovanje in prodaja vina — zaradi opustitve obrata. 1 rimožič Anton, trgovina z govejo živino in zaklanimi prašiči in teleti, Spod. Retje pri Velikih Laščah. Ljudevit Kobleneer, izvozna trgovina s konji pri Sv. Juriju — zaradi prestanka obrata. Hugo Witlialin, produkcija in prodaja apna, Toplice pri Zagorju — zaradi opustitve obrata. Doganoe Nande v Vel. Laščah, trgovina z lesom — zaradi opu-. stitve obrata. Franc llerič, trgovina z mešanim blagom, Vogričevci — zaradi prestanka obrata. ' Pri nas se je v zadnjem času udomačila metoda, da se skuša pospeševati gospodarstvo z ustanavljanjem novih fondov. Tako smo dobili že celo vrsto novih fondov, ki imajo vedno iste osnovne črte. Uvedejo se nove takse, ki se stekajo v novi fond. Tega pa upravlja Drž. hip. banka. Fond je seveda organiziran strogo centralistično in zato tudi birokratično. Ne odločajo prizadeli gospodarski ljudje, temveč edinole zastopniki osrednjih oblasti. Čeprav imamo že celo vrsto teh fondov, pa še nismo doživeli niti enega primera, ki bi dokazoval, da delujejo ti fondi dobro. Nasprotno je dosedaj pričakovani učinek teh fondov še vedno iz- Lesni trgovci-splavarji v srezu Gornji grad so že pred več leti ustanovili splavarsk,, zadrugo, ki pobira po zaupnikih od vsakega splava primeren prispevek. Nabrana vsota se porabi v prvi vrsti za plačilo stroškov komisije, ki jo I k»š 1 j e vsako tretje leto sresko načelstvo, da pregleda vse vode v srezu, po katerih se splavlja les. Stroški te komisije znašajo vsakokrat do din 6000-—. Nadalje plača zadruga tudi izdatke za čiščenje vodnih korit, ker se vsako leto in tudi večkrat pripeti, da j>ovod-nji nanesejo mnogo peska in kamenja na razne kraje in te nasipi-ne potem ogrožajo redno plovbo splavov. So pa še tudi drugi izdatki za razne potrebne naprave, ki so v prid vsem splavarjem. Delovanje te zadruge, ki je v rokah praktičnih lesnih trgovcev samih, je seveda elastično in ni zvezano z nekakimi postranskimi stroški, tako da se vsak posamezen od splavarja pobrani dinar porabi tako koristno, kakor se mora izrabiti denar, ki je s krvavimi žulji zaslužen. Naše prizadeto članstvo je že naprej prepričano, da državna ustanova fonda za splavanje ne bo delovala tako elastično in tudi ne brez postranskih in praviloma ne-potrebnih stroškov, ampak bo tudi tukaj, kakor povsod, predpisan čimbolj birokratičen postopek. Za vsako škodo l>o potrebno za jk»-v mit e v vložiti prošnjo, pri kateri se bo v prvi vrsti gledalo na to, ako je po vseh predpisih točno kolkovana. Podatke v prošnji bo morala overoviti prav gotovo najprej občina in žandarmerija, nadalje bo predpisan komisijski ogled im sreskem načelstvu in najbrže še tudi po banski upravi in končno bo poslana še tudi od uprave fonda v Beogradu posebna komisija. Rešitev take prošnje se bo zavlekla najmanj pol leta in ne bo nič čudnega, ako bodo končno postranski stroški pregleda škode znašali več, kakor pa škoda sama. Vsa prej omenjena procedura bo potrebna še prav posebno pri prošnjah za čiščenje vodnih korit, ki jih 1)0 kaka povodenj s kamenjem in peskom zasula. Razlika bo samo še v tem, da bo uprava fonda razpisala za čiščenje vodne struge predpisano licitacijo dela. Ker bo licitacija ob sebi umevno v Beogradu, se bo pripetilo, da bo za delo, ki ga sedanja splavarska zadruga opravi v dveh dneh, treba čakati celo leto preden bodo opravljene vse formalnosti. In končno se bo tudi pripetilo, da se tudi še po končanih formalnostih ne bo pričelo z odstramzevanjem ovir, kar je bilo po prošnji zaprošeno, ker se bo medtem blagajna izpraznila za druge izdatke.' V takem primeru bi pa utrpeli splavarji, ki bi radi ovi re ne mogli splavi jati lesa, ogromno škodo, katero bi jim gotovo nihče ne hotel povrniti. Ne ostal, dočhn so ljudje S fondom uvedene takse morali plačevati. Sedaj se je nekdo spomnil, da bo reguliral reke in pomagal splavarjem na ta način, da ustanovi nov fond za splavarje. O tem novem, seveda centralističnem fou-du, je razpravljal sestanek lesnih trgovcev v Mozirju dne 23. januarja 1339. Soglasno je sklenil sestanek, da predlagani fond v celoti in v podrobnosti odklanja, ker pomeni le novo obremenitev splavarjev, ne da bi jim kaj nudil. Na podlagi tega sestanka je izdelalo Združenje trgovcev za sreze Celje, Gornji grad in Šmarje pri Jelšah naslednjo tehtno utemeljeno spomenico. preostalo bi jim torej nič drugega, kakor da oviro z lastnimi izdatki odstranijo in da plačujejo še naprej tudi v novi fond, od katerega pa ne bi nič imeli. Kakor že omenjeno se v okraju Gornji grad, ki pride zlasti v poštev kot splavarski okraj, pregledajo vsako tretje leto vse vode, po katerih se splavlja les, ter se pri tem ugotovijo nedostatki, ki jih je treba popraviti. Vse stroške za taka popravila pa krije že prej omenjena splavarska zadruga. — eventualno škodo, ki jo posamezen splavar povzroči med potjo, mora ta itak iz svojega krili ter je zelo dvomljivo,* ako bi se take škode v bodoče poravnavale po nameravanem fondu. Opozarjamo vljudno tudi na to, da je popolnoma napačno mnenje, da je plovba lesa po vodi brezplačna. Ako upoštevamo že prej omenjene izdatke za sresko komisijo, ki znaša letno din 2000—, je treba še posebej opozoriti tudi na takse, ki jih pobirajo rečne kapitanije v doljuih mestih. Te takse so različne in se pobirajo v zneskih ]K) din 1-— do din 5*— za m’. Vsa mesta in kraji pobirajo tudi pristojbine za pristanek splavov in to v znesku diin 10'— za splav in dan. Mesto Beograd pa zahteva v ta namen celo din 20-— od dneva in splava, poleg tega pa pobira rečna kapitanija še po din 1’— od m*. Predpisano je tudi, da spremlja splave pri Beogradu motorni čoln, kar stane splavarja din 400'— do din GOO-— za vsako vožnjo. Poleg prej omenjenih pristojbin pa zahtevajo mesta in kraji ob reki tudi posebno trošarino za tamkaj prodane splave, in sicer po din 5-— za vsak m!1. Ako priračunamo še stroške za spremljevalce splavov, vidimo, da plovba po vodi ni mnogo cenejša kakor prevoz po železnici. Prišteti pa je treba še tudi velik riziko, zaradi škode, ki prav lahko zadene splavarja med potjo, ail pa takrat, kadar mu povodenj odnese pripravljene splave. Ves ta riziko pa tudi nameravana ustanova fonda ne bo ublažila, ker prej Priznati je treba, da se zadnja leta v Mariboru zida v pospešenem tempu, da se nadoknadi, kar se je toliko lel poprej na tem polju zamudilo. Naj omenimo le ureditev Glavnega trga, ki se je končala lani v pozni jeseni. Marsikaj se prav gotovo ne bi napravilo, če ne bi gospodarska kriza silila, da se zmanjša brezposelnost z javnimi deli. Brezposelnost je breme, ki povzroča skrbi vsakemu samoupravnemu telesu. Dolžnost države, banovine in občin je, da store omenjenih škod enostavno ne bo mogla iz fonda poravnati, ker bi bili v takem primeru prispevki tako visoki, da bi se splavljenje več ne izplačalo. Popolnoma napačno je tudi mnenje, da bi se iz prispevkov v nameravani fond lahko regulirale tudi reke. Nemogoče je zahtevati od splavarjev tak« visoke dajatve, da bi se krili tudi taki izdatki. Taka zahteva bi bila tudi naravnost krivična, saj se morajo regulirati tudi one vode, po katerih se les ne splavlja in niso za take izdatke predvideni nikafci posebni prispevki. Splavljenje lesa vendar rekam prav nič ne škoduje, vsako poškodbo brega mora pa itak splavar iz svojih sredstev kriti. Predlog omenja tudi, da bi se pobirala taksa za nameravani fond v minimalnem iznosu, to je po ne-uaj par od kilograma in in’ splavljenega lesa. Ako vzamemo za primer, da bi bil predpisan prispevek v iznosu po 5 par od kg, bi znašala dajatev za 1 splav okroglo din 250*—, ker moramo računati, da tehta 1 m® ca. 500 kg in vsebuje splav vsaj 10 m*. Gorenji prispevek bi pa pomenit za lesnega trgovca že več kakor ves zaslužek. V predlogu za ustanovitev fonda za splavarje se omenja tudi, da bi se plačevali iz fonda stroški za zdravljenje in za posmrtnine splavarjev. K temu pripominjamo, da so splavarji itak zavarovanj pri okrožnem uradu za zavarovanje delavcev. Glede lesnih trgovcev samih pa je potrebno, da izda pristojno ministrstvo čimprej uredbo o obveznem zavarovanju trgovcev, katera uredba bi morala po zakonu biti že najmanj 5 let v polnem delovanju. Ni torej prav nič potrebno, iskati v tein vprašanju stranskih potov, kii niso z zavarovanjem v nikaki zvezi. Upamo, da smo z gorenjimi pojasnili dovolj jasno utemeljiti razloge za odklonilno stališče naših članov, trgovcev z lesom, glede nameravane ustanovitve fonda za splavanje. Vsem onim podjetnikom pa, ki si niso znali dosedaj v tem vprašanju pomagati drugače, kakor da povsem nepremišljeno predlagajo ustanovitev fonda, pa svetujemo, da si na svojem območju ustanovijo splavarsko zadrugo po zgledu naših figovcev in s to ustanovo jim bo mnogo več pomagano, kakor pa z državnim fondom. * Ustanavljanje fondov spada v ono znano šablono naše oficialne gospodarske politike. Kako pa je la šablona napačna, ne kaže morda noben primer tako drastično, kakor predlagani fond za splavanje. Izmisliti si je mogol ta fond samo nekdo, ki vsega splavanja prav nič ne pozna, ki pa je zato tem bolj patentiran birokrat. kSauia škoda bi bila od tega fonda — zato tudi proč z njim! vse potrebne korake, da se število brezposelnih zmanjša in da se jim omogoči zaslužek. Zato je dobršen del gradbenega programa, ki si ga je začrtala mestna občina mariborska, pripisati stremljenju po omi-ljenju brezposelnosti. Poleg programa za postopno regulacijo mesta in zboljšanje prometnih potov in tržnice stoja v ospredju zanimanje vse javnosli mesta in okolice vprašanje drugega mostu preko Dravo v Mariboru. Prvotno je mestni svet sklenil, uaj se most gradi kot podaljšek Kopališke ulice čez Dravo in bi se njegov konec na desnem bregu naslonil ravno na Tržaško cesto. Kasneje pa so to idejo opustili, ker je sedanji most preblizu, z novo zvezo pa bi se promet med industrijsko četrtjo Meljem in veliko okoliško občino Pobrfežjem prav malo zboljšal. Zato so se sedaj odločili za staro varianto, po kateri naj bi se most gradil iz Melja kot podaljšek Kejžarjeve ulice do Pobrežja. Nadaljevanje proti jugu pa naj tvori nova cesta, ki naj bi na Teznu zavila v državno Ptujsko cesto. S to traso bi se razbremenita Tržaška cesta in državni most, Melje in Pobrežje pa bila zvezana po najkrajši poti. Zadeva dozoreva hitro, kakor splošno mislijo. Vso akcijo je vzela banovina v roke in pod njenim vodstvom se vrše sedaj vse priprave za izvedbo načrta. Generalni načrti so že gotovi, sondiranje dna reke je Splošna stavbena družba izvršila že pred leti in napravila proračun. Stroški bodo znašali kakih 15 milijonov dinarjev. Vprašanje kritja je tudi že v načelu rešeno. Banovina bo najela potrebno posojilo in je pripravljena prispevati polovico k amortizaciji in obrestim posojila. Anuitete bi znašale nekako milijon dinarjev. Banovina plača letno po 500 tisoč dinarjev, mestna občina in okrajni cestni odbor po 200.000 dinarjev, ostanek 100.000 din pa drugi činitelji, t. j. država, industrija, ki bo imela od novega mostu največje koristi, ter okoliške občine, v prvi vrsti Pobrežje. Okolica morda ne bo dajala stalnih zneskov za anuitete, ampak le enkratne večje prispevke. Gradbeno ministrstvo je že dalo splošno dovoljenje za gradbo mostu. Vse kažo, da vprašanje mostnino nikakor ne prihaja več v poštev. Ko je bil problem gradim drugega dravskega mostu pred par leti zopet enkrat aktualen, je ministrstvo s]x>ročilo, da izjemoma dovoljuje pobiranje mostnine, k: je bila malo poprej v Jugoslaviji odpravljena, ako se dravski most zgradi. Zadeva je zaradi gospodarske krize zaspala, sedaj pa ministrstvo sploh mi odgovorilo na vprašanje glede mostnine. Iz tega se more sklepati, da ministrstvo nikakor ne bo dovolilo pobirauje mostnine za i>oral>o novega mostu v Mariboru in bo torej treba kriti anuitete edino le iz javnih sred-sredstev. Kakor zatrjujejo na poučenih mestih, je računati, da bo inost najkasneje v petih letih gotov. Če seveda ne pride kaj vmes. A. B. Zunanja trgovina Carinski oddelek finančnega ministrstva je izdal pojasnilo, da so rabljena kolesa, ki jih lahko uvozijo potniki kot prtljago, carine prosta. Uvozniki pomaranč, limon, citron, inandarink ter ekstraktov za strojenje kože morajo plačati funte, potrebne za plačilo tega blaga, po tečaju 280 din za funt. Finančni minister je pooblastil Narodno banko, da sme kupovati devize po višjem tečaju za naslednje izvozne predmete: suhe višnjo, deli zabojev pri izvozu v Palestino, vino. kamenje vsake vrste, cinkov oksid, vpognjeno pohištvo, ogrodje in deli stolov za ležanje, leseni izdelki, papir vseh vrst, cigaretni papir, kamen in izdelki iz kamna. V Jugoslavijo je prišla palestinska trgovinska delegacija, ki jo vodi inž. Hochfeld. Komisija j® prišla v našo državo, da prouči možnosti za povečanje izvoza Jugoslavije v Palestino. Dobro bi bilo, da bi se tudi naši gospodarski ljudje potrudili, da bi prišli v stik s palestinsko delegacijo. Naša delegacija za ureditev plačilnega prometa z Nemčijo je odpotovala v Berlin. V italijanskem kliringu je izplačala Narodna banka dne 1. n. nakaznico s št. 612 z dne 18. I. 1939. Nova argentinska koruza v Argentini notira na borzi po 6,25 pe-zosa za stot. Cena za staro koruzo znaša 7,33 pezosa. Proizvodnja umetne svile na svetu je narasla od 1823 milijonov liber na 1900 milijonov liber v 1. 1938. Spomenica združenja Priprave za drugi dravski most Vprašanje kritja izdatkov že rešeno Dsnarstvo BESE Vprašanje valorizacije zlate podloge Narodne banke | O potrebi valorizacije zlate podloge Narodne banke so začeli v zadnjem času razpravljati naši listi, ki tudi večinoma valorizacijo priporočajo. Tudi druge države so valorizirale zlato podlogo in pred kratkim je to storila Madžarska narodna banka ter s tem dosegla lep dobiček, ki je šel v korist države. Naša Narodna banka izkazuje v svojih izkazih vrednost svojega zlata po starem tečaju, ko jo veljal kg čistega zlata 37.736 din. Danes pa je vrednost zlata mnogo višja in bi veljal kilogram zlata po tečaju 1 funt = 258 dinarjev 61.700 din. To se pravi, da je dejanska vrednost zlata za 63°/» višja, kakor pa se ofioialno izkazuje. Od januarja 1935 dalje se v izkazih Narodne banke devalvacija dinarja deloma upošteva in se zlata podloga pri izračunanju kritja ceni po ofioialnem tečaju plus 8'5°/o premije. V bilanci in izkazih NB pa so bi premija ne upošteva. Celo zlato, ki ga je kupila NB po višji ceni, računa NB v svojih računih po stari ceni. Razliko med paritetno in dejansko ceno pa knjiži v postavki razna aktiva. Koliko danes te razlike znašajo, NB no izkazuje. Prej ali kasneje pa bo tudi NB morala valorizirati svoje zlate in devizne rezerve. Danes ima NB za okoli 1910 milijonov din zlata in za 588 milijonov din deviz izven podloge. Poleg tega pa ima NB še znatne zneske deviz in zlata, ki jih ne izkazuje ne v zlata podlogi in ne v devizah izven podloge, temveč so navedeni med raznimi aktivami. Po vsej verjetnosti je teh deviz in tega zlata za eno milijardo din. Če bi se izkazala zlatu podloga NB po pravi ceni, bi ta predstavljala vrednost 3110 milijonov din, ne pa le 1910 milijonov din. Podloga NB bi bila torej 1200 milijonov din več vredna. Treba pa je upoštevati, da je Narodna banka kupila nmogo zlata po ceni 50.000 din za kg zlata in bi se zato valorizacijski dobiček znižal od 1200 na 1000 milijonov din, od deviz izven pod loge pa za 150 milijonov din, da bi ves valorizacijski dobiček znašal 1150 milijonov din. Ta valorizacijski dobiček pa bi moral pripasti državi, ker ga jo tudi samo drž.ava omogočila Skupni državni dolg bi se s tem znižal od 2228 milijonov din na malo manj ko 1100 milijonov din Novi direktor deviznega oddelka Narodne banke Izvršni odbor Narodne banke, v katerem še vedno ni nobenega Slovenca, je po poročilu »J. K.« sklonil, da se imenuje za direktorja deviznega oddelka Narodue banke g. K. Ljnbisavljcvič, dosedanji direktor Izvozne banke. G. Ljubdsavljevie je že bil v Narodni banki šef deviznega oddelka. Pred tem je bil podravna-•elj Trgovinske banke v Beogradu, sedaj pa je že dve leti direktor Izvozne banke v Beogradu. Gospodarski krogi pozdravljajo imenovanje g. Ljubisavljeviea v trdnem prepričanju, da bodo odslej bolj upoštevane njihove upravičene zahteve. Saj je g. Ljubisav-ljevič strokovnjak, ki vse devizne probleme pozna in ka tudi ve, kako je trpel naš izvoz zaradi ne ■vedno dovolj preudarjenih deviznih predpisov. URADNI TEČAJI ZA FEBRUAR Finančni minister je predpisal za februar naslednje uradne tečaje-1 napoleondor . . din 305'- 1 zlata turška lira . „ 346*50 1 angleški funt . . „ 238*— 1 ameriški dolar . . „ 50 50 1 kanadski dolar. . „ 60 — I neoička marka. • » H — 1 zlot ...... 9*60 1 belga 8*50 1 pengo it 9*—• 1 braziljski milreis . It 2*50 1 egiptovski funt . . ti 239 — 1 palestinski funt . it 238*— 1 urugvajski pezos . D 16*— 1 argentinski pezos . tl 11.— 1 čilski pezos . . . it 1*20 1 turška papim. lira tt 35 — 100 albanskih frankov ti 1600 — 100 francoskih frankov >» 135*— 100 švicarskih frankov n 1150*— 100 italijanskih lir . . ti 232 — 100 nizozemskih gold. it 2750*— 100 bolgarskih levov . 100 romunskih lejev . 100 danskih kron . . 100 švedskih kron . . 100 norveških kron . 100 pezet ............... 100 drahem . . . . 100 češkoslov. kron . 100 finskih mark . . 100 letonskih lat . . 100 iran. (perz.) rialov Tem tečajem je že bitek (»prim.«). 44 — „ 32 — „ 1180*— „ 1260*— „ 1200 — „ 150 — 39 — „ 151 — „ 105*— „ 790 — „ 110 — prištet pri- Pooblaščeni zavodi, ki hočejo kupčevati z devizami in valutami, morajo do 15. februarja znova vložiti prošnje. Pogoje za te kupčije je letos Narodna banka nekoliko omilila. Le zakaj morajo denarni zavodi vsako leto na novo vlagati prošnje? Upravni svet češkoslovaške poštne hranilnice je sklenil, da ugodi slovaški zahtevi, da se ustanovi na Slovaškem samostojna slovaška poštna hranilnica. Po Belgiji sta začeli tudi Nizozemska in Švica izvažati svoje zlato v USA, da bi bilo tam vamo shranjeno tudi za primer vojne. eno leto, ako se za to navedejo tehtni razlogi. § 140. naj se spremeni v tem smislu, da se blago, uvoženo za »negotovo prodajo«, lahko vrne brez poprejšnjega odobrenja finančnega ministrstva preko vsake carinarnice, če je o tem obveščena uvozna carinarnica in ta na to pristane. Pogosto dela ministrstvo velike težave in se dogaja, da tudi v nujnih in utemeljenih primerih ne dovoli izvoza blaga za »predelanje, popravilo, obdelanje in dodelanje«. Zato naj se dotična določba v § 147. spremeni v toliko, da ministrstvo za finance dovoljuje izvoz blaga v omenjene svrhe, če to predlaga pristojna gospodarska zbornica. V primeru potrebe naj zbornica predloži zadevo strokov- njakom, ki naj se potem izjavijo, ali je »predelanje, popravilo, obdelanje ali dodelanje« v naši državi mogoče ali ne. Zbornica predlaga izvoz takega blaga seveda le v drugem primeru (če se pri nas ne more predelati itd.), nakar izda finančno ministrstvo potrebno dovoljenje. Glede § 148. je zopet treba ponoviti staro dejstvo, da nikakor ni v interesu našega gospodarstva, da izvažamo surovine ali polizdelke, da pa uvažamo isto blago predelano. Zalo naj se ta člen osnutka spremeni v toliko, da se smejo surovine ali polfabrikati izvažati le, če jih ni mogoče predelati doma. § 149. naj se spremeni tako, da znaša pri zopetnem uvozu v prejš- Pravilnik o človekoljubnega Osnutek novega carinskega zakona Spreminievalni predlogi gospodarskih korporaeii v Mariboru Finančno ministrstvo je po dolgem proučavanju izdelalo osnutek novega carinskega zakona, ki naj nadomesti dosedanje predpise, ki v glavnem izvirajo še iz predvojne dobe in so bili ustvarjeni za takratno malo Srbijo, z novimi, duhu časa in novim razmeram ustrezajočimi določbami. Ta osnutek je bil dostavljen gospodarskim korporacijam, ki so ga proučile in večinoma že zavzele do načrta svoje stališče. V Mariboru so gospodarska predstavništva dolgo pretresala vsako poedino določbo in so končno prišla do ugotovitve, da je načrt novega zakona neprimerno boljši kot dosedanji, da pa vsebuje precej določb, ki ne ustrezajo duhu časa in našim gospodarskim razmeram ter so naravnost kvarne za gladko in nemoteno poslovanje in odpravo blaga. Gospodarski krogi predlagajo zato svoje spreminje-valne predloge ter žele, da se neprimerna mesta v osnutku spremene, preden se besedilo zakonskega načrta dokončno redigira in pripravi za sprejem v skupščini in senatu. V naslednjem navajamo nekaj glavnih določb, glede katerih žele gospodarski krogi v Mariboru spremembe v navedenem smislu. V § 49. osnutka je po mnenju gospodarskih krogov rok za povrnitev pomotoma ali neumestno plačanih carinskih pristojbin vsekakor prekratek. Zato ga je treba podaljšati od (5 mesecev, o katerih govori predlog zakona, na eno leto, počenši z dnem, ko so bile pri stojbine plačane. Roki za zastarelost, o .katerih govori § 51., so predolgi. Ta določba naj se popravi v tem smislu, da zastara vsaka terjatev, ki jo ima carinarnica do carinskih obveznikov, že v treh letih. Določbe § 53. so prav za prav že predpis o postopku, ki se pa obravnava na podlagi zakona. Postopek bi bito popraviti v tem smislu, da je prenakazovanje blaga drugi carinarnici mogočo le s spremnico (popratuico). To je potrebno, da se postopek, ki je sedaj preveč kompliciran, kolikor mogoče poenostavi. Določba § 112. je vsekakor prestroga, ker kratkomato izključuje vsako možnost pritožbe proti komisijski oceni. Zato naj se ta določba popravi tako, da ima carinski obveznik pravico zahtevati drugo komisijo, pri čemer obdrži pravico pritožbe. V § 128. naj se uvoz za »negotovo prodajo: (neizvesnu pro-daju) dovoli za vsako blago, v kolikor se da njegova istovetnost ugotoviti z označenjem, in to brez posebnega dovoljenja finančnega ministrstva. Izvzeti naj bodo le trošarlDski predmeti. Glede § 130. bi bilo pripomniti, da je rok za vrnitev blaga, ki je bilo uvoženo za »negotovo prodajo«, innogo prekratek, ]»osebno ker gre kot tako v razne, morda celo zelo oddaljene države. Zato naj se ta rok podaljša na eno leto. Dana pa mora biti možnost, da se s posebno prošnjo rok podaljša še za njem členu omenjenega blaga carina 15% od pridobljene večje vrednosti predelanega blaga. Kazen, o kateri govori § 169., je brez dvoma prestroga. Dogaja se namreč, da se določeno blago v nekem kraju vedno carini po isti stopnji. Ce je dotični carinik premeščen, se lahko pripeti, da njegov naslednik carini isto blago po drugi, višji postavki, ker so morda tako prakticirali na njegovem prejšnjem službenem mestu. V takem primeru bi se zgodil prekršek in kazen seveda ne bi izostala. Ker so različna naziranja o uporabi carinskih postavk včasih neizbežna, zato naj se v takih primerih nikakor ne zahteva trikratna kazen, ampak le »do trikratne«, in to po okoliščinah, ki jih ugotove carinski organi. Pri tem je vedno treba upoštevati olajševalne okolnosti. Gori omenjena kazen naj se v § 170. uporablja pri carinjenju blaga po vrednosti le tam, kjer se ugotovi, da je vrednost blaga potvorjena. V § 174. naj se navedeni rok podaljša »po poteku uradnega postopanja« še za tri mesece. § 207. našteva carinarnice, ki naj imajo značaj glavnih carinarnic. Kakor smo te dni že omenili, mariborske carinarnice ni med njimi, tako da bi imela poslej Slovenija le eno samo glavno carinarnico v Ljubljani. Zato se mora ta določba na vsak način spremeniti na ta način, da se ta člen razširi tudi na carinarnico v Mariboru, ki naj torej obdrži značaj glavne carinarnice. Pred kratkim je izžel pravil nik o človekoljubnih ustanovah, podpisan od ministrstva za trgovino lil industrijo, ki vsebuje bistvene spremembe dosedanjih pravil raznih človekoljubnih ustanov. Omenjeni pravilnik je zelo obširen, zato podajamo pojasnila in ugotovitve samo k nekaterim členom, ki so za razne dobrodelne ustanove bistvenega pomena. V tem pravilniku je predvideno, da lahko obdržijo svoj dose da nji dokladm sistem, oziroma naknadno predpisovanje članskih prispevkov le one dobrodelne ustanove, ki imajo le do 500 članov, ki izplačujejo posmrtnino, katera sme največ znašati 2000 dinarjev ter poslujejo v območju enega sreza. Humanitarne institucije bodo silno prizadete s to cit. določim, ako bi ta pravilnik ostal v veljavi; kajti mnogo dobrodelnih ustanov obstoji že več desetletij ter so njihovi člani vplačali na prispevkih že precej več kot 2000 din. Sicer pa posmrtnina v znesku 2000 din ne pomeni bogve kako izdatno pomoč svojcem umrlega očela-rednika, ker nastanejo poleg pogrebnih stroškov tudi razni drugi stroški (računi zdravnikov, žalna obleka itd.). Dobrodelne institucije, ki imajo več kot tisoč članov ali, ki izplačujejo posmrtnino, ki znaša več kot 2000 din, pa morajo uvesti kapitalni sistem p« starosti članov, in sicer na dobe po 10 let. Kapitalni sistem pomeni, da je treba prispevke plačevati mesečno ne oziraje se na število smrtnih primerov. Toda tudi te ustanove ne smejo iz.plačevati za eno posmrtnino več ko 5000 din. Po določbah pravilnika pa morajo vse dobrodelne ustanove, ki imajo več ko tis<« članov in ki iz/plačujejo posmrtni-no, ki znaša več ko 2000 din, vpeljati matematično rezervo, katere obresti morajo znašati ravno toliko, kolikor znašajo skupno letna izplačila na posmrtninah. Ce n. pr kaka laka ustanova izplača letno na posmrtninah recimo 500.000 din, M obresti matematične rezer- ve morale znesti ravno toliko, kar pomeni, da bi dotična dobrodelna ustanova morala imeti matematično rezervo, katere glavnica bi znašala 10 milijonov din. Ker pa večina dobrodelnih ustanov posluje na bazi dokladnega kritja, zato ne morejo imeti takih rezerv, torej bi jih šele morale zbrati od članov, in sicer kot določa pravilnik najkasneje v štirih letih. Ce bi se ti prispevki plačali za matematično rezervo, bi člani mnogo več plačali na prispevkih, nego znaša določitev glede višine zneska posmrtnine. Skratka; uvedba matematičnih rezerv po lietto metodi je za dobro delne ustanove nemogoča in pomeni za nje smrt Tudi določba, da se ne smejo pridobivati novi člani po akviziterjih, je za vse institucije škodljiva. V pravilniku je še vse polno drugih določb, ki nikakor niso v korist in zaščito človekoljubnim ustanovam. Razne dobrodelne ustanove, ki poslujejo po svojih dosedanjih pravilih in na osnovi dokladnega kritja, so pokazale zelo lepe, naravnost odlične uspehe. Te pa so dosegle, ker dedujejo vestno in točno, pošteno brez vsekih špekulacij in ker člani uprave opravljajo svoje odgovorno iin požrtvovalno delo brez vsakih honorarjev. Vse te ustanove so si zaradi svojega idealnega, dobrodelnega in nadvse poštenega dela pridobile splošen ugled in nekatere njih poslujejo v splošno zadovoljstvo članov že 40 in celo 70 let. Tako Učiteljska zadruga, Društvo grafičarjev kakor tudi razne druge organizacije! (Združenja trgovcev itd.) Skoraj vse ustanove človekoljubnega značaja so zato začele akcijo, da se njihovo poslovanje pusti na dosedanji osnovi, ker se je Izkazalo njih poslovanje stoodstotno kot varno hi uspešno. Protest je upravičen tudi zato, ker so z določbami omenjenega pravilnika prizadeti interesi nad 100.900 članov (z dražiuskimi čla- ni nad 400.000 oseb) samo v Sloveniji. Temu protestu, odnosno tej akciji sta se pridružile tudi Trgovska samopomoč v Mari boni in »Pomoč« v Ljubljani. Čuditi so moramo, kako je v naši državi sploh možno, da se takim soeialnim-humanitarnvm institucijam delajo ovire in težkoče, ko so državi le v korist, predvsem pa občinam. Kolikokrat bi morala občina prevzeti na svoja ramena stroške za pogreb in drugo, če ne bi bilo teh dobrodelnih ustanov, ki skrbe za pogreb, poleg tega pa še tudi svojcem umrlega dajo podporo za prvo.silo. Nikakor ne zadostuje, da proti temu pravilniku protestirajo samo dobrodelne ustanove, temveč naj bi sc za to stvar zavzeli vsekakor tudi naši poslanci in umevno tudi občine, posebno ker gre v danem primeru za zneske, ki si jih je mali — reven človek pritrga! od ust, pa naj si bodo to učitelj, upokojenec, delavec, reven trgovec. ali ubogi obrtnik. Vse druge države skrbe za to, da se socialno skrbstvo kolikor mogoče dviga in izjtopolni, da se tako zamere po razpoložljivih gmotnih sredstvih pomagati revnim slojem, zato tudi naša država ne sme storiti kaj takega, kar bi bilo v škodo našemu malemu človeku. Končno bi še omenili, da vršijo dobrodelne ustanove zavarovanje, ki je povsem humanitarnega značaja ter torej nima nikakega pri-dobitvenega značaja, najmanj pa špekulativnega, ker bazira na medsebojni pomoči. Zato smo mnenja, da se mora uredba o nadzorstvu zavarovalnih podjetij z dne 1. marca 1937 spremeniti v toliko, da izpadejo iz uredbe ustanove človekoljubnega značaja ter se dodelijo ministrstvu za socialno politiko in ljudsko zdravje. Dobrodelne ustanove se n« branijo nadzorstvu države in nanj pristajajo, vendar pa to ne sme pomeniti povečanja njih režijskih stroškov. Davčni svetovalec Neizterljive obresti trgovskih terjatev Gosp. I. S. v št. V. — Imate več terjatev iz trgovskega poslovanja, za katere niso dogovorjene in tudi dejanski ne prejemate nikakih obresti. Nekatere od njih so zem-ljeknjižno zavarovane. Pri teh je sicer vknjižena zakonita obrestna mera, vendar tudi teh obresti niste nikdar prejemali. Na obresti v obče ne reflektirate, zadovoljni bi bili, če bi dobili plačan kapital. Prosite pojasnila, ali je pravilno, da morate plačati od teh obresti rentni davek. Odgovor; Obresti trgovskih terjatev, ki niso zemljeknjižno zavarovane, po čl. 61. zakona o neposrednih davkih niso zavezane rentnlni. Toda zakon veže to davčno prostost na pogoj, da so obresti kot dohodek prijavljene za pridobmino, to je da prijavite dohodek po trgovskih knjigah in dokažete, da so obresti vsebovane v prijavljenem dohodku. Ako pa ne prijavite dohodkov po trgovskih knjigah in sklepnih računih, potem so obresti brez nadaljnjega tudi od trgovskih terjatev zavezane rentnemu davku. Rentnemu davku podlegajo dalje brez izjeme tudi zavarovane terjatve, četudi izvirajo iz trgovskega poslovanja, ker se, če so zavarovane, ne morejo več smatrali za trgovsko terjatev, za katero je plačana pridobili na. Načelno je za davčno dolžnost irelevantno, ali je kdo obresti prejel ali ne. Po čl. 68. navedenega zakona se »v dolgovnih razmerjih jemlje dohodek v višini, določeni z listino, ne glede na to, ali ga je upnik prejel ali ne. Ce dohodek ni določen z listino in se tudi ne da ugotoviti, se smatra za dohodek 6 odstotkov na leto, ako pogodbenik v odmernem ali v pritožbenem postopku ne dokaže kaj drugega«. Zakon predpostavlja, da se vsak dolg obrestuje. Zato se tudi za vsak dolg ne glede na to, ali so bile obresti plačane ali ne, predpiše rentni davek. Vendar pa dopušča to načelo tudi izjeme. Ako je dolg brez obresti i>n se to v dolžnem pismu ali kaki drugi listini, ki ga nadomešča, izrecno označi, potem se upnik ne more obremeniti z rentnim davkom. Po čl. 60. navedenega zakona se obdačuje dohodek, a če takega dohodka ni, potem odpade tudi obdačba. Clea 68. nav. zakona ima namreč v mislih obdačenje dohodka po listini, v kateri ta dohodek samo ni označen, dejansko pa obstoji. Upnik, ki ni dobil onih obresti, na katere ima pravico, mora torej ne glede na to, da teh obresti ni dobil, plačati za nje -rentni davek. Izjemo tvori določilo § 46. zakona o proračunskih dvanajstinah 1935./36., ki je še vedno v veljavi. Po tem določilu je mogoče odložiti odmero rentnine za primer,, da upnik dolžnih obresti ni mogel izr terjati. Ta ugodnost je pa vezana na sledeče pogoje: a) da upnik svojo terjatev prijavi v redni davč ni prijavi za rentnino, b) da doka. že, da od dolžnika prijavljenih obresti ni mogel izterjati. Kakšni naj bodo t.i dokazi, ne omenja niti zakon, niti pravilnik. Na podlagi odloka finančne direkcije v Ljubljani z dne 12. marca 1934,, št 1159-111 ex 1934. bi za dokaz zadostovalo potrdilo Društva indu-strijcev in veletrgovcev v Ljubljani, kjer pa to društvo pri izterjavam ju obresti ali dolga ni sodelovalo, bi bilo treba predložiti dokaze po zakonu o občem upravnem postopku. Najenostavnejše bi po našem mnenju bilo sklicevanje na uradne sodne spise. Kjer pa takih ni, bo zadostovalo potrdilo občine, v kateri dolžnik stanuje. Potrdilo občine pa mora biti kdlkovanO, radi česar se cela procedura izplača samo pri večjih zneskih, drugače so pa kolki za laka potrdila večji kot davek. Radi kalkulacije v tem pogledu navajamo, da znaša rentni davek z dokladami vred približno 30 do 40 odstotkov prejetih obresti. Izmera se ravna po višini doklad, ki so v različnih občinah različne. — Če se take obresti, za katere je bila odmera odložena, pozneje vendarle prejmejo, jih je treba prijaviti davčni upravi v roku 15 dni po prejemu. Trgovskemu naraščaju! 4 Za vse $e treba zanimati! Dober trgovec se mora zanimati za vse. Kajti čim več stvari pozna, tem laže bo tudi imel uspeh v poslovanju. Tem laže pa si bo mogel tudi pomagali v stiski in našel bo možnost za uspeh celo tam, kjer se drugemu o možnosti uspeha niti ne sanja. Seveda pa je glavno, da pozna trgovec dobro svojo lastno stroko. Ta je vedno prva in najvažnejša. V lastni stroki strokovnjak, a kljub temu se po možnosti zanimati za vse druge stroke, pa tudi za vse [kinoge javnega življenja. Zlasti pa je to važno za trgovski naraščaj in za trgovske pomočnike. Ti se udejstvujejo predvsem kot prodajalci. Ena prvih prednosti dobrega prodajalca pa je, da se more razgovoriti z odjemalci. Dostikrat nanese prilika pogovor tudi na druge stvari, ki niso v direktni zvezi s kupčijo, ki pa odjemalca živo zanimajo. Ce vidi odjemalec, da se more s prodajalcem pomeniti tudi v tej stvari, dobi vanj zaupanje in mogel bo skleniti kupčjjo, ki je sicer najbrže ne bi sklenil. Dobra beseda dobro mesto najde. Zato je važno, da ima prodajalec večjii horizont, da se more razgovarjati z ljudmi o vsem mogočem. Zato: zanimati se treba za vse. Odkrito pa je treba v zvezi s tem povedati tudi to, da nastaja nevarnost, da postane tisti, ki se zanima za vse stvari, zelo površen in da ne obvlada nobene stvari dobro. Zato smo poudarili, da je prvo temeljito poznati lastno stro- ko. In zato treba na temelju tega znanja zidati dalje ter se dobro zavedati, kaj zna kdo res dobro, kaj pa je le na pol slišal. Zato se mora človek naučiti, da govori le o stvareh, ki jih dobro pozna, da pa zna o drugih stvareh dobro poslušati. Mnogi so zadovoljni tudi s tem, da dobe zvestega poslušalca. Tudi na to treba misliti. Življenjska izkušnja pa tudi uči, da si mnogo laže pridobi zaupanje odjemalca trgovec, ki je znan kot izobražen človek. Zato tudi vidimo, da zlasti ljudje na deželi od trgovca vedno pričakujejo novic in da je za mnoge mnenje trgovca odločilno. To je tudi naravno. Trgovina je v stiku z velikim življenjem in del tega velikega življenja pade tudi v malo podeželsko trgovino. To veliko življenje privlači ljudi, da hočejo vedno kaj zvedeti o tem življenju. In zato je treba, da ima trgovec vedno odprte oči, da se zanima za vse, da je vsaj rahla vez med velikim življenjem in svojim malim odjemalcem. Uspešen trgovec mora iti vedno s sodobnim življenjem. Že zato mora veljati njegovo zanimanje vsem pojavom življenja, zato ne sine zakrkniti, zato mora biti vedno pripravljen, da vsako novost zagrabi in jo za sebe in svoje podjetje izkoristi. Zanimati se za vse, to se pravi, biti vedno pripravljen za posel, biti dober trgovec, ki je vedno na svojem mestu. Kdor dela tako, temu je uspeli zagotovljen. gib lirm, temveč le o prednostih svojega blaga. Ne govori o ceni, temveč le o kakovosti, pa čeprav bd bila cena nizka! Ne omalovažuj blaga, ki ugaja kupcu, ker je ta na svoje mnenje ponosen in bi ga samo po nepotrebnem razžalil. Ob deževnih dneh ne lenari, ker so takšni dnevi za obiske še zlasti pripravni. Praktični Mednarodni borzni indeks Napeta zunanjepolitična situacija je zelo močno vplivala na velike svetovne borze. Ponekod so tečaji prav znatno padli. Sploh pada že vse letošnje leto mednarodni borzni indeks. Proti koncu leta 1937. se je po silnem padcu ob gospodarski krizi popravil že toliko, da je dosegel 62'7°/o tečaja v letu 1927. Nato se je še nekaj dvignil, po septembrski krizi pa je začel padati ter je znašal 31. 12. 1938 621, 7. 1. 1939 61-5, 14. 1. 60-5, 21. 1. 597 n 28. 1. le še 57-3°/o. Kako so se gibali tečaji na posameznih borzah kažejo naslednje številke: Koncem 1927 = 100% 14.1. 21.1. 28.1. 1939 London 59-2 587 557 Pariz 55'9 55-4 50-7 Berlin 47 7 48-1 48-3 Milan 121-3 121-7 119-6 Cu-rih 58-9 58'0 56-2 Bruselj 38-2 367 327 Amsterdam 53-8 51-3 50’5 Stockholm 26'8 26-6 25-0 Nevv York 82-5 817 77-3 Kako treba postopati z muhastimi odjemalci Vsak trgovec ima vsakovrstne odjemalce in tako tudi muhaste, ki so dostikrat velika nadloga, ki pa so vseeno odjemalci in jim je treba zato tudi kljub vsem njihovim sitnostim dobro postreči. Najboljše sredstvo proti muhastim odjemalcem je potrpežljivost ter trdno prepričanje, da razpolagamo z zadostnim znanjem, da jim moremo prav dobro postreči, čim bolj slabe volje je stranka, tem boljše mora biti prodajalec. Ni sicer vedno lahko tako postopati, toda uspeh trgovine to zahteva. Uspeli trgovine pa je prvo! Predvsem pa ne sme prodajalec misliti, da veljajo sitnosti stranke ali njena slaba volja njemu osebno. Bogzna zaradi katere stvari se je stranka ujezila in sedaj raztresa svojo jezo. Prav mogoče je, da se je stranka ujezila zaradi slabe postrežbe v drugi trgovini. Ta slaba volja pa bo odjemalca skoraj gotovo kmalu minila, če bo dobro postrežen, če bo dobil to, kar išče, ali če se mu bo dal vsaj nasvet, kje dobi zaželeno, ali če se mu pravilno svetuje, na kaj naj pri nakupu pazi. Zato je strokovno znanje vedno potrebno. Šicer pa je najbrže že vsak prodajalec sa.ni spoznal, da slaba volja odjemalca hitro zgine, če se mu postreže z veselim obrazom in z dobro voljo. V Ameriki, kjer je trgovsko življenje na višku, je zato nepisan zakon za slehernega poslovnega' človeka, da je vedno nasmejanega obraza. Nikdar ne vidite ameriških poslovnih' ljudi fotografiranih, ne da bi bili veselega obraza. Pri tem pa nikakor ni treba, da bi se moral prodajalec ponižati. Na svoje Človeško dostojanstvo ni tfeba pozabiti in če bi se našel odjemalec, ki misli, da je Mletčl ' na' pi-odajalča,' ki ga more poljubno šikanirali, potem mu je treba na vljuden, a dostojanstven način zmoto pojasniti. Dostikrat pa se tudi zgodi, da se en prodajalec nikakor ne more sporazumeti s stranko, dočim se drugi zelo lahko. Zato je priporočljivo, da se prodajalec, če vidi, da nikakor ne more ustreči neki stranki, umakne drugemu prodajalcu ali še bolje, da poseže vmes sam šef. V skupnem razgovoru se bodo najbrže premagale tudi zadnje težave. Muhasti odjemalci so križ, morejo pa postati tudi najbolj zvesti in sčasoma tudi prijetni odjemalci. To pa zavisi od spretnosti, s katero jim postrežejo prodajalci. Tudi dražji predmeti se dobro prodajajo Neki trgovec s pisalnimi . potrebščinami je na naslednji način uspešno propagiral svoje blago po mestu. Pisal je članicam damskega kluba, da je prejel posebno eleganten in moderen pisemski papir, ki je sicer nekoliko dražji, ki pa je zato nekaj izrednega. Vselej, kadar je razposlal to pismo, je dosegel dober ugpeh..Njegova presoja Ijhdi je bila pravilna. Ljudje ne varčujejo, kadar hočejo poudariti svojo osebnost. Ne samo pri pisemskem papirju, tudi drugod se more to preizkusiti. Kdo jc spreten zastopnik firme Neki ameriški list je zahteval od prodajalcev, da se ravnajo po naslednjih pravilih: Ne prepiraj ■ se, temveč, .opiši blago! Nikdar ne reči. novemu odjemalcu, da se-moti, Nikdar ne zastavi odjemalcu Vprašanja" tako,'da bj moral odgovoriti z »Nef«. — ' ’ •*> Ne govori slabo o izdelkih dru- i po sveto Mogočna zdravilna moč narave se Se posebno izraža v naravni ROGAŠKI SLATINI Romunski zunanji minister Gri-gorij Gafenco je prišel v Beograd, kjer je bil dva dni ter imel več sestankov z min. predsednikom ‘dr. Stojadinovičem ter bil tudi ponovno sprejet od k n e za - n a m e s tni k a Pavla. Namen njegovega prihoda ni nobena tajnost. Gre za to, da pride s posredovanjem Italije in Jugoslavije do zbližanja med Madžarsko in Romunijo. Končno so tudi Madžari spoznali, da njih aspiracije na romunsko ozemlje ne morejo imeti nobenega uspeha. Zato so se zadovoljili s tem, da se zagotove nacionalne pravice madžarski narodni manjšini v Romuniji. Na to je Romunija tudi takoj pristala in je ustanovila celo posebno drž. podtajništvo za narodne manjšine. Nadalje je dovolila, da se more vsa madžarska narodna manjšina celotno organizirati v enotni madžarski stranki z imenom »Narodni preporod«. Da je bila madžarska narodna manjšina s temi ukrepi romunske vlade zadovoljna, se vidi tudi iz tega, ker je vsa madžarska manjšina vstopila v novo enotno romunsko državno stranko. Priprave za prijateljski sporazum med Madžarsko in Romunijo so bile torej na dobri podlagi in zato je naravno, da se je končalo potovanje ministra Ga-fenca v Beograd s popolnim uspehom. O obisku min. Gafenea je bil izdan uradni kominike, ki naglaša, da sta ministra'Gafenco in dr. Sto-jadinovie razmotrila vsa vprašanja, ki zanimajo Romunijo in Jugoslavijo ter ugotovila popolno skladnost naziranj obeh vlad ter obojestransko pripravljenost, da se še nadalje ohranijo tesni stiki, ki vežejo obe prijateljski in zavezniški državi. Istočasno pa sta tudi ugotovila, da je želja obeli vlad, da se doseže tudi z ostalimi sosednimi državami dobro sosedstvo, ki naj sloni na miroljubnem in tvornem sodelovanju. ' Zun. minister Gafenco je nato v posebni izjavi novinarjem ta uradni kominike še bistveno izpopolnil, ko je dejal, da so veljali njegovi razgovori. z ministrskim predsednikom dr. Stojadinovičem zlasti naslednjim šttrini točkam: '1,-splošnemu političnemu položaju v Ev- ropi ter je bila v tem pogledu ugotovljena med obema popolna soglasnost. 2. podonavskemu vprašanju in odnošajem balkanskih držav. Sklenila sta, da se stori vse po-; trebno, da se postavijo ti odnošaji na trdno podlago. 3. Nadalje sta razpravljala tudi o odnošajih med Romunijo in Jugoslavijo, ki so tako trdni, da jih noben nov položaj ne more spremeniti. 4. Razpravljala sta tudi o gospodarskih zadevah. Zaradi večjega zbližanja med obema državama sta sklenila, da se napravi velika avtomobilska cesta od Jadranskega do Črnega morja. Cesta bi šla iz Trsta skozi Postojno, Ljubljano, Zagreb in Beograd v Bukarešto in nadalje v Konstanco ob črnem morju. Romunski ministrski predsednik je izvršil manjšo rekonstrukcijo svoje vlade. Kmetijski minister je podpisal po zaslišanju Glavne zadružne zveze pravilnik o porabi sredstev fonda za podpiranje zadružništva. Podpore se bodo dajale zvezam za revizije zadrug, nadalje produkcijskim zadrugam, za zadružni pouk ter za zadružno banko, ki se bo ustanovila. Po daljši in težki bolezni je umrl v Beogradu demokratski voditelj Kosta Timotijevič, bivši večkratni minister. V vsej srbski politični javnosti je užival velik ugled. S 4. nadstropja je skočil na ulico, kjer je mrtev obležal, bivši šef-zdravnik na Topolščici dr. Savič. Za njim Je skočila skozi okno še njegova dolgoletna asistentka dr. Marija Kučera. Tragična smrt slovečega in idealnega zdravnika je vzbudila po vsej državi največje sočutje. Delegacijo jugoslovanskih bojevnikov je sprejel v avdienci tudi italijanski kralj. Gledališki teden je priredilo dramsko gledališče v Ljubljani v proslavo 201etnice, odkar ima slovenska drama svoje poslopje. Istočasno bo ljubljanska drama tudi proslavila dvajsetletnico smrti Ivana Cankarja. Upati je, da se bo slovensko občinstvo v velikem številu udeležilo te proslave. Društvo »Vodnik« v Sp. šiški je začelo akcijo za odkup Vodnikove rojstne hiše, znane pod imenom »Pri kamniti mizi«. Prosvetna uprava je izdala odlok, da profesorji ne smejo več voditi francoskih tečajev na šolah, čeprav je svoje dni te tečaje toplo priporočala. Francosko-jugoslovanska kmetijska zbornica se je ustanovila v torek v Beogradu. Orožniško patruljo petih orožnikov, ki je hotela prijeti neke osebe, ki so se pregrešile proti nekemu zakonu, je napadla skupina kmetov v vasi Benkovac v krapinskem okraju. Orožniki so morali uporabiti strelno orožje ter sta bila dva napadalca ranjena. Tri napadalce so orožniki aretirali, ostali pa so se razbežali. Predsednik Pokojninskega zavoda dr. Milavec je bil te dni v Splitu, kjer je delal na to, da pride pri volitvah v PZ do sporazuma med delodajalci in delojemalci. Francoska vlada se Je začela pogajati z vlado gen. Franca zaradi vzdrževanja španskih beguncev. Gen. Franco je odgovoril, da je pripravljen podpirati španske begunce, zahteva pa jamstvo, da se bodo živila v resnici razdelila le med begunce ter da jih ne bodb dobile republikanske čete. Turške oblasti so dovolile večjemu številu nemških Židov, da zaprosijo za turško državljanstvo. Irskim teroristom je prišla angleška policija ponekod na .sled. Tako so bile v Liverpoolu številne hišne preiskave ter .je pri tem našla policija velike zaloge orožja, municije in razstrelivnih snovi. Dunajska lista »Neue frcie Pres-se« in »Neues VViencr Journal« sta prenehala izhajati in se združila z listom »N. W. Tagblatt«. Blizu Čakovca so prijeli obmejni carinski organi madžarske 2ide, ki so skušali vtihotapiti v našo državo za 8 milijonov pengov raznih valut. Osem oseb je bilo aretiranih. Denar so oblasti zaplenile, prav tako avtomobil, v katerem so skušali pretihotapiti valute in devize. Materialna škoda zaradi potresa v državi Chile se ceni na eno milijardo pezet-. Trgovci! Visok zaslužek! V Vašem lastnem interesu je, da v Vaši trgovini forsirate prodajo *AGA“ za masažo s smrekovim ekstraktom. — Nudim Vam najvišji mogoči zaslužek in posebna novoletna darila Zahtevajte cenik! ti 11 za masažo AGA Samoprodaja za dravska banovino Dolinšek Vitomir Celje POSOJILA r h i. 1 i č n a, proti primernemu jamstvu preskrbim hitro in strogo kulantno RUDOLF ZORE, Ljubljana GLEDALIŠKA ULICA 12 Telefon 38-10 Znamka 3 Din Že v 24 urah harva, plesira In L mično sna tl obleke, klobuke itd. Skrobi in svetlolika srajre. ovratnike in mnnftetn. Pere. suši, manga In lika dnmafe perilo tovarna JO S. REICH Poljanski nasip 4-6. Selenbnrgova ul. 9 Telefon St. 22 72. imHHHHmnmi TRGOVCI/ Damske in otroške predpasnike od navadnih do najfinejših kvalitet izdeluje na veliko tvrdka F. L GORIČAR LJUBLJANA. Sv. Petra c. 29 Izvrsten kroj, lepi vzorci! Zahtevajte ponudbe! Gozdno bogastvo Pod-karpatske Ukrajine. Po podatkih lista »Berliner Bdrsenzeitung« se ceni gozdno bogastvo Podkarpatske Ukrajine na 610.000 ha. Glavni gospodarski panogi te pokrajine sta v prvi vrsti gozdarstvo in živinoreja. Od gozdov od-pade 07'6% na bukev, 22,23% na iglasto drevje in 10% na druge vrste lesa. Največji lastnik gozdov je država, ki je lastnica 377.161 ha. Občine imajo le 17.370 ha, cerkve ‘2.450 ha, v zasebni lastnini pa je 186.000 ha. Ostanek pripada raznim občinskim podjetjem. Od vse gozdne posesti odpade 120.000 ha na več. ko 100 let stare gozdove, 165.000 ha na gozdove stare od 60 do 100 let in ostanek na manjše gozdove. Radie Ljubljana Sobota dne 4. februarja. 12.00: Plošče — 12.45.: Poročila — 13.00: Napovedi — 13.20: Plošče — 14.00: Napovedi — 17.00: Otroška ura- Povest v nadalj. — 17.50: Pregled sporeda — 18.00: Radijski orkester — 18.40: Pogovori s poslušalci — 19.00: Napovedi, poročila — 19.30: Nac. ura — 19.50: Beseda k prazniku (F. S. Finžgar) — 20.00: O zunanji politiki (dr. Alojzij Kuhar) — 2030: Bučar: »Smuk- smuk«, veseloigra z godbo in petjem. Sodelujejo člani rad. igr. družine in radijski orkester — 22.00: Napovedi, poročila — 22.15: Radijski orkester. Nedelja dne 5. febr. 8.00: Golobič Rudolf igra na harmoniki — 9.00: Napovedi, poročila — 9.15: Radijski Šramel — 10.00: Verski govor (dr. Gvido Rant) — 10.15: Prenos cerkvene glasbe iz zavoda sv. Stanislava —• 11.00: Godba gre- nadirske garde igra (plošče) — 11.30: Koncert. Sodelujeta zbor Grafike in radijski orkester — 13.00: Napovedi — 13.20: Operni dvospevi ob spremljevanju klavirja. Pojeta Jože Gostič in Marjan Rus, pri klavirju prof. M. Lipovšek — 17.00: Gospodai-ska navodila in tržna poročila — 17.30: Revček An-drejček, ljudska igra (člani radijske igralske družine) — 19.00: Napovedi, poročila — 19.30: Nac. ura — 19.50: Samospevi Toneta Petrovčiča. pri klavirju prof. M. Lipovšek — 20.30: Radijski orkester — 21.15: Violinski koncert prof. K. Rupla, pri klavirju prof. M. Lipovšek — 22.00: Napovedi, poročila — 22.15: Plošče. Ponedeljek dne 6. febr. 12.00: Plošče — 12.45: Poročila — 13.00: Napovedi — 13.20: Koncert radijskega orkestra — 14.00: Napovedi — 1800: Zdravstvena ura: Mladeničem in mladenkam na pot (dr. Anton Brecelj) — 18.20: Plošče — 18.40: Melodije Paglovčeve pesmarice iz 1. 1733 (dr. Josip Če- rin) — 19.00: Napovedi, poročila — 19.30: Nac. ura — 19.50: Zanimivosti — 20.00: Rezervirano za prenos — 22.00: Napovedi, poročila —• 22.15: Prenos plesne glasbe iz restavracije Emona. Sejmi 5. februarja: Sv. Peter pod Sv. gorami; 6. februarja: Novo mesto, Dobrna, Ormož, Murska Sobota; 7. februarja: Metlika, Gornji Logatec, Ormož, Ptuj, Dolnja Lendava; 8. februarja: Celje, Ptuj; 9. februarja: Grahovo, Mengeš, Zagorje ob S., Pilštanj, Slov. Konjice, Turnišče; 10. februarja: Maribor, Sv. Ju-rij pri Celju-okol.; 11. februarja: Brežice, Celje, Trbovlje. Šivalni s tovarniško garancijo Trgovci popust! SPLOŠNA TRGOVSKA d. z o. z. LJUBLJANA Tyr£eva cesta 33 Št. 1162/39. Nabava Državni rudnik Velenje razpisuje na dan 22. februarja 1939. neposredno pismeno pogodbo zn dobavo 105 ton la portlandcemen-ta. Ostali pogoji pri podpisanem rudniku. Državni ruiluik v Velenju dne 28. januarja 1939. Št. 1315/39. Nabava Državni rudnik Velenje razpisuje na dan 22. februarja 1939. neposredno pismeno pogodbo za dobavo razne pločevine, črne, pocinkane, ciukove in bakrene. Ostali pogoji pri podpisanem rudniku. Državni rudnik v Velenju dne 80. januarja 1939. PROMETNA BANKA D. D. V LJUBLJANI STRITARJEVA ULICA 2 Telefon 21-49 Stare in nove vloge izplačuje brez vsake omejitve Ugodni trgovski krediti Eskompt menic — Nakazila v inozemstvo Obresfovanje vlog od 5 jo Svilene rute BOBOVIM, CtljC rt at d e t> e 1 o pri iiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiMinmiiiiimiiiiiniiiiiiHiiiii Lipski pomladni sejem 1939 Začetek: 5 marca 60°/0 popusta na nemSklh železnicah, znatni popusti v drugih državah Vsa pojasnila dajejo: Zvanični biro laipciSlog sajtna, Beograd, Knez Mihajlova 331., in častni zastopniki: Ing. G. lonnies, Ljubljana, lirJeti 33 — Telefon 27-62 in Josip Bezjak, Maribor, Gosposka ulica 25 — le!. 20-81 JU60ČESKA JugesiDvansko-češka tekstilna inkstrija d. k. KRANJ Proizvaia: barvano in tiskano blago iz bombaža in umetne svile Zahtevajte proizvode te domače tvornice! L R. Z. Z NEOM. Z. Ljubljana. Miklošičeva cesta št. 6. v lastni palači obrestuje hranilne vloge naiugodneie Nove in stare vloge, ki so v celoti vsak čas razpoložljive. obrestuje po 4%, proti odpovedi do 5°/< Ustanovljeno 1850 »■loga vaoh vrst oltkl«, porcelana In keramika. Stavbno In umetno ato« klaritvo. Specialna »aloga •n okvirjanje stik JULII KLEIN LJUBLJANA Wolfova ulica štev. 4 Telefon 33-80 »HiifinUEZNUA 1111 JUGOSLOVANSKE TISKARNE reg. zadr. z o. za*. LJUBLJANA. KOPITARJEVA 6 i o ur n at o. šoIsRh >. v h t k e . m n žico risal no hi oh ta itd