Posamezna Številka 30 stot., stara 50 stat.
Štev.	— Esca ogni giovaifi maitina.
j list« izhaja vsak četrtek jutraj. — Uredništvo in upra» va sta v Gorici via Mameli 5; telefon št. 308. — Poduredni» št v o in podružnica uprave v Trstu via Valdirivo 19/III; telefon št. 39*08. — Uradne ure vsak delavnik od 9. do 12. ure.
Hoo list
Naročnina za celo leto 15 L., za pol leta 8 L. Za inozemstvo 30 L. — Trgovski oglasi po 1,— L., osmrtnice, poroke, po* slana, oglasi denarnih zavodov itd. po 1.50 L. za 1 mm v stolpcu. — Mali oglasi po 50 stot. za besedo, najmanj 5 lir.
ŠTEH. 29.
¥ GOEHCZ, ČETRTEK 17. JULIJA 1930.
LETO II.
Tedenski koledarček.
18. julija, petek: Friderik (Miro* , slav), mučenec; Kamil Lelijski. —- 19., ! sobota: Vincencij (Vinko) Pavlanski; Aurea (Zlata). — 20., nedelja: 6. pobin* kostna nedelja. Margareta, devica, mučenica, — 21., ponedeljek: Prakse* da, devica, mučenica; Danijel, prerok. — 22., torek: Marija Magdalena, spo* Fornica. — 23., sreda: Apolinarij, škof, mučenec; Liberij, škof. — 24., četrtek: Kristina, devica, mučenica; Roman, mučenec.
Novice.
Podminister Giunta v Jul. Krajini. r Zadnji četrtek je dospel iz Rima v Prst podminister Giunta. V petek je neslužbeno obiskal svojega prijatelja Prefekta Dompierija v Gorici in je z njim posetil Tolmin, Kobarid in Idri* jo. V soboto je bil v Postojni. V nede* ijo so se vršile v Trstu njemu na čast velike svečanosti. V liktorski dvorani Je imel govor, v katerem je proslav* Ral desetletnico prvih borb in zmag tržaškega fašizma, kateremu je takrat načeloval. V ponedeljek je podmini* ®ter odpotoval v avtomobilu proti Rimu.
Visok obisk.
V preteklih dneh je obiskala vojvo* dinja Aosta naše kraje ter; prepotova* la deželo od Zadra do Goriške. Bila Jev mestih in na vaseh ter se zanima* la med drugim zelo za dobrodelne ustanove. Posebno pažnjo je obračala jetičnim.
" Politična agitacija z letalom.
Zadnji petek 11. t. m. proti večeru Je v veliki višini nad Milanom krožilo Ueznano letalo. Mudilo se je nad me* stom okrog četrt ure in vrglo na pred* mestja, zlasti tam, kjer so vojašnice, več ovojev protifašistovskih in proti* militarističnih letakov. Eden ovoj, te* jmk šest kilogramov, je padel na stre* n o neke delavnice in jo predrl.
. Isti večer se je čulo, da je neki leta* ju c zadel v švicarsko goro Sv. Got* uard ter se pri tem ranil. Letalo se je razbilo. Ranjenec je neki Ivan Bassa* Umi, protifašistovski italijanski od* Vetnik, ki je ubežal pred 3 leti v Pa* R.2- Mož trdi, da ni metal letakov na l. Rlan, a švicarska oblastva mu ne ver* Jame j o in so mu javila, da je aretiran.
etalo je dobil Bassaneri od nekega Francoza.
Kakor se vidi, je taka agitacija ne* ; Varna, a tudi brezsmiselna.
Iz goriškega fašja.
I o odstopu pokrajinskega tajnika Godine je prevzel kot komisar faši* stovsko vodstvo^ v deždli poslanec ba* r°n Basile, Na njegov predlog je bil Prejšnji teden za goriškega pokrajin* skega tajnika imenovan konzul milice
Avenanti, ki je bil doslej pokrajinski tajnik v Zadru. Novi tajnik je že za* sedel svoje mesto.
t Kardinal Vanutelli.
V	sredo popoldne je umrl kardinal Vincenc Vanutelli, starosta kardinal* skega zbora, v starosti 94 let. Kardinal Vanutelli se je: odlikoval v diplo* matski službi po raznih deželah. Kar* dinalski klobuk je prejel od Leona XIII. 1. 1890. Do zadnjih let je vneto delal v raznih papeških kongregacijah (ministrstvih) in se zelo zavzemal za sporazum med Vatikanom in itali jan* sko državo. Sivi kardinal je videl ko* nec papeške države 1. 1870. in učakal njeno obnovoi 1. 1929. Njegov naslcd* nik kot starosta kardinalskega zbora je postal kardinal Granito di Belmon* te, star 79 let.
Šeststoletnica.
Kočevje: je majhna nemška našel* bina na Dolenjskem. Glavno mesto Kočevje šteje okrog 3000 prebivalcev, vseh nemških naseljencev je pa okrog 12 tisoč. Letos praznujejo v dnevih od L—3. avgusta 600*letnico, odkar so se na povabilo nemških grofov priselili v sedanja selišča. Pričakujejo zelo mnogo gostov iz vseh nemških dežel.
Slab konec.
Bivši grški diktator Pangalos ie bil te dni obsojen na 2 leti ječe in na iz* gubo državljanskih pravic za 5 let. Nekdanji grški ministrski predsednik je obdolžen sleparij pri dobavi za vojsko.
Železniška nesreča.
V	ponedeljek v zgodnjih jutranjih urah se je na progi Milan*Chiasso bli* zu kraja Severo zgodila železniška ne* sreča. Na nekem ovinku so< se tračnice odvile od pragov in brzovlak, ki je pa k sreči tedaj prav počasi vozil, se je prebrnil. Dve osebi sta težko ranjeni, pet pa jih je lahko.
Promet skozi Trst.
Promet skozi tržaško pristanišče po morju in po suhem je znašal v mesecu juniju 2,773.998 stotov, v juniju lan* skega leta pa 4,306.347 stotov. V teku prvih šestih mesecev je šlo skozi Trst 22,217.812 stotov blaga, lansko leto v istem času 26,460.415 stotov. To je po* sledica evropske gospodarske krize.
Nov red.
V	opatiji Igny blizu Reimsa na Fran* coskem se je ustanovil nov ženski red. Redovnice imajo za glavno nalogo molitev za padle vojake. Okoli samo* stana se raztezajo ogromna vojaška pokopališča vseh narodov s priprosti* mi križi, kjer je vklesano »Tu počiva vojak —, zanj ve le Bog.« Novi red molitve za padle vojake je zelo strog. Redovnice ne smejo prav nič govoriti, ne vživajo nobene mesne hrane. Živiti se morajo z delom svojih rok.
Ognjenik sredi Pariza.
V soboto opolnoči, ravno ko so se v Parizu vsipale elegantne trume ljudi . iz gledališč in zabavišč, je vse prepla* šilo- goreče nebo. Sredi Pariza, tam kjer se dvigajo mogočne palače veli* kih tvrdk, je gorela velika stavba »Nouvelles Galleries« z velikanskimi trgovinami, kamor so zlasti srednji ; stanovi hodili vse kupovat. Palača je zgorela do tal. Gasiti sploh ni bilo mo* j goče. Celi polki gasilcev so morali z vsem naporom braniti sosedne hiše, da se jih ni prijel ogenj. Zubelj j c bil tako močan, da so se močni jekleni tramovi zvili kot dračje. Škode je okoli 30 milijonov lir. Takega ognja v Parizu že dolgo ne pomnijo.
Slovenski umetnik.
j Božidar Jakac, naš rojak, ki se je I izšolal v Idriji, je dobil povabilo, naj ! naslika ameriškega predsednika Hoo* | verja. Jakacu, ki se mudi v Ameriki i že od pomladi, je vsekakor pripadla ■ častna naloga.
Prva žrtev Soče.
i Zadnji petek zjutraj so našli delav*
I ci v Stražicah pod Gorico v vodi nad I prvim jezom vtopljenko. Preiskava je | spoznala v njej 18*letno G. F., ki so j jo domači že par dni pogrešali, šla se | je kopat in krepčat, a našla smrt, v i hladnih, toda zavratnih Sočinih vaio*
| vih. To je njena prva letošnja žrtev.
Grozna strela.
j Nad neko vasjo v Poadižju je v eni zadnjih noči divjala nevihta. V hlevu ; premožnega kmeta je počivalo 17 glav živine; 16 jih je ležalo, ena je še stala. Kar udari strela v poslopje in ubije vseh 16 ležečih goved, stoječega se pa ne dotakne. Pastirja, ki je spal v kotu hleva, je puh strele onesvestil, mu osmodil in raztrgal s telesa obleko.
Delo za ceste.
Številke povedo, da je bilo v juniju zaposlenih 59.000 cestnih delavcev. Največ (5899) jih dela na T ri d en t in* skem. V Julijski Krajini s Furlanijo vred jih je na delu 2769.
Rudarska usoda.
Zadnji teden se je v šleskih rudnikih v Nemčiji, in sicer v kraju Hausdorf pripetila tako velika nesreča, kakršne že dolgo ni bilo. V ondotnem premo* go-vniku so se namreč razpočili plini in porušili par rovov. Zasutih in od plina zadušenih je 151 rudarjev; 49 jih je težko ranjenih. Vseh mrtvecev še niso spravili ven. Pogled nanje je strašen. Nekateri so tako razmesarje* ni in od ogljikove kisline razjedeni, da so morali kosce mesa v prte pobi* rati. Par možem od reševalnega oddel* ka je grozni pogled šel tako na živce, da so začeli besneti. Nemčija je v ža* fosti. Prirejajo zbirke za prvo pomoč. Ta je pa tudi nujno potrebna, saj je 105 žena brez mož in 160 otročičev brez očetov.
Ganljivo romanje.
Ameriška vlada je vse matere, ki so v vojni izgubile enega sina, odlikovala z zlato zvezdo. Letos bo 5000 teh ma» ter (Gold star Mothers = matere zlate zvezde) potovalo na državne stroške v Francijo obiskat grobove padlih si; nov. Ta romanja na grobove sinov se bodo vsako leto- ponavljala, dokler ne bodo vse matere obiskale grobove dragih.
Lepe svote.
Iz poročila, ki ga je podal v petek minister poljedelstva Acerbo načelni; ku vlade, posnemamo, da znašajo stroški za javna, splošno koristna dela za tekoče proračunsko leto 1122 mili» jonov lir.
Promocija.
Na padovanski univerzi je promo-» virala za doktorico- kemije in farma; cije gdč. Majda Jamšekova iz Ajdov» ščine. — Mladi doktorici iskrene če» stitke!
Za gozdarje in lovce.
Od 31. avgusta do 15. septembra se bo vršila v Ljubljani velika gozdna in lovska razstava. Obiskovalci bodo lahko videli gojenje gozda ter vpo» rabo vseh gozdnih pridelkov od lesa pa do gobic in jagod. Na lovski raz» stavi bo zastopana vsa mogoča zverjad. Obiskovalci razstave dobe po ita» lijanskih železnicah 30% popust, po jugoslovanskih 50%.
Brez dela in jela.
Čudno je, da ravno v bogatih deže» lah narašča brezposelnost. V Nemčiji je 2,636.000 brezposelnih. Toliko jih šeni bilo nikdar. V Angliji je 1,890.600 delavcev brez dela. Brezposelnost je ena glavnih težkoč Macdonaldove vlade.
Zopet nesreče.
V nekem pristanišču blizu Car igr a» da je zletela v zrak vojaška zaloga streliva. Pri eksploziji je prišlo ob življenje okoli 300 ljudi. Ta je ena iz» med redkih nesreč, ki pobero- toliko žrtev. Sploh pa je v tem mesecu vse polno nesreč po raznih krajih. — Iz Koreje, velikega polotoka na Kitaj» skem, prihajajo poročila o strahovitih poplavah, kjer je utonilo kakih 1000 ljudi.
Nov zdravnik.
Na visoki šoli v Turinu je postal doktor vsega zdravilstva g. Karol Ru» tar iz Gorice, sin g. nadsvetnika v p. Čestitamo!
Izpit.
Prve dni julija je gdčna Breda Šče» kova položila pred državno komisijo v Bolonji končni akademski izpit za poučevanje solopetja.
Tržaška nesreča.
Dekla Antonija Tavčarjeva je šla iz ulice Giuliani kupit mleka. V ulici Molino a vento jo je sunil v trebuh vol, vprežen v voz ob kraju ceste. Nesreč» no dekle so prepeljali v težkem stanju v bolnišnico.
Na Karadžordžu.
Pri zadnji nesreči, ki se je pripetila v zadrskih vodah parniku Karadžor» džu, sta bila v nevarnosti tudi dva no» voporočenca iz Dubrovnika. »Predra» mil naju je« — pravi ženin — »silen
i
udarec. V temi se nama je zdelo, da pritiska na naju stena kabine. Bil pa je v resnici sprednji del ladje Moro» sini, ki je predrl steno. Hotel sem vstati in pomagati ženi, pa sem kmalu opazil, da leži na naju razbita streha. Kje sva v tistih trenutkih preživela, se ne da popisati. Primanjkovalo nama je zraku, čula sva obupno vpitje ra» njencev. Najhuje je bilo, da nisva imela sape, in pa občutek, da ne bova mogla dolgo vztrajati. K sreči je bila moja železna postelja zlomljena. Izdrl sem kos železa in naredil z velikim trudom luknjo v steno, skozi katero sva se rešila in prišla v gnečo zmede» nih potnikov.« Ženin se imenuje Jurij Giron.
Preiskava o nesreči se nadaljuje. Posebni odbor bo določil, koga izmed dveh poveljnikov zadene krivda.
Priznan goslar.
Na Verdijevem konservatoriju v Trstu je pretekli teden prebil goslar» ski izpit Stanko Malič iz Trsta.
Imenovanje.
Za izrednega nadzornika idrijske» ga rudnika so imenovali kav. Plinija Mutto, kateremu pripada nadzorstvo nad vsem osobjem idrijskega rudnika.
Električno glasovanje.
Dozdaj so v francoski državni zbor» niči in še marsikje drugje glasovali z dviganjem rok ali pa z oddajanjem glasovnic. Pri štetju glasovnic se je često nehote, pa tudi hote pripetila pomota. Zato so v francoski zbornici uvedli poseben električni stroj, ki bo glasovnice nepristransko prešteval. Za novi stroj so glasovali vladni in protivladni poslanci.
V službi križa.
Misijonarji, ki imajo čestokrat tako obsežne župnije kot kaka država, se morajo v svojem poklicu posluževati vseh modernih sredstev. Vikarijat v Alaski, na skrajnem severu Amerike, je dobil te dni v dar močno letalo, ki je bo vodil jezuit»misijonar Felter. Letalo je za tiste kraje velikanskega pomena. Saj bo danes prišel misijonar v par urah tja, kamor je prej rabil po cele tedne s sanmi v viharju in ledu.
V »suhi« Ameriki.
V Združenih državah ameriških so-, kakor čitatelji vedo, prepovedane al» koholne pijače. Ker pa še vedno ve» Ija stara resnica, da prepovedano sad» je najbolj diši, se tudi Američani ne strašijo prepovedanih potov, samo da pridejo do zaželenega alkohola. Stro» ga policija jim je seveda vneto za pe» lami in jih mnogo zaloti. Samo v teku 1 leta je bilo radi kršenja alkoholnih postav kaznovanih nad 68 tisoč oseb. Policija je v tem času zaplenila nad 300 tisoč hektolitrov alkoholnih pijač, največ žganih iz turščice in sladkorne pese.
Svobode željen.
Oni dan so na padovanskem sodišču zasliševali kot pričo- nekega Jožeta Dittadi, ki je zaradi ropov obsojen na 12 let ječe. Med zasliševanjem se je jetnik nenadoma oprostil uklepov ter se je z bliskovito naglico pognal skozi okno sodne dvorane ina «spodaj ležeči
_______________________ ■-vGk
i
vrt. Orožniki in sodniki so bili kai zaprepraščeni nad nenadnim begom. Begunca so kmalu nato zopet vjeli.
Močno solnce.
Na postaji v Koprivnici na Hrvat» skem se je te dni radi žareče solnčne vročine užgal voz III. razreda; vnela se je streha. Želežničarji so voz hitro odklopili in ogenj zadušili.
Po 20 letih spregledal.
Irski pisatelj James Joyce, eden naj znamenitejših pisateljev sedanjo» sti, je 20 let trpel hude bolečine na očeh. Vsi zdravniki niso mogli pre» prečiti popolne oslepelosti. Ko je te dni prisostvoval predstavi v pariški operi, je pa nenadoma spregledal. Ob» činstvo je posvetilo več pažnje ozdravljenemu pesniku kakor petju na odru.
Maščuje sestro.
V mestu Kataniji na Siciliji je pred dnevi na prometni ulici počilo pet strelov. Po prvi splošni zmedi se je dognalo, da je neki Coco pognal pet krogel v nekdanjega prijatelja Savoca, ki je obležal mrtev. Zaprti Coco je svoje dejanje tako»le pojasnil: Savoca mu je ugrabil sestro in mesto da bi se z njo poročil, jo je zapustil in o-dpoto» val v Genovo. Ko- se je sedaj vrnil, ga je dohitelo maščevanje osramočene družine.
Velemesto.
Njujork, glavno mesto Združenih držav ameriških, šteje po zadnjih po» datkih 7 milijonov prebivalcev, pol milijona več ko- celokupna avstrijska republika z Dunajem vred.
»Cesar in kralj Oto«.
Bivša avstrijska cesarica Zita je po poročilu nekega madjarskega lista po» siala vsem članom habsburške hiše okrožno pismo, v katerem jih opozar» ja, da bo 201 nov. t. 1. postal Nj. Veli» čanstvo cesar in kralj Oto polnoleten in jih vabi, naj mu do tega dne, ko bo prevzel vse pravice in dolžnosti po» glavarja Habsburžanov, podajo izja» vo zvestobe.
Letalo s topovi.
Časopisi poročajo, da hoče angleška vlada, oborožiti napadalna letala is to» povi. Poskusi so se baje posrečili. To» povi bodo streljali v polnem poletu na čete in strelne jarke.
Nadvojvoda v ječi.
Bivši avstrijski nadvojvoda Leo» pold sedi v njujorški ječi. Obsojen je, ker je bil soudeležen pri neki sle» parski kupčiji z biserno ovratnico. Napoleonove žene. Nadvojvodo so Američani prej proti jamščini bili pu» stili na svobodi, a ker mu je zmanjka» lo denarja, je šel sedaj kazen raje odsedet.
Strah se je preselil.
Morda se bravci še spominjajo, ka» ko smo popisali tajinstvene pojave, ki so se javljali ob neki deklici v Kožba» ni v Brdih. Prav podobni pojavi, da prileta v hišo kamenje in opeka od nevidnih rok, se kažejo na Madjar» skem v kraju Gyula. Okoli hiše se zbi» rajo vedno velike množice ljudi, tako da je morala policija hišo obkrožiti. Ljudstva pa ne morejo odgnati, če» prav zunaj nič ne vidi.
Kako le s
Francoski zunanji minister Aristid Briand je govoril pretekli teden v pa» riškem parlamentu pred odborom za zunanje zadeve. Uradno poročilo pra» vi, da je razložil tudi odnošaje med Italijo in Francijo. Kakor znano je mi» nister Grandi stavil nedavno tega francoski vladi predlog, naj se obe deželi začneta pogajati o sporih, ki so nastali med njima, in naj se za časa pogajanj ukine vsaka gradnja novih vojnih ladij. Grandi je predlagal torej nekako premirje v oboroževanju. Na to Grandijevo ponudbo ni bilo dolgo časa nobenega odgovora. Iz tega so časniki sklepali, da Francija o kakem premirju noče rtič slišati, temveč želi nadaljevati brez ovire svoje pomor» sko oboroževanje.
Sedaj pa pravi Briand, da je poslal v Rim odgovor, kjer je naznanil itali» janski vladi, da ne bo Francija do me» seca decembra zgradila niti ene vojne ladje. S tem je zagotovljeno premirje za dobo pogajanj. »Govoreč o sploš» nem zunanjepolitičnem položaju« •— pravi poročilo -— »je poudaril Briand, da je po njegovem mnenju v Evropi vojna nemogoča. Glavno je, da spra» vimo našo zunanjo politiko v sklad z našo varnostjo, da računamo glede obrambe predvsem na lastne moči. Loda če nisem nikoli zanemarjal naše obrambe, sem se istočasno tudi potni» dii, da dokažem svetu dobro voljo Francije. Ugotavljam z veseljem, da se naša1 želja po miru danes priznava.«
Vest, da je francoska vlada sprejela Grandijev predlog o pomorskem pre» mirju, je naredila v Franciji in v ino» zemstvu velik vtis. Saj je poluradni dnevnik »Temps« (Tan) ravno dan Prej še trdil, da Franciji ne kaže ustav» Ijati pomorskega oboroževanja, ker se to ne sklada z njenimi interesi.
Angleži se vesele.
Da je Briand drugi dan sprejel pre» mirje, je vzbudilo na Angleškem spio» šno zadovoljstvo. Pomorska tekma med Italijo in Francijo je namreč An» gležem skrajno neprijetna. Admirala Beattv in Jellicoe sta v angleški visoki zbornici pred kratkim poudarila, da utegne francosko in italijansko obo» roževanje prisiliti Anglijo k večanju svojega brodovja, kar je v nasprotju 2 londonskim dogovorom med Arne» riko, Veliko Britanijo in Japonsko. Fekma med latinskima sosedoma Prevrže lahko vso mednarodno po» htiko pomorskega razoroževanja.
Zato je vest iz Pariza vplivala raz» vesel j ivo: londonski dnevnik »Times« v 1 ajms) pravi, »da pomeni Briandov odgovor velik korak naprej. Ozračje Je postalo bolj mirno in prijateljisko, Politična pogajanja se bodo lahko za» eela z večjim upanjem na uspeh. Da bi se sosedi prej oborožili in šele nato pogajali, se je zdelo vsem nemo» goče.«
Manj ugodno so pa sprejeli Brian» dovo izjavo na Francoskem. Naciona» listične stranke so napadle Brianda v
časopisju in v parlamentu in mu oči» tale, da je čisto po nepotrebnem po» pustil Italiji. Celo katoliški »Journal des Dčbats« se je vznemiril in rekel, da je Briandova politika Franciji škodljiva.
Nezadovoljnost je prišla do izbru» ha pretekli petek, ko je francoski parlament razpravljal o kreditu 1126 milijonov frankov, ki jih je treba do» dati k že sklenjenemu letošnjemu proračunu za vojno. Ta velikanski povišek vojaških stroškov je bil do» bra prilika, da so se-stranke izjasnile. Značilno je, da so glasovali za povišek tudi nasprotniki vlade, kakor Edvard Herriot in njegova močna skupina ra» dikalnih socialistov. Herriot je rekel, da bodo v bodoči vojni odločevale iz» najdbe in predlagal zato, naj se usta» novi na Francoskem poseben vojaški urad za znanstvena raziskovanja. V tem oziru je baje Nemčija že preko» sila Francoze. Očitek je bil torej ta, da vlada ne skrbi dovolj za obrambo države.
Oboroževanje se ne bo ustavilo.
Da bi pomiril razburjene duhove, se je minister vojne mornarice Du» mesnil (Dimenìi) vzdignil in izprego» vori-1 med drugim te»le važne besede: »Zbornici darri lahko zagotovilo, da se izvršitev našega pomorskega progra» ma ne bo ustavila niti za en sam dan.«
Na popoldanski seji je vlada nato zaključila delo parlamenta in poslala poslance in senatorje na počitnice.
Francoska in inozemska javnost ima sedaj pred seboj dve izjavi, ki si na prvi pogled precej nasprotujeta: Bri» and je rekel, da sprejme do konca leta premirje v pomorskem oboroževanju, minister mornarice je pa trdil, da se gradba vojnih ladij ne bo zakasnila niti za en sam dan.
Kako se to sklada? Kateri član via» de je govoril resnico?
V časnikih beremo, da so Francozi vse ladje, ki so jih hoteli dokončati v tem letu, itak že začeli graditi in da bi torej do 31. decembra v nobenem slu» čaju ne naročili več novih edinic. To sc je zgodilo po že določenem vo» jaškem načrtu in radi tega, da ugode Grandijevemu predlogu. »Corriere della Sera« pravi, da je Briandovo go» vorjenje o premirju pesek v oči ino» zemstvu, lepa politična kretnja, ki naj dokaže miroljubnost Francije. V res» niči pa pomeni Briandov predlog, da bo Francija v tem letu izvršila že skle» njeno oboroževanje za sto od sto, do» čim bi veljalo premirje samo za Ita» lij©,, ki bi v tem času ne smela graditi novih edinic.
Resnico je govoril torej minister Dumesnil; ravno tako pa tudi Briand, ko je rekel, da se do 31. decembra ne bo zgradila nobena nova ladja.
Pogajanja se pričnejo.
Briand upa, da se bodo do konca le» ta pogajanja med Italijo in Francijo tako ali tako končala, da Francozom
torej ni treba spreminjati do tedaj po» morskih načrtov.
Angleška javnost, ki je sprejela pr» vo vest o premirju z velikim veseljem, se je čez noč zmračila. »Daily Tele» graph« je pisal celo, da nima Briando» va ponudba nobenega političnega po» mena, ker ne narede Francozi z njo nobene vojaške žrtve, temveč osta» nejo pri svojem starem programu.
Prvi minister Mac Donald pa ni te» ga mnenja. V ponedeljek je izjavil v parlamentu, da je zelo vesel in zado» voljen, da je Francija sprejela itali» janski predlog, in želel bodočim razgo» varom najboljše uspehe.
Politični pomen Briandove ponud» be je namreč v tem, da se pogajanja med Francijo in Italijo sploh lahko začnejo, kar je že samo na sebi dobro» ta. Državniki se bodo sestali, pretresli sporne zahteve in ugotovili, ali je spo» razum mogoč. To mnenje je previa» dalo tudi v Rimu.
Francoski tisk je zelo zadovoljen, da se italijanska vlada ni vpičila v be» sede ministra mornarice Dumesnila, temveč vzela Briandov odgovor na znanje. To je dokaz italijanske dobre volje. Ako se ostale sporne točke med Italijo in Francijo ugodno rešijo, — pravi Journal -—- se bodo tudi pomor» ska navzkrižja dala laže urediti.
Evropska zveza.
Nasprotja z Italijo motijo pa tudi Briandove načrte o Evropski zvezi. Ravnokar prihajajo1 v Pariz odgovori posameznih evropskih držav, ki jih je Briand vabil k združitvi. Vojno raz» položenje in pomorska tekma med la» tinskima sosedama ni dobro priporo» čilo za Evropsko zvezo. Razen tega se je radi nasilstev v osvobojenem Po» renju, o katerih je zadnjič pisal »Novi list«, tudi razmerje z Nemčijo neko» liko omajalo. Dopisnik pariškega dnevnika »Matina« in Briandov za» upnik Jules Sauerwein je pisal 7. ju» lija, da 'Se mora Francija brezpogojno sporazumeti z eno ali več velesil. »Z majhnimi državami, in naj bodo te še tako bogate in ustaljene, in s svojimi še tako zvestimi zavezniki Francija ne bo preosnovala Evrope.« Na po» moč Anglije ni mogoče računati, ker se Velika Britanija radi svojih silnih izvenevropskih dežel ne mara vpisati v Evropsko zvezo. Njen ideal je, da bi stvorila s svojimi prekmorskimi po» sestvi in deželami gospodarsko enoto, zaščiteno s carinami, neodvisno od o» stalega sveta. To je največja zapreka Evropske zveze. Zastran dosedanjih navzkrižij se Francija tudi na italijan» sko pomoč ne more še zanašati.
Samo francosko — nemški spora» zum — je pisal Sauerwein — je lahko temelj organizaciji Evrope. Sicer bi ji manjkala vsaka trdnost. Sedanji tre» nutek, ko se vrše v Porenju nasilja, ni ravno ugoden, da bi govorili o nem» ško=francoskem zbližanju. Pri svojem zadnjem bivanju v Berlinu sem kljub temu opazil v desničarskih (naciona» lističnih) krogih zanimivo spremem» bo. »Zavedli so se, da politika nasilja nima smisla.«
Francija ini Nemčija.
»S kom« — nadaljuje Sauerwein — »naj bi se Nemčija združila v vojni proti Franciji in njenim zaveznikom, to se pravi proti evropskemu bloku 119 milijonov ljudi, ki so dobro ob o» roženi, razpolagajo z vsemi surovi» nami, z bogatimi finančnimi sredstvi in obsežnimi prekomorskimi posestvi?« »S čigavo pomočjo naj bi Nemčija vo» dila to nevarno vojno? Morda s sovje» tl, ki bi ji prinesli v zameno seme bolj» ševiške kuge? Morda z Italijo?« Da bi Italija zgrabila za orožje v korist Nemčije, si ni mogoče niti misliti.
»Nadaljevati Stresemannovo politi» ko pomeni sodelovati s Francijo, to se pravi z državo, ki nudi trenutno lahko edina Nemčiji finančno pomoč, ji lahko edina pomaga, da se ublaži voj» na odškodnina, ji lahko edina vrne vojsko, dostojno velike države, in ji lahko edina omogoči zvezo z vzhodno Prusijo.«
»To je vzrok«, — končuje Sauer» wein — »da bo po mojem mnenju Nemčija kljub zadnjim neljubim do» godkom in hujskarijam pri ureditvi Evrope na naši strani.«
Ta članek dokazuje, kako zelo uva» žujejo v Franciji nemško prijateljstvo in kako jih skrbi, da bi se ne skvarilo. Saj obljubujicjo Nemcem celo staro vojsko in zvezo z vzhodno Prusijo. Proti volji Nemčije je Evropska zve» za nemogoča. Težko bi se pa tudi u» stvarila Evropska zveza ob nasp-roto» vanju Italije. To je eden izmed vzro» kov, da potrebuje Briand sporazum z Italijo in ga bo iskal v bodočih poga» jan jih.
Ameriški dumping.
Med tem časom pripravljajo pa Združene države Severne Amerike velikopotezno gospodarsko vojno pro» ti Evropi. Sedaj ko- so dvignile okoli meje visoko carinsko obzidje in zapr» le evropskemu blagu pot v deželo, na» meravajo poplaviti Evropo in tudi druge dele sveta s svojimi cenenimi iz» delki in pridelki. Prodajati jih name» ravajo pod lastno ceno, kakor to de»
la j o boljševiki. Opravka imamo torej zopet s tako zvanim -dumpingom. Zgu» bo bodo krili ameriški kapitalisti na zelo preprost način: zvišali bodo cene v notranjosti in prisilili ameriško pre» bivalstvo, da kupuje blago po cenah, ki jih določijo podjetniki. Cenejšega blaga iz tujine si radi visokih carin prebivalstvo ne bo moglo naročiti in talko mu ne bo' preostalo drugo, nego da se vda in plača. Podjetnikom bo dobiček kljub dumpingu zajamčen, to» varne bodo delale, brezposelnost se bo zmanjšala. Bogata Amerika, ki ima danes nič manj nego 7 milijonov brez» posebnih, hoče torej rešiti svojo go» spodarsko krizo na račun uboge in iz» črpane Evrope. Saj je šla že danes po» lovica ameriškega izvoza v evropske dežele ! V preteklem letu so prodali .Američani Evropi nič manj ko 2.350 milijonov dolarjev blaga, kar je lep denar in lep dobiček. Sedaj priprav» ljajo novo gospodarsko ofenzivo, ker so trdno prepričani, da so močnejši in da Evropa bolj potrebuje Ameriko nego- Amerika Evropo-.
Iz človekoljubja.
Svojo politiko utemeljujejo Ameri» čani celo- s človekoljubnimi razlogi. Poslanec Haroley, ki je oče novih ca» rin, je označil naravnost za nedostoj» no, da konkurirajo Evropci z Ameri» ko- na svetovnem trgu. Samo z nizkimi delavskimi plačami vzdržuje Evropa lahko borbo. Tako zlorabo- človeške delovne moči je treba po njegovem preprečiti. Evropo bodo torej sedaj poplavili z blagom iz človekoljubja! Posledica bo še večja brezposelnost, novi milijoni evropskih delavcev bo» do- brez kruha.
Toda Evropa ni tako šibka, kakor se zdi Američanom. Vzgled Italije, ki je z enim mahom izprla ameriške avto» mobile, dokazuje, da bi se Evropa lah» k o- prav odločno in učinkovito branila. Avtomobilska industrija je ena, naj» večjih in najbolj občutljivih v Arne» riki. Številke naj govore: lansko leto so prodali na Danskem 1400 evropskih in 13.500 ameriških avtomobilov, na Nizozemskem le 438 evropskih in *
19.000	ameriških, na Norveškem 700 evropskih, 6200 ameriških, na Šved» skern 2550 e vr opskih in 21.700 a me » riških. Enake številke srečamo v Bel» giji., Španiji in drugod. Ko bi te de» žele hotele, bi bilo ameriških dobi-č» kov čez noč konec in v Ameriki bi zbruhnila v tovarnah avtomobilov kri» za. Enake slučaje bi lahko navedli tu» di iz drugih panog gospodarstva, kjer je ravnotako mogoče priti Američa» no-m do živega.
Edino, kar manjka Evropi, je edi» nost. Evropska razpotja in sovražno» s ti so največja m-oč Amerike.
Če bo hotela Evropa živeti, se bo morala braniti, države se bodo morale združiti okoli skupnega načrta.
To je resnična podlaga Evropske zveze. Razume se pa samo po sebi, da mora taka zveza služiti vsem in da morajo biti v njej vse države enako» pravne.
Ol3jcì.ve.
LISTNICA z denarjem in listinami se je izgubila od Barkovelj do Pro» seka. — Kdor jo najde, naj jo prinese tržaški podupravi, denar lahko ob» drži.
Shod
dekliških Marijinih družb v Logu pri Vipavi bo 26. in 27. julija 1930. Na god sv. Ane popol» dne ob 4. uri se prične spovedovanje. Ob 7. zvečer 1. govor in pete litanije Matere božje in blagoslov. Celonočno češčenje presv. Reš» njega Telesa.
V nedeljo: ob 5. se prične spovedovanje. Ob polsedmih skupno sv. obhajilo po cerkvi. Ob 7. sv. maša s petjem, med sv. mašo 2. go* vor. Ob 9. sestanek za predstojništva. Ob 10. peta latinska sv. maša, med sv. mašo 3. govor. Te Deum. Blagoslov. — Ne pozabite svetinjic in pokrival!
Ta shod je obvezen za Vipavsko dekanijo; povabljene pa so vse Marijine družbe!
Z ljubljenim Sinom nas blagoslovi — Devi* ca Marija!
Vipava, na dan sv. Bonaventure 1930.
V. J. Križtmovtka:
KRALJICA HATASU.
Roman iz življenja starih Egipčanov.
-Srtfc BS
Kmalu sta dva vojvoda dvignila težko zaveso in v dvo-ra-no je -stopila Hatasu v spremstvu svojih svetoval» cev. Z naglimi in odločnimi koraki je stopala proti pre» stolu, ki je stal na majhnem odru. Tam se je ustavila in se oprla z roko ob naslon- naslanjača.
Ko se je pojavila, so- žreci padli na zemljo in za» teglo zastokali. Kraljica se je sklonila in iztegnila obe roki v znamenje žalosti. Toda: tak-o-j nato- se je zopet vzravnala ter premerila odposlance- s plamtečim po» gledam.
Žreci, ki so bili vstali, so zopet padli na zemljo, a veliki žrec Amonov je izpre-govoril: »Ko smo izkazali dolžno čast umrlemu faraonu, ki ga je Egipt izgubil, ti moramo istočasno čestitati, Hatasu, darovalki življenja in milosti, ob tvojem nastopu na izpraznjeni prestol. Bogovi naj ti dodele zdravje, slavo in srečo in naj te ohranijo še neskončna leta ljubečemu te- narodu.«
Kraljica je priklonila glavo v znak zadovoljstva.
»Hvala vam, ugledni in plemeniti služabniki božji,« je odgovorila. »AH mi hočete morda kaj reči? Če je temu tako, govorite. Moja ušesa so odprta in moja duša vas želi zadovoljiti.«
Na mig velikega žreca je stopil naprej Ravseneb.
»Rajeva hčerka,« je dejal, »tvoja modro-st je uga» nila, da nas je privedlo semkaj važno vprašanje. Bo» govi, ki so te obdarili s takšnim razumom, naj ti raz» svetle srce in uravnajo tvoje odločitve, zakaj to, kar ti povemo, je pravično i-n pametno. Božanska duša Tut» mesa II. ise je vrnila k Ozirisu. Dolžnost nas živih je, da mu priredimo pogreb, ki naj uteši njegovo- senco in ga sprosti vseh nadlog. Zato smo te prišli vprašat, kje pokoplješ faraonovo truplo? Ali hočeš sezidati grob» ni co, ki je vredna tvoje moči, ali misliš začasno položiti mumijo- v grobnico, kjer stoje- krste tvojih božanskih roditeljev?«
Ha-tasino obličje je potemnelo, a v očeh ji vzplamtel zlovešč ogenj. Sedla je in rekla:
»Vaše vprašanje me -siln-o preseneča. Tako malo se zanimate za egiptovske zadeve, da ni-s-te vedeli, častiti očetje, da zidam krasen spomenik, ki je namenjen za grobnico moji rodbini? Tja prenesem krste svojih ro» diteljev, tam bo počival moj božanski soprog Tutmes
Iz kraljestoa prirode.
Naj se majhni človeški možgani še tako trudijo, da bi do dna proučili bo* žje stvarstvo, tega le ne bodo zlepa zmogli. Vsak dan se pojavljajo iz skrivnosti stvarstva nove uganke, ki jih učeni svet skuša razvozlati. Poraja* ip se novi pojavi, ki jih je treba opisa* ti, da »kralj prirode«, človek, spozna, v kako' neskončno modro ustvarjenem svetu živi in vlada.
GOZDNI VELIKANI.
»Zeleni gozd je lovčev raj ...«, tako Pričenja ljubka popevka, ki vabi v hladno senco temnega gozda. Kako majhen se zdiš ob visokih in debelih deblih smrek in hoj, je*li? Kako pa
tudi ne bi čutil pritlikavca, saj se v drevesu rastlinstvo najvišje povzpne. y 60 let starem smrekovem gozdu so debla povprečno 20 do 25 metrov vi* soka in imajo v premeru do 60 centi* metrov. V pragozdu v Češki Šumavi so debla do 50 metrov visoka in do 2 m etra debela. Naša gozdna drevesa s?vPovzPneio navadno do 30 metrov višine. Najdemo' pa še višje orjake, ^e v Trnovskem gozdu je znana silna >)ve!a, jela.« V Braziliji so znane neke smreke, ki zrastejo do 60 metrov visoko. Le oglej si domači zvonik, pa Primerjaj!
Gozdovi milijonarjev.
Še bolj častitljivi velikani so pa ma* Pmtova drevesa v zapadni Kaliforniji, {po 100 metrov visoko mole svoje vrone pod oblake. Mamutove gozdo* so skoro vse pokupili milijonarji, oa lahko rečejo, da se senčijo pod naj* y$jimi gozdnimi velikani. »Kralja Sozdov« so pa nazivali v Calevara tmzdu neko mamutovo drevo, ki je štrlelo 130(!) m visoko. Nad zemljo Jse imelo obseg 35 metrov. V istem Rozdu je prevrnjeno in izvotljeno {h'evo, ki mu pravijo »predor«; skozi aeblo se namreč lahko kar s srednje {mikim vozom pelješ. Na odžaganem poru tega drevesa so pa kar »brjarje« a 16 parov naredili.
Vse te velikane pa zasenčijo orja* ški avstralski evkalipti, ki so do' 160 metrov visoka drevesa z 10 metri de* belimi debli. Čudo evkaliptovih go* zdov je tudi to, da ni v njih nič sence. To pa zato, ker se listi obrnejo s ploskvijo na stran, da lahko žarki ne* ovirano prodirajo skozi 100 metrov visoke krone.
Potujoči gozdovi.
Naj debelejša vrsta dreves so bao* babi ali kruhova drevesa v Afriki. Ta drevesa imajo obseg 40 metrov. Naj* večje čudo med gozdnimi velikani je-pa banva drevo (ficus bengalensis), ki je občuduje vsak, ki pride v indijsko mesto Kalkuto. To drevo je kar —cel gozd s 367 debli, ki nastane tako, da se mladi banyan naseli kot zajedavec na drugem deblu. Potem poganja veje namesto v višino vodoravno. Iz teh vo= doravnih vej poženejo korenine, ki se razrastejo v novo deblo, gori se zo* pet naseli druga korenina in zopet po* žene tretje deblo. Tako se veje in debla enega in istega drevesa spreple* ta j o in razraščajo v cel gozd. To dre* vo rase na več kot 100.000 štirjaških metrov zemlje. Blizu mesta Poone v Indiji je podobno drevo, ki je še bo* hotne j e razraščeno in zavzema kar
200.000	štir jaških metrov sveta.
Taka drevesa, iz ko j ih vej ini debel poganjajo nova debla, so kar nekaki premikajoči se ali potujoči gozdovi, ker se vedno bolj širijo. Take gozdne pojave občudujejo razen v Indiji tudi na Javi in Sumatri.
POGREZNJENE ZEMLJE.
Pred davnimi stoletji je naša zem* lja kazala drugačno lice, kot je ima danes. Kjer se penijo morja, je bila tedaj morda cvetoča celina, koder se dvigajo danes sivi skladi apnenca, je butalo valovje ob pečevje. Večno pre* snavljanje v prirodi se je lotilo tudi celin.
Geologi (zemljeslovci) uče, da se je preko bretonskega polotoka v Franci*
ji, čez Kanalski preliv, preko južne Anglije in Irske raztezala celina, Ar* morika nazvana. Od Škotske pa gori do Skandinavije se je vleklo pogorje Kaledonije. Čez in čez Atlantski oce* an pa se je širila ogromna celina, na* zvana Atlantida. Drugi učenjaki zo* pet trdijo; da sta se v starih časih sti* kali južna Amerika in južna Afrika. Že obe obali da kažeta, kako se je Afrika odtrgala od Amerike in se po* maknila proti vzhodu.
O nekdanjih zemljinah nam pričajo razni ostanki. Zemljeslovci trde, da je otok Island ostanek severnega dela Atlantide, Azori in: Kapverdski otoki pa da so pripadali k južnemu delu te bajne dežele.
Poleg zemljepisnih domnevanj pa imamo tudi zgodovinska. Stari grški modrijan Platon piše v knjigi »Kri* tias« o deželi Atlantidi, ki da je on* kraj Herkulovih stebrov (onstran Gi* braltarske ožine). Baje je bilo tod mo* gočno kraljestvo, ki se je vojskovalo z Egiptom. Še do pred kratkim niso verovali takim bajkam. Toda ko se je v zadnjih časih izkazalo, da se razni dogodki iz davne preteklosti potrjuje* jo z najdenimi dokazi (n. pr. vesoljni potop), so začeli bolj resno razisko* vati.
Pa tudi znanost sama danes potriu* je, da močni vulkanski izbruhi ali hu* di potresi tako pretresejo drobovje zemlje, da se lahko celi predeli zemlje pogreznejo ali dvignejo. Še bolj se je to moglo dogajati v mladi dobi naše zemlje, ko se je njena oblika šele tvo* rila. Kjer naj bi se bila nekoč razteza * la Atlantida, so baš ognjeniška pod* morska tla; zato so učenjaki še bolj potrjeni v svojih domnevanjih.
Manjka jim pa še trdnih dokazov. Po te pojde posebna znanstvena od* prava, ki jo bo prinraVila francoska znanstvena akademija v zvezi z boga* tim ameriškim Carnegievim zavodom. Zgradili bodo poseben podmornik z debelimi steklenimi okni in močnimi žarometi, da bodo mogli pregledovati morsko dno. Učenjaki bodo posebno pazili, ali je kaka sled človeške kultu* re (zidin, naprav itd.) na dnu mor ja.
II. ini tam položite tudi moje truplo, ko me Oziris po* 2<>ve k sebi.«
Pritajeno mrmranje se je razleglo v vrstah žrecev. Kavseneb je dvignil k nebu loči in vzkliknil:
»Kraljica! Ali vztrajaš na tem nečastnem sporne* ^’ku, ki si ga sezidala proti vsem svetim pravilom? Od* Prto je vsem radovednežem kakor kakšno tržišče, na* jPosto da bi bilo odeto v skrivnostno veličje, kakor gre božanstvom.«
»Dahe ie vzkliknil veliki žrec Amonov, zagrizen in ra združljiv mož. »Nečastno je pokopavati naše kralje y grobnico, ki je napravljena po1 vzoru stavb nečistega 111 Podjarmljenega naroda! Vse, kar je tuje, se upira egiptovskim bogovom in njihovim slugam. Prosimo te Orej, kraljica, da se odrečeš spomeniku, ki ga ne odo* vravam° in ki ga ljudstvo nezaupno1 gleda.. Če boš 'ztrajala na svojem stališču, ti odrečemo svoje sodelo* n!nje in nikdoi izmed nas ne bo spremljal trupla Tut* Plesa II. v tisto grobnico.«
Globoko molčanje je sledilo temu burnemu na* ?Pb- žreci so se med seboj nemirno spogledali. Tako ookrito napovedan boj ni bil v njihovem sporedu. Zato -o baš izvolili za govornika Ravseneba, ker so se bali,
da bi se veliki žrec Amonov ne dal zanesti od svoje ne* strpnosti.
Hatasu je molče poslušala žaljive žrečeve besede. Pri zadnjji grožnji je strašno prebledela, nato pa zarde* la. Njena roka je krčevito stisnila leopardovo glavo; ki je krasila'naslon. Toda ta jeza je trajala samo trenutek; nato- ji je obraz ponosno zažarel, v očeh pa ji je vzplam* tel čudovit ogenj, da si težko prenašal njen pogled.
»Tvoje besede so krute, žrec Amonov, a tvoje grožnje odmevajo v' ušesih faraonovih,« je rekla z jasnim kovinskim glasom. »Izbral si neprimeren tremi* tek za zlom moje volje. Poznam vašo moč, toda ne bojim se je. V Egiptu je mnogo tempeljnov, ki hrepene po moji milosti, in nemalo je tudi takih, ki služijo bogo* vom, pa so mi verni sluge. Te pozovem, da spremijo truplo Tutmesa II. V kraj počitka. Kar se tiče pa nepo* kornih glav, ki se puntajo proti onemu, ki bi ga morali oboževati, imam moč in pravico privesti jih k nameti. V takem boju je zmaga gotova. Meni pa ni za boj,« je rekla Hatasu in premerila s plamtečim pogledom vrste žrecev. »Priznavam, da so božji služabniki podpora pre* stola in prva sem med onimi, ki to upoštevajo. Hočem vladati, opirajoč se na mogočna ramena žrecev, toda samo kot neomejena vladarica naroda, ki ga povedem
Iz teh ostalin bi potem smeli trdno sklepati, da je bila tod nekoč oblju* dena zemlja, ki se je pogreznila na dno morja. V globlja morska brezdna se pa bodo neustrašeni učenjaki spu* stili v nekakem potapljaškem zvonu, ki se bo pogrezal vedno nižje in nižje s pomočjo propelerjev. V tem po* tapljaškem zvoncu, ki bo v stalni zve* zi s podmornikom, bo opremljena ce* la znanstvena delavnica za raziskova* n ja morskega dna.
Bog ve, če bodo učenjaki prinesli iz dna morja dokaze o potopljenih zem* Ijah in narodih!
IZ ŽIVALSKEGA SVETA.
Zgodba pripoveduje, da je v starem Rimu dojila volkulja dvojčka Romula in Rema. Nasproten slučaj se je pred kratkim pripetil v varšavskem žival* skem vrtu. Levinja je skotila dva mladiča, kmalu nato pa poginila. Levčka bi umrla od gladu, da se ju ni usmilila žena nekega paznika, ki je mladiča dojila.
V berlinskem prirodopisnem mu*-zeju imajo posebno vrsto rib. Kadar grozi nevarnost, tedaj pogoltne sa* mica svoje mladiče in zbeži. Ko ne* varnost mine, pridejo mladiči zopet skozi žrelo zdravi in živi ven.
#
Slabo stran pa pokažejo velike ko* bilice, tako zvane bogomoljke, ki žive tudi pri nas. Ko namreč samec samico oplodi, tedaj je konec z njim. Samica svojega družeta kratkornalo požre.
Pa zopet eno pohvalno: lani v de* cembru je neki Amerikanec šel na dolgo avtomobilsko vožnjo. Njegov zvesti pes je vedno tekel za njim. Na nekem ovinku ga je pa kar naenkrat zmanjkalo. Žalosten se je gospodar po 2500 kilometrov dolgi vožnji vrnil domov. In glej! Čez par mesecev opa* zi, kako se mršav pes igra z njegovimi otroci. V živali je potem spoznal svo* j ega zvestega varuha, ki g£ je tedaj na potovanju izgubil in se je sam vrnil domov.
V blatnih močvirjih na bregovih tropskih morij živi riba, ki je vajena suhega in mokrega. Na glavi ima močno navzven izbuljene oči. Ko ob morski oseki voda uplahne, ostane ta riba kar na suhem in čaka, da pride zopet plima. Če se pa kdo približa, se ta riba v skokih umakne celo v goščo.
*
Kaj nam pišejo
8 Krasa.
Komen. — (Obisk. — Kvarna vzgoja.) — Prvo nedeljo v mesecu so tudi letos priromala dekleta Mari* jinih družb iz Trsta k obršljanski ro* marski cerkvi. Novi zvonovi so jih že iz zvonika s pritrkovanjem pozdravi* li. Č. g. Kjuder iz Tomaja jim je go* voril zjutraj in popoldan. Vzoren red in dostojnost delata družbi čast. Kdaj se bomo pa mi postavili s takimi de* kleti? Čas je že. — Toplo solnce je si* lilo skupino fantičev v vodo. Pri tem so pozabili na sedmo božjo zapoved in so se obložili s piščanci. Ukradeno meso pa ni imelo teka. Kam vodi sla* ba vzgoja in tovaršija? Tudi o obnaša* nju mlajših v cerkvi in po poteh se bi dalo kaj zapisati.
Gabrovica. — (Smrt.) — Pred tednom smo pokopali Franceta Grme* ka. Dočakal je 86 let. Vzornemu kr* ščanskemu možu ohranimo časten spomin!
Jamlje. — 7. t. m. se je vršil pri nas ples. Našim fantom v čast moramo povedati, da ga že tri leta niso prire* dili. Pa poskrbi zato gostilničar. Po plesu je bil seveda pretep. Po »brjar* ju« so se sukale tudi neke gospodič* ne, ki niso dajale s plesanjem in popi* vanjem preveč dobrega vzgleda naši mladini. Mamice tožijo, da nimajo ni* ti za sol, hčerke pa imajo za žido in dišave. — Žito smo že ondatili. Ostale pridelke je suša precej stisnila.
Sežana. — Ena izmed onih treh pup, ki so se zaljubile v znanega komedi* j anta »Pirafikija«, je dosegla prven*
Za konec pa še eno, katere ne veste. Malokomu je namreč znano, na kak* šen način občuti rak ravnotežje. V glavi ima dvoje votlinic, obraščenih s finimi dlačicami. Mladi rakci si te vot* linice napolnijo s kroglicami iz blata. Te blatne kroglice pritiskajo na dia* čice in povzročajo raku občutek ra v* notežja. Če vzameš raku te kroglice, je revež kot brez pameti.
z dežele /
stvo v skakanju čez metlo. Kot na* grado za to umetnost ji je gori ime* novani poslal nov moderen klobuk. — V občinskem vrtu je že del j časa ime* nitna zabava, namreč vrtiljak. Te za* bave se ne poslužujejo samo vaški otročaji, ampak tudi sežanska inteli* genca, ki se vozi ob zvokih hreščeče lajne. — Že delj časa se opaža, da so nekatere mamice, ki se zbirajo onkraj kala v Gradišču, nekoliko slabe volje, menda zato, ker snubači njih zale dečle premalo »šacajo«. — V zadnji štev. »N. L.« se nekatere orleške pu* pe jeze, češ da je bil neki dopisnik pri zadnji orleški »šagri« kratkoviden, ker ni videl, da so imele dolga krila, napravljena na zvonec. Omeniti pa je treba, da omenjeni dopisnik ni mislil samo orleških deklet, ampak na sploš* no vse! To bodo tudi orleške priznale, da so bile nekatere punčare, čeprav ne iz Orleka, prav po cigansko oblečene!
Merče. — Pred nekaj dnevi je dobil Janez Godčev velikega planinskega orla, ki meri s neroti vred čez poldru* gi meter. Priklatil se je baje iz nano* ških pečin.
Gorjansko. — (Shod. — S e * m en j.) — Letos je bil sv. Mohor za duhovnijo nad vse lep. Zjutraj je č. g. dekan iz Komna blagoslovil nove zvo* nove in nosil Najsvetejše v procesiji, ki se je vršila v lepem redu. Videlo se je častno število mož, fantov v proce* siji pa bolj malo. Sledil je govor o po* menu zvonov. Popoldne je bil blago* slov novih orgel in zopet je č. g. dekan pojasnil, kaj so orgle za čast božjo.
do zmage ini slave. Zatorej posvetite s svojim blagoslo* vom stavbo, ki jo zametujete. Vaš od Ozirisa prihaja* joči blagoslov ji podeli večno trajnost. Jaz pa se vam oddolžim z lepimi darovi, bogovom pa doprinesem žrtev, ki bo vredna njih in mene. Čakam vašega od* govora!«
Žreci so se začudeni spogledovali. Kraljičina hlad* nokrvnost in bistroumnost jih je presenetila. Vkljub svojemu ponosu in vlastiželjnosti jim je ponudila po* mirjenje, dajajoč jim priliko, se častno umakniti, ker so zašli predaleč. Pa so se tudi bali odkritega bo ja z njo, kajti kraljica je bila pri ljudstvu priljubljena.
»Tvoje besede so pravične, faraon,« je odgovoril veliki žrec. »Iz nečistega moremo napraviti čisto. Tudi vemo, da je grobnica stala mnogo denarja in dela. Naj se zgodi po tvoji volji, kraljica! Spremili bomo do tvoje grobnice truplo tvojega moža in prikličemo nanjo božji blagoslov.«
Tako se je končal nastop žrecev. Pri slovesu je ve* tiki žrec Amonov padel na zemljo in pritisnil svoje ustne na majhno nožico Matasu. Ne on, ne njegovi to* variši niso viideli usmeva, ki je preletel kraljičine ustne.
Samo četrt ure se je mogla Matasu odpočiti, ko se je najavil Semnu. Kraljica ga je takoj sprejela. Njegovo
obličje je bilo tako popar jeno, da je Matasu vzkliknila :
»Govori, Semnu ! Ali je Tutmes zbežal iz Buta?«
»Ne, kraljica, novica, ki ti jo prinašam, se bolestno dotakne tvojega srca, nikakor pa ne ograža tvoje obla* sti. V Butu stražijo kraljeviča verni služabniki. Tukaj pa se je zgodilo nekaj nerazumljivega: Sargon je žabo* del Ne j to.«
S pritajenim krikom je kraljica omahnila v na* slanjač, pa takoj skočila pokoncu in vsa tresoča se od jeze stisnila pest.
»Nesrečni otrok! Nejta umorjena! Nesrečni in ne* hvaležni suženj! Tako mi je poplačal dobrote! Izroči ga krvnikom. P red no- Ra vstane iz teme, mora biti mr* tev. Takšna je moja volja!«
Semnu je padel na kolena in dvignil roko.
»Vem, o> faraon, da tvegam glavo, ker te takoj ne slušam, toda istotakoi vem, da bi me preklinjala, če bi izpolnil tvoj ukaz in ne bi te opozoril, da ne moreš ma* ščevati otroka nad njim, ki je prelil kri svojega brata. Ta brat ga je priporočil tvojemu usmiljenju.«
Kraljica si je pokrila obličje z rokami in se opote* kaje oprijela mize. Čez nekaj hipov je dvignila glavo in podala Semnu ju roko.
(Dalje.)
Po blagoslovu se je vršila kolavdacija orgel. Dež je; semenj nekoliko oviral. Vseeno smo bili s praznikom zado» voljni.
Ležeče. — (Smrt. — Del o.) — V Petek 11. t. m. je umrla v tržaški bob Hišnici v 58. letu Frančiška Perhavec. Pred 14 dnevi je šla tja v na di, da ozdravi, a je podlegla operaciji. Poko« Pali so jo v Trstu. Pokoj njeni duši, Preostalim naše iskreno sožalje!.— Iz naših dolov so že začeli voziti zemljo za letališče. Zaposlenih je dosti manj delavcev, kot se je govorilo, ker ko» Pajo in nakladajo s strojem na mo» torni pogon. Dnevno naložijo do 300 kubičnih metrov zemlje. Vseh d dav» cev je zaposlenih okoli 110, dosti je okoličanov, drugi so pa iz Vipavske in Istre. Delajo deset ur na dan. Plače so po 2 liri do 2.30, še precej dobre v Primeri s prejšnjimi leti.
Tomaj. — Redko slovesnost smo obhajali 15. t. m. v naši farni cerkvi. Pri presrečne mladenke so dosegle milost, da so» jih preoblekli v samo» stanske sestre. S solznimi očmi smo Prisostvovali obredom, ki jih je izvr» sil mons. Kracik iz Trsta. V krasnem (tovoru je č. g. Simonič povedal, kako le Jezus žejen duš, ki ga res ljubijo. Slovesnost smo zaključili v samosta» Puv kjer smo bili srečni in veseli. Čč. (tostram smo za gostoljubnost in trud 12 srca hvaležni.
ja idrijskega kotla
in okolice,
življenje in smrt. — V prvi Polovici letošnjega leta je bilo v Idriji rojstev, lani v tem času 49, oklica» Hih 26, lani 18 parov. Umrlo je letos do» konca junija 38 oseb, (24 žensk, 7 moških in 7 otrok), lani 54. — Naj ob tej priliki opomnimo, da bi bilo zelo Potrebno izšolati še par mladih doma» cih žensk za babice.
Novi grobovi. — Umrli so: -'Metna Julija Bevkova, rudarjeva že» (m, 41 »letna Marija Vončinova, rudar» teva žena in 69»letna vdova Terezija Frantarjeva. Naj počivajo v miru !
. Nesreča. — V tuk. bolnišnico j® bil pripeljan 30»letni zidar Andrej pevk iz Otaleža. Padel je 4 m globoko m si težko poškodovali desno nogo.
Ledine. — (Sv. birma.) — V po» necieljek zjutraj se je pripeljal k nam Prevzvišeni nadškof, kateremu smo napravili prav lep sprejem. Mlaji in venci so bili zunanji znak radosti, ki j? Prevzela vso župnijo že ob prihodu J u bi j enega nadpastirja. V ponos zna» uajnim možem naj povemo, da »so se Poleg obilnega ljudstva udeležili spre» jema tudi naši vrli gasilci. Lepo so se Postavili otroci pri izpraševanju kršč. nauka. Birmanih je bilo 99 otrok.
aj povemo, da se je tudi pev» .	2bor dobro izkazal in tudi cerkev
m mežnarijo smo na zunaj malo prej epo prenovili. Res, letos smo imeli že .n lzredne cerkvene slovesnoisti in vse m tako prisrčno izpadlo.
Godovič. — V torek je bila pri nas -v- birma. Prevzvišenemu smo pripra»
vili prav lep sprejem in zelo lepo ozaljšali vais in cerkev. (Najlepše je bilo» pa le v Sp. Idriji: 50 mlajev in nad 1000 m vencev.) Birmanih je bilo 73 otrok (v celi dekaniji torej 910.) Otroci so bili v nauku vzorno poučeni, kar je pač zasluga č. g. župnika in do» brih staršev. Dejstvo, da so župlj ani kljub poljskemu delu z veseljem pri» skočili na pomoč pri okrasitvi, je živ dokaz iskrene ljubezni, ki jo goji naše ljudstvo do prevzvišenega nadpastirja.
Čekovnik. — 17 otročičev je bilo le» to s pri prvem sv. obhajilu, pri sv. bir» mi pa 20. Idrijski gospod jih je prav lepo pripravil.
Sp. Idrija. — V visoki starosti 83 let je prejšnji četrtek umrl Anton Velikajne. N. v m. p.!
Vrsnik. — V nedeljo smo imeli vsa» koletno žegnanje, »črešnjevo nede» ljo«. Maševal je č. g. novomašnik Fortuna, ki je imel tudi zelo lep cer» kveni govor. Udeležba je» bila obilna. — V svet moramo dati še eno izredno novico, katero si res štejemo v čast: v ponedeljek nas je obiskal prevzviše» ni knez in nadškof goriški. Naj ga Bog živi !
Iz Vipavske doline,
Osek. — (Nova ura. — Pot a.) —- Za shod sv. Urha, ki smo ga prej» šnjo nedeljo slovesno obhajali, smo dobili novo stolpno uro. Naredil jo je domačin samouk Franc Logar. Vsa čast mu! — Prej je bila pri nas nava» da, da je vsak občinar svoj del »občin» ske poti »sam popravljal brez plačila. Zdaj pa popravljajo občinske in za» sebne poti (»Po» planini«) na račun ob» činarjev. Kje bomo vzeli denar?
Vrabče. — Letina ne kaže preveč dobro, ker je bilo premalo dežja. Sad» ja tudi ne bo, grozdje pa obeta. Bog ve, če bodo občinski možje do trgatve poskrbeli za popravo občinskih po» tov. — Po dolgih letih so tudi na na» šem koru zapeli latinsko» mašo. Vsa čast pevcem in č. g. župniku. — Ar» gentina je tudi dosti naše mladine zvabila v sužnost. Ta in oni bi se rad vrnil domov, pa nima denarja. — Po» hvaliti moramo tista dekleta, ki so darovala oltarni prt za kapelico Ma» tere božje. —- Pograjati pa bi morali nekatere žene, ki so prinesle v naše hribe novo modo... Pa prihodnjič kaj o tem.
Sv. Mihael. — (Smrt in poro» k e. — Naši v Ameriki.) — Ker sc nobeden mlajših ne loti, bom pa jaz starec s tresočo roko malo zapisal, kako je pri nas. Eno zadnjih nedelj je bilo več naših malčkov pri prvem sv. obhajilu. Isti dan je č. g. kaplan blagoslovil novi kip Srca Jezusovega, katerega so kupili vaščani. — Že pred časom je šel po večno plačilo posest» nik Josip Ušaj v starosti 80 let. Bil je mož stare korenine in poštenjak. N. | p. v m.! — Dva para sta si naložila ja» | rem sv. Lukeža. Da bi ga le srečno in ? zadovoljno nosila. — Zopet se ie ne» | kdo vrnil iz Amerike. Iz njegovega ! pripovedovanja se človek prepriča, • da ni tam doli vse tako rožnato, kot
nekateri sanjajo. Imamo onkraj luže že dosti stričkov in tetk, dolarja pa le še ne poznamo.
DobOtlica, — Dne 11. tek. meseca je umrl na Dolu 83»Ietni Franc Kra» pež, ki je bil svoj čas zelo ugledna osebnost. Že v mladosti je bil izvoljen v starešinstvo v Lokavcu, kamor je spadala do leta 1904. občina DoLOtli» ca. Franc je kakor njegov oče užival to čast dolgo let. Zato se imenuje še danes hiša »pri županu«. Bil je pred» scdnik gospodarskega sveta, dolgolet» ni predsednik kraj. šol. sveta, pred» sednik gozd. zadruge, občinski in sod» ni cenilec itd. Povsod se je izkazal, da je mož na mestu. Pisati in čitati se je naučil sam, kajti v njegovi mlado» sli ni bilo v občini šole. Kako je bil vesel, ko se je v 1. 1884. odprla šola na Dolu. Zelo rad je čital in sploh z zani» manjem zasledoval dnevne in svetov» ne dogodljaje. Do zadnjega je rado» vedno poslušal, kaj pišejo časniki. Ker je bil zadnji dve leti slep, hodili so k njemu prijatelji, ki so mu čitali »Novi list« in pripovedovali novice ter politične dogodke. Ko sem ga pred dnevi obiskal, mi je pravil, da je so» sed » Lojze z Jurjevše« njegov naj» pridnejši obiskovalec, ki mu zna naj» bolje pripovedovati domače in tuje novice. Kot dober in varčen gospodar ter vedno trezen mož je imel premo» ženje v najlepšem redu. Družino je lepo vzgajal. Naj veljajo te skromne vrstice vrlemu možu kot nagrobni spominek.
Sv. Križ. — (Praznik mladi» ne.) — V nedeljo 6. t. m. je naša mia» deniška in dekliška kongregacija praznovala dan posvečenja mladine. Cerkev je bila praznično okrašena z zelenjem in cvetjem. Zjtitraj je bila pri skupnem sv. obhajilu udeležba nad vse častna. Popoldne je č. g. prof. Terčelj pojasnil pota mladine, nato je bil sprejem fantov in deklet pod Ma» rij in prapor. Sledila je blagoslovitev novih kipov sv. Alojzija in Male Te» , rezike, nakar se je vršila veličastna procesija z novimi kipi. Številni pev» ski zbor je lepo prepeval slavnosti primerne pesmi. Videti je, da mari» jansko gibanje dobiva novo smer, ki naj naši bodočnosti položi trdnejše krščanske temelje.
Iz goriške okolice.
Pevma. — (Birm a.) — Pri nas bo sv. birma v nedeljo 27. julija.
iz Istre»
Jelšane. — (Naši fantje. — Kresovi. — Letina.) — Večkrat berem v »Novem listu«, da nočejo fan j e po nekaterih krajih za veliko noč in za sv. Rešnje Telo nositi v pro» cesi ji zastav in neba. Pri nas pa mo» ramo naše fante pohvaliti. Prav lepo jih je videti, kako z veseljem in s po» nosom nesejoi farno zastavo in nebo. — V prejšnjih letih so se na predve» čer sv. Ivana svetili kresovi iz vseh gričev in holmcev. A ta lepa, stara na» vada se žali Bog v zadnjih časih opu» šča. Pri nas in v par vaseh naokoli so ' napravili pastirji lepe kresove. Ko je
iz kresov plapolal ogenj, so se oglasili zvonovi iz vseh podružnic, da poca* stijo sv. Ivana. — Letina pri nas do* bro kaže. Le zelja ne bo nič. Kar smo ga posadili, se je popolnoma izgubilo. Sadja ne bo tudi nič, ker ga neka vr» sta gosenic že hitro po cvetju uniči. Sena je polovico manj od lani.
Sv. Anton pri Kopru. — (Cerkve* na slovesnost.) — Kakor vsako leto bomo tudi letos obhajali 20. t. m. slovesnost karmelske Matere božje. Če bo vreme dopuščalo, bo tudi slo* vesna procesija. Pridite!
Iz Gor. * v
Tolmin. — (Letina. — Letovi* š čar ji. — Nov grob.) — Kot povsod tako smo se tudi pri nas že bali suše. Kako žalostna so bila polja, vse je že venelo in nič kaj dobra leti* na se ni obetala. Zdaj pa je začelo de* zevati, žejna zemlja je dobila spet vo» de in vse je kmalu oživelo. Kmetje upajo spet, da njihov trud ne bo za* man. Dnevi so pa postali prav mrzli, čisto jesenski, in nič ne kažejo, da smo sredi najhujšega poletja. — Leto» viščarjev je prišlo v Tolmin letos še prav malo. Morda pridejo kot navad» no pozneje. Šele vročina meseca av» gusta jih prižene iz mest na deželo. — Pokopali so v soboto Uršo Gabršče» kov o (p. d. Pečnikovo) iz Gaberij. N.
v m. p.!
Ponikve. — (Lepo je bilo, pa šelepše bi bil o.) — Dne 6. t. m. smo praznovali naš semenj (cerkveni shod). Bil je lep domač praznik, letos še lepši, ker smo občudovali dobro vnemo naše mladine ki je napravila krasen lesen slavolok v čast Kristusu Kralju. Bil je s cvetlicami ves ozalj» šan, na vrhu sta pa dve deklici*an» geljčka sipali cvetje nad procesijo. Prav bi bilo, da bi naše »mlade« tudi drugod posnemali. — Ljudstva je bilo zelo veliko od blizu in daleč; žal, da je prišel najmanjši del iz pobožnosti. Tembolj so bile obiskane naše tri go» stilne, dve sta imeli tudi godce. — Te ga — odkrito povemo, ne odobrava» mo, posebno ne na dan cerkvenega shoda. Najhuje je, da so v srednji gostilni med sv. opravilom igrali na harmoniko in celo plesali. To žali Boga in pa verski čut skoraj vseh du» hovljanov. -— Pa še to povemo, da smo pri nekaterih obiskovalkah naše* ga shoda imeli priliko občudovati modo, ki mora biti najnovejša iz Pa» riža. Shod je bil sicer zelo lep. — Naša cerkev je vrh hribčka, kjer je tudi v vročini prijetno hladno. Kljub temu je v cerkvi nekaterim pretoplo in menda tudi predolgočasno (pa z malo izjemo ne domačinom), ker osta» jajo zunaj cerkve.
Sedlo. — (Smrtna kosa.) — 7. t. m. so zvonovi naznanjali smrt cer» kvenega ključarja Antona Meniča, po domače Skočarina. Bolehal je delj ča» sa, a nihče ni slutil, da je bolezen tako huda. Kruta pljučna bolezen mu je vzela lepo življenje v 57. letu starosti. Lepo se je dal večkrat prevideti s sv. zakramenti za umirajoče. Pri tem je opravljal službo cerkvenega strežnika njegov tovariš, drugi cerkveni ključar
Anton. Bil je skromen in skrben go» spodar in vse življenje trden, odločen krščanski mož. Kot ključar tukajšnje cerkve se je trudil za lepoto našega razširjenega cerkvenega pokopališča ter starega in novega svetišča sv. Kri» ža v Sedlu. Skoro vsa vas je spremila pokojnika pri pogrebu. Cerkveni zbor mu je pel žalostinke pred hišo in na grobu. Njegovi duši večno plačilo1, preostali požrtvovalni vdovi in sorod» nikom iskreno- sožalje!
Sv. Lucija. — (Poroka.) — Pred kratkim se je poročila naša cerkvena pevka Tonica Rovščekova z Jožefom Muznikom, čevljarskim mojstrom. Mlademu paru želimo obilo sreče v no» vem stanu!
Plave. — (Nagla smrt.) — Pred» zadnjo sredo smo pokopali 20»letnega mladeniča Joškota Kralja, ki se je po» nesreči! v cementni tvornici v Saloni. Rajni je bil tih in delaven mladenič ter zelo priljubljen. Spremili so ga. tu» di tovariši delavci z vodstvom tovar» ne in godbo. Organist iz Plavi je pa s svojim zborom dovršeno zapel tri ža» lostinke. Pokojnemu večni mir, preo» stalim naše sožalje!
Drežnica. — Krasen dan je bil za našo duhovnijo pret. ned. 5. t. m. Na stotine romarjev iz bližnjih in daljnih krajev naše Goriške je prihitelo poča» stit in pozdravit božje Srce, ki kralju» je med nami. V krasnih govorih sta razložila govornika č. g. dr. Brumat in č. g. Filipič češčenje, zaupanje in lju» bežen božjega Srca, za kar smo govor» nikoma prav hvaležni. Srečni in ve» seli so- se romarji vračali na svoje do» move.
Iz Reške doline.
Čel je. — (Smrt.) — V torek smo pospremili k večnemu počitku Anto* na Kirna iz Čelj 10, Piškovca. Spolnil je že 81 let. Nad 25 let je bil ključar čeljiske cerkve. Ko ni bilo toliko časa v cerkev zvonov, si jih je srčno želel. Mladostno so mu igrale oči, ko so le» tos prišli in je slišal njih milo brnenje. In kakor bi slutil, jje rekel ob tej prili» ki: »Meni bodo prvemu zvonili!« — Piškovec je bil delaven gospodar, zla» sti pa vzoren krščanski oče, ki je vse svoje otroke vzgojil po krščanskih na» čelih. Ni čuda, če so ob raznih prili» kah tako- radi k njemu zahajali, Spo» štovan je bil od vaščanov in daleč na» okoli. Bog bodi plačnik njegovim de» lom.
S Pivke.
Gorenje pri Postojni. — (V o d » govor.) — Par besed na dopis iz Landola. Res ni bilo lepo, da je tisti Gorenje sušil seno na praznik sv. R. Telesa. V obrambo pa je treba pove» dati, da je bil prej pri sv. maši in da je delal v skrajni potrebi. In to le eden. Landolski pa zvozijo večino og» lja v Trst ob nedeljah. Torej pome» dite pred lastnim pragom!
Bač pri Knežaku. — (Nesreča.) — Prejšnji teden je na sredi vasi po» hodil konj 5»Ietno deklico Emo Zade» lovo, po domače Pavlovčevo. Konji so bili iskri, deklica pa lahkomiselna. Drugi dan je na poškodbah umrla.
Gospodar konja Rudolf Tomšič je še zaprt, da se ugotovi, ali je on kaj kriv.
Knežak. — (Počivaj v miru!) — V nedeljo 6. julija je umrl naš stari Anton Jenko, star 77 let. Bil je za or» ganista v naši fari celih 42 let. Zadnja 3 leta ni več mogel opravljati službe radi krčev v rokah. To so bile posle» dice hudih zim. Leta 1925. je kljub starosti še poromal v Rim. Domačini so mu priredili prav lep pogreb. Štirje čč. gg. so ga spremili na zadnji poti, č. g. župnik se je poslovil od njega na grobu, pevci so mu zapeli 4 žalostin» ke. Počivaj v miru, blaga duša!
Studeno. —■ V nedeljo po prazniku karmelske Matere božje, t. j. 20 ju» lija, se dobijo v župni cerkvi odpustki kakor ob porcijunkuli. Vabljeni so člani karmelske bratovščine in durgi.
Župni urad v Studenem.
Hruševje. — (Letina. — U g i » b a j o.) — Oglašamo se poredkoma, ker smo preobloženi z delom. Košnja je v polnem tiru. Sena bo dosti vee kot lani. Tudi žanjice že brusijo srpe. V ječmenu je pa ponekod polovica plevela, ker nismo vajeni žita pleti. Se ga bomo že naučili. — Nekateri še sedaj tuhtajo, kdo dopisuje v »Novi list«. Morda bi znalo to povedati ono dekle, ki se je kasno v noči na gmajni sprehajalo s fantom. Nič slabega si» cer ni bilo, a vendar naj matere pazi» jo, da jim dekleta namesto k božji službi ne zajdejo k hudičevi.
GLASBA.
Vinko Vodopivec: Requiem za srednji glas. Izdal in založil skladatelj. Tiskala Kat. tiskar» na. Razprodaja Katoliška bukvama. Cena par» tituri 7 lir.
Kakor jc naše zbore zelo zveselila pred do» brim mesecem izdana Vodopivčeva latinska maša, o kateri je naš list že pisal, tako je tudi ta Requiem zelo dobrodošel našim organistom in pevcem, ker je precej lahek, potreben in lep. Zunanja oblika in litografija not, delo g. R. Pahorja, sta prav čedni. Maša, ki je pisana v d"»molu in fsdurju je zelo lepa, prepleta jo skozi in skozi melodija, podobna prošnjam in vzdihom, ki se zlasti na nekaterih mestih iz» razito stopnjujejo do vrhunca, nato mirno pa» dajo in se izlivajo v učinkovit konec. Maša je kratka in zmogli jo bodo vsi naši organisti. Na koncu so odgovori (štiriglasni ali enoglas» ni) za mašo »de requiem«. To je bilo res po» trebno pri tej maši in pri njegovi zadnji. Tako ima sedaj vsak zbor enotne odgovore in teh odgovorov in njih harmonizacije naj se vsak zbor strogo drži.
Našemu priljubljenemu skladatelju iskreno čestitamo in ga prosimo, naj našim zborom preskrbi še kaj takega.
Popravek. — Vse zborovodje opozarjamo, da se v Vodopivčevi maši »Missa S. Theresiae« nahaja majhen pogrešek na drugi strani v 6. vrsti prvi takt, druga nota. Nižaj mora stati pred »h« mesto pred »d«. Tudi to mašo in glas» ke dobite še v Katoliški knjigarni.
Nove orgle na Gorjanskem.
V nedeljo 13. t. m. je bil na Gorjanskem cerkven shod. Ob tej priliki je blagoslovil preč. g. dekan iz Komna nove zvonove in nove orgle. Ogledal sem si orgle, jih poskusil, po» slušal in se prepričal, da ustrezajo vsem za» htevam.
Izognil se bom vsem tistim navadnim frazam o »dobro zadetih registrih« različnega značaja, različne barve itd.
Končno ni namen orgel posnemati različna orkestralna godala, pač najbrž nasprotno. Ko» likokrat se sliši o orkestru, ki je »dobro« po« godil orgelski ton. Prva zahteva dobrih cer s kvenih orgel je torej lep, miren, resen orgelski ton, ki služi za spremljevanje petja.
Izdelovati take orgle si je postavila za nalo« go »Cecilija«, domača tovarna v Gorici. Da je kos tej nalogi, je pokazala z različnimi dose* daj postavljenimi orglami, tako tudi z novimi na Gorjanskem, ki štejejo sicer malo registrov, ustrezajo pa popolnoma vsem zahtevam.
Za lepo, solidno in natančno delo jamčijo
prvovrstni domači delavci omenjene tovarne. Ni potreba, da še posebej omenim tovarno pi» ščalk Jurija Bencza, ki je dobro znana celo v inozemstvu.
Pri naročanju novih orgel naj se tovarni obrazložijo vse želje posebno glede različnih registrov, da ne bo po končanem delu kakega prerekanja.
Dispozicija orgel na Gorjanskem je sledeča: 1. Principal 8’, Gemshorn, Bordun 8’, Gamba 8’, Celeste 8’, Traverzna flavta 4’, Kornctna mikstura. -— Pedal: Subbas 16’, Pianobas 16’ (kombiniran). •— Zveze: Pedalila zv. sub. in superoktava. — Zbiralniki: p. mf. f. tutti. Roč« ni reg. proč.
E. Komel.
Okno w svet.
Ruski načrti.
Na strankinem zborovanju v Mo« skvi je predsednik vrhovnega gospo« darskega sveta Kujbysev podal poro» čilo o industrializaciji Rusije. Iz po« ročila posnemi jemo, da so sovjeti vlo« žili v industrijska podjetja (tvornice, elektrarne, rudnike itd.) v zadnjih treh letih 11 milijard rubljev. Zdaj zi« dajo še razne naprave v vrednosti 12 milijard rubljev. Boljševiki trde, da bo Rusija prva industrijska država za Severno Ameriko. Občuti se pa pri tem naglem pretvarjanju Rusije iz po» Ijedelske v industrijsko državo veliko pomanjkanje inženirjev in tehnikov. Kujbysev je dejal, da bi jih kar
435.000	takoj lahko zaposlili. Zato so po vsej državi začeli otvarjati tehnič» ne šole. Pomagali bodo pri tem delu dosti tudi Nemci, kajti pravkar se nemško »ruska pogajanja ugodno za« ključujejo.
Načrti so lepi. Koliko bodo od tega uresničili, je pa drugo vprašanje.
Konec državljanske vojne.
Po poročilih iz Kitajskega se je v stranki kitajskih nacionalistov, v tako zvanem Kuomintangu, dosegel spora» zum. Osnovala se bo nova narodna via» da, ki bo imela prestolnico v Pekingu, Prejšnjem glavnem mestu kitajskih cesarjev.
Kaj je vzrok, da -so se bojeviti kitaj» ski- generali pomirili? »Novi list« je rekel zadnjič, da ni več denarja v bla« Sajnah. Je pa še druga važna reč, ki je generale prisilila k sporazumu: ved« no nevarnejši punti boljševiško nav« dahnjenih kmetov.
Do leta 1927. so kitajski narodnjaki delali skupno z Moskvo. Nato se je Kuomintang s komunisti razprl in za« tri v krvi vse komunistične organiza« cije v deželi. S tem je rešil Kitajsko boljševiške revolucije. Po zmagi so se čutili narodnjaki ali nacionalisti tako močne, da so se med seboj razklali in ustanovili dve ali celo tri vlade.
loda Moskva ni medtem spala. Na« da-ljevala je tajno revolucionarno agi» taci jo na vaseh in pozivala kmete, naj F razdele zemljo. Položaj kitajskih Kmetov, ki tvorijo 75 do 80 od sto pre» bivalstva, torej več ko 300 milijonov Ludi, je silno težaven. Večina polje« delcev ima tako malo- zemlje, da ne more od nje živeti. Parcelacija kmetij Je tako pretirana, da imajo v nekate«
rih pokrajinah kmetje naravnost smešno majhna posestveca. Dobe se celo poljedelci, ki posedujejo 80. del hektarja, kar se zdi skoro neverjetno. Da taki ljudje ne morejo živeti od -svoje zemlje, je jasno. Kitajski kmetje hite trumoma v mesta, kjer se ponu» ja jo za suženjske plače tovarnar jem, ali pa obdelujejo na deželi kot najem« niki tujo zemljo.
V poslednjih mesecih so poročali tudi protikomunistični časniki vzhod« ne Azije o vedno večjih kmečkih pun« tih. Po poročilih mo-skovske »Pravde« so- se osnovale že v 162 okrajih upor« ne kmetske čete, Rdeča vojska kme« tov šteje baje 13 armadnih zborov z 62.400 vojaki. Ponekod so si uporniki razdelili zemljo, prevzeli vlado in usta« novih sodnije zoper veleposestnike in oderuhe.
To je eden izmed vzrokov, da so se generali sporazumeli in združili proti skupnemu nasprotniku.
Vstaja v Egiptu.
V ponedeljek so izbruhnili v Alek« sandriji, kjer prebiva tudi mnogo na» ših ljudi, težki nemiri. Delavci so pro« glasili splošno stavko ter korakali v gostih trumah po mestu, vzklikajoč: »Živio Nahas paša!«, ki je voditelj protiangleških narodnjakov. Delav« cem se je priključilo tudi ostalo pre« bivalstvo. Trgovine, ki so ostale od« prte, so demonstranti razrušili, ravno» tako so ustavili tovorne in osebne avtomobile, jih prevrgli in zažgali. Orožniki so posegli vmes, pa jih je množica premagala, nakar so se rešili na streho sodne palače. Od tu so začeli streljati na demonstrante. Proti pol« dnevu se je vojaštvu posrečilo ukro« titi vstajo. Trg pred poslopjem je bil posejan z mrliči in ranjenci. Ob živ« ljtnje je prišlo 34 ljudi, ranjenih pa je 250.
Upor je strogo politične narave. »Novi list« je poročal že, da so se me« seca majnika pogajanja med Angleži in egiptovskimi narodnjaki razbila. Stranka narodnjakov, ki jo vodi Na« has paša, je ostala kljub temu na vla« di. Poskušala je celo potisniti Angle« žem bolj prijaznega egiptovskega kralja Fuada v stran in se polastiti vse oblasti v deželi. Fuad se je pa uprl, imenoval novo vlado ter poslal po« slance in senatorje domov. Sedaj vla« da v Egiptu brez parlamenta.
Vstaja v Egiptu je bila naperjena proti tej kraljevi politiki.
Književni pomenki,
Slavko Slavec: Rakeževa Liza in drugi spisi.
Tiskala in založila Tiskarna »Edinost«. Trst, 1930. Str. 103. — Biblioteka za pouk in žaba« vo, VIII.
Osmi zvezek »Biblioteko za pouk in zabavo« je izšel že pred nekaj tedni. Sotrudniki so ve» činoma stari znanci (Bevk, Slavec, Plemič, Vouk itd.). Pričujoči zvezek je zelo značilen za njihovo umetnostno smer in višino. Naj« boljša je Bevkova črtica »Usmiljenje«, ki opi> suje razburljiv prizor na cesti, iztrgan iz eno» ličnosti popoldanskega življenja. Velika vrlina te črtico je neposrednost opisa. — Slavko Sla» vcc je v »Rakeževi Lizi« še enkrat obdelal sta« ro snov o ženskah in njihovi nezvestobi v voj« nem času. — Plemičeva »Krivda« ni napačna, samo če je čisto izvirna. — J. P. piše o »Medi« cini v satiri in karikaturi«, J. B. o Gandiju, Ivan Vouk pa priobčuje prevod Londonove čr« tiče »Poljakov konec«. Podanih je nekaj pa» berkov.	a. k.
Bratko Kreft:
Človek mrtvaških lobanj.
Kronika raztrganih duš. Roman. 1929. Zalo« žila »Proletarska knjižnica« v Ljubljani. Stra« ni 378.
Roman in obtožba sodobne srednje šole. Či« sto drugačna knjiga kot dosedanje slovensko srednješolsko slovstvo (Alešovec, Debevce, F,nžgar). Kreft je Debevčevega dijaka postavil v nravno čisto pokvarjeno družbo. Na to sliko je nanesel najtemnejših barv. Njegov Leo je fant, poln življenja in mladih moči, ki stremi
po popolnosti in v treh višjih gimnazijskih raz» redih tava iz vernosti v zanesenjaško občudo» vanje zgolj evangeljske besede in Tolstojeve ljubezni do vsega človeštva, iščoč duhovnih vrednot in lepote, dokler ne konča v sociali« zrnu. Radi konca in radi sloga in še radi marso česa drugega je knjiga močno tendenčna. Pl« satclj je mlad in ni čudno, ako je posamezne, morda pogoste slučaje nravne propalosti po» splošil. Po njegovem je današnja družba čisto gnila. Knjiga je ena sama kričeča obtožba sc« danjega družabnega reda in šolske vzgoje. No« vili poti pa ne kaže. Naravno! Nova pota člo« vek ugleda šele po velikih izkušnjah. — »Člo« vek mrtvaških lobanj« je plod najmlajšega pi« satcljskcga rodu. Revolucionaren pa ni, čeprav' hoče biti. Vzrasel je iz Cankarja in njegove umetnosti. Zato je Kreft epigon. Epigonstvo pa pravo in najvišjo umetnost, ki je sintetična, razkroji v sestavine in njeno lepoto razbije, ker pretira napake, a novih lepot ne ustvari. Radi tega Kreftova knjiga ne začenja nove, lepše dobe.
Došle knjige.
France Bevk: Julijan Sever. Trst, 1930. Knji« ževna družina »Luč«. Tiskala Tiskarna »Edi« nost«. Str. 112.
René Bazin: Iz vse svoje duše. Roman. Po« slovenil Niko Kuret. Ljubljana, 1930. Založila Jugoslovanska knjigarna. Str. 222. — Ljudska knjižnica, 34.
Mirko Kunčič: Najdenček Jakec. Iz torbe kotičkovega strička. L zvezek. 1930. Jugoslo« vanska knjigarna, Ljubljana. Str. 88.
Mesto lažnivih kljukcev.	i
Mesto Burlington v Severni Ameri* j ki je središče vseh lažnivih kljukcev. j Ondi prirejajo vsako leto tekme, kjer se merijo najboljši lažnivci. Tekmo* vaici morajo vsaj trikrat v življenju svoje sosede pošteno potegniti. Le* tos je zmagal kapitan Anton Dela* no, ki je na tekmi lažnivcev pripove* doval med drugim sledeče: »Ko sem prevozil sedem oceanov in sem sc vračal domov, me je veter zagnal pro* ti severu. Tam smo srečali velike ki* te. Največji kit je bil dolg 3 milje (1 milja 1875 metrov). Kaj majate neverjetno z glavami? Saj sem meril. Ob osmih smo bili pri repu in šele čez uro pri glavi.« — Stari kapitan je danes najbolj priljubljeni meščan v Darlingtonu.
Koliko vina so popili Rimljani?
Rimski strokovni pisatelj Marcus Porcij Cato je spisal pred 2000 leti poljedelsko knjigo »De Agri Cultura«. Ta knjiga je v celoti ohranjena. Knji* ga vsebuje polno najrazličnejših stro* kovnih navodil, med drugim tudi, koliko vina naj Rimljan popije. Mož pravi tako*le: »Skozi tri mesece po tr* gatvi pij vinček (petijot). Četrti me* sec vzemi dnevno en »lemine« (naše* ga četrt litra), skozi nadaljnje 4 mese* ce po en »sestario« (malo več kot pol litra) dnevno, skozi nadaljnje 4 me* sece pa po 3 »hemine«, oziroma na mesec po eno anforo (26 litrov). V ce* loti naj popije vsak človek letno 8 an* for vina (208 litrov), le sužnji v želez ju lahko dobe več vina. Če ga popije vsak suženj letno 10 anfor (260 litrov), ni mnogo.«
Proti raku.
Rak je težka bolezen, ki leto za le* tom pobere na stotisoče. Pravega zdravila še niso našli. Zdaj ga zdravi* jo z radijem, ki je radi svoje redkosti nečuveno drag. Predsednik češkoslo* vaške države Masarvk, kateremu je ob 80 letnici poklonila zbornica 20 milijonov kron, hoče porabiti od te svote 3 in pol milijone za nakup dveh gramov radija, ki ga prepusti za zdrav* Ijenje raka.
Boj tobaku.
Če bi pri nas započeli borbo proti kadilcem, bi bržčas malo opravili. V Ameriki, ki izda letno no par sto mili* ionov za boj moti alkoholu, so se lotili trebiti tudi nikotin. Za enkrat pa le pri ženskah. Na ženskih višjih šolah zahtevajo od učenk častno besedo, da ne bodo kadile, dokler hodijo v šolo. Če katero zasačijo s cigareto, jo spo* di jo iz šole.
Davek je več kot človek.
V mestecu Suifu na Kitajskem je živel zdravnik, ki se je z vsemi silami boril zoper opij in njegove strastne privržence. S kroglicami, ki jih je sam izumil, se mu je posrečilo rešiti na sto* tine ljudi iz krempljev te grozne stra* sti. S tem pa nikakor ni bila zadovolj* na državna uprava, ki prejema velikih dohodkov prav od teh nesrečnih ka*
dilcev opija. Ko ni dobila več davčna oblast dohodkov in ko je zvedela za vzroke, je zahtevala kratko malo od zdravnika, naj plača tozadevne dav* ke. Zdravnik se je uprl, nakar so ga zaprli in zahtevali od njegove družine veliko odkupnino.
Mrličeve kupčije.
V	Pragi je neki Deterding dal v časnike osmrtnico, da je umrl »v cve* tu let«. Ko se je tako naznanil za mrtvega, je v vse mogoče časnike po* šil j al oglase za glavnike z valovitimi zobci. Te glavnike, ki lase trajno sko* drajo, da izdelujejo dve dunajski in ena berlinska tvrdka. Ker so glavniki malo stali, so jih ljudje naročali. To* da nekateri so jih prejeli, nekateri pa ne. Tako si je slepar nabral precejšnje svote. Ko so ga pa kljub časniškim poročilom, da je umrl, prijeli, je sle* par izjavil, da je hotel tako narediti kot neki inženir Schròckenfuer. Ta je kar »v vodo skočil,« da bi njegova že* na potegnila zavarovalnino.
Fantje, slabo kaže!
V	Londonu so opazovali, katerih umrje več, ali oženjenih ali samcev. In so dognali, da je umrljivost 50% večja pri fantih kot pri možeh. Pri ženskah je ta razlika manjša, a ven* dar kaže, da se smrt tudi omoženih žen bolj ogiblje kot neomoženih.
Krožek posebne vrste.
V	ameriškem mestu Detroit je več milijonarjev, ki so bili v mladih letih poulični raznašalci časopisov. Listano* vili so si poseben krožek, ki ima na* men podpirati sedanje revne razpeče* valce časnikov. Dvakrat na leto se zberejo k posvetovanjem in pri tej priliki postanejo zopet prodajalci ča* sopisov, kot v revni mladosti. Med ob* činstvom prodajo seveda zelo mnogo in dobe dosti napitnine. Marsikak po* redni nemanič se namreč zabava, ko se mu milijonarski razprodajalec za* hvaljuje za dar.
Ženski policaji.
Po velikih mestih z uspehom vpe* 1 ju jejo žensko policijo. Še večje uspe* he pa ima gotovo ženska policija na otoku Atin v Oceaniji. Tam se je pi* jančevanje od sile razpaslo. Nobeno zaklinjanje poglavarjev in čarovnikov ni nič izdalo. Na zadnje so si jo pa menda po nasvetu nekega misijonarja izmislili: izbrali so močnejše ženske in te hodijo v oddelkih po tri okoli in kjer dobe pijanega možaka, ga pošte* no našeškajo in z groznim hrupom pode skozi vas. Baje se je to sredstvo že dobro obneslo.
Iz zgodovine svilenih nogavic.
Da so svilene nogavice nekaj lepe* ga, to dobro vedo naša dekleta, razva* jenke; oča pa tudi zna, da so prekle* mano drage. Včasih so bile še veliko bolj ; zato so jih tudi nosili samo kra* lji. Prvi, ki je obul svilene nogavice, je bil angleški kralj Henrik II., ki se je z njimi postavljal na neki poroki 1. 1533, Kot posebno važen dogodek je
zabeleženo v angleški dvorni kroniki, j da je 1. 1560. lady Montagu darovala : kraljici izredno bogat dar: par svile* nih nogavic. V Italiji so začeli nositi ’ plemiči svilene nogavice v 16. stoletju. Prva večja tovarna svilenih nogavic je bila otvorjena 1. 1608. v Parizu. Vi* s dite, drage bralke, da ima tudi ta za I vas tako važen del obleke, že staro j zgodovino.
i _
Drevo v vrtu
Pred dvema letoma je prišel v Pariz bogat Američan iz Ohia. Vsak dan je ! obiskoval neki restavracijski vrt v bu* lonjskem gozdiču, kjer se je zagledal v lepo angleško plesalko. Dan za dnem je posedal pod drevesom sredi vrta, nekega večera je pa prisedla k njemu tista plesalka. Odslej se je mia* do dekle rado družilo z dobrim mo* žem izza morja, dokler nista nekega cine oba odplula.
Te dni so pa natakarji v tisti restav* raciji zopet videli Amerikanca pri mi* zi pod drevesom. Podpiral si je glavo in tužno strmel pred se. Odrinil je jed in pijačo. Hotel je le gospodarja. Te* ga vpraša, koliko hoče za drevo sredi vrta, da je s koreninami vred prepelje čez morje kot spomin na davno srečo . . .
Podlistek.
Koliko bravcev »Novega lista« je, ki najprej prederò podlistek! So tudi taki, in tako je povsod po svetu, ki kupijo list le radi podlistka. S tem pa nikakor nočemo reči, da so tisti brav* ci, oziroma še bolj bravke, kaj manj vredni ali učeni kot oni, ki bi radi le o politiki ali svetovnih dogodkih kaj zvedeli. O ne! Tudi podlistek, če ured* niki pravega zb ero, je važen del čas* nika.
Podlistek pa je na prav čuden način nastal. Rodila ga je politika! Tako ne* dolžna reč v listu, pa naj ima politično ozadje? Pa je le res tako bilo. Čujte!
Na Francoskem so Napoleonovi cenzorji pri policiji Tea j pridno črtali z rdečim svinčnikom vse, kar ni bilo vladi všeč/ta so si jo izmislili poredni uredniki pri velikem francoskem dnevniku »Journal des Dčbats«. 30. januarja 1. 1800. je izšel prvi podlistek. Tedaj je še imel obliko navadne čas* niške priloge v obsegu štirih strani, kjer je knjižni ocenjevalec Geoffroy pisal svoje članke. Kmalu se je pod* listek, pravzaprav slovstvena priloga zmanjšala in zavzela prostor »pod črto«, kot vidite pri nas. Cenzura sc za take priveske leposlovnega značaja ni dosti brigala in jih bolj na hitro pregledala. Tega so pa uredniki ko* maj čakali. Začeli so semkaj staviti majhne politične vesti, ki bi sicer v ostalem delu lista ne ušle bistremu cenzorjevemu očesu. »Journal des Dčbats« so zaceli posnemati še drugi listi. Toda ko je francoska cenzura opazila, kako jo s podlistki sleparijo, je biip tega konec.
Podlistek je bravce zopet privabil 1. 1836., ko je časnikarju Guardimi ’ prišlo na um, da je začel v podlistku že
omenjenega lista objavljati napet ro« man »Pariške skrivnosti« v odlomkih. Ljudje soi bili z novostjo kaj zado« voljni, število naročnikov, ki so radi pričakovali, kaj bo v prihodnji števil# ki glavni junak romana ukrenil, je rastlo. Zato se jie ta književna oblika podlistka ohranila še danes in nima več namena nagajati cenzorjem, mar# več le kratkočasiti in obenem ponče# vati drage bravce in bravke.
Gospodarstvo.
Trg tastih pridelhoi.
Gorica, 16. julija:
Sadje: Domačih hrušk ni; uvoženo blago je po 180—240 kg. Breskev pri# de na trg dnevno 10 do 20 kvintalov; blago je lepo, cena 260—450 kg. Gredo največ v Avstrijo, povpraševanje je živo. Domačih sliv in marelic ni več. Za fige je bil prošli teden najživah« nejši trg; pripeljali so jih dnevno pri# lično 10 kvintalov. Prve dneve je bila cena 130, ki je prišla zdaj na 260. Trg je slab, ker je pomanjkanje blaga splošno.
Zelenjad: Bučice 50—70, kumarice 50—70, fižol v stročju za solato 140 do 180, za v kozico 1 do 140, grah 2, rdeča pesa 60.
Krompir 35—40, jajca 42—47.
Trst, 14. julija 1930.
Sadje: hruške 220—240, breskve 250 do 40Ò, amoli 120—160.
Zelenjad: radie 50—300, zelje 40, solata 40—50, jajčevec (melancane) 200, fižol v stročju 180, bučice 120— 150, kumare 60, špinača 60—70, grah 200, blitva 60, pesa 60, paradižniki 70—80.
Krompir 40.
Rudninske soli v živinoreji.
Troje rudninskih soli je treba živi« ni: navadne soli, apna in fosforove ki« sline. Vse te tri soli sicer ne pospešil« jejo v živalskem telesu razvoja mesa in tolšče, potrebne pa so kot blažila in dražila ter kot važna sestavina ži= valskega ogrodja, to je kosti.
Navadna sol.
Če živi žival v naravnih razmerah, to se pravi, da se vedno pase in giblje na prostem, si najde že sama v prirodi dovolj soli. Čim bolj pa postaja živino« reja umetna, t. j. hlevska, tem več soli Potrebuje žival, posebno če ji pokla« damo mnogo slame, plev, odrevenele« Sa in pozno košenega sena, slamo ko« ’ uznico, krmsko peso, krompir in po« dobno krmo. Do voti j soli vsebuje le seno iz suhih travnikov, ono iz mo« krih pa redno' premalo, ravno tako malo tudi različne detelje. Če je žival tako krmo, ji moramo pokladati tudi soli. To velja posebno za molzne kra« ■mi'oc*dajajo z mlekom zelo mnogo
Sol pospešuje v živali izločanje pr e« bavnih sokov in s tem prebavo. Sol tu« di pomnožuje slast za žretje. Marši# kptere slabe krme bi žival niti ne po«
vohala, če bi ne bila vsaj poškropljena s slano vodo. Lačna živina bi sicer požrla tudi slabo hrano, a posebnega dobička ne bi imela od nje, če bi sol ne povzročila dovolj sokov za popol« no izrabo slabe krme.
V	trgovini se dobi posebna živin« ska, navadno' rdeča sol, ki je v bistvu popolnoma enaka naši domači, ku= hinjski, le da so ji primešani neznatni deli železne rje in pelina. Sol dajemo živali tako, da jo potrosimo na krmo ali raztopimo v napojih. Poškropimo pa lahko tudi krmo s slano vodo.
Pri hlevskem krmljenju je najbolje pokladati živalim, posebno molznim kravam, sol vsak dan. Na 100 kg žive živalske teže damo dnevno po 5 gra« mo v soli; torej mora dobiti 500 kg težka krava dnevno 25 gramov. To je količina, ki gre v eno zravnano navad« no žlico za juho.
Redno moramo dati živini soli, če ji pokladamo zgoraj navedeno slabo kr« mo, kot je slama itd. Hudo greši kdor dolgo ne da živini nič, a ji vrže nato hkratu obilo soli. Kaj bi rekel človek, če bi celi teden moral uživati plehko hrano, v nedeljo pa osoljeno s soljo celega tedna?
Klajno apno.
Če pospešuje sol tek in prebavo, od« vrača klajno apno kostne bolezni, posebno mehkokostnost mlade živine in kostolomnico starejše. Sol torej ne more nadomestiti klajnega apna.
Klajno apno, kot ga prodajajo v tr« govini, vsebuje dve rudninski soli, in sicer fosforovo kislino in apno, kate« rih je navadno v krmi premalo.
Manj apna, kot ga potrebuje žival« sko telo, vsebujejo žitne slame, vsa ži« ta, otrobi, moka, pesa in krompir, kislo seno (iz močvirnatih travnikov), ko« ruznica itd. Dovolj apna vsebuje do« bro seno iz pognojenih travnikov, vse vrste detelj in sočivja (grah, graho« rica itd.). Premalo fosforove kisline vsebujejo slame, krmska pesa in krompir, dovolj pa žita, otrobi, oljna« te pogače, mesne in ribje moke.
V	živinoreji pa ne ločimo med apnom in fosforovo kislino, temveč po«
ZOBNI ZDRAVNIK dr. ERVIN NETZBANDT,
kirurg,
sprejema v IDRIJI
vsak dan
od 9. — 12. in od 3. — 5. popoldne.
Ob nedeljah in praznikih od 8.—11.
kladamo obe soli hkratu v obliki klaj« nega apna, katerega bi morali imeno« vati pravilno fosforovokislo apno.
Klajnega apna moramo dati živalim:
1.	če jim pokladamo na apnu revno krmo,
2.	če opazimo, da živali začnejo glo« dati les, lizati zid, grizti cunje itd.,
3.	vsem brejim, doječim in molznim samicam in
4.	vsem mladim živalim, ki rabijo fosforovokislo apno za zgradbo in utrditev kosti. Mladi prašiči postanejo kruljavi navadno samo radi tega, ker dobivajo v krmi premalo apna in osta« nejo zato kosti šibke.
Kravam damo dnevno 1 do 2 navad« ni veliki žlici (za juho) klajnega apna; molznim, brejim in doječim več kot drugim; konju ne damo prav vrhane žlice na dan, prašiču, teletu ali žrebetu pa eno čajno žličko.
Klajno apno je bel in nedišeč pra« šek, napravljen iz odbranih kosti in tako pripravljen, da se v telesnem so« ku lahko raztopi ter preide od tam s krvjo v vse stanice okostja.
Vsak živinorejec bi moral imeti do« ma nekoliko klajnega apna, da ga po« klada v zgoraj navedenih slučajih.
ZAVRELKA.
To je v naših krajih gotovo naju e« varnejša vinska bolezen, ker vino po« polnoma uniči, da je le še za v jarek.
Točno proučena ta bolezen še ni, a strokovnjaki pravijo, da jo povzroča neka bakterija, ki ima znanstveno ime micrococcus acidovorax. Ta začne raz«
ZA OBUVALO RABITE SAMO ČISTILO
KI MSN j E OHRANI, OMEČI ===== IN OSVETLI. =====
Izdelek turdke „$ID0L COMPANY1* - Trst, yia S. Zaccaria l
krajati jabolčno kislino v vinu, nakar zgubi kaplja prijetni kislati okus. Poz* neje napade škodljivec (ali tudi drugi v zvezi z njim) barvila, čreslovino in druge snovi v vinu; razvijejo se razne kisline, kot so ocetna, maslena in dr m ge. Radi teh kislin dobi vino zopern in žaltav okus in duh. Vino postaja vedno bolj motno- in končno -se spremeni v smrdljivo tekočino, ki ima skvarjenemu, kislemu zelju podoben duh.
Vzroki.
Zavrelka nastane predvsem radi sla* bega kletarstva. Če mešamo ob trgatvi gnilo, blatno in pokvarjeno grozdje z zdravim, spravimo v mošt, oziroma vino vse polno škodljivih glivic, ki se po kipenju sesede jo med drože. Ko leži vino dolgo časa na drožah, posebno pa če pritisne še vročina, začnejo drože gniti, glivice se bujno razvijajo in kon* čno uničijo vino.
Odpomočki.
Predvsem moramo paziti, da že ob trs gatvi strogo ločimo- zdravo grozdje od gnilega. Vino za prodajo mora biti sa* mo iz zdravega grozdja. V slabih letih, ko je mnogo gnilega grozdja, je treba poskrbeti, da kipi mošt s čistimi kvas* nicami. Posebno pa moramo paziti, da vino pravočasno pretakamo in primer* no žveplamo. Vino mora biti vedno či* sto, na noben način pa ne sme ležati na drožah že v topli letni -dobi. Če je vino v hladni kleti, bo le redko zavrelo. Se* veda moramo tudi v kleti, posebno pri posodi, gledati na snago.
Iz tega sledi, da zavrelko lahko one* mogočima, ozdraviti že zavrelo vino pa je skoraj nemogoče. Dvakrat težko je to v naših razmerah, ko- imamo tako malo priprav za pasteriziranje ali raz* kvašen je (razkuženje) vina. Čim kdo opazi pri vinu sumljivo šumenje in motnost, naj ne odlaša, temveč naj ta* koj povpraša strokovnjaka za svet. V splošnem se pa kakor rečeno-, tako vino zelo težko reši. Zato je treba posebno sedaj v poletnem času večkrat pogle* dati, ali je vino čisto. Sedaj ne sme vi* no na noben način ležati na drožah.
Škropljenje proti kodravosti na breskvah.
Neki sadjar, ki je poskušal letos raz* lična sredstva proti kodravo-sti na breskvah, seda j poroča :
1.	Drevesa -sem januarja meseca, ko ni zmrzovalo, temeljito poškropil s 5% bakrenoapneno brozgo (modra ga* lica in apno). Ko-dravost -sem tako te* meljito zatrl, da nisem našel niti sledu o njej.
2.	Istočasno sem poškropil druga drevesa s 6% drevesnim karbolinejem (antiparasitom). Tu se ko-dravost kljub škropljenju precej močno po* javlja.
3.	Ko so se spomladi pokazali prvi znaki kodravosti, sem škropil s pol* drugo odstotno bakrenoapneno broz* go. Uspeha ni bilo nobenega. Tudi žveplan j e ni pomagalo-. Ko-dravost se je širila i-n prenehala šele koncem ma* ja, ko bolezen itak nima več moči. Ne* koliko -sicer pomaga obiranje napade* nih listov, vendar ostane drevo kljub temu v rasti daleč za zdravim, s 5% bakrenoapneno brozgo škropljenim.
R
v KI
S
m
8
i
m
1
i
m
H§
1
i
HaOflOUJE 5E llill! HflZFH0Dfl3^
PD PBE0V03HIH KEHBIl JflBflZZlW DEL POPOLO.11
(L. CH1EC©).
TRST, GORICA,
Piazza Garibaldi 1.
Via Mazzini S.
(prej via Municipio).
500 peč pralnega siilenega platna L. 2'ZB,
509 .................. »zadnjenoe.,, 3'99,
500 „ platna za rjuhe, elsoho 150,
180, ZOO in ZZB ci.od L. 370 dalje, 500 peč platna »Madonnaležho, 80 cm. h. Z10, BOO peč platna „ffladapnlan“ 80 cm. L. 170 dalje, prte na izbere	od L. I'Z0 dalje,
1000 petičen na izbero	od L. 0 80 dalje,
1000 paran moških noganic
na izbere	od L. 0 90 dalje,
1000 paro ženskih noganic
na Izbero	od L. 190 dalje,
50 moških maj na izbero od L. Z 50 dalje.
OBIŠČITE Nas y LÌ1STN5 H0BIST!
OKORISTITE SE»!
JBGBZZINI DEL POPOLO."
TRST,
Piazza Garibaldi 1.
GORICA,
Via Mazzini štev. 8.
(prej via Municipio)
»Novi list« izhaja vsak čet'""	""
zjutraj. — Uredništvo '
va sta v i-rw-sv^vjt; je s sadom krasno ob*
‘ Hzèho, d o čim odpade z bolnih stebel skoraj ves zarodek.
»Novi list« je opozarjal pravočas* no, da moramo kodravost pobijati s škropljenjem z bakrenoapneno brozgo Iz zgoraj povedanega bi mogoče kdo sklepal, da drevesni karbolilnej (ariti* parasit) ne koristi nič. To pa ni reis, Antiparasit ne služi sicer proti kodra* vos ti, pač pa zatre zelo mnogo drugih škodljivcev. Napredni sadjar bo rabil zato proti kodravosti bakrenoapneno brozgo, proti drugim škodljivcem an* tiparasi-t, proti cvetoberom svinčeni arzenat.
Napačno je
zalivati sadno drevje vsak dan po malem, namesto bolj poredko, a zato izdatno. Drevesu, ki smo ga posadili letos ali lani, zadostuje po 15 do 20 li* trov vode na teden. Toliko vode gre navadno v en škaf. Zalivati moraš po* časi, da zemlja vodo sproti požira in da ne teče voda na vse strani. Le za* livanje, kjer pride voda do korenin, je koristno.
Priporočljivo in nujno potrebno je
preskrbeti paradižnikom oporne pali* ce ter odrezati nepotrebne vrhe. Pusti paradižniku po dva največ tri vrhe. Stranskih poganjkov pa ne smeš od* Stranj e vati, ko so že zelo veliki in močni, kajti s tem slabiš rastlino. Odreži jih takoj, ko se za listom po* kažejo, torej še mlade. Le tako se po* rabi vsa živi jenska moč za zaželene vrhove in plodove.
Spodaj krompir, zgoraj paradižniki.
Znanstveniki križajo vse mogoče stvari. Iz takega mešanja nastane mar* sikdaj kaj dobrega, večkrat pa tudi slabega. Neki Amerikanec je dolgo let skušal vzgojiti rastlinoi, ki bi imela spodaj krompirjeve gomolje, zgoraj Pa paradižnike. To ise mu je slednjič posrečilo, in sicer s cepljenjem para* dižnikovega poganjka na krompirjevo podlago. Baje je celo ugotovil, da so bili paradižniki in krompirjevi gomolji izredno debeli in lepi. Četudi se je to Amerikancu posrečilo, ne bo naš kmet tako kmalu od tega imel korist, ker je Poročilu dostavljena pripomba, da »je treba posebno paziti na to, da cepič ne ovene«. Pojdi ob suši na Kras, cepi Paradižnike na krompir in pazi,, da ti cepiči ne o venejo!
Velike rane
na drevju pomenijo lahko za rastlino smrt, zakaj tam začne les gniti in se sušiti. Zato je treba paziiti, da se de* «jo čim. manjše rane. Če pa smo že Prisiljeni odsekati velike veje, nama* zuno rano takoj z raztopino modre in zelezne galice. V desetih litrih vode faztopimo Vz kg modre (plavi vitrijol) 111 2 kg železne galice (zeleni vitrijol).
Slabo delo.
Mlado sadno drevje dobi navadno kol za oporo. To je potrebno, če no* eemo prepustiti drevesca oblasti ve* trov.
Mnogi stavijo na sadno drevje le* P1'ne pasove, da se izognejo zimske* niu pedicu in drugim škodljivcem, deloma tudi mravljam, ki prenašajo z
drevesa na drevo svoje molzne kra* vice: listne uši. Izkazalo pa se je že večkrat, da se je nahajal škodljivec na drevesu kljub lepilnim pasom. Ka* ko je prišel gor? Mogoče je bil lepilni pas nadet prepozno ali pa je škodlji* v ec zlezel na drevo po kolu, ki je v; o* poro drevescu in na katerega nisi na* del lepilnega pasu. Videli smo mnogo breskev z lepilnimi pasovi, poleg sto* ječi kol pa je služil za pot škodljiv* cem. Tudi ne pomaga prav nič nade* vati lepilne pasove na črešnjeva dre* vesa, ki stoje med trtami, če vise črešnjeve veje med trtne kole.
Objave.
Duhovne vaje za dekleta.
Opozarjamo še enkrat na duhovne vaje za j dekleta, ki bodo v uršulinskem samostanu v i Gorici od 27. do 31. t. m. Udeleženke naj pri* dejo v samostan 27. t. m. vsaj do 6. ure zvečer.
Če se želi še katera udeležiti, naj nemudoma pošlje L 36.— za oskrbnino na naslov: Apo* stolstvo molitve, Gorizia, Via Torrente št. 9. Dušne pastirje naprošamo, naj skrbe, da zve* do o teh duhovnih vajah vsa dekleta, zlasti članice predstojništev verskih družb.
Apostolstvo molitve.
Potniški avto.
Ribijevi potniški avtomobili bodo v polet* nem času vozili vsak dan ob peti na pokopa* lišče. Odhod s postajališča. V Brda bodo vo* žili vsako nedeljo ob 14.40 in ob 20.40.
Zgubljeno.
Na cesti od Cola do Ajdovščine je neki voznik zgubil 500 lir. — V Šturijah pa je nekdo j
proti nagradi v župnem uradu v Šturijah.
Singerjev 15*dnevni tečaj
za krojenje in umetno vezenje se radi birme prične na Ledinah šele 16. t. m.
Natančnejša pojasnila se dobe v gostilni pri Lauru.
Brezplačno krojno šolo
in tečaj za umetno vezenje je otvorila v Idriji družba Singer dne 7. t. m. v čipkarski šoli za i dobo štirih tednov. — Pristop vsakomur do* voljen.
PREKLIC.
Podpisani Anton Gantar, posestnik, Dole št. 17., preklicujem vse žaljive besede, ki sem jih govoril proti Jožefu Logarju v Doleh št. 15, ker so neresnične in sc mu zahvaljujem, da me ne toži.
Dole, 14. 7. 1930.
Anton Gantar.
PREKLIC.
Podpisani izjavljam, da so vse besede, ki sem jih govoril proti pokojni Mariji Žagarjevi (Skabčcvi) iz Padrič štev. 32, radi njene nagle smrti, neresnične ter se zahvaljujem Justu' Žagarju in družini, da so odstopili od sodnij* skega postopanja.
Padriče, 7. 7. 1930.
Anton Grgič, Padriče 63.
Kmečka posojilnica v Sv. Križu pri Ajdovščini vabi člane na OBČNI ZBOR,
ki se bo vršil dne 27. julija ob 15. uri v uradnih prostorih.
Načelstvo.
VELIKA RAZPRODAJA vsega poletnega blaga pri tvrdki
S. LEVI, Triesti, eia S. Lazzaro 9.
Par primerov:
Batist v barvah za perilo . a L 1.90
Svile za obleke..............a	L 3.50
Madapolan....................a	L 1.90
Borgo za srajce .... a L 2.80 Panama za srajce .... a L 2.80 Najfinejši popelin .... a L 3.50 Platno »naturai« .... a L 3.20
Svila za perilo..............a	L 1.90
Pelle uovo, fino .... a L 3.50 Gobaste brisače . . • . a L 3.50 Platnene brisače na meter . a L 2.90 Cajh za moške obleke . a L 6, 9, 10 itd. itd. Za krojače poseben popust. Velika izbera volnenega blaga za moške obleke. Češko platno za pernice — izredna prilika.
Beli prtiči ...............a L 0.90
Namizni prti na meter . . a L 4.20
Črn saten ... od L 3.— naprej Velika izbera nogavic, maj itd. Pazite na številko!

ONSTRAN mm
OGRAJE
obvarovani pred vse ko nevarnostjo
Žalibog so vsi otroci do šestega leta podvrženi nevarnim črevesnim parasi-torn, ki jim pravimo giisjte.
Posledice so večkrat nevarne in v mnogih slučajih (kakor dokazujejo stati stike) tudi srartnonevarne. Potrebno je vsied tega, dà se da otroku kak pripomoček proti glistam.
Dajte vašim otrokom čistilno sredstvo proti glistam, ki se imenuje ARRIBA.
Je to izboren čokoladni bonbon, ki je znanstveno pripravljen in ki uniči gliste takoj in popolnoma.
<ÀRRIBÀ
Move
postave.
O HRANILNI POGODBI.
(DEPOZIT.)
S hranilno pogodbo se obvežeš pre? vzeti tujo stvar v varstvo in jo ob do? ločenem času vrniti. Ta pogodba se navadno sklene med dobrimi znanci in sosedi. Posebno če nima kmet last? nega gospodarskega poslopja, se rad posluži te pogodbe in shrani svoje orodje, živino in pridelke pri sosedu.
Oseba, ki .odda svoje stvari v var? stvo, se imenuje izročitelj, oseba, ki jih sprejme, hranilec. Hranilna po? godba je sklenjena in dovršena, ko se je predmet izročil v varstvo.
Pogodba je lahko brezplačna, hrani? lec pa sme tudi zahtevati primerno odškodnino za trud.
Lastništvo shranjene stvari.
Hranilec mora vrniti shranjeno stvar, ne da bi ugotavljal, ali je izvr? šitelj njen lastnik. Hranilec tudi ne sme zahtevati od izvršitelja, naj do? kaže, da je shranjeni predmet njego? va lastnina. Če pa hranilec ve, da je shranjena stvar ukradena, mora last? nika opozoriti, da se nahaja ukradena stvar pri njem.
Hranilčeva odgovornost.
Hranilec odgovarja za shranjeno stvar, kakor dober družinski gospo? dar. Ta odgovornost je še večja v teh? le slučajih: a) če se je hranilec sam ponudil, da prevzame stvar v varstvo; b) če se je dogovorila odškodnina, ki naj jo dobi hranilec za trud; c) če se je hranilna pogodba sklenila le v hra? nilčevo korist; d) če se je sklenil do? govor, da jamči hranilec za vsako krivdo.
Ako ne vrne hranilec shranjene (de? ponirane) stvari ob določenem času ali ko jo izročitelj nazaj zahteva, je hra? nilec odgovoren tudi za škodo, ki na? stane slučajno ali zaradi višje sile. V tem primeru se otrese te velike odgo? vornosti, le če dokaže, da bi se škoda dogodila, tudi ko bi se stvar nahajala pri izročitelju. Hranilec ne sme upo? rahljati deponirane stvari brez gospo? darjevega dovoljenja.
Kdaj je treba vrniti stvar?
Hranilna pogodba preneha ob času, ki je bil določen, a lahko preneha tu? di, kadarkoli hoče izročitelj. Zato mo? ra hranilec deponirano stvar vrniti ob vsakem času, ko to zahteva izroči? telj, četudi je bil v pogodbi drugi rok določen. Obratno ima tudi hranilec pravico, vsak čas zahtevati od izroči? telj a, da dvigne depozit.
Ko preneha hranilna pogodba, mo? ra hranilec vrniti stvar v stanju, v ka? terem se nahaja. Če se je stvar v času hrambe poškodovala, mora hranilec plačati odškodnino, ako je škodo za? krivil. Skupno s stvarjo mora hrani? lec vrniti tudi sadove, recimo pri ži? ” vini, mladiče. Ni pa dolžan plačati obresti od deponiranega denarja; ob?
r
*‘,V
Štev. 29.

ì
i
!
i
j
i
!
!
i
i
Corso 9. E. ili it. 16
TRST
Corso 9. E. Ili št. 16
Izredna
priložnost!
Corso il. E- lil št. 16
TRST
Corso 9 E. ili št. 16
Ker smo se odločili, da bomo vse poletne vzorce razprodali, smo cene močno znižali.
Okoristile se!
C C. postal». — E set ogni gloptd1
»Novi list« izhaja vsak zjutraj. — Uredništvo
va sta v. mora plafčati šele tedaj, če ne "Vrne denarja o pravem času.
Krčmarjeva odgovornost.
Krčmar je odgovoren za škodo na« pram gostom, če se njihove stvari iz# gubijo, pokvarijo ali poškodujejo. Ta odgovornost odpade, če je škodo za# krivil gost sam ali pa njegovi sprem# ljevalci, ali če je škoda nastala zaradi višje sile ali zaradi kakovosti shranje# nih predmetov.
Krčmar nosi neomejeno odgovor# nost: a) za denar, vrednostne papirje in druge dragocenosti, ki so bije pri njem shranjene; b) če je nastala ško# da zaradi težke krivde krčmarjeve, članov njegove družine in njegovih uslužbencev.
Drugače je odgovornost gostilničar# jeva za shranjene predmete omejena na 1000 lir za vsakega gosta. Gost mo# ra gostilničarja takoj obvestiti o ško# di, ko je zanjo zvedel, drugače odpa= de gostilničarjeva odgovornost.
Hprašanja in odgosori.
Vprašanje št. 505: Imam nezakonskega otro« ka. Oče ga je predj notarjem priznal in se ob« vezal plačevati zanj 100 lir na mesec. Dosedaj pa ni plačal ničesar. Ali ga lahko prisilim? Pravi tudi, da mi otroka odvzame. Ali sme to storiti? — Odgovor:	Če se je otrok rodil ali
bil spočet pred 1. julijem 1929., lahko neza« konskega očeta sodnijsko prisilite, da otroka vzdržuje. Po italijanskem zakonu je pa varuh nezakonskega otroka v prvi vrsti oče, ki ga je priznal. Iz tega sledi, da Vam otroka lahko odvzame.
Vprašanje št. 506: Kedaj je stopil v veljavo odlok, da se ne smejo odpirati nove trgovine? — Odgovor: Kr. odlok od 19. maja 1930. št. 774, ki določuje, da se ne smejo za dobo 5 let izdajati licence za nove trgovine, je stopil v veljavo dne 20. junija 1930.
Vprašanje št. 507:	Pogodil sem se, da ku«
pim posestvo. Dal sem tudi aro. Za menoj je pa prišel drugi, ki je kupil in meni podrl kup« čijo. Ali imam pravico zahtevati nazaj aro? -— Odgovor: Če Vas ne zadene nobena kriv» da, da se je kupčija razdrla. Vam mora prò# dajalec vrniti aro. Vi pa lahko zahtevate tudi od nasprotnika izpolnitev pogodbe, in če to ni več mogoče, odškodnino, ker ni izpolnil Pogodbe.
Vprašanje št. 508: Kot vdova brez otrok sem poročila vdovca z dvema otrokoma. Tudi v drugem zakonu nimam otrok. Z možem imava vsak svoje premoženje. Kako bo razdeljeno v slučaju smrti brez oporoke? — Odgovor: Če v.mrjete Vi brez lastnih otrok in brez oporo« ke, dobijo Vaši starši najmanj eno tretjino Vašega premoženja, eno tretjino Vaši bratje in sestre in Vaš sedanji mož tudi eno tretjino. G umrje pa Vaš mož brez oporoke, se raz» deli njegovo premoženje takole: Vi dobite če« Irt užitka od celotnega premoženja. Vsa dedi« scina pa pripade otrokoma.
Vprašanje št. 509: Koliko bi stalo romanje v Nemčijo? — Odgovor: Kam mislite iti, v ka» terem razredu se voziti, koliko- časa bivati itd? Vprašanja naj bodo točna in jasna.
Vprašanje št. 510: Rada bi se udeležila ev« harističnega kongresa v Zagrebu. Kako dobim potni list? — Odgovor: Vložite preko župan« stva na kvesturo prošnjo. Ne vemo, če bo ta razlog zadostoval.
» N O V I LIST«
Stran 15.
Vprašanje št. 511: Moj 15«letni sin je bil pri nekem kmetu za hlapca, a je moral zapustiti službo, ker mu je začel pešati vid. Potem je bil v bolnišnici in mi povzročil mnogo stros« kov. Ali nimam pravice zahtevati kako zava« rovalnino? — Odgovor:	Vaš fant nima pra»
vite do zavarovalnine. Kmečka zavarovalnina velja namreč le za nezgode pri kmečkem delu in ne za navadne bolezni. Ne trosite denarja z brezuspešnimi prošnjami.
Vprašanje št. 512: Brat je cepil drva za dom m si pokvaril pri tem roko, ki je začela gniti, nakar so mu jo odrezali. Občinski zdravnik pravi, da mu pri tiče zavarovalnina, zavaroval« niča za kmečke nezgode pa je prošnjo odbila. Kam naj vložimo rckurz.? — Odgovor: Rckurz bi gotovo odbili, ker ne gre za nezgodo pri kmečkem delu. Drva cepijo namreč tudi v me» stih in ni potreben izučen kmet za tako delo.
Vprašanje št. 513: Brat je umrl brez potom» siva in zapustil vse premoženje svoji ženi. Ali bratje in sestre lahko izpodbijamo oporoko?
Odgovor: Oporoka je veljavna, zakaj brat« je in sestre nimajo pravice do nujnega dele« ža (parte leggittima).
Vprašanje št. 514: Dobivam pokojnino po možu, umrlem v vojni. Ali bi lahko dobila enkratno Odpravnino, ker želim kupiti zem« Ijišče? — Odgovor: Zakon tega ne dopušča.
Vprašanje št. 515: Ali delajo res iz mravelj kadilo (virh), kot se rabi v cerkvi? — Odgo« vor: Kadilo jc posebne vrste smola, ki jo da» jejo neka drevesa iz družine Boswellia Carte» ri. Ta drevesa rastejo v toplih deželah, pred« vsem v Arabiji.
Vprašanje št. 516: Ali lahko rabim eno m isto kopirno knjigo za kopiranje računov in pisem? — Odgovor: Da.
I Vprašanje št. 517:	Ali smem kopirati več
pisem ali računov na eno in isto stran ali samo po eno? — Odgovor: Na isto stran se kopira lahko tudi več pisem, navadno pa največ dve, in sicer na zgornjo polovico eno, na spodnjo drugo.
Vprašanje št. 518:	Ali mora biti kopirano
vsako poslano pismo ali samo važnejša? — Odgovor: Predvsem morajo biti kopirana vsa pisma, ki bi lahko- enkrat služila za dokaz pred sodnijo. Umljivo je, da ne boste kopirali pi« sem, s katerimi pošiljate komu pozdrave.
Civilno inženirska pisarna
dr. ing. flaberščik Oskar,
TOLMIN,
izvršuje vsa civilno inženirska dela in vsako« vrstne projekte; napravlja načrte in vse po« trebno za priznanje vodnih pravic ter za žične vzpenjače; meri in parcelira zemljišča; izde» luje zemljiške skice za kupnoprodajne pogod» be; razne cenitve za privilegirana posojila itd.
T O L I I N
travnik - kirurg - zobni zdravnik
dr. P, Ugo Netzbandt,
i tvežbati na klinikah na Dv.r aju in v Monakovem {nf>. Bavarskem)
sprejema
v Tolminu vsako soboto in nedeljo (pri driu Russiju),
V forici druge dneve v tednu (via DantelO). j
J»»0 Saj	BOTHI IM BOTRE	‘d
H	Krasna birmanska darila po	©
©	znižanih cenah, ure vsakovrs-	
	tnih znamk, velika izbera	N
M	ZLATENICE IH SREBRHINE.	
	Priporoča se	©
©	IVAM BIZJAK,	%
&	urar in zlatar v Postojni.	H
		
Zobni &e5e»žstrnih.
ir. Robert lisasti
v TRSTU,
SE JE RRESEML v ulico GARDUC0S IO il.
‘Rt sredah !$i sobotah «dlnirs
v POST0JWI
O
Q
<
cn m
gorenjsko, črno in zgodnjo, ki obilo rodi in daje izvrstno belo moko, dobite pri tvrdki
JlNOilBHilEIfl?
v' GORICI,
PIAZZA BEILA VITTORIA 4,
(lastnik JUST UŠAJ)
O
Ul
Z
UJ
§
CU
ui
m
Z
Ul
O
>
i<
D
O
»B8BssgaB@Bs$»e!$»8eeeB8«BS»»«sia®aBsesis
| Twelka Tesati. Hribar - Gerlcse, 1
H	CORSO G. VERDI št. 32,
priporoča svojim starim odjemalcem domače in inozemsko blago vseh ||g ga vrst, posebno veliko izbero črnega sukna za čast duhovščino in egu platno znanih tovarn Regenhart & Raymann za cerkvene prte,
® Perilo za neveste od najnavadnejših do najfinejših vr»4 in vse j®* jjgS potrebno za njihovo popolno opremo.
§} BLAGO SOLIDNO.	CENE ZMERNE. §|
HM»8MamB8B88SI®a»8!B8BaBBiBiaa«a8S*
Valuta — tuji denar.
Dne 16. julija si dal ali dobil za
1 dolar	19.07	lir
1 angl. funt	92.86	lir
100 dinarjev	33.90	lir
100 šilingov (avstr.)	269.75	lir
100 čeških kron	56.67	lir
100 nemških mark	455.65	lir
lOO švic. frankov	371.20	lir
100 franc, frankov	75.13	lir
100 belga	266.75	lir
Beneške obveznice 75.50; obveznice »Consolidato« 81.60.
Loterijske številke
dne 12. julija 1930.
Bari	53	41	2	31	30
Florenca	40	13	11	44	42
Milan	37	6	29	2	17
Neapolj	83	59	28	74	36
Palermo	54	6	26	79	32
Rim	11	6	58	48	14
Turin	43	48	4	83	3
Benetke	64	17	73	19	52
Semnji v prihodnjem tednu.
Nedelja, 20. julija: Vipava, Bazo» vica, Moščenice.
Torek, 22. julija: Sežana.
Petek, 25. julija: K anfanar.
Sobota, 26. julija: Divača, Bitinje, Motovun.
TOLMIN.
Preizkušeni
zobni zdravnik
ROBERT BERKU
SPREJEMA kot doslej
vsako nedeljo pri
di*ju Serjimu v Tolminu,
ostale dni pa
v GORICI, Corse Verdi 36.
A
ZDRAVNIK	E
dr. Orešič Adalberto,
mladi
(starejši sin),
sprejema vedno v svojem
ambulatori]» v GORICI,
na Travniku (Piazza Vittoria) št. 10/1.
■ nad lekarno Cristofoletti.	c
NAZNANILO.
Podpisani sporočam, da sem prevzel že 50 let staro in dobro vpeljano
CVETLIČARNO IN TBfiOVINO SEMEN
kot naslednik g. Hnatiszyna.
Najvljudneje se priporoča JOSIP BANDELJ — GORICA, Piazza Vittoria, (na Travniku) 6.
Odgovorni urednik dr. Engclbert Besednjak Tiskal* Katoliška tiskarn* v Gorici,.
Siv» Fimrestt* štev. II
Štev. 29.
Vsaka beseda stane 50 stot., debelo tiskana 1 liro, najmanj 5 lir..— Na vprašanja brez znamke ne odgovarjamo. Ce je navedeno posebno geslo, pošljite poundbe a*! odgovore v zaprtem ovitka, ca katerem je navedeno geslo.
Edini pooblaščenec za nabiranje oglasov za naš list v tržaški občini, starih pokrajinah Italije in v Jugoslaviji je Pubblicità G. Čehovin, Trst, viale XX Settembre 65, tel. 83—34.
Prodam May er jev leksikon, 6. izdajo, knjiži nico in dva daljnogleda po nizki ceni. Čelhar, Gorica, via Macello 34.
Pohištvo nudi širom naše dežele znana industrija pohištva Štefan Gomišček, Solkan 280. Tu je velika izoera oprave iz trdega lesa po najnižjih cenah. Ne zamudite prilike!
Iščem službo g >spodinje. Naslov je pri Pubblicità Čehovin, Trst, Viale XX Settem» bre 65.
Gramofone, gramofonske plošče (tudi slovenske), fotografske potrebščine na drobno in debelo dobite v knjigarni Wokulat, Gorica, Corso Vitt. Eman. III. štev. 7.
Naznanilo: Naznanjam vsem cenjenim prebivalcem mojega delokroga, naj ne dovoli« jo čiščenja dimnikov nobenemu razen meni, oziroma če sem jaz zraven. Če bi se slučajno kdo ponujal, naj se sklicujejo le na mojo ose« bo. — Lud. Rudež, dimnikarski mojster, Sut» ta, p. Komen.
Zdravilne posebnosti. Lekarna G. Ca« stellano, last F. Bolaffio, Trst, via Belli, vogal via dell’ Istria 7, tel. 64—85.
Na prodaj je hiša z vrtom in 2 njivi zem« lje v Št. Petru pri Gorici..Naslov je pri upravi.
Vipavska vina namizna in sortirana: pi« nela, rizling, burgundec, silvanec, zelen iz kleti Kmetijskega društva v Vipavi točijo: hotel Šapla, Šturje in hotel Garzarolli — Postojna.
Pošteno kmečko dekle, zmožno kmeč« kih poslov in kuhanja iščemo. Pošljite ponud« be na upravo pod geslom »Zanesljiva«.
Pnevhiatike, dvokolesa in vse elektrome« hanične potrebščine dobite ceneje kot v mestu v Sežani štev. 30.
Prodam lepo hišo z vrtom, hlevom, njivami in 8 johov gozda, v lepem kraju. — Trg Slo« venske Konjice, Neža Mihellag.
Posestva, vile. hiše, trgovine, gostilne itd. prodaja posredovalnica Ivan Godina, Maribor, Tattenbachova ul. 19/L
Muhe v hiši in hlevu se najceneje pokon» čujejo z »Miafonino berlese«. Prodaja Just Ušaj v Gorici.
Hiša z lepim, velikim vrtom in nekaj zem« ljišča v Malem Otoku pri Postojni se ugodno proda. Pojasnila daje Anton Žele — S. Pietro del Carso.
14sletna deklica poštenih staršev želi sto« piti kot učenka v kako trgovino. Naslov pove uprava.
Izvežbana prodajalka za večjo manufak« turno trgovino na deželi se išče. — Ponudbe pošljite na podupravo v Trstu, pod geslom »Manufakturistinja«.
Dečka, ki ima veselje do pekovske obrti, sprejme pekarna Zadnik, Torrenova di Villa j del Nevoso.
Kupim gramofon v dobrem stanju. — Brezigar, Gorica, via Garibaldi 6.
Vsakovrstni darovi za birmo po nizkih cenah. Kupujemo rabljeno zlato in srebro po najboljši ceni. »Moderna zlatarna«, Corso Ver» di 13, Gorica, (nasproti novega zelenjadnega trga).
Prodajalka, vešča v trgovini z mešanim blagom išče službe. Gre tudi na deželo. Na« slov je pri upravi.
Harmoniko, skoraj novo, na 2 tona pro« dam za polovično ceno. Naslov je pri upravi.
V četrtek dne 3. tek. m. je Vsemogočni po» klical k sebi po dolgi bolezni našo drago so« progo in mamo
MARIJO CERGONJA,
staro 46 let.
Dolžni smo, da se ob tej priliki zahvalimo vsem, ki so nam v času njene bolezni poma» gali. Enaka hvala vsem sorodnikom, prijate» ljem in znancem, ki so v • velikem številu spremljali drago pokojnico k večnemu počitku. Posebna zahvala pa g. dr ju Rapotcu iz Kozino za trud v lajšanju trpljenja, čč. gg. župniku Si« moniču in mons. Ellnerju za tolažbo in sprem« stvo, domači godbi in pevcem za ganljive ža« lostinke, darovalcem vencev in cvetja ter vsem, ki so nam lajšali težko bol. — Bog sto» tero povrni!
Herpelje, 5. 7. 1930.
Žalujoča družina Cergonja.
DLL' ECONOMIA FAMIGLIARE
Trst-Piazza Ponterosso M. 5
Ker smo že globoko v poletni dobi,
razprodajamo
vse
poletne predmete po znižanih cenah. W OKORISTITE SE S TO PRILIKO!
Kdor hupi za več ko 20 lir blaga, prejme še dar.