natisov 15.000. Jlilltc" izhaja vsaki l/Mcitiran z dnevom [ prihodnje nedelje. polnina velja za Av-za celo leto ! bon, za Ogrsko Rta 50 vin. za celo [bo; za Nemčijo stane In celo leto 7 kron ; I ndngo inozemstvo se Infoni naročnino z ožini la visokost post-lie. Naročnino je plasti naprej. Posamezne lise prodajajo po 12 v. BrediiSIvo in uprav- 1|J iRK' se nahajata v I fcjo, gledališko po-L stopje štev. 3. Dopisi dobrodošli in se sprejemajo zastonj, ali rokopise se ne vrača. Uredniški zaključek je vsak torek zvečer. Za oznanila uredništvo ni odgovorno. Cena oznanil (inseratov) je za celo stran K 80'— za »/, strani K 40 — za '/« strani K 20 — za >/, strani K 10 — za Vi« strani K za '/m strani K za '/«• strani K Pri večkratnem oznanita se cena primerno zniža. 5 — 250 1.— Štev. 31. V Ttuju, v nedeljo dne 5. julija 1917 XYIII. letnik mir in proti ,jugoslo-slovanski" gonji. zborovanje „Štajerčeve'" stranke v Ptuju. L V nedeljo, dne 29. julija dopoldne ob |pol 10. uri seje vršilo na vrtu ,. Vereinshausa" i Ptuju veliko zborovanje „Stajerčeve" stranke z dnevnim redom ..Vojna in mir". Obisk je bil naravnost presenetljiv in za vojne Irazmere impozanten. Zbralo se je nad 1000 mož in žen, večinoma zastopniki vseh občin ega okraja, pa tudi iz drugih okrajev. e je napravilo velikanski vtis na ljudstvo; na vse strani pa je pokazalo pravo »nenje in prepričanje spodnještajerskega prebivalstva, ki hoče živeti i zanaprej v srečni Avstriji, v štajerski domovini in ki ne mara a nobene ..jugoslovanske" sanjarije. Kdor je to zborovanje videl, ta bode priznal, da se ■ocmjestajersko ljudstvo ne bode dalo nikdar podjarmiti od panslavizma! Otvoritev shoda. V imenu ,,Štajerčeve" stranke otvoril je zborovanje g. redakter Kari Linhart v nemškem in slovenskem jeziku. Pozdravil je Mvzoce, zlasti zastopnika mariborskega okraja |. Girstmayra in predstavil vladinega g. dra. plem. S c h r e y a. Za pred-zborovanja je bil izvoljen g. posest-[nik Avgust P e n n iz Jurovca. Le-ta je isto-v prisrčnih besedah pozdravil zborovalce |fa podelil besedo glavnemu poročevalcu g. Linhartu. Naše ljudstvo in mir. V dolgem, z velikim navdušenjem sprejetem govom je raztolmalčil redakter L i n-piart pomen zborovanja, ki hoče cesarju en-|krat naravnost ljudsko mnenje izraziti. Raz-[tolmacil je razvitek vojne, ki so jo naši so-|wažniki v divjem sovraštvu po srbskemu umoru pričeli, da bi Avstro-Ogrsko razkosali. Zmotili so se seveda grozovito, kajti aa s:ran Avstro-Ogrske je stopila takoj N e m-|{ija, ki je v krasni zvestobi izpričala svojo zavezniško dolžnost. Zato pa je tudi grda Jnehvaležnost, ako skušajo danes posamezniki, Iti se se preje za srbske „brate" zavzemali, naše zvesto razmerje z Nemčijo motiti. Govora k je popisal potem položaj na vseh (frontah, ki je povsod za avstrijsko in za- orožje ugoden ter zmagovit. Na tega ugodnega položaja želimo ^udi mi mir, ki bode neskončno gorje in jogro.iino prelivanje krvi končal. Ta mir mora biti stalen in nam zasiguriti boljšo bodočnost ter gospodarski razvitek. Kdor pa v teh jtasir., ko je Avstrija na vseh mejah od so-Tražnikov ogrožena, v notranjem stan proti |stanu, narodnost proti narodnosti hujska, ta jjkoduje monarhiji kot sovražnik. [Govornik je obsojal potem tisto Jugoslovansko" politiko, ki se je zdaj nakrat pri-jiela in ki hoče Štajersko ter Koroško raztrgati. S češkimi politiki, ki so M deloma zaradi veleizdaje na smrt obso- jeni in le od cesarja pomiloščeni, so se naši slovenski poslanci bratili, z njimi skupaj so hoteli uresničiti na razvalinah staro Avstrije Jugoslovansko državo". Šele pred kratkim sta slovenska poslanca dr. Korošec in dr. Krek romala v Prago, da bi tam uresničila za svoje politične namene „bratstvo"; ali Čehi sami so jima dali brco (Medklici: Prav jim je bilo!) in tudi slovensko ljudstvo, ki želizdaj gospodarsko delo, ne pa politično gonjo, bode ednako brco tej Jugoslovanski" stranki podelilo . . . Govornik je potem spominjal na velikanske žrtve, ki sta jih ravno Štajerska in Koroška v tej svetovni vojni prinesle. Na češkem in Ogrskem so še beli kruh jedli in imeli hleve polne živine, ko se je pri nas že vse r e k v i r i r a 1 o in nas vse bedi izločevalo. Mi hočemo — tako je dejal govornik pod velikim odobravanjem, — za domovino vse žrtvovati, kar je mogoče, — ali to želitoo, da se glede vojnih bremen vse dežele in'kraje ednakomer-n o pritegne in ne izčrpa samo naše Avstriji zveste pokrajine. Mlademu cesarju obljubu-jemo brez vsacih pogojev zvestobo. Zato stopamo tudi naravnost do njega in ga prosimo za pošteni in zmagoviti mir, ki nam ohrani naše dežele, ki prepreči za bodoče tako krvavo vojno in ki nam pusti Avstrijo ter Štajersko nedotasnjeno. Ljudje so govomikove besede poslušali in jokali; govoru je sledilo viharno odobravanje in ploskanje. G. urednik Linhart je po končanem govoru predlagal sledečo brzojavko cesarju, ki se je brez vsacega razgovora in velikem navdušenju ednoglasno sprejela. Telegram cesarju. „Njegovemu cesarskemu in kraljevskemu Veličanstvu K a r 1 u L, Dunaj. „Štajerc" in okoli njega zbrana stranka slovenskih in nemških Avstrijcev, katerih program je bila v več kot 15 letnem delovanju ljubezen do prevzvišene dinastije Habsburžanov, okrepčanje in vzdržan je edine, v historičnih oblikah kronovin utrjene, ne-razrušljive in nerazdeljive domovine, — ki so si ohranili tudi v grozovitostih svetovne vojne resnični, na nobene pogoje vezani zvesti pa-trijotizem, — prosi na današnjem, od več kot 10OO oseb iz vseh občin okraja obiskanem zborovanju, da sme svoja patrijotično-vdana štajerska čustva na stopnice prestola položiti. Vaše Veličanstvo ! Naši očetje in sinovi prelivajo v najhrabrejših vrstah slavne avstrijske armade — zlasti v c. in kr. inf. regimentih št. 87, 47, 27, deželnobrambenih regimentih št. 26, pijonirskemu bataljonu št. 3 in saperskemu oddelku — svojo kri, ne kot Slovenci, ne kot Nemci, ne kot strankarji, marveč kot Avstrijci. Mi doma izvršujemo svojo dolžnost. Naj bi Vaše Veličanstvo na podlagi našega ogromnega zmagovitega orožja nam prineslo mir, stalni, resnični mir, ki nam zasiguri nerazrušljivo Avstrijo in njene fundamente, nerazdeljive kro- no v i n e, ki nam pa tudi prinese gospodarsko moč, ozdraviti v čisti Avstriji rane te vojne. Vaše Veličanstvo ! Tisoče članov na Spodnjem Štajerskem in Spodnjem Koroškem bro-ječa patrijotična „Štajerčeva" stranka ne želi nobenih novih jugoslovanskih državnih stvorov; hoče le A v s t r i jo, ki bode pod krasnim režimom Vašega Veličanstva edina in močna svoji veliki preteklosti čast prinesla. Naša globoka vdanostna izjava je izrodek ljubezni do Vašega Veličanstva, katerega čut do pravičnosti tudi mi ne bodemo zaman prosili, — ljubezni do te lepe Avstrije, za katero pričajo grobovi naših najhrabrejših junakov v tuji zemlji, — ljubezni do naše zelene štajerske domovine, ki se ne sme nikdar kakšnemu jugoslovanskemu državnemu stvoru pridejati, brez da bi izgubila svoje zvesto srce. Vaše Veličanstvo ! Tisoči slovenskih in nemških Spodnjih Štajercev prosijo za mir, ki nam prinese Štajersko in Avstrijo pod žez-lom Habsburga, nerazrušljivo, močno in mogočno." Kakor rečeno, je bila ta brzojavka ednoglasno sprejeta in se jo je tudi takoj našemu cesarju odposlalo. Zborovanje jo trajalo naprej. Nezaupnica slovenskim poslancem. Iz sredine velikanskega zborovanja se je pojavila potem želja, izreči ljudsko mnenje tistim slovenskim poslancem, ki ne storijo ničesar gospodarskega, ki pa zdaj v tem vojnem času s svojo politiko škodujejo skupni avstrijski misli ter se potegujejo za sanjarske, protiavstrijske jugoslovanske cilje. Stavljena je bila sledeča rezolucij a: „Današnji shod zahteva odločno gospodarsko delo vsehposlancev, da ne bode Štajerska popolnoma izčrpana. Poslancem, ki v teh resnih časih delujejo edino za znane jugoslovanske cilje, izraža shod nezaupanj e." Tudi ta rezolucija je bila ednoglasno in z velikim odobravanjem sprejeta. Tudi mnogoštevilni dosedanji nasprotniki „Štajerčeve" stranke, ki so postali tekom vojne pač dru-zega mnenja, so glasovali za to nezaupnico. Slovenski poslanci Benkovič, dr. Korošec, dr. Verstovšek, Roška r. Piše k, B r e n č i č in vsi ostali, — ljudstvo vam je izrazilo zaradi vaše politike, ki se ne strinja s pošteno avstrijsko mislijo, svoje nezaupanje. Ali razumete ta ljudski glas ? Gospodarske stvari. Vrli posestnik g. Franc Girstmayr iz Maribora je podai potem v nemškem jeziku stvarno in z velikim odobravanjem sprejeto poročilo o gospodarskih težnjah kmet-skega stanu. Stavil je konečno sledečo rezolucij o, ki je bila istotako ednoglasno sprejeta: „Da se zadrege, v katere smo že doslej prišli, ne izrastejo do katastrofe, je neobhodno potrebno: STRASCHILL'ova grenčica iz zelenjave povzroči moč in je vsled tega pri večjem telesnem naporu Zato jo je priporočati zlasti za turiste, lova vojake, romarje itd. 1. da se pusti kmetom za njih namene dovolj žitja in da se pravočasno preskrbi, kjer je treba, potrebno setveno blago; 2. za obdelovanje gospodarstva, zlasti za oranje, je vlačna živina neobhodno po- bitka naprej. Angleški poizvedovalni sunki trajali so naprej; uspeha niso imeli. Pri M o n c h y priborile so naše čete važni kos jarka, katerega je sovražnik zaman trikrat poskusil nazaj pridobiti. — Armada nem- trebna; zato se zaplembo živine na dosedanji j škega prestolonaslednika. Po izborni ognje- način ne suie nadaljevati; 3. da se zamore dela vseh vrst na deželi, kakor zlasti obdelovanje njiv, podiranje lesa in podobna dela, oskrbeti, je dopuste in oproščenja iz onih vojaških delov, ki so z B ali C klasificiram, hitreje dovoliti, kakor je bilo to doslej; ta prošnja je tembolj opravičena. ker stojimo sredi v žetvi, kateri bodo kmalu mletva in druga dela sledila, ki se jih ne sme zavlačiti; 4. razven setvenega blaga je kmetu na vsak način toliko žitja pustiti, kolikor ga potrebuje za-se in za svoje ljudi; treba se je ozirati na to, da je na deželi popolnoma izključeno, dobiti delavce, katerim bi se razven plače ne dajalo tudi hrano". Konec. Ker se ni nikdo več k besedi oglasil, zaključil je predsednik g- P e n n to krasno in velevažno zborovanje s trikratnimi ,,živijo"-klici na cesarja. Vsem zborovalcem bode ostal ta shod v živahnem spominu. Le po tej poti naprej! Deluj m o gospodarsko, deluj vno za ljudstvo in za ljubljeno našo avstrijsko domovino! , Pri želodčnih bolečinah in bolečinah v trebuhu izborno učinkuje nekaj kapljic Fellerjeveya bol lajšaio-čega rastlinskega iluida z zn. „F.lsa-iluid", ki se jih kane na sladkor. To odlično domače zdravilo, ki v mnogih slučajih dobro služi, naj bi bilo vedno pri roki, kar je jako lahko, ker stane 12 steklenic pošlnine prosto samo 6 kron Pri zaprtju, lenivosli čreves in prebavnih težko-čah zavživajte Fellerjeve lagodno odvajajoče, želodec krepčujoče rabarbarske krogljice z zn. „Elsa-krogljice". Ze skozi 20 let so znane kot neškodljivo in nedražeče odvajilo, katero tudi ženske in otroci radi zavživajo. Predvojne cene: 6 škalljic stane poštnine prosto 4 K 40 v, 12 škatljic poštnine prosto 8 K 40 v. Oboje domačih zdravil, „Elsa-f!uid" in „Elsa-krogljice" se naroča pristno le pri lekarnarju E. V. Feller, Stubica, Elsa-trg 241 (Hrvatska). Zahvalnih pisem je že čez 100.000. Jako priljubljeni so tudi drugi Fellerjevi izdelki, na katere naj bodo opozorjeni cenj. bralci: Fellerjev mentolov črtnik zn. „Elsa" zoper migreno; 1 karton 1 krono. — Fellerja zanesljivo učinkujoča sredstva zoper kurja očesa: „tu-ristovski obliž Elsa" v kartonih po K I* - in K 2"~ in „luristovska tinktura", 1 steklenica 1 krono. (—ia—) Svetovna vojska, i ni pripravi naskočili smo zvečer francoske '■■ postojanke južno od A i 11 e s a v 1800 metrov i širokosti in 400 metrov globokosti. Danes i zjutraj zavzeli smo v presenetljivem napadu j pri H u r t e b i se obvladujoče dele visočinskih • j postojank. V Champagni izvršili smo i uspešno krepki sunek. Vzeli smo na H o c h- i ; b e r g u ostanke dne 14. t. v roki Francozov j ostalega ozemlja. Sovražnik vodil je na teh \ j treh bojnih poljih brezplodne protinapade, j ki so njegove krvave izgube povišali. Skupno i smo vjeli nad 1150 mož, med njimi 46 ofi- [ cirjev; zaplenili smo veliko število jarkinega S orožja. Vzhodno bojišče. Fronta princa j j Leopolda. Armada v. E i c h h o r n. Južno I : od S m o r g o n a zmanjšal je naš artilerijski j \ učinek mesto vloma Rusov. Sovražnik se je i moral tam umakniti. Skoraj vsa prejšna po- ; stojanka je zopet v naši lasti. — Armada ! B (i h m - E r m o 11 i. V ljutih bojih zavzele I . so naše divizije visočine severno-vzhodno od j Tamopola in v oddelKu G n i e c z a n d© ceste Trembowla-Husiatyn. Bolj južno smo ! zavzeli Bucznecz, Tlumacz, Otyniaj in Delatyn. — Fronta nadvojvode Jože- fa. Ruska karpatska fronta je vsled pri- : tiska severno Dnj estra zdaj tudi južno ; Tatarskega prelaza v gibanje prišla. j Sovražnik gre tam v smeri Cernovice nazaj. V i napadu so bili Rusi včeraj od visočin Babe ! L u d o w e vrženi. — Armada M a ck e ns en. I Od opoldneva do teme živahni ognjeni boj ; ob spodnjem S e r e t u. Prvi generalkvartirmojster i Ludendorff. Kolomea naša! Avstrijsko uradno poročilo od I petka. K.-B. Dunaj, 27. julija. Uradno seda- \ nes razglaša: Vzhodno bojišče. Armada nad- | vzhodni smeri prodirajoče zvezne bojne i vojvode Jožefa. Pri zopetnih bojih ob zgor- j bližajo se, sledeče umikajočemu se sovražniku,] nji S u si ti prišla sta kraja Sornja in i zapadni meji Bukovi ne. Severno D njest] Negrilesci v sovražno roko. V gozdnih : r a gredo Rusi nazaj proti Z b r u c z u. Zve*. Karpatih se je pričela ruska fronta do | ne kolone so prekoračile J a g i e 1 n i c o. Tudil tu pripeljale so naše čete veliko število gležev iz sovražne postojanke. — Ari nemškega prestolonaslednika. Na C1 min des Damesu, na Hochbergu! v zapadni Champ agni napravili so Fr, cozi izgubonosno brezuspešne protinaptL Število vjetih in plena se je jako povišalo.; oddelku A i lie s narastlo je na 1950 16 strojnih pušk in 70 brzostreinih pušk. Vzhod od Snippesa padlo je pri nekemu napa na sovražne jarke veliko število vjetih cozov v naše roke. Vzhodno bojišče. Fronta pnn Leopolda. Armada Bčhm-Hrmoi V ljuti borbi, kateri je nemški cesi na bojišču prisostvoval, povečale so naše vizije pri T a r n o p o 1 u s kropkim napad že zadnjič priborjeno mostičje na vzhodna bregu Sereta. Bolj južno bil je vklju trdovratnemu odporu Rusov, ki so brezobz tisoče in tisoče ljudi v naš uničevalni og podili, prehod čez Gnieczno in Serq od Trembowle pa do Skomorosze priborja Na obeh straneh Dnj estra smo v hit prodiranju. Kolomea so zavzele bavarske avstro-ogr8ke čete. — Fronta nadvojvode Jo] ž e f a. V sevemo-vzhodnem delu gozdn K a r p a t silijo naši armadni zbori za pi Prutu umikajočim se sovražnikom. V rovju vzhodno od K o z d i - V a s a r h el j razvili so se včeraj novi boji. Pustili nasprotniku dolino od S o v a j e do zgornjegal poteka P u t n e. Prvi generalkvartirniojsti Ludendorff. Zasledovanje Rusov. Avstrijsko uradno poročilo od] sobote. K.-B. D u n a j, 28. julija. Uradno se nes razglaša: Vzhodno bojišče. ObPutni mogel' je sovražnik svojo fronto nekaj napn potisniti. Pri So vej i bili so njegovi zavrnjeni. Pri K i r 1 i b a b i vrgle so avstro-] ogrske čete Ruse iz njih visočinskih postojan Gora Tomnatik bila je od nemških mentov zavzeta. Južno od Dnjestra Novi uspehi proti Rusom. Avstrijsko uradno poročilo četrtka. K.-B. Dunaj, 26. julija. Uradno se danes razglaša: Vzhodno bojišče. Fronta nadvoj- I vode Jožefa. Na zgornji Sušiti razvil je j sovražnik nanovo živahno delovanje. Pri ar- ; madi v. K o v e fi a smo iztrgali Rusom Baba i Ludowo. Sovražnik je severno-zapadno te vi- \ sočine svoje karpatske postojanke opustil in ; se umika proti vzhodu. Pri premaganju ruskega odpora na Tatarskem prelazu se je bu- : dimpeštovski inf. reg. št. 32 posebno odliko- j val.—Armada princa Leopolda. Armadna \ skupina Bohm-Ermolli je zavzela Des- • jatyn, Otynia, Tlumacz in Buczacz. Nemške čete j stoje na zapadnem robu od Trembowle. \ Uspeh pri T a r n o p o 1 u bil je z zavzetjem j večih visočin razširjen. Italijansko bojišče. Razven navadnega topovskega ognja nobeni posebni dogodki. Šef generalštaba. Nemško uradno poročilo od četrtka. K.-B. Berlin, 26. julija. (W.-B.) Iz velikega glavnega stana se poroča: Zapadno bojišče. Armada prestolonaslednika Rupprechta. i Kirlibabe tresti. Honvedski regimenti so ] nasprotnika črez C a p u 1 vrgli. Avstro-ogrske 0 ,j ; in nemške bojne sile v. K 0 v e B a prodirajo | v severno-vzhodni smeri. — Armada princa ; Leopolda. Napadalna gibanja armadnih j skupin Bohm-Ermolli gredo uspešno ; naprej. Deli armade Kri teka, inf. reg. št. S 13 in bavarski vojaki so se tekom noči v j ljutih bojih z ruskimi zadnjimi četami mesta ; Kolomea polastili. Na severnem bregu Dnje-j str a bližajo se zavezniki izlivu Strype. jCzartkow in Trembowla so v nemški j roki. Severno od Trembowle pričeli so Rusi i zaman z brezuspešnimi množinskimi sunki. ; Protinapadi so se z najtežjimi izgubami raz- I j bili. Vzhodno od T a r n o p o 1 a bil je sov- ' I ražnik zopet nazaj potisnjen. Italijanskobojišče. Na obeh stra- vzhodno od Trembowle in T a r n o pol 1 a poroča se pridobitek na ozemlju. Italijansko bojišče. Ob So« živahni topovski boj. Šef generalštaVj Bombe na Paris. Nemško uradno poročilo.od. sobote. Da K.-B. B e r 1 i n, 28. julija (W.-B.). likega glavnega stana se poroča: Zapadno bojišče. Armada pre naslednika Rupprechta. Boje vno lovanje artiljerije na f l a n d r i j s k i j fronti ostalo je nezmanjšano močno. j je zapričel na široki fronti zopet boben neh mnogokrat povišano" topovsko"delovanje. I °?e^J- Tudi v Artoisu je prišlo večkrat Šef seneralštaha \ žlvahnega ognjenega boja. — Armada nen bet generalštaba. |škega prestolonaslednika. Južno od A i Wom.i,„ „_„j«„ „».„x:i- „j__u.. i 1 e s a sta se dva francoska napada z Nemško uradno poroč.lo od petka. j kimi jzgubami izjaloviia. _ v mnogoštevil K.-B. Berlin, 27. julija (W.-B.) Iz ve- j zračnih bojih izgubil je nasprotnik 13 I likega glavnega stana se poroča: ! Kolodvor in vojaške naprave od Pariza Zapadno bojišče. Armada presto- j so danes ponoči z bombami obmetane. lonaslednika Rupprechta. Artiljerijska bitka je včeraj vsled neugodnega vremena malo ponehala, zvečer pa se je zopet povišala do najskrajnejše sile. Zopetna nasilna poizvedovanja Angležev so se povsod izjalo- | Naše divizije pridobile so vzhodno in ju vila. V Artoisu se je popoldne ognjeno j vzhodno od Tamopola na ozemlju. Na delo se je cilj. Naši letalci so se vkljub nemu odporu nepoškodovani vrnili. Vzhodno bojišče. Fronta pr L eopolda. Armada Bohm-Ermi V nezmanjšani delovanje povsod znatno povišalo. Ponoči se } straneh Dnjestra nadaljujejo' premi ljutosti, deloma do bobenskega ognja naraščajoča, divja med obrežjem in Lyso artiljerijska je na vsej fronti sunke sovražnih poizvedo- j ruske armade pod uničevanjem cest in valnih oddelkov zavrnilo. Pri H o n n e c o u r- nic svoje umikanje. V zasledovanju so — 3 |iimadni zbori trto Jagielnica-Horo-ien k a - Z a b 1 a t o w prekoračile. — Fronta ndvojvode Jože f a. Gete severnega krila jo se Pni t-dolini pod Kolomeo zapadno Seletin-Fundal-Moldowa. V Karpatih odvzele so nemške in iwtio-ogrske čete sovražniku nekaj visočinskih postojank. Ob zgornji Pntni so se čete juž-krila pred sovražni premoči na vzhodno pan gorovja Bereczke umaknile. Prvi general kvartirmojster L u d e n d o r f t. vzhodni Galiciji priborjenih kilometrov. 10.000 štirjaških m.-B. Berlin, 28. julija. Nemci in Av-Bjci so 27. julija zopet iztrgali Rusom zna-del vzhodne Galicije v svojem stremljenju, napredujejo. Na obeh straneh Dnjestra so ojili mesti Jagjelnico in Horodenko, ki lena strategično važni železnici v Gerno-e. Euske zadnje oddelke so potisnili glo-^ejSe v ovinek med Seretom in Dnjestrom; 40 km široki bojni črti smo prekoračili "e med Dnjestrom in Prutom. Njih krdela prodirala iz Gozdnih Karpatov v severni severo-vzhodni smeri v dolini Pruta in so vražnika, ki je bežal, stiskala v omrežje a. Uničbe in pustošenja kažejo pot, po se Rusi umikajo. Pri kraju Zablotov fe čete, ki so z občudovanja vrednim [rano9om drle naprej, od 12. julija dalje pre-jtorafiile 100 km dolgo črto od Zalušča in [osvojili} 10.000 Štirjaških kilometrov. Na ru-munski bojni črti so naši v Karpatih z ogljem zadušili sovražne napada na Capulu. nžno od tam so se nekoliko živahnejše bili jri Font Bucurju.' Avstrijsko uradno poročilo od nedelje. K.-B. Dun a j, 29. julija. Uradno se da-razglaša: Vzhodno bojišče. Ob zgornji Put-j [ii so se vsled pritiska nasprotnika potrebna gibanja izvršila. Severno doline K a s i n u jodbile so naše pogorske čete več napadov. jV južni Bukovini in v pokrajini T o m n a-[tika odvzeli smo sovražniku visočino za vino. Zvezne divizije prodirajo preko zgor-doline Moldawe in proti Š i p o t u ob j [Suczawi. K u t y je v naši lasti. Severno-|rahodno od tam vzeli smo v naskoku ponoči kraj R u s k a - B a n i 1 a. Reka Czeremosz prekoračena. Tudi vzhodno od H o r o-jnke bil je ruski odpor brezuspešen. Sov-*ne črte so bile predrte. Na oni strani lj e s t r a raztegnilo se je zasledovanje ko visočin severno od Zaleszyki in oddelka Zbrucz pri Hasiatynu, | se je nasprotnik čez državno mejo umaknil. Italijansko bojišče. Italijanski ci obmetali so I d rij o tretjič z bombami. prebivalec je bil ubit, eden pa težko 'en. Šef generalštaba. Nemško uradno poročilo od nedelje. K.-B. B e r 1 i n, 29. julija (W.-B.) Iz ve-ega glavnega stana se poroča: Zapadno bojišče. Armada pre-"onaslednika Rupprechta. Artiljerijska v Flandriji divjala je včeraj od ega jutra pa do pozno v noč neprenehoma prej. Artiljerijski razvitek sile je največji na "žinskem učinku v tej vojni. Na večih kra-bojišča so lastni in sovražni sunki Jjute nterijske boje izločili. Od kanala L a assee pa do južnega brega Scarp e "alo se je zvečer ognjeno delovanje, poči vzhodno od M o n c h y prodirajoči na-ii angleških bataljonov so se z velikimi batni razbili. Tudi pri O s 8 u s u ostali Bo angleški delni napadi brezuspešni. — Armada nemškega prestolonaslednika. Juž-lo-vzkodno od Aillesa napadli so Francozi zjutraj enkrat, zvečer pa trikrat z močnimi silami. En nemški regiment zavrnil je v hudih bližinskih bojih vse napade sovraž-— Letalno delovanje je bilo izredno živahno, zlasti na flandrijski fronti. Sestrelili smo 35 sovražnih letal. Vzhodno bojišče. Fronta princa Leopolda. Armada B o h m - E r m o 11 i. V vzhodni Galiciji so šli Rusi na obeh straneh od H u s i a t y n a za državno mejo. Naši zbori so došli do Z b r u c z a. Drugi se približujejo izlivu severnega Sereta v Dnjesu-. Med D n j e s t r o m in Prutom postavile so se ruske čete južno-vzhodno od Ho ro-d e n k e na boj. Krepki napad predrl je njih postojanke. Zasledovanje gre na obeh bregovih Dnjestra naprej. — Fronta nadvojvode Jožefa. V dolini Czeremosz smo zavzeli K u t y. Zgoraj in spodaj mesta menjamo obrežje. V gorovju silijo naše divizije v bojih za sovražnikom preko ceste Sipot-Mol-dawa-Sulitcza. Južno O i t o z-ceste bili so močni ruski napadi proti Mg. K a s i-n u c h u odbiti. — Armada Mackensen. Na severni strani gorovja O d o b e s t i izjalovili so se sovražni sunki. V rumunski dolini le slabi ogenj. Prvi generalkvartirmojster Ludendorff. Ruska karpatska fronta razbita. Avstrijsko uradno poročilo od p o n d e 1 j k a. K.-B. Dunaj, 30. julija. Uradno se danes razglaša. Vzhodno bojiSče. Severno doline Sušita in na obeh straneh doline K a s i-n u izjalovilo se je več napadov sovražnika. V Bukovini pridobivamo pri premaganju ljutega ruskega odpora nadalje na ozemlju. Pri Valeputni zavzeli smo tunelsko postojanko, navzgor od Fundal-Moldawe pa smo prekoračili dolino Moldawe. Severno-vzhodno od K u t n y stoje zavezniki na desnem bregu Czeremosa v boju. — Med Prutom in Dnjestrom bilje sovražnik zopet vržen. Prekoračamo zapadno mejo B u k o v i n e. Honvcdske čete so zasedle Zaleszczyki. Med Skalo in H u-siatynom smo očistili gališko obrežje Zbrucza; izsilili smo si deloma prehod na rusko ozemlje. Vprostoru južno od B r o d y j a sunile so avstro-ogrske in nemške čete uspešno v sovražne jai-ke. Šef generalštaba. Nemško uradno poročilo od pondeljka. K.-B. Berlin, 30. julija (W.-B.) Iz velikega glavnega stana se poroča: Zapadno bojišče. Armada prestolonaslednika Rupprechta. Vsled na-Sega tudi ponoči trajajočega protiučinka ostalo je delovanje sovražne artiljerije na flan* drijskem bojišču slabejše. Angleški poizvedovalni oddelki so bili zavrnjeni. — Armada nemškega prestolonaslednika. Na Chemin des Damesu poskusilo je včeraj francosko vodstvo v 9 kilometrov široki fronti z naj manj e 3 novimi divizijami zopet veliki napad. Po bobenskem ognju naskočil je zjutraj sovražnik od C e r n y j a do W i n-terb erga večkrat. Naše divizije so ga z ognjem in protisunkom povsod zavrnile. Eden naših regimentov zavrnil je 4 napade. Zvečer ponovil je nasprotnik južno od Aillesa svoje napade še dvakrat; pa tudi ti sunki so bili zavrnjeni. Znatne težke i z g u-b e brez vsacega uspeha so označba tega bojnega dneva za Francoze. — V zračnih bojih izgubili so sovražniki 10 letal. Vzhodno bojišče. Fronta princa Leopolda. Armada Bohm-Ermolli. Ruske sile držijo visočine vzhodno obmejne reke Zbrucz, ki je bila vkljub ljutemu odporu na večih mestih prekoračena in od naših divizij tudi južno od Skale dosežena. Na severnem bregu Dnjestra pridobili smo preko Korolowke na ozemlju. Med Dnjestrom in Prutom se sovražnik zopet ljuto brani; bilje pa južno od Zaleszczyki z napadom nazaj potisnjen. — Fronta nadvojvode Jožefa. Ob Czeremosz u brani še nasprotnik na vzhodnih obrežnih visočinah. Naš napad napreduje med Zalucze in Wiznicem. V dolini Su-c z ave silijo naše čete proti Seletinu. Tudi vzhodno zgornje doline Moldawe prišli smo v bojih naprej. — Armada Mackensen. Uspešni sunki prinesli so nam severno od F o c s a n i in ob izlivu Rimnicula več sto vjetih. Prvi generalkvartirmojster Ludendorff. Avstrijsko uradno poročilo od torka. K.-B. Dunaj, 31. julija. Uradno se danes razglaša: Vzhodno bojišče. Na obeh straneh doline K a s i n u napadel je sovražnik opetovano z močnimi silami. Severno doline bil je popolnoma zavrnjen. Na južnih visočinah polastil se je naših prednjih jarkov. V Bukovini so se Rusi tudi včeraj večkrat znatno upirali. Zvezne čete silijo v bojih vzhodno črte Jakobeny-Fundal-Mol-d o w i - S i p o t naprej. Preko K u t y j a prodirajoče divizije zavzele so zgornji S e r e t. Med Prutom in Dnjestrom bil je sovražnik v ljutih bojih iz njegovih postojank vzhodno od Sniatyna in južno-vzhodno od Zaleszczyki vržen. Pri Krzywcze severno Dnjestra vzeli so v naskoku turški regimenti v izkušeni hrabrosti sovražne črte. Na Z b r u c z u izsilile so si avstro-ogrske in nemške čete na 50 kilometrov frontni širo-kosti na mnogoštevilnih točkah prehod na vzhodno obrežje. V W o 1 h y n i j i uspešna podjetja napadalnih čet. Šef generalštaba. Nemško uradno poročilo od torka. K.-B. Berlin, 31. julija (W.-B.) Iz velikega glavnega stana se poroča: Zapadno bojišče. Armada prestolonaslednika Rupprechta. V Flandriji povišal se je artiljerijski boj zvečer zopet do najskrajnejše ljutosti, je trajal čez noč nezmanjšano naprej in je prešel danes zjutraj v najmočnejši bobenski ogenj. Potem so za-pričeli na šrroki fronti od Y s e r pa do L y s a močni sovražni napadi. S tem je infanterijska bitka v Flandriji zapričela. — Armada nemškega prestolonaslednika. Na Chemin des Damesu napadli so Francozi južno-vzhodno od Filaina v treh kilometrih širo-kosti. Sunek se je na največjih krajih v našem odpornem učinku razbil. Dva omejena vlomna kraja sta še v roki sovražnika. Vzhodno bojišče. Fronta princa Leopolda. Armada Bčhm-Ermolli. Za napad vesela želja naprej priti, prinesla je našim in zavezniškim četam v vzhodni Galiciji in Bukovini nove uspehe. Obmejna reka Zbrucz bila je zgoraj od H u-s i a t y n a pa do južno od S k a 1 e v širo-kosti 50 kilometrov vkljub ljutemu odporu na mnogih krajih od nemških in avstro-ogrskih divizij prekoračena. Tudi turške čete so dokazale zopet svojo staro zmožnost. Kakor so začetkom julija v trdni vztrajnosti mno-žinskim napadom Rusov nepretresljivo kljubovale in potem v hitrem zmagovitem pohodu sovražnika od Zlote Lipe do severnega Sereta Fellerjev dobiodejni, oživljajoči rastlinski esenčni fluid z zn. ^iSA-FlUlO odpravi sklepne bolečine« Predvojne cene: 12 steklenic franko 7 kron 32 vin. Lekarnar E. V. Feller, Stubica, Elsa- trg št. 241 (Hrvatsko). Cez 100.000 zahvalnih pisem in zdravniških priporočil. 503 — 4 vrgle, kjer se je vstavil, tako so zavzele včeraj v boju veselem naskoku trdovratno hranjene postojanke pri N i w r i ob Zbruczu. — Med D n j e s t r o m in P r u t o m priborile so si zvezne čete v smeri proti Cernovicu kraje W e r e n c s z a n k a in Sniatvn. — Fronta nadvojvode Jožefa. V krepkem naskoku predrli so nemški lovci ruske zadnje postojanke pri Wiznicu. Sovražnik bil je s tem prisiljen, da izpraznečrto Czeremosza in se je umaknil proti vzhodu. Tudi v gozdnih Karpatih na zgornjem toku južnega S e r e t a ter na obeh straneh Moldawe in S u c z a w e pridobili smo v napadu proti vzhodu na ozemlju. Pod pritiskom teh uspehov so Rusi v oddelku Mesticanesti svoje predajšne postojanke opustili. Ob gorovju Beveszke nadaljeval je sovražnik svoje napade. Tekom dneva napadel je p e t krat na Mg r. Kasinulni, brez da bi dosegel kak uspeh. Bolj južno bil je eden naših regimentov z močnim sovražnim sunkom v neko bolj zapadno ležečo visočinsko postojanko nazaj potisnjen. Prvi generalkvartirmojster L u d e n d o r f f. (Hrvatsko) Pojasnila in prospekt gratis. zdravi giht revma išias Vojna na morju. 5 milijonov ton potopljenih. W.-B. Berlin, 25. julija. V Atlantskem oceanu in v Severnem morju so naši podmorski čolni zopet 6 parnikov in 4 jadernic potopili. Od začetka neomejene vojne podmorskih čolnov se je že nad 5 milijonov brutto-regi-ster-ton za naše sovražnike rabnega prostora na trgovskih ladjah potopilo. Šef admiralnega štaba mornarice. 20.500 ton potopljenih. W.-B. Berlin, 28. julija. Novi uspehi podmorskih čolnov v angleškem Kanalu 20.500 brutto-register-ton. Med potopljenimi ladjami nahajajo se 4 oboroženi naloženi parniki, katerih enega so spremljali ribiški parniki, nadalje angleške jadernice „Dinorwic" in „Ebe-nezer", obe s premogom iz Anglije na Francosko. Veliki uspehi na morju. W.-B. Berlin, 28. julija. 1. V zatvor-nem okoliSu okoli Anglijo so je od nomških podmorskih čolnov zopet 26.000 prostornih ton potopilo. Med potopljenimi ladjami nahaja se angleški parnik „King David" (3688 ton) s 55 letali in strelivom na krovu iz Oresta v Archangelsk. — 2. Novi uspehi podmorskih čolnov v Srednjem morju: nekaj parnikov in jadernic s skupno 20.000 tonami. — 3. Ena naših zračnih ladij v Vzhodnem morju napadla je v noči na 27. julija baterije in trd-njavske naprave v Alandskih otokih z dobrim uspehom in je spravila eno baterijo do molka. Vkljub ljutemu obstreljevanju se je zračna ladja nepoškodovana vrnila. 23.000 ton potopljenih. W.-B. Berlin, 29. julija. Novi uspehi podmorskih čolnov v zatvomem okolišu okrog Anglije: 23.000 prostornih ton. Šef admiralnega štaba mornarice. Angleški parnik se potopil. K.-B. R i m, 30. julija. Pri Syrakusu zadela sta ponoči dva parnika skupaj. Pri temu je bil novo zgrajeni angleški pamik „Roma-nia" z žitom in raznim blagom iz Indije razbit in se je takoj potopil. Francoski parnik se potopil. K.-B. Bern, 29. julija. „Nouvelliste de Lyon" poroča: Francoski parnik ,,Sturiano" je prišel pri kapu Finisterre na plitvo in se je takoj potopil. Skupne izgube na vojnih ladjah. W.-B. Berlin, 31. julija. S potoplje-njem neke križarke ,.Diadem"-razreda znašajo vse izgube na vojnih ladjah naših nasprotnikov 265 ladij s skupno tonažo 938.015 ton. Od teh odpade na Anglijo 166 ladij z 669.290 tonami. V tretjem vojnem letu nima nemška mornarica niti ene večje ladje kot izgubo obžalovati. Nasproti pa znaša izguba sovražnikov v tretjem vojnem letu 19 večjih ladij, namreč 8 bojnih ladij, 2 pancerski kri-žarki, 1 zavarovana križarka in 8 manjših križark. Vse izgube vojnih ladij sovražnikov so za okroglo 28.000 ton večje, nego šteje ame-rikanska vojna mornarica ob začetku vojne, ali pa le za 22.000 ton manjše, nego štejete vojni mornarici Japonske in Italije skupaj. Veliki angleški vojni parnik potopljen. W.-B. Berlin, 30. julija. Dne 26. julija potopil je eden naših podmorskih čolnov (poveljnik kapitan-lajtnant Steinbrinck) v angleškem Kanalu neko veliko, od razruše-valcev zavarovano angleško križarko s 4 dimniki, pripadajočo „ Diadem "-razredu (11.150 ton), s torpednim strelom. Šef admiralnega štaba mornarice. 22.500 ton potopljenih. W.-B. Berlin, 31. julija. Novi uspehi podmorskih čolnov v angleškem Kanalu in Atlantskem oceanu: 22.500 prostornih ton. Izpred sodišča. Beg ruskega generala. Budimpešta, 31. julija. Ruski general Kornilow bil je, kakor znano, pri naši zmagi pri Gorlicah kot divizijonar z vsem svojim štabom od avstro-ogrskih vojakov vjet. Po več kot eno leto dolgem vojnem vjetništvu je obolel. Prepeljali so ga v vojaško bolnišnico vKčszegu na Ogrskem. Iz te bolnišnice pa je s pomočjo nekega češkega vojaka imenom M mak v avgustu 1. 1916 pobegnil. Mrnak je bil kmalu nato, ko je hotel za generala življenska sredstva nakupiti, aretiran, medtem ko je zaniogel Kornilow čez rusko mejo zbežati. Mrnak je bil potem odpresburške divizijske sodnijena smrt na vešalah obsojen, ali najvišje vojaško sodišče je to razsodbo razveljavilo. Včeraj se je imela presburška divizijska sodnija že enkrat s to zadevo pečati. Mrnak je povedal, da mu je bil general Kornilow za pomoč pri begu 20.000 kron in podelitev apoteke na Ruskem obljubil. On da je bil svoj čin obžaloval (?) in da bi bil generala gotovo oblasti izročil (?), ako bi se ga ne bilo aretiralo. Vojna sodnija je po končani razpravi obsodila Mrnaka na 10 let težke ječe. Velike sleparije. Dunaj, 31. julija. Pred armadno divi-zijsko sodnijo imel se je trgovski pomočnik Emil E i d h e r r zagovarjati. Izvršil je velike sleparije, zlasti v Gradcu, kjer je imel s prodajalko Eleonoro Kiisterle, vkljub temu da je bil oženjen, ljubavno razmerje in ji je izvabil denar. Trgovcu Steininger v Gradcu je izvabil 2700 K, njegovemu bratu 1900 K, trgovcu K r e i B 1 8000 K. Pri svojemu zagovarjanju sumničil je tudi več visokih vojaških oseb v svojo zadevo; zato je bil tudi vsled .obrekovanja tožen. Vojna sodnija obsodila je Eidherra na 2 leti težke ječe. Navijalci cen. Dunaj, 30. julija. Danes se je v razpravi zoper lastnika „velike trgovske hiše" S c h a p i r a, ki je z raznimi tovariši navijal cene pri svečah, šokoladi, slanikih, milu, sadju itd. in izvrševal s tem v velikem slogu vojno oderuštvo, padla razsodba. Sodnija je obsodila Karla Schapira na 8 mesecev stroge- ga zapora in 20.000 kron denarne glob Mozesa Jakob na 8 mesecev strogega i pora in 5000 kron denarne globe, .Tacal Bonacca na 2 meseca strogega zapora ill 20.000 kron denarne globe, Salamona Žit-f kovic na en mesec strogega zapora in lOOOl kron denarne globe, Arona Melnik na en teden strogega zapora. Schapiru in Jako se je poleg tega odtegnila obrtna pravica, j Hude navijalke cen. Ljubljana, 26. julija. Tukajšnja govka Katica Bernatovičin njena hče Elza vdovljena M i x i c h, prodajale svoji konfekcijski trgovini blago s 300°. do] bičkom. Okrajna sodnija je vsako na 1000E globe obsodila. Vzklicna sodnija pa je zviša kazen pri Katici Bernatovič na 5 d ni j pora in 2000 kron globe. Mestna deca na deželo! P. Rosegger. Ce bi se mogel človek modrijan iz dovine in izkustva kaj učiti, ne silil bi iz dežele v mesto, temveč zahreponol bi fO deželi. Saj nas priroda tako ljubko vabi i ali! ist: S, tj ajo dr grudi, toda modri človek ve boljše: mesto je zopc finejše, gosposko. V vsakem otroku se razvije pred vsemlB prirodni čut in ako hočeš mestnemu otroku laš privoščiti posebno veselje, popeljaš ga v ne] deljo na deželo. Seveda so na deželi nedelje lepše nego delavniki; toda kdor prispodablja mestno delo in obrtno ali tovarniško delovanje ititi s kmetijskim poslovanjem, občuti, kolikor pi« kladneje, svežilneje, vzbudljiveje in prisrčnejel je kmetsko delo. Samo da dan predolgo traja.! Če bi uvedli v kmetijstvo osemurni dan, bilo) bi telesno delo bolj užitek nego trud. Todi meščan je doslej prežimo gledal na kmetaW ljudstvo. Občutil je nekako, da kmeta ko^ človeka in državljana ni smatrati čisto pol] noveljavnim. Prispel je čas, ko mora meščan svojo lačno deco pošiljati s košaricami in z vreči' cami na deželo, da stikajo za živili. Med meščani je pa tudi pametnih ljudi. Takib, h menijo, ako revni mestni otroci že zahajaji na deželo, da iščejo živeža — zakaj-li ne bi nekaj časa ostali zunaj ? Zamoglo bi se ure] diti (mesto in dežela bi pa morala biti složna] da bi gosposki posestniki, veleposestniki premožnejši kmetje sprejemali za nekaj čai mestne otroke, zlasti uboge, katerih očetje sol v vojni. Kjer jih več sedi pri mizi, je še tudi) prostora za drobnega dečka ali za bledolično| dekletce, ne da bi morala biti skleda znatno večja. In povsodi je raznovrstnih lahkih oprav-| kov za deco, na vrtih, pašnikih itd. Za šoloobvezne bi bile šolske sobe na deželi zrafr neje, ne tako prenapolnjene in bi imele včasih nravneje učence nego v industrijskih kra/| jih. Mestni otrok, bi potem opazoval oratarja, kosca, mlatiča, mizarja ali kovača v delavnici in' loti se začuden aam dela, mojster ga malce pouči in bujna otroška domišljija ponavlja delo po noči v sanjah. In nekega dne pride| pisemce k mestnim roditeljem: Atek, mamica! Rad bi se učil mizarstva (ali kaj drugega) in ostal na deželi! Na to mislim, ako se zdaj govori o bj vanju mestnih otrok na deželi. Mesta so zoperno prenapolnjena, rai tega pa ni treba kar misliti na izseljevanje W>& v tuje svetovne dele. Pri nas na deželi je šettfa mnogo prostora, več kakor nekdaj, odkar se je stari zarod zaletel v mesta in tovarne; mnogo prostora, zlasti če bi se obdelale športne pustinje. Toda novi kmečki rod mod priti v gospodarsko šolo, potem bomo videli, kako čisto drugače bo postalo po naših rod' nih dolinah in solnčnih hribih. In nit za to tkanino bili bi tudi mestni otroci, ki bi se zdaj v vojnem raztrosili po deželi in bi se seznanili z lavnimi ljudmi, z njih spretnim, marljivim delom, z njih preprostim, nedolžnim razvese-ljevanjem, z božjim, solnčnim in zvezdatim nebom, ki v svojih spremenljivih letnih časih neprenehoma rosi blagoslov na delo in veselje na delavce. Novo, sveže, čilo kmetijstvo bres — 5 — v bogastva, z zarez jem občekoristne, o človeške prosvete! 0 takSnih važnih stvareh, ki bi morale ali jih žal ni, zamorem jaz le pisati; ati, izvajati morajo dragi, ki so za to 'cani, da skrbijo za prihodnji blagor done. Zdaj je obrat, zdaj se lažje izvaja, so hrepenenja sprejemljiva za novo živ-Ako Se zdaj, raznovrstnih odlokov pri- Joč, roke križem držimo, vtegne zopet saigrano za par stoletij. Toda, lahko mi kdo poreče, kamor hočeš tja mi ne maramo. Škoda! Rad bi zidal mostove iz mesta deželo! Dragi jih podkopavajo in — tar-za kruh. Bazno. metske posestnike opozarjamo na to, da bil od 8. avgusta 1917 naprej mlin g. a Rengo (Schwabov mlin) pri Ptuju ^:enje mletja proti plačilu za ke posestnike. Priporočamo to reelno jetje najtopleje! Naš 87. regiment. Iz bojišča se nam piše e 22. julija 1917: „Naša domovina gleda fet enkrat lahko ponosno na naše 87. vo-Kajti kar smo v zadnjem času izvršili, edno, da se naznani splošni javnosti. bataljon leži 2700 metrov visoko na Col [------. Znano je bilo, da hoče Italijan postojanko z mnogoštevilnimi naprej jenimi minskimi štolnami v zrak spu-Ali sovražnik ni pomislil, da znajo 87. i ravno tako delati. Sovražnik nam je al mnogo naprej. Kaj storiti, da se re-? Naše staro-izkušene naskočne patrulje ednostavno, brez ozira na vsako nest, proti sovražniku, vdrle v sovražne in pobile vse, kar ni zbežalo. Potem ustili 40 centov razstreliva v zrak. S tem e močno učinkovalo na veliko nameravano elbo. Dva dni so Italijani razstreljevali, vedno prekratko. Oni so, vsled nastopa naskočnih patrulj prisiljeni, prerivanje vstaviti in, kakor rečeno, prekratko raz-~:evali. Naše napadalne čete so storile svoje, zasedle razstrelne jame, tako, da ~el sovražnik le izgube in škodo iz celega podjetja. Kaj pa bi se bilo drugače zgo-I Mi bi bili napravili brezplačno vožnjo s smrtnim izidom ... 87. vojaki so |kakor že tolikokrat, tudi to pot zopet ob-"i in svoji štajerski domovini svojim stari-in sorodnikom čast delali. Čestitamo vr-našim domačinom za ta uspeh! Odlikovanje. Cesar je podelil mestnemu ju straže g. Francu Marina srebrni užni križec. Čestitamo prisrčno. Detemorilka. Orožniki v M a 1 i N e d e 1 j i ili so deklo Cecilijo Vrečar v Drahomu. je, kakor sama priznava, dne 12. ju-fko so bili vsi domači ljudje na polju, ga eno in pol leta starega sinčka v do-luži vtopila. Otrok ji je bil pri iskanju T>e napoti. Brezsrčnico so oddali sodniji. Umrl je vsled na bojišču pridobljeno bo-v graški bolnišnici kanonir Maks Holler N. p. v m. Strela in nevihta. Pretekli četrtek divjala |v Mariboru in okolici kratka a ljuta 'ta. Po 6. uri udarila je strela v gosposko poslopje posestnika SenekoviČ v 'enicih; poslopje je popolnoma pogorelo. " orski gasilci ohranili so sosedna poslopja požar zadušili. Ob istem času je udarila na Teznu v telefonsko žico. Trije črno-"ki delavci so bili omamljeni ter vestni. Kontrola oproščencev. Uradno se poroča: ano je, da se sedanja kontrola oproščencev ja zato, da se sestavi potrebi seznam teh in da se razveljavijo oprostitve, ki niso olj utemeljene, da so proste moči na raz-o armadi, ozirajoč se na neobhodne porcine javne službe in narodnega gospo-tva. Vse prizadete oblasti morajo zato _o in veliko delati. Rešitve prošenj za aljevanje oprostitve in za nove oprostitve se zato seveda zavlačujejo. Potrebno je zato, da se s primernimi ukrepi o splošnih podaljšanjih glede na rok navezane oprostitve skrbi za to, da gospodarsko življenje ne bo oškodovano vsled predčasne aktivne službe. Tozadevna določila so kratko sledeča: Kar se tiče prijave oproščencev, nuj se še naprej oproste, so te osebe nadalje oproščene, dokler se ne bo individuelno odločilo o posameznih prošnjah in so dobili o začasni oprostitvi tudi potrdilo. Rok, ki je v teh potrdilih razviden, ima le namen, da se zabrani, da bi dotičniki bili pri evidenci prezrti, in se jim pri pravočasni priglasitvi, ki pa ne sme izostati, od strani politične oblasti podaljša. Ce je pa oproščenec obveščen, da se podaljšanje odklanja, oziroma da se je oprostitev razveljavila, mora dotičnik v vseh okornostih odriniti pod orožje. Politične oblasti takim osebam ne smejo dovoliti, da bi še čakale, če se je tudi vložila zanje nova prošnja. Glede na prošnje za nove oprostitve, so politične oblasti pooblaščene, da pod pogojem resnično neobhodne potrebe dovoljujejo čakalno dobo v potrebni izmeri, a ne dalje kakor do 30. septembra 1917, oziroma da čakalno dobo podaljšajo in izstavijo o tem potrdilo. Vojakom na dopustu se glede na to, če pripadajo armadi na bojišču ali četam v zaledju, se ne more nikdar dovoliti čakalna doba. Krompir letine 1917 pod zoporo. Dunaj 27. julija (K.-B.) V smislu nove pooblastilne postave bo jutri razglašen v državnem zakoniku odlok urada ljudske prehrane o uprabi krompirja, ki se je pridelal leta 1917. S 1. avgustom 1917 se zapleni leta 1917. pridelani krompir. Množine, ki so potrebne, da se krmi živina, se bodo določile in omejile na tisti krompir, ki ga ljudje ne morejo uživati. Prepovedano je, da bi se žgal krompir v obrtnih žganjarnah. Izrabo v drugih obratih dovoljuje urad za prehrano ljudstva. Pridelovalci krompirja morajo oddati zaseženi krompir vojnemu žitnemu prometnemu zavodu. Prepovedano je, da bi se proti denarju ali brez denarja krompir oddajal. Transporti krompirja so zato le dopustni, če ga odda vojni žitni prometni zavod ali njegove podružnice in proti transportnemu dovoljenju. Poizvedovalo se bo in cenilo (za poizKušnjo se bo tehtalo), koliko krompirja se bo pridelalo. Vsak kmet, ki je usadil krompir na večjem obsegu kakor pol hektarja, bo moral naznaniti, koliko krompirja da je pridelal. Jeseni, ko se bo krompir pričel kopati, se bo uredilo, kako se bo oddajal, in sicer se uvede nakaznica na krompir, v mestih, ki štejejo nad 10.000 prebivalcev, se bo oddaja rajonirala. Urad za ljudsko prehrano je v gotovih pogojih odobril pogodbe o nasadu in o dobavi s proizvajatelji. Krompir, ki se je na ta način zagotovil, mora kmet dobaviti s pogodbo označenim odjemalcem potom vojnega prometnega zavoda. Odjemalci pogodbenih dobav krompirja jamčijo, da se je število konzumentov pravilno naznanilo in da se skrbno spravlja. Cena krompirja se je pridelovalcu (kmetu) določila za čas od 1. do 20. avgusta s 40, za dobo od 21. avgusta do 5. septembra s 25 K za meterski stot (100 kg). Cena 16 K se bo torej uveljavila Šele 6. septembra. Ki-lelčar se bo plačeval trikrat dražje, kolikor bo znašala najvišja cena okroglemu krompirju. Prestopki odredb se bodo kaznovali. Zatajena kava in sladkor. Iz Budimpešte poročajo, da je uvedena kazenska preiskava proti tvrdki Blitz & Braun, ker je zatajila zalogo kave in sladkorja v vrednosti 220.000 kron. 310.000 mark globe. V Avgsburgu je bil obsojen ravnatelj sladkorne tovarne v Mel-richstadtu Ruhja radi tihotapstva s sladkorjem na 310.000 mark globe. Veliki požari. Pri Budimpešti je zgorelo 3200 kvadratnih metrov gozda, škode je za 50.000 K. V Klaju ob progi Krakov-Lvov je zgorelo sto kmečkih hiš. Upostava porotnih sodišč. Občinam je naročeno, da morajo takoj sestaviti porotne imenike porotnikov in jih najmanj za 8 dni razpoložiti na javen vpogled. Občinski načelniki morajo poslati pregledane imenike naj- kasneje do srede septembra, popravljene pa do srede oktobra 1917 na okrajna glavarstva. Okrajna glavarstva in občine z lastnimi Statuti morajo prvotne imenike predložiti predsedniku sodišča I. instance najkasneje do konca oktobra. Letni imeniki naj se sestavijo kakor hitro mogoče. Sestavitev letnega imenika se mora nemudoma javiti justičnemu ministerstvu. Ta naredba ne velja za Goriško in Gradiščansko, Istro, Trst z okolico in za okrožja Trident in Rovereto. Albanske koze na Tirolskem. Vrhovno vojaško poveljstvo je odredilo, da se tisoč albanskih koz prepelje na Tirolsko, da se- tako odpomore pomanjkanju mleka tamkaj. Novorojenček vržen psem za hrano. I41etna Ivana Biliczky je vrgla, kakor poroča „Magyar Kurir", svoje dete psem za hrano. Tako je hotela zakriti svojo sramoto. Več moke v Nemčiji. Od srede avgusta dalje bo dobivala v Nemčiji, kakor poročajo iz Berlina," vsaka oseba na teden 1540 gamov moke. Doslej se je dobivalo samo 1190 g. Trta ki ima tisoč grozdov. Šolski sluga Fran PanuSka v Sisku ima trto, ki nosi letos nad tisoč grozdov, nanizanih enega do dru-zega. Malo dvorišče je ■/, grozdjem povsem pokrito, trta pa se je ovila okoli cele hiše in oken, vsepovsod grozd pri grozdu, Sedem otrok raztreščila granata. V Kraljevem so otroci lovili ribe v potoku, ali namesto ribe so potegnili iz vode granato, ki je padla tja leta 1914. v bojih s srbsko vojno. Otroci so vlačili granato, ki je končno eksplodirala in raztreščila na drobne kose sedem otrok. Razglas. Zaradi premalega odkazanja špirita in zaradi pomanjkanja snovi za žganje se bode žganje le še v malih množinah oddajalo in ostane glavna trgovina na Bregu pri Ptuju tudi v pondeljkih ter sobotah zaprta. Maks Strašen! II žgalnica, fabrika žganja in likerja na Bregu pri PtUJU. 341 Sadje in kupuje v vsaki množini po najboljših cenah Maks Straschill Breg pri Ptuju. 349 Majerski ljudje?! ■■■■■■ # S z najmanje 4 delavskimi močmi dobijo proti dobri mesečni plači, deputatu mleka in 2 oraloma polja takoj služho. Ponudbe ali osebna predstava na graščinsko oskrbništvo StraBenhofen, pošta Zgornja Sv. Kunigunda nad Mariborom. Kovaški učenec se sprejme pri vsej oskrbi, tudi tak, ki se je že učil. Anton Gregi, kovaški mojster, Celje, Štajersko. 348 54 6 Zopetno prebiranje črnovojniških zaveznikov letnikov 1899, 1898 in 1897. V času od 6. do 11. avgusta se morajo vsi v letih 1899, 1898 in 1897 rojeni črnovojniški obvezanci za prebiranje pri občinskemu uradu naznaniti. To velja za vse, tudi za doslej nesposobne ali pozneje odpuščene. Prebivanje se bode vršilo v Času od 3. do 22. septembra. Zadnji telegrami Cesarjeva zahvala „Štajerče-vi" stranki. Na vdanostno brzojavko, ki smo jo na krasnem našem nedeljskem shodu sprejeli in cesarju odposlali, prišel je sledeči telegram cesarske kabinetne pisarne: »Njegovo cesarsko in kraljevo Apostolsko Veličanstvo se zahvaljuje najprisrčnejše za lojalno in patrijotično izjavo od pripadnikov vseh občin okraja Ptuja obiskanega zborovanju. Njegovo Veličanstvo cesar je blagovolil vzeti vroče priznanje do pravega avstrijskega duha, kakor se kaže v slavnih činih deželnih sinov na fronti in v vztrajnosti doma ostalih, kakor tudi v prepričanem nastopu za harmonično sodelovanje vseh avstrijskih narodov za blagor skupne domov ine zadovoljstvom na znanje. Po najvišjem naročilu vitez Polzer." Tako je ljubljeni, pravični naš cesar pohvalil „Š t a j e r č e v o" stranko, ker poznale skupno avstrijsko misel. Živel naš cesar Kari, ki nam bode prinesel pošteni, zmagoviti mir! Avstrijsko uradno poročilo od srede. K.-B. Dunaj, 1. avgusta. Uradno se danes razglaša: Vzhodno bojišče. Severno doline K a s i n u so se zopet ljuti napadi sovražnika razbili. Tu se bori Szeklski inf. regmt. št. 82 s preizkuSeno silo. — V pokrajini „Kota treh dežel1' prodirale so naše čete presenetljivo zoper od Eusov zasedene visočine. Nasprotnik je bil vržen. V južni Bukovini srno v napredovanju proti Kimpolungu. Južno-zapadno in severno-zapadno od Cer novice bil je novi, s protisunki podpirani odpor sovražnika v ljutih bojih zlomljen. Tudi v iz-livnem kotu Z b r u c z a dosegli so zavezniki nadaljne napredke. Šef generalštaba. Največja bitka svetovne vojne. K.-B. Berlin, 1. avgusta(W.-B.) Iz velikega glavnega stana se poroča: Zapadno bojišče. Armada prestolonaslednika Rupprechta. Velika bitka v Flandriji je pričela: ena najogromnejših danes uspeh obljubljajočega končanega tretjega vojnega leta. Z množicami, ki se jih doslej na n o-benem mestu vojne, tudi ne na vzhodu od Brussilowa, ni vpnrabljalo, napadli so Angleži in Francozi včeraj na 25 kilometrov široki fronti med Noordschoottc in Warneto-nom. Njih cilj jo, bil visok. Veljalo je, uničevalni udarec voditi zoper podmorske čolne, ki podgrebljejo od flandrijskega obrežja angleško pomorsko nadvlado. Tesne divizije sledile so druga drugi. Mnogoštevilni pan-cei-ski automobili in kavaljerija so pomagali. Z velikansko silo vdrl je sovražnik po 14-dnevnem artilerijskem boju v našo odporno cono; na nekaterih mestih je mimogrede znatno na ozemlju pridobil. V viharnih protinapadih vrgle so se naše rezerve nanj in ga spodilo vun. Naše čete poročajo o krvavih izgubah nobenih žrtev se boječega nasprotnika. Krasno junaštvo nemških čet dalo je jamstvo za nas ugodnemu zaključku bojnega dneva. — Armada nemškega prestolonaslednika. Ob C h e-min des Damesu napadli so Francozi štirikrat brezuspešno. Bolj vzhodno so naši regimenti sovražnika zopet premagali in mu odvzeli nad 1500 vjetih. Na zapadnem bregu M a a s e smo v več kot 700 metrov globočine Francoze nazaj vrgli. Vjeli smo nad 500 Francozov. Prvi generalkvartirmojster Ludendorff. Cesar Viljem nemškemu narodu. K.-B. Berlin, 1. avgusta. Wolffov urad javlja: Cesar Viljem je izdal sledeči manifest: „Nemškemu narodu! Tri leta hude borbe so za nami. Z bolestjo se spominjamo svojih mrtvih, s ponosom svojih borilcev, z veseljem vseh onih, ki so pri delu, težkega srca onih, ki so v vjetništvu. Vso misli pa nadkriljuje trdna volja, da se mora ta boj pravične obrambe dobro končati. Naši sovražniki ste-zajo svoje roke po nemški zemlji. Nikdar je ne bodo dobili. Vedno nove narode ženejo v boj proti nam. To nas ne straši. Mi poznamo svojo moč in smo odločeni, uporabljati jo. Oni hočejo videti nas slabe in brez moči pred svojimi nogami, ali ne silijo nas. Naše mirovne besede so sprejeli z za-s m e h o m. Tako so izvedli zopet, kako zna Nemčija udariti in zmagati. On ob-rekujejo povsodi v svetu nemško ime, ali slave nemških dejanj ne morejo pokončati. Tako stojimo neomajni, zmagoviti in brez strahu j ob izhodu tega leta. Težke skušnje morejo j biti nam še usojene. Resno in z zaupanjem i jih pričakujemo. V treh letih ogromnega I prodiranja se je utrdil nemški narod proti j vsemu, kar si more izmisliti sovražna moč. i Ako hočejo sovražniki podaljšati trpljenje 1 vojne, potem bo to zanje težje kakor za nas. Kar zunaj izvrSuje fronta, za to plačuje domovina hvaležno z neutrudljivirn delom. Se se moramo boriti naprej, še moramo kovati orožje. Toda naš narod si bodi svest: Za senco praznega častihlepja ne zastavljamo nemške krvi in nemškega dela, ne za osvo-jevalne in zatiralnc načrte, temveč za močno in svobodno državo, kjer naj naši otroci varno prebivajo. Temu boju posvetimo vse svoje delo, vse svoje misli. To bodi danes naša obljuba! Na bojišču 1. avgusta 1917. Viljem I. R." Loterijske številke. Gradec, 1. avgusta 1917: 1, 46, 39, 11, 78. Trst, 25. julija 1917: 85, 70, 28, 56, 4. „Asanol"š ma presenetljiv uspeh pri po-končavanju sobarjev (zakon, varovan) ščurkov, mravelj itd. I zavojček slane 1 krono. „Št. Valentinov redilni prašek za prašiče" je edino uspešen pri prebavi krme, zaraditcga izredno redi meso in lolščo. 1 zavoj slane 1 krono. Naroča se pri Josip Berdajs, Ljubljana, Zeljar-ska ulica 18. Po pošli se pošilja najmanj 6 zavojčkov. • Dobri, pridni hlapec za konje in tudi za vole se sprejme takoj pri posestniku in trgovcu Francu Scho-steritsch v Št. Vidu pri Ptuju. 335 Vinski iztoč na dobrem, staro« nomiranem prosi v Gradcu da se ugodnimi pogoji j najem. Več pri „Stiirzer", Gra Hofgasse 13. Franz ScMnliitl Gewehr fabrlkant um Besitzer, Ferlach,] Karnten. s| Oir. kini nakup',; vir a I drrne lovske puške Reparato prenaredbe, stn.KOvnjaslcn.il sli no»e cevi z iieiioi s'gurnostjo strela in pita naisemje. Uuetrovani cenik brez stroll i za ekstrakcijo od 8 cm naprej, močne vejj j in debla, tudi kole, sveže ali suhe, kupuje [ ; vagonih po najvišjih cenah za takojšnjo; j dobavo do konca leta Franc Kupnik, Konj'« Malinov so (Himbeersaft) kupuje v vsaki množini J. HoRiann. Post Ki dorf, Karnten. Kupim vsako množino kostanjevega, hrastovi ga m orehovega lesa tudi cele vagone, po najvišji dnevni ceni.] nudbe je poslati na naslov: Josip Zalar, Duh-Loče. Majer s 4 do 5 ali večimi delavskimi močmi, njimi 2 moža, sprejme se pod dobrimi goji. Richard Ogrisek. Maribor, Langergasse. PfnmvHnl ie sredstvo za pomlajenje las, i lamjuui ki rdci„{,., . „„si„;„„ „„a 1 steklenica s poštnino vred Po povzetju 55 h več. Naslov za naročila: Jan Grolich, drožerija pri angelu, BlDO, 63 Pridni zidarji in pomožni Neoženjen dober delavci mlinar se sprejme takoj pod ugodnimi pogoji v umetni mlin. Ponudbe sprejema Ivan Stadler, Sv. Peter pod Sv. Gorami. 339 1 se pri novi zgradbi letalne vojašnice i tališču v Celovcu takoj sprejmejo. Plača i i uro za zidarje do K 1-30, za pomožne lavce K —-85. Dobi se oskrbo in stanova j Sprejem se zgodi naravnost pri zgra pa po Baukanzlei Alkier, Graz, Jakominip Nr. 14. 28 69 7 Želim gpecarijsko trgovino, zinožeu obeh deželnih v, sprejme se pod dobrimi pogoji pri Machalka & Korsche v Ptuju. v lepi, solnCnati legi s solidno' zidano gosposko hišo, v okolici Ptuja, Maribora ali Leibnitza kupiti. Cena do 40.000 kron. Bližina mesta, reko, gozda, prilika za vožnjo po Dravi, lastni studenec, dobra zemlja so kupni pogoji. Cena takoj v gotovini. Ponudbe z natančnim popisom na dr. K a s. Windakiewicz Dunaj, III., Salisianergasse 10, III. Stock, Tiir 15. ete se s 1. novembrom. Dobro plačilo F2 orala njive. Ponudbe na graščinsko irbniJtvu Straftenhofen, pošta Zgornja Sv. Kunigunda nad Mariborom. U V 385/16 90. " 346 i lepili« 53» e- Po-Sv. ra oženj on z večjimi otroemi, vojaščine prednost imajo vojni invalidi), jako Ibro izurjen v sadjarstvu in vinogradništvu, Ibvenščine popolnoma in nekaj nemščine Ren. Dobro plačilo. Stalna služba. Dopise vposlati pod „Siiristeiermark 312a" na oonzen-Expedition Kienreich v Gradcu, Sackstrasse 4. 343 Posestvo na prodaj vonjic. hiša z 2 sobama, kuhinja, 2 Ikri, gospodarsko poslopje in gospodarsko jodje. 1 oral novega vinograda, 1 joh gozda, johov njiv i ti travnikov, sadonosnik. Bližina lilezniee. Cena 12.000 K. Več pove J. iVSedinec pri Sv. Duhu v Ločah. 342 Iščem čevljarske imočrie in vajence pano in stanovanjem. Piednost imajo vašo se že nekaj časa učili. Hans Prusch, (-j Schuhmachermeister, VVindischrjraz, erirani slike (portrete) Biki orig. iolografiji v meri slike 30X25 K 14"—, 3X48 do 40X30 cm K 24—, 71X56 do 45X35 cm ft-, 77X62 do 50X40 cm K 45— brc/, rame, porio zarač. Otto Neuman, Karolinenlhal 52. !•«. » • 11 Prodam rabljene, dobro ohranjene i vina in žganja, v velikosti 100 do 1500 hov. Alois Šifrer, Laporje pri Slov. Bistrici. (ibDung- and DienstYennlttlnng) 101 • lužbe, učence, stano-1 ie-] I vanja in posestva V a za de- _ mje. 1 . i2"šuje vrste posredovanja najhitreje. plati Bnisiija iii pojasnila v mestni stražnici (rotorž). C. k. okrajna soduija v Ptuju je danes v navzočnosti državno-pravdnegafunkcijonarja Pristolitscha, obtoženca Jožefa Luttmann in branitelja dra. Sadnika, odvetnika v Ptuja za Jožefa Luttmanna, ter dra, Terstenjaka, dvornega in sodnega odvetnika v Gradcu, za odsotnega obtoženca Jožefa d i Lenardo, razpravljala o obtožbi, ki jo je javni obtožitelj dvignil. 1. proti Jožefu Luttmanna, roj. 1. aprila 1870 v Sv. Andreju pri Gorici, tja pristojnemu, rimsko-kat, oženj enemu trgovcu in posestniku, sedaj v Radgoni, predkazne-vanemu; 2. proti Jožefu d i Lenardo, roj. 27. maja 1891 v Mariboru pristojnemu v Resio, okraj Udine, rimsko-katol., oženj enemu trgovcu z južnim sadjem , v Gradcu, nekaznovanemu — zaradi prestopka navijanja cen in postave 0 življenskih sredstev in o od obtoženca stavljenemu predlogu na kaznovanje ter predlogu zasebnega udeleženca Filipa K o p p 1 v Sv. Lenartu na Koroškem na vrnitev zahtevka 48 K 90 h odškodnine kot pravo i z p 0-znala: Obtoženca Jožef Luttmann in Jožef di Lenardo sta kriva: 1. da sta oba skupno v mesecih junij do avgusta 1916 v izrabljanju vsled vojnega stanja povzročenih izrednih razmer za neobhodno potrebne predmete čebula in krompir, od katerih sta prvo pri Mošgancih za 70 h kilogram na postajo Mošgance postavljeno, drugo pa pri Pragerhofu po 15 do IG. h za kg nakupila, hi prvo raznim kupcem na Štajerskem, Koroškem, Tirolskem in Salzburškem po 1 K 20 h do 1 K 50 h za kg od kolodvora Mošgance, zadnjo pa firmi A. Wellisch in sin, uniformska krojačnica v Gradcu, za taborišče Wagna pri Leibnitzu po 24 do 25 h za kg prodajala, očitno čezmerne cene zahtevala ; 2. da je Jožef Luttmann sam v mesecih julij in junij 1916 v izrabi po vojnemu stanju povzročenih izrednih razmer za neobhodno potrebni predmet čebula od raznih oseb na Štajerskem očitno čezmerne cene, in sicer: 1 K do 1 K 20 h za kg pri nakupni ceni od 70 h za kg zahteval; s tem sta Jožef Luttmann in Jožef di Lenardo prestopek navijaaija cen po § 18 ces. nar. od 21. avgusta J916, št. 261 d. p. 1. (§ 14 ces. oar. od 7. avgusta 1915, št. 228 dr. p. 1.) pregrešila in se v zmislu te postave kaznujeta: Jožef die Lenardo na 6 (šest) tednov zapora in denarno globo 1500 kron, odnosno na nadaljne 3 tedne zapora, Jožef Luttmann pa na 4 (štiri) tedne zapora ter denarno globo 1500 kron, odnosno nadaljne 3 tedne zapora; oba pa tudi po § 389 k. p. r. na povračilo troškov kazenskega postopanja in kazenske izvršitve. Po § 23 imenovane ces. naredbe se mora razsodba na troške obtožencev po enkrat v „ Grazer Tagbattu", v graški „Tagesposti" in v »Štajercu" ponatisniti. Nasproti temu pa se obtoženca od nadaljne obtožbe: a) da je Jožef Luttmann tudi s prodajo čebule na 4. kompanijo c. in k. inf. regimenta št. 97, na Jožefa Pechmann v Gradcu in Jožefa Troppa po ceni 75 h, 85 h in 90 b za kg, — da sta nadalje oba skupno s prodajo krompirja firmi A. Wellisch in sin po ceni 19 h za kg, ozir. 175 h za kg v izrabi vsled vojnega stanja nastalih izrednih razmer za neobhodno potrebne predmete očitno čezmerne cene zahtevala in tudi s tem prestopek po § 18 ces. nar. izvršila; b) da je Jožef di Lenardo dne 20. junija 1916 in 10. julija 1916 s prodajo gnilih citron na Jožefa Debenjak v Celovcu v nemarnosti predmete, katerih vžitek bi bil primeren človeškemu zdravju škodovati, kot življensko sredstvo prodajal ter na ta način prestopek po § 14, št. 2 post. od 16. januarja 1896 d. p. 1. št. 89 ex 1897 izvršil: c) da je Jožef Lutlmann v polatju in jeseni 1916 pri nakupu neobhodno potrebni predmet čebula pri Mošgancih, ki jo jo nameraval naprej prodajati, brez da bi se zahtevalo določeno ceno, dosedaj običajno ceno s ponudbo cene 70 h za kg prekosil in s toni prestopek navijanja cen po § 19 ces. nar. od 21. avgusta 1916, št. 261 d. p. 1. izvršil, — po § 259, št. 3 k. p. r. oprostita. Zasebni udeleženec s svojimi odškodninskimi zahtevami po g 366 k. p. r. opozarja na redno pravno pot. C. kr. okrajna sodnija v Ptuju, odd. V.. dne 25. januarja 1917. KI ementschitsch 1. r. Dr. Mallv 1- r. U V 335/1 (i 347 ' 97. ViiOiiigJIiiyaiii! C. k. okrožna sodnija v Mariboru, odd. VI, kot vzklicna sodnija je v zmislu razpravo določujoče odredbe od 18. maja 1917, dne 18. julija 1917, pod predsedstvom c. k. deželno-sodnega nadsvetnika dra. Fraidl, v prisotnosti c. k. deželno-sodnih svetnikov Kokola, dra. Kočevarja in dra. Torglerja kot sodnikov ter c. k. sodnika dra. Pammerja kot zapisnikarja, v navzočnosti c. k. državnega pravdnika Ver-derberja, obtoženca Jožefa di Lenardo in njegovega branitelja dra. Terstenjaka o obtožbi razpravljala, ki so jo javni obtožitelj zaradi izreka o krivdi in obtoženca Jožef Luttmann ter Jožef di Lenardo zaradi izreka o krivdi in kazni zoper razsodbo c. k. okrajne sodnije v Ptuju z dne 25. januarja 1917, št. TJ V 335/16/90 vložili, ter o predlogu javnega ob-tožitelja na zavračanje nasprotnega vzklica, predrugačbo dotične razsodbe ter obsodbo obtožencev v polnem obsegu obtožbe, kakor tudi o predlogu obtožencev na zavračanje nasprotnega vzklica, predrugačbo dotične razsodbe z oprostitvijo, dne 18. julija 1917 kot pravo izpoznala: I. Vzklic javnega obtožitelja in obeh obtožencev glede izreka o krivdi ter oni obtoženca Jožefa Luttmann zaradi izreka o kazni zoper razsodbo c. k. okrajne sodnije v Ptuju z dne 25. januarja 1916, ti V 335/16/90, se kot nevtemeljen zavrne. II. Pač pa se ugodi vzklicu obtoženca Jožefa di Lenordo zaradi izreka o kazni in se dotično razsodbo v toliko spremeni: obtoženec Jožef di Lenardo se zaradi prestopka po § 18 ces. nar. od 21. avgusta 1916, štev. 261 d. p. 1. v zmislu tega postavnega mesta obsodi na kazen zapora 4 (štirih) tednov ter denarno globo 1500 kron (petnajst sto kron) odnosno na nadaljno kazen zapora od 3 tednov. III. V zmislu § 390 k. p. r. jamčita obtoženca za troške vzklicnega postopanja. Maribor, 18. julija 1917. L. S. Dr. Fraidl 1. r. Mlinarji pozor! Miihlerbeutel pajtelje za mlinarje se dobi pri Slawitsch&Hellertrgo;inaPtuj 70 * j^oHtveniki slike svetnikov, križi, medalje rožni venci in druge potrebščine za Božji pot vedno v zalogi po najnižjih cenah pri li Josef Martini Maribor. Najbolj prijetni iiiikijiikt se doseže Povečanja in umetniška izpeljava fotografij v vsaki velikosti po zmernih cenah z jamstvom fza naravno sličnost preskrbi zavod za risanje in umetnost Ferfl. Ludw. [liinli Dunaj XV., Wurmsergasse 43, Abt. 7. 297 Ceniki na zahtevo. Zastopniki se povsod sprejemajo. 9k 8 vinarjev za eno dopisnico Vas slane moj glavni katalos, ki st Vam na zahlevo zastonj dopoŠlie. Prva fabri-ka m Harms Konrad, c. In k. dvorni liferent Brflx 1502 (Češko). Niklaste ali jeklene anker-ure K 16, 18, 20. Armadne radij anker-ure K 18, 22, 26. Bela kovina (Oloria-srebro) dvojni mantelj, anker-icmuiil. ure K 30, 32. Masivne srebrne an ker-remont. ure K 40, 50, 60. Budilnice in stenske ure v veliki izbiri. 3 leta garancij*. Razpošiljatev po povzetju. Izmenjava dovoljena ali denar nazaj. 386 Najlepši kinč ženske so krasna velika trdna prša. Ženske, ki se v tem oziru ne čutijo popolne, naj pišejo zaupljivo na Ida Ktause, ki podeli popolnoma brezplačno na podlagi svoje priznane metode diskr. nasvet za dosego idealnih polnih oblik. Ida Krause, PreBburg (Ogrsko), Schanz-strafie 2, Abt. 109. 275 Ljodska kopelj mestnega kepališča t Ptuju. Č« za ■•fanjai *l «i»Tatkitt ~> II.. ura do 1 ara popolto (VUf»j»» j« «41 IS. It Im uutrtafc i* «4e|jaa in pramiMa ai H. i* M oi» iapsMa* Tre*« inkom, »are iJ«»»*-70 Dobri aparati za briti in lase striči l-a britev iz srebrnega jekla K B'60. A*—, 6—, zaniklana. K S*—, 5"—, znamka „Perfekt" 16 klimami K16-—, 20—, rezervne klinjo 1 tucat K 6 —. l-a slro.i za lase slriei K It"—, 12-—. Izmenjava dovoljena ali denar nazaj. Razpošiliatcv po povzetju ali naprej-plaeilu po c. in kr. dvornem life-Kii.11 Hanns Konrad, eksportna in razpošiljalna hiša BrUx št. 1741 i Češko). 51 Avtomatični lovilec za podgane K 5-80, za miši K 4-—, vlovi brez nadzorstva do 40 kom. v eni noči, ne zapusti duha in se postavi sam. Povsod najboljši uspehi. ■••■••■.....Mnogo zahvalnih pisem. Razpošiljatev po povzetju, poštnina 80 vin. Export-haus Tintner, Wien, III., Neulinggasse Nr. 26,'P. 38 hitro in diskretno prodati, naj se obrne na Handelsverkehrszeitung „HAVEG", Wien, I. Gise-lastrasse 5, telefon interurban 8275, 159 in naj zahteva v svrho ogleda ter informacije brezplačni obisk našega strokovnega uradnika. Želim kupiti posestvo v okolici Ptuja v Grajeni, Krčovini Martinu ali Mariboru. Veličina 15 do a hramom in kaj h temu spada. Kdor " oddati, naj pove upravništvu tega Prave švicarske Radij-anker žepne ure j z verižico $ svetlo cifemk ki gredo priznano dobro, v v niklastem ohišju, niklastem ali lesenem ohišju, s srednje mere 3-letno pismeno garancijo menom |n ^^ , 15 kron 3 leta garanci z radij-svetilom K 18--. 18 kron. . Razpošiljatev po povzetju (pri vojni pošti denar napr« Zaloga ur Jakob Konig, Dunaj III 251 Ldwengossc 37 A. Zagotovljen uspeh polna krasna pr$a dobite pri rabi 301 med. dr. A. Rix kreme za prsa. Gar. neškodljiva za vsako starost hitri sigurni napah. Se rabi zunanje Poizkusna i K 4-—, vel. doza, zadostuje za uspeh, K 9"— Hosmetisclies Dr.HRix Praparate Daoai lUarJierero. I Razpošiljatev strogo diskretna. Zalog« t Mariboru: lekarna pri „angelju varuhu", lekarna ...Mu pomagaj" in parfumerija Wolfram; v Ljubljani lekarna pri ,ilifc jelenu", t drožeriji A. Kauč, in ^Adria-Drogerie." naprej dobil je mlin Karla Rengo (Schwabov mlin) niu»bU" i ,»r»u « »lil za kmetske posestnike. Usojam si torej svoje cenjene stare odjemalce prositi, naj blagovolijo svoje mlinske pridelke proti izkaznicam v v mlin spraviti, zagotavljajoč jih najboljše in točne postrežbe. Z velespoštovanjem udani Kari Rengo 356 „Aumiihle" Ptuj. kakor rudečica lica in nosa, zajedniki, grbe, ohlapna koža in sploh vsi madeži i izginejo zajamčeno, ako se rabi izkušen dr. A. Rix-ov Pasta Pompadour. Popi neškodljivo sredstvo. Za poskus 1 krono 50 vin. Velika doza 4 krone. Dr. Rix-( serno mleko (Perlenmlch) tekoč puder v barvah roža, belo in naravno Jollo, 1 niča 4 krone. — Pošilja se direktno od Dr. A. Rix Kosm. Praparate, Wien IX, Lakierergasse 6K. JfPLS&^ES!! Mariji pomagaj in parfumerija Wolfram. V Ljubljani: parfumerija A. Kauč in drogerija ..Adrija". Pege Stole (Zimmersessel)* po 6*—, 10— kron ne dobijo t zalogi LAWITSCH & HELLE trgovina « Ptuju. ■adajatelj in odgOTOrni urednik ■ Kari 'Linhart. Tisk : W. Blanke r I 6999�9 01