Bor ROZMAN* izviRM ZNASSniiM ČLANEK INTELEKTUALNA LASTNINA IN PATENTNI URADI V DOBI GLOBALIZACIJE Povzetek. Pomen intelektimliie Insliiiiie iz dnem v dan namSča (karpričajo spori npr "MERCK - KRKA'LIPICANCI...J. Gospodarstvo in posamezniki se z njo srečujemo tako rekoč na vsakem koraku, kar Se /msebej velja za države v tranziciji, kamor spada tudi Slovenija, ki zaradi pivjSnjih družbenih sistemov na tem podmčju luso bile usklajene z razvitimi državami, danes pa se naglo prilagajajo standardom le-teh, pri čemer velja Slovenija za eno najbolj uspešnih držav tega kroga. Pinblem, ki .vf ga lotevam jc zelo aktualen in se nanaša na spremembo dejavnosti in funkcije majhnih uradov (aH uradov v majhnih, srednjih in velikih državah, ki strateško in funkcijsko niso pomembni) v bližnji prihodnosti, kar naj bi zagotovil učinkovit model upravljanja in mzvoja človeških virov (IIRM in IIRD'), ki naj bi uradom v prihodnje pomagal zagotavljati ljudi z znanji in spretnosti-mi, s katerimi naj bi dosegali strateške cilje, pri čemer jih ta model pripravlja za uspešnejše izvajanje obstoječega dela in jih pripravlja na prevzemanje večje odgovornosti in fleksibilnosti s podmčja dejavnosti v dobi globalizacije, kar naj bi omogočilo tudi nastanek nove vrste storitev - storitve svetovalnega inženiringa. Vsekakor je razprava o institucionalnem in političnem okvirju upravljanja s človeškimi viri u kontekstu prihodnje vloge in pomembnosti pravic intelektualne lastnine zahtevna znanstvena razprava, ki jo otežuje dejstvo, da problem temelji lut določenih predvidevanjih in na/>ovedih prihodnosti, kar pa je neizpodbitno fmvezaito z nekaterimi riziki in novimi pojavi. Enega (morda najfto-membnejšegaj predstavlja doba v kateri se danes nahajamo, to je informacijska doba, ki s svojo tehnologijo ruši vse vrste meja, čemur bi lahko n-kli globalizacija sveta. Ključni pojmi: globalizacija, intelektualna lastnina, iipmv-Ijanjes človeškimi viri, razvoj dejavnosti patentnih uradov. ' .\laii. tUir flitzmtiii. t.'nidarstvu. ter povr/.ava z ostalimi državnimi institucijami za |>onioč gospodarstvu in za promocijo pravic intelektualne htstnine - nudenje teh storitev širše v na.stalem centnilnem (globalnem) sistemu Druga karakteri.stika. ki označuje družbo 21. stoletja, je globalizacija sveta. Ključni termin, ki spremlja to karakteri.stiko, je "information-intensive" ali "inlbr-macijsko intenziven, nabit, močan"- ta bo zaradi ekonomskih interesov privedel oziroma povzročil ru.šenje meja s simultanim nastajanjem globalne (mega) konkurence svetovne raz,sežnosti, skokovit razvoj informacijske tehnologije pa že |X)vzr<)č:i niistajanjc "globalne vasi". Čc Sc nadaljujem s ireijo karakterisliko, naj omenim dej.stva. ki jih navajajo sirokovnjaki, da bo družba 21. .sioleija len>eljila na intenzivni tržni ekonomiji v razmerah globalne konkurence. Koncept intelektualne la.stninc Splo.šno rečeno ob.sega intelektualna la.stnina pravice, ki izhajajo iz intelektualne aktivnosti na industrijskem, znanstvenem, literarnem in lunetni.škem l^odročju. Formalno .se deli intelektualna lastnina na: - industrijsko lastnino ter avtorsko in njej .sorodne pravice Države imajo zakone, s katerimi varujejo intelektualno la.stnino, iz dveh glavnih vzrokov. I'r\'i opredeljuje moralne in ekonomske pravice avtorja nad njegovo stvaritvijo in pravice javnosti do dostopa clo teh stvaritev. Drugi pa je promocija ustvarjalnosti in razj>irjanja ter uporabe rezultatov teh stv-aritev in vzpodbujanje po.štene trgovine, ki bo prispevala h go.s|x>dar.skemu in .socialnemu razvoju. Intelektualne stvaritve, kot so ideja za iziun, glasbeno ilelo ali znamka, ne morejo biti, tako kot to velja za fizične predmete, varovani pred uporabo s strani tretjih o.seb .samo z lastništvom nad njimi. Ko je intelektualna stvaritev enkrat dostopna javnosti, njen ustvarjalec ne more več nadzorovati njene uporabe. To osnovno dejstvo, namreč nemoč varovanja nečesa .samo s po.sedovanjem. opredeljuje celoten konccpt zakonov o intelektualni lastnini. Zakoni o intelektualni lastnini ,so namenjeni varovanju ustvarjalcev in tirugih proizvajalcev inteluktuainih dobrin in storitev z zagotovitvijo določenih, ča.sovno omejenih, pravic za nadzor nati izrabo teh pravic. Te pravice se ne nana.šajo na realne (fizične) predmete v katerih je stvaritev vsebovana (zaobsežena), leniveč samo na intelektualno stvaritev kot tako. Vloga industrij.skc la.stninc' v družbi 21. stoletja Intelektualna lastnina postaja pomemben element uredit\e mednarotlnega trga, majhnost slovenskega trga |)a zahteva usmeritev slovenske industrije v svet, istoča.s-no pa moramo dopustiti odprtost na.šcga trga. Ta metlnarodna pravila intelektualne lastnine so relevantna za slovensko industrijo, katere značilno.st je prevlada malih in srednje velikih podjetij. Ustvarjalnost, ki razvija sotlobne tehnične re.šitve, je temeljni vzvoci povečanja produktivnosti in krepitve materialne |xxllage ter konkurenčno.sti naših gospodarskih družb in samostojnih podjetnikov. Ti gos|xxlarski o.sebki imajo pomemlv no nalogo, da sočasno razvijajo tako lastno tehnologijo in lastne znake razlikovanja, na |X)dlagi clo.sežkov sodobne znanosti, kot tudi razumno vključujejo v svojo ' Kvrjv hltisiCiui (h-jariiosi Vniilii ivjf//w/«v(/iw«; na /««/««^V iiiiliisirljsbv Uisinhiv. ninlieni to Inui zti /KulmCjc avutrsn ti le /tiHleljcniliii) in hiiitriiliiti/imbajo lii ne izrtijti nejmsretine tlej/iniosli. r mula-Ijeranjn ii/Mtnibljam tireieino termin initiislriplni Insinina. nnnieslo iii-iesii inte/eL-lniilnti Itisiiilnti. luir sereitii ne /irimenl. itn je itrii/tl ■ iivlurslil /miI inielekiniilne lasinine iJiCe ziinemnrjen nli miinjrreilen. proizvodnjo znanje in oblikovne stvariive, pridobljene na potllagi licenenili |X)goilb. Rast produktivnosti bo dolgoročno gledano podlaga za preseganje nekaterih, trenutnih gospodarskih težav, saj je eden ključnih vzvodov za uspeSno vključevanje slovenskega gospodarst\'a na svetovni (globahii) trg, katerega značilnosti so vezane na karakteristike družbe 21. stoletja - družbe znanja, postkapitali.stične družbe. Do sedaj navedena dejstva in arginnenti, ki potrjujejo pomembnost intelektualne lastnine v ilružbi 21. stoletja, bodo zaradi globalizacije bistveno spremenila l'unkcijgojih mednarodne (mega, globalne) konkurence. Seveda bo poleg svetovalnih storitev - t.i. integralnih konzalting storitev, s katerimi bodo uradi pre.šli iz pasivnih v aktivne ponudnike storitev, primarna naloga tudi osveščanje o prednostih, ki jih prina.ša zaščita pravic intelektualne lastnine in informacijah, ki jih intelektualna lastnina kot taka nosi oziroma ima. ' Tli leiilmlizticijti se ie Ltnihvliio itilniiii na lirliiurn stiifinef^i vrniliskcfia /laleiiliicfta iiraila r Miienchiiii. ki /mkrii-a ImiliriCje lU-mlie. kar za nacloiialiic iKilciiliie iiratlv ie /lomeiil ilehio lzi>iil)ljaiije [Htsloraitja oziroma deloraiijti na osnovni dejarnosli. /akaj so informacije o inlclcktualni lastnini pomembne? Potlalki o kategorijah inilustrijske lasiiiiiie dajejo zelo natančno in popoliu) sliko o aktivnosti posameznih subjektov na trgu. Vsakemu intere.sentu lahko posredujejo informacijo o dejavnostih drugega subjekta, večinoma konkurenta. Posredujejo nam podatke o tem, kaj konkurenca proizvaja ali prodaja in p(xlatke o tem, kje proizvaja in prodaja. Povedo lahko, s kak.šnimi produkti konkurent neko trži.šče že za.seda ali -šele o.s\ aja in na katerih trži.ščih je prisoten, na katera pa .se .šele usmerja. Podatki tutli zelo natančno pokažejo na možne nove konkurente, ki .se tlo setlaj na j^odročju tloločenih prt)izvodov ali na nekem trgu .še ni.so izjavljali. Pri vsem tem je ključnega pomena za podjetja, tla .se ne znajdejo v vlogi kršiteljev pravic intlustrijske lastnine, vendar pa ttj danes ni edini možni posUivni pristop ob tratlicionalni vlogi intlustrij.ske lastnine, ki zagotavlja izključntj pravico nad upt>rabt), temveč lahko na problem gletlamt) z druge strani, ko izključne pravice nimanu) ali pa ni primarnega |x)mena pridobiti izključnt) pravict) nati upora-1x1, temveč je to pomembno z vidika zaščite pred potencialno ogrf)žeiK).stjo. ki navatino izvira iz konkurence. Dualna tetirija inthi.strij.ske lastnine .se prične tam. kjer se kf)nča iratlicitJiialno ptijmovanje intlustrij.ske lastnine oz. na tirugi strani. Sletinje izhaja iz temeljnih pravic intlu.strijske lastnine, ki predstavljajo izključnt) t)Z. ekskluziviui pravico natI uptjrabt) oz. izvajanjem katerekoli kategorije indu.strijske lastnine. "l il .se porotli vprašanje, 'kajstoriti, če zaradi določenih okoli.iCin nekdo izključno prarico izgubi in kakine .so lahko jmaledice zanj?', in prav to, tla nektlo nima (več) izključne pravice, predstavlja drugi pt)l in hkrati temelj tlualne teorije, ki izhaja iz redefinicije vloge patenta. Ib pomeni, tla namesto, tla gletlamo na vlogo jiatenta kot na izključno pravict), raje gletlamo prt)ces patentnega preizkusa in patentnih zahtevkov kot bi.stven. uveljavljen vir inibrmacij za zaznavt) in izogilxinje možnim kršitvam že ob.stoječih patentov tirugih, bolj naprednih tekmecev. Kaj lahko se nam zgodi, tla .se zaratli tlolt>čenih okoli.ščin (brez natizora in ktintrole trga) (x)javimo v vlogi kršitelja in .se ujamemo v la.stno pa.st. .Sama tlualiuj.st ima tive temeljni funkciji. Prva je zmanjševanje rizika kršenja pravic intlustrijske lastnine (če ne |x)znamo zatlosti la.stnih proizv-vacije ter jih (če je le možnt)) patentirajo oziroma registrirajo, tla .se zaščitijo preti mtjrebitnimi krajami imitatorjev. Če strnem, ima torej tlualnost funkcijo zmanj.ševanja rizika in funkcijt) zaščite. B. Pretnar" je mnenja, da je, kar zadeva |x)membnost pravic intlustrij.ske lastnine, relativno lahko napovedati njihov |x)spešen in nara.ščujoč pomen. .Novo generirano znanje kot glavni vir in tirodje konkurenčne pretlnosti .samo po .sebi ne • Knmiiiii. Hiir. fJDCt. fiisliniHiciijv/«ilciilnr tii siitiiiiL' r iiuillli i» srviliijv rvllhlli IkhIJcIjiIi r .Sluiviif/i. l)i/tliiiiisL'ii luiliijiii. /■7>\'. Ijiil^iaiia. tilml l'J'Xi ' 1'reltiiir. lUiJiiil /'JU?. ' ir //f) .■\SHlil rcjiliiiuil fnriiin mi liilclIn liKil lini/n-rlr n^lilf In itic Jlsl ccnlii-rr. \\l/'<)//l'/IT<>/'J7/r Hik}ti 1(112. inoiv l)ili ekonomsko učinkovito, zaratli specifičnih karakteristik. Tako znanje kot inibrniacija nista "a j^riori" ekonomski tk)hrini, ker nista redki v potro.šnji: če je določena informacija na razpolago vsem, potem jo lahko v.saktio tutli stalno upt)rablja oziroma izkori.šča ob tlejstvu, da te inibrmacije hkrati uporablja tudi nektlo tirug. Tt) tlejstvo je v nasprt)tju z razpf)laganjem z materialnimi ilt>brinami za katere \elja, tla če nekdo poseduje ali u|X)rablja nek prtjizvod ali blago, je (navatint)) fizično nemogt>če, tla ga hkrati upt)rablja še nekdo drug, zato so materialne tlobrine redke v potrošnji, medtem ko znanje kot tlobrina zaratli pomanjkanja instituta lastnine neposredno ne mora biti vir ekonomskega izktiriščanja. Poenostavljeno, znanje, inibrniacija in tehnt)logija so |X) naravi pro.ste dtjbrine, namenjene .svobotini uporabi, kot zrak, toplota,... r.ktinomska znano.st uči, tla potljetja, ki delujejo na podlagi proste prtnlaje |)rf)izvfxlov, na trgu ne spotlbujajo proizvodnje in protlaje pro.stih dobrin, ker za njih nimajo ekt)nomskega učinka. Vendar tlej.stvo, tla .st) tudi inibrmacije prosta tlobrina, ki omogoča upt)rabo tudi kt)nkurentoin, pripelje do ugotovitve, da je za kt)nkurenco to cenejši in enostavnejši način, tla pritlejo tlo enake stopnje proizvotinje oziroma telintilogije brez investiranja (stroškov) v znanje in razi.skt> valnt)-razvojno dejavnost. Zato je tlružba odgovorna, da vzpostavi institucionalne in.strumente, s katerimi prepreči prosttjsi izkori.Ščanja po.sebne vrste lastnine v splt)Sni potrošnji in transformira uporabo znanja v ekonomsko tlobrino, ki bo lahko i^retlmei tržne ekt)nomije. Ni težko ugotoviti, tla so pravice industrijske lastnine. natančneje patenti, instrumenti, ki zagotavljajt) lastnikom ekskluzivnt>st in zaščito natI uporabo in komercialnim izkoriščanjem oziroma ekonomsko izrabljivt).stjo. Pt)men>ben vir teoretične osno\-e, ki kaže na pomembnost lastnega razvoja in komercialne izrabe, pretlstavlja Sluimpetrova teorija. Te ugtitt)vit\e so na splošni ravni splošnega značaja ter ne jemljejo v obzir nekaterih specifičnih tet)retičnih .spoznanj glede ekonomske uptirabljivosti informacij in razi.skovalno-razvojne tlejavnosti. Zato je potrebim oix)zt)riti na nekatere možne probleme oziroma težave, npr včasih lahko i^rosta u|)oraba tloločene proste tlobrine - znanja, povzroči pretirano investiranje v raziskt)valno-razvojno tlejavno.st, česar po.sletlica je neekonomičnost (preveč inputa za tako majhen output), druga mtižnost pa izhaja iz dejstva, da je včasih imitacija ali posnemanje dražje, kt)t razvijanje lastne invencije ali inovacije. Ptjiiiembna je tutli Nelsonova" ugotovitev gletle prihotlnje funkcije uratlov, ki optjzarja na problem prevelike v loge .sodi.šča in velikega števila različnih vplivnih faktorjev v prav'dnenj postopku, ki lahko v svoje odkritje še tako prepričanemu nosilcu |)ravice, povzroči nepopravljivo škodo in privede do zanj pogubnih po.sledic (izguba pravice in posledice). Prav takt) ni zanemarljiv vpliv .subjektivnega člove.škega faktorja preizkuševalca, ki sicer posredno, pa ventlarle lahko vpliva na zahtevke za.ščite kategorij intlu-strij.ske lastnine. Ta vitlika sicer nista neposretino vezana na obravnavano problematiko, a imata nanjt) tlt)lgt)ročno in širše gledano nezanemarljiv vpliv. • .VfAoi/. Klcluinl K IVJd 'Ihu Smmvs uf r.couoiiiic (inmili. Ilaminl liiitivrsiiv /'iv.v. Oiiiihihific. Mdsstiiiiiisilis. /1W) Odziv na nove potrebe Pot etra z njegovo "trilogijo" oziroma tlelitvijo inovacij.skih procesov v tri faze, napravil pa je tudi obsežno in kom|)leksno analizo med vsemi pomembnimi Schumpetrovimi deli. ki |)o.stavljajo teorijo inovacijskega procesa. Schumpeter ta proces deli na tri faze: - prva faza je ustvarjanje oziroma generiranje invencij - druga faza je prehod, preaarjanje oziroma transformacija invencije v inovacijo; gre z;i prvo uporabo invencije v gospodarski namen oziroma v industrijskem -proizvodnem procesu - iretj;i faza je širite\' tehnologije oziroma difuzija tehnologije; to je prenos ali širitev znanja od inovatorja na ostale ekonomske (proizvodne) subjekte; tu naj .se vrnem k že omenjeni ontolo.ški dimenziji Nonake in Takeuchija', k:itere bistvo je. d:i .se znanje, ki ga kreirajo po.s;imczniki, transformira v .skupine in šir.še na org;i-nizacijske nivoje znotraj organizacije in k;isncje na celotno družlx), kar predst;ivlj:i ta faza. Če apliciramo Schumpetrovo teorijo na današnje razmere in dej;ivnosti uradov, lx> aktivno vključevanje v proces kreativnosti s kasnejšo konverzijo invencije v ino-v;icijo, kar pomeni izkori.ščanje v komercialne namene, v prihodnosti z^ihtevalo od nacionalnih untdov veliko več različnih aktivnosti kot jih im;ijo oziroma izvajajo leti .sedaj. Opravljanje storiiev kot so [Kjnujanje informacij o stanju tehnike, o.skrbo-vanje s p;itentno dokumentacijo, dostopnost in razpolaganje z nacion;ilnimi registri patentov in znamk in njihova predstavitev prek različnih medijev, itd. v pri-hotlnosii ne 1x5 zadostovalo, zato Ix> nujen razvoj .svetovalnega inženiringa, ki bo izvaj:il t i. integralne konz;ilting storitve, ki lxxlo prejšnje storitve iKuIgnitlile z implementacijo. Uradom bo rcorg;inizacij;i in uvedb;i nove dejavnosti uspehi le z zn:injem .strokovnega kadra, ki ga lahko zagotovi edini adekvaten (najprimernej.ši teoretični okvir - okvir dej.ivnosti HR.\i(D)) oziroma celovit model HR.\I(D) sistem;i, ki lxj lahko potrebne strokovnjake usposobil (razvil, treniral in dodatno ter permanentno izobraževal). Če strnemo vse omenjene implikacije in jih |X3vežemo s predvidevanji o prihodnji vlogi (dejavnost, ki jo bodo opravljali) majhnih nacionalnih uradov, lahko eno.suivno ugotovimo. cIa .se integralne konzalting storitve faktično izenačijo z notacijo sistema IIRD: uixirabniki oziroma izv:ijalci teh .storitev .se bodo očitno učili oziroma implementirali svoje znanje iz (pri)dobljenih informacij, vend;ir lx>do morali biti ustrezno us|X).sobljcni zaradi zmožnosti učinkovite uponibe leteli, k;ir lx) po.sledično votlilo v vse večjo potrebo jx) kontinuiranem in perma- 'Siiiiiihil. In Hdviiclii 11. I'J'JS. Ihe Kiiiiiiietljie-CretilliinOiiii/Hnir, Oxfiin/1'nircmilf /'ress. Ilvjoril. TEORIJA IN PRAKSA let 36. 6/1999 ncninein i/ohražcvanju in iisposaliljaiijii. Skraika, sistem IIKD bo v ilobi globalizacije, v družbi 21. stoletja, v.sekakor igral ključno vlogo, osnovno odgovornost za učinkovito implementacijo te vloge pa bodo nosili nacionalni patentni uradi. Oe.se bo napoved potrdila in realizirala, bo HRD dejavno.st kol posledica novonastaja-jočih razmer vr.šila tronivojska: - Prvi nivo bo potekal na globalni ravni na relaciji centralni .svetovni urad (\\'lPO ali Svetovni patentni iiratl, če bosta ločena) - nacionalni uradi. Skozi proces HRD (usposabljanje, razvoj, učenje in izobraževanje) l>odo nacionalni uradi spo.sobni učinkovito izvajali .svojo dejavno.si v globaliziranem sistemu zaSčite pravic industrijske lastnine, ker boilo uspo.sobljeni za pravočasno izmenjavanje (po.šiljanje in sprejemanje) relevantnih informacij in/ali dokumentacije. Ta del IIRD lxi nadaljeval s proce.som harmonizacije patentne prakse in internacionalizacijo patentnih preizku.ševalccv. - Drugi nivo se bo izvajal znotraj po.sameznega Urada, prcdv.seii) za potrelK* nacionalnega gospodarstva (gledano globalno, na lokalni ravni). V tem kontekstu .so pričakovan rezultat na tej drugi stopnji t.i. integralne konzalting storitve. S|x>dbujajoč kreativnost in njeno ekonom.sko uporabljivost, bodo morali nacionalni uradi vzpostaviti in vzdrževati .sodelovanje z uporabniki .storitev (posto|X)ma bo to postala osnovna dejavnost uradov - svetovanje, osve.ščanje, iKimoč pri interpretaciji, ...). - 'I retji nivo - vzdrževalna funkcija MRD (funkcijska delitev MRD) na samem Uradu. Funkcijska delitev koncepta HRD ima namen eksplicitno opredeliti njegovi dve ravni oziroma različni funkciji, ki ju ima ta koncept v tej konkretni obravnavi. Prva funkcija predstavlja proces HRIX ki ga Urail potrebuje za razvoj la.stnih katirov, kar pomeni, da je del interne kadrovske politike Urada, ki predvideva in načrtuje razvoj strokovnjakov, ki jih Urad potrebuje za opravljanje klasične ilejavnosti in jih bo v prihotinosti potreboval za opravljanje nove dejavno.sti - .svetovalnega servisa. Prva raven MRD ima torej funkcijo raz\oja in usposabljanja kadrov za la.stne potrebe Urada in posledično vpliva na drugo raven I IRD, ki preil-stavlja opravljanje te dejavno.sti za druge organizacije, v smislu prenosa pridobljenega in nadgrajenega znanja s prve ravni MRD s področja industrij.ske lastnine na uporabnike informacij s lega [K^dročja (kar pred.stavlja drugo funkcijo I IRD). V .športnem žargonu bi lahko funkcij.sko delitev MRD ponazorili takole, prva funkcija MRD ima namen usposobiti trenerje, ki s kombinacijo strokovnega in pedago.škega znanja ter izku.šenj izvajajo drugo funkcijo MRD - prenos akimni-lacije prve funkcije na svoje "učence" (.stranke, uporabnike), rezultat pa jc "vrhunski .športnik" (v tem iDrimeru nacionalno gospodarstvo). Z vidika predstavitve celotnega sistema MRM in MRD, je funkcijska delite^' potrebna za lažje razumevanje .samega koncepta MRD, ki jc kot (pod)sistem strukturno vcilno enak (podolxrn), vendar sc razlikuje glede na specifične okoli.ščine v organizacijsko-izvajalski dimenziji. V konkretnem prinicru to pomeni, da sc MRD vr.ši na thvh ravneh oziroma .sc enkrat pojavi v funkciji orodja, mehanizma internega usposabljanja in razvoja, drugič pa kot proizvod ozironui storitev no\'e dejavnosti v go.spodarskem prometu (.svetovalni inženiring). Nova dejavnost - integralne konzalting storitve John Naisbitt je leta 1982 v knjigi Megatrends napovedal preobrazil) \scb narotlnih gt)spodarstc\- v svetovno, .saj naj bi bila le ta v.se bolj odvisna oil globalnih ekonomskih gibanj. Do tega preskoka je v ilevetdesetih tudi dejansko pri.šlo. Posledica tega je nujna preobrazba, in če apliciram na obravnavano tento. tutli na ptxlročju tlejavnt)sti patentnih uradov, konkretno .sc tt) kaže v uvetibi novih vrst stt)ritev. Pravite intlustrijske lastnine (patenti, motleli oz. vv.orci, znamke) .so si v f)siu)vi med .seboj |x)tlobne, ventlar .se tutli zelt) razlikujejo. Za v.se zahtevajo zakt)nodaje pt).scbcn postopek priznavanja, ki ima posclx.-n vpliv na informacij.sko vretinost pridobljenih pravic. Za vse pravice intlusirij.ske la.stnine pa je značilna tutli neka notranja tlvt)jnost, saj v sebi nosijo razen potlatkov o .sebi tutli obilico kt)mercial-nih (tržnih) in tehničnih informacij. To velja Sc poscl>ej za patente in mf>tlele ozirt)-ma vzorce. Tehnični tlel informacij je izretlnega pomena pri patentih. Zakonotlaje z;ihte-vajo za |K)deliiev patenta kot prvi kriterij novost izuma oz. tehnične re.šitve, temu pa takoj sletli zahteva za takt) natančen opis te re.šitve, tla jo .strt)kovnjak s tega pt)tlrt)čja lahko brez dodatnih podatkt)v pt)novi in pritle tlo enakega rezultata. Patentni tlokumenti .so naj|x)membnej.ši vir nt)vih tehničnih informacij, ki ponujajo zelo pt)membnc podatke o stanju znanja na nekem tehničnem potiročju. Ti potlatki lahko |x)menijo pomemben vir za otlločanje o razvojni strategiji potljetja, so pa lahko tudi vir novih itiej kako re.šiti obstoječe tehnične prt)bleme. Istt)časno pa kažejo na to. katera tržišča so že pokrita in kje .še obstaja možnost za plasma konkurenčnih iztielkov. l'odatki o znamkah tlajejt) zelt) natančnt) in popolno sliko o aktivnosti posameznih subjektov na trgu. \'.sakemu intere.sentu lahko |K)sredujejo informacijo o tlejavnostih drugega subjekta, večinoma konkurenta. V.se te informacije, ki .se nanašajo na zgoraj omenjene kategt)rije industrijske lastnine, .so strateškega pontena. Kdor jih ima, mu je prihranjenega ogromno dela in stro.škt)v, kar bo pretistavljalo ključni element - konkurenčno predno.st - v pri-lu)tlnosti. Iz pf)vedanega torej lahko vitlimo, kakšne .so funkcije in kako pomeml> no je |)otlročjc intlustrijske la.stnine. Posreduje nam namreč potlatke o tem, kaj in kje konkurenca proizvaja ali protlaja in celo o tem, kako proizvaja in protlaja. Ti |x)datki tudi razkrivajo s kakšnimi produkti konkurent neko tržišče že zaseda ali šele o.svaja in na katerih trži.ščih je pri.soten, na katera pa .se .šele usmerja. Potlatki tudi zelo natančno pokažejo na možne nove konkurente, ki .se do sedaj na potiročju tloU)čenih proizvotlov ali na nekem trgu še ni.so pojavljali in se lahko njihov vstop v najkrajšem času pričakuje. Te strateške informacije .sevetla omogočaja pravočasno in u.strezno zavarovanje in pripravo poslf)vanja v .spremenjenih tržnih |x)gojih. Spotlbujajoč kreativiK)st in njeno ekont)msko u|x)rabljivosi, bodo morali nacionalni uradi vzpostaviti in vzdrževati (poslovno) sotlelovanje z uporabniki teh novih storitev. Izvajanje teli siorilev bo zajemalo: - učenje oziroma svetovanje u|Xirabnikom kako priti do ustreznih in koristnih inibrmacij o katcgorij:iii industrijske lastnine, - usposabljanje uporabnikov za zmožnost interpretiranja strateških informacij, - ažurno oskrbovanje z najnovejšimi informacijami kategorij industrijske lastnine in novih stanj tehnike. Tu prevladujeta dve vrsti tehnik pridobivanja oziroma o.skr-bovanja z informacijami. Prva je t.i. monitoring oziroma watch servicing (tudi izraza: watching oz. monitoring service), kjer gre za trajno sodelovanje med naročnikom in Uradom (izvajalec), ki naročniku ažurno in permanentno i.šče in l^riskrbuje relevantne in kakovostne podatke o pravicah industrijske lastnine (npr. o potencialnih ogrožanjih (konkurentov) in mu tako zagotavlja "input" informacije, na iK)dlagi katerih lahko naročnik sproži ugovor, ipd.), druga tehnika je .soroden "research servicing", kjer gre za enkratno "Ad Hoc" [xjizvedbo, ki jo Urad že nudi na p hkrati oziroma vzporedno izvajalo podučevanje: - kako za.ščititi uporabnikove lastne invencije in ostale intelektualne tlo.sežke, ki jim bodo konstituirale glavni vir primerjalnih konkurenčnih prednosti, - kako prijavili takšne pravice v .svetu "mega" konkurence, - kako le te optimalno ekonomsko izrabiti, - kako uveljaviti takšne (.svoje) pravice proti že obstoječim kršiteljem (kurativno) in potenci:ilnim kršiteljem (preventivno), - kako .se braniti proti obtožbam kršiteljev, navadno močnejših konkurtentov (dualna teorija), - kako .se izognili rizičnim situacijam, jih zaobiti in najti ustrezen subsiiiutivni proces. Naštete alineje predstavljajo temeljni opis integralnih konzalting storitev. Te .se bodo skozi stalne modifikacije v praksi izpopolnile in prilagodile na dejan.ske razmere, njihova realizacija (kaj, kako, kdaj, kje) pa bo različna od uraila do urada in bo vsekakor predmet interne razvojne strategije. Vsekakor jc najpomcmbnej.ša nadgradnja "grobih" informacij, ki .so dostopne v.s;ikomur, in ravno integralno, kompleksno, celostno .svetovanje s tega področja -kaj, kako, kje, kdaj, s čim lahko naročnik najoptimalneje izkoristi pravice industrijske lastnine proti konkurenci in obratno, naročnika opozarjali na pravice industrijske lastnine konkurence, ki lahko zanj predstavljajo oviro (optimalno izogiba- nje kršiivanO - pivclsiavlja onicnjcnt> luulgiaclnjo. TakSen prnces. pcnlpri s (ccloi-nim) širšim siraicškim mcncclžnKMitom (planiranje, organiziranje, vodenje, nadzor in IIR.M oziroma IIKD), predstavlja optimalen model izvajanja teh storitev. UraiKi) naj bi s sistemom HR.M oziroma IIRD razvil in iispiisobil .strokovne kadre, ki bodo iispo.sobljeni za izvajanje teh .storitev, ki .se bodo glede na "lokacijo" izvajale "interno in ek.sterno", kar |x)meni (fizično) na samem Uratlii, npr. v informacijskem centru ali pa pri samih naročnikih, strankah, uporabnikih teh storitev (npr. .seminarji, (|x)).svetovalno kreativne delavnico). Zato lahko te storitve opredelimo tudi kot "interni in eksterni konzalting", ki Ixj, kot .sem že poudaril, (sprva) namenjen pretK.sem za potrebe nacionalnega gospodarstva (predvsem za mala in srednjevelika podjetja, kajti velika imajo navadno .svoje odilelke in strokovnjake za to področje). Tako naj bi urad .skozi si.siem IIRD pridobil katire, ki lxxlo v obliki teama (npr .sektor za marketing) izvajali "nadgradnjo (tlodana vrednost)" .strateških infornutcij. kar pomeni, da bo tcam .sestavljen npr iz tehničnega in splošnega / netehničnega (praviK>-ekonomskega) ilela. Vsi strokovnjaki znotraj teama (tehniki in netehniki - ekonomi.sti, pravniki, ])si-hologi ittl.) bodo opravili ilelo iz svojega področja, ki ga bo npr projektni vodja povezal in uredil, kar pomeni, da lx) rezultat opravljene integralne konzalting storitve paket, v katerem bo nart)čnik dobil vse potrebne (že nadgrajene oziroma obdelane ilo najvišje možne stopnje) strateške inforntacije, ki mu lxxlo omogočile kar najlažje |xislovanje in uveljavljanje oziroma plasiranje proizvodov na (lokalni in globalni) trg. Žc rcorgartizirani uradi Naj omenim, da so nekteri evropski patentni uratli že izpeljali postopek transformacije oziroma reorganizacije (.švicarski, danski, šved.ski). Naj naveilem neka-teie ključne ileterminante, ki lahko predstav Ijajo okvir .splošnega modela reorganizacije. Skupne značilnosti na Švicarskem in Danskem uradu, ki .sem ju poilrolv neje analiziral, so naslednje; specinčen privatizacij.ski po.stopek, uspe.šna promoci-j;i in o.sve.ščanje o pomembnosti |>r;ivic industrij.ske histnine, uvedba iK)vih .storitev, več novozaposlenih, uspešno finančno poslov;uijc, ... .skratka .sleni množica (Kisameznikov z različnimi |XJtenciali in .s|K)sobno.stmi. pri čentcr je otlgovornosi menedžerjev, da optimalno izrabijo in razvijajo te potenciale. Drugi vitlik je ekoiujm.skega značaja, kajti zapo.sleni predstavljajo tlel kapitala org.mizacije, ki ga je jKitrebno vzdrževati in vanj investirali, tla bt) ta prine.sel optimalne rezultate. Znotraj tega koncepta se je uveljavil kt)ncepi "razvoja čitne.ških vircjv" ali HRD, ki poutlarja hotenje in zaupanje v razvtjj ljutli. V tem konceptu je izobraževanje pojinovano kot aktivnost, ki pomaga razvijati ključne spo.st)bnosti pt>sameznikov za tlo.sego stantlartlov in ciljev .sedanjega ali lK)tločcga tlela ter t.iko potipira razvoj delovne kariere zapo.slenih. Istočasno ima izobraževanje značilnost inve.stiranja, kar močno |Toudarja njeno ekonomsko funkcijfj. Primarni proces v tem konceptu je razvoj spo.st)bnf)sti zapo.slenih, metltem ko je izobraževanje le ena, sicer pomembna aktivnost tega procesa, ki ima izrazito fimkcionalen |x>men. Koncept nR.M(D) je torej pretlj^ogoj z;i izvedbo reorganizacije uratlt>v. Šele po opravljenem i^rocesu reorganizacije in transformacije, bo njihova vlt)ga |xjstala ključna za us|>eh nacionalnega gos|x)darsiva, s;ij botlo le takt> lahko služili razvt)ju nacionalnega gospodarstva in obče prosperitete svoje tiržave. Z makroekonomskega vitlika je (btj) vloga nacionalnih uradov predvsem ta, tla s ptxlclirvijf> izključnih oz. mono|x}lnih pravic za kategorije intlusirij.ske lastnine ta in.stitut omogoča transformacijo znanja v kapital, da ptisrednt) in neposretino vplivajo na celotna nacionalna gospodarstva, kar ima bistven vpliv na alokacijo in tli-stribucijo kapitala, kjer ni jKimembno kje, kdaj in kako .se le ta plemeniti, temveč tla se zagotovo oplaja. LITIiRATUiU |{<>\vman, ClilT. 199 i. Bistvo siraic.škcga managemcnia. Gospodarski ve.sinik, i.juhljan.i 1991 Dakin, Kari J. ü Jennifer, l.intl.scy. 1991. Techniilogy transfer, I'rtibus piihli.shlng company, Chicago II. Kotier, Philip in drugi. 1991. Nova konkiircnca. Gospodarski vcstnik. l.jiiWjana 1991 .Možina in tiriigi .1991. .Management. Ditlakta, Ljubljana 199 i Natller, I.. & Nadler Z. 19S9. Developing Human Resources, 3rtl ctl., .San 1-ranti.sco 19H9 Nonaka. Ikujiro cS; Takciiclii, Ilirinaka. 1995. The Knowlftlgc-Caraiiiig Ci)nipany. O.vlnril Univcrsiiv 1'rcss. NY. OXKOKI) 1995 Oiliorne, (i..S. 1971. .Strategic Management of Hiunan Kesource.sjosey - Ixs-s, I.imiietl. l.onilon 1971 I'eiix-r, K. 1990. Human Kesource Management: An lnternation;ii Q)nipari.son, \\;ilter IX; Gnivter, Uerlin I\)nkshe. Satyawrat. 1991 llie management of inieliectual property. A Hhate iS; INink.she l'uhlic:Uion, I'une I'retnar, Mojan. 19«0. .Magistrsko ilelo, ••V|{>ga incliustrii.ske la.stnine pri phusinaju hiaga na ino/em.skih tržiščih', l.juhljana. maj I'retnar, Bojan. 1982. Industrijska la.stnina v ekonomskih odnosih s tujino. Center za samoupravno normativno dejavnost. Ljubljana Pretnar, IU)jan. 198«. l>oktorska disertacija, -Politika mednanKlnega prenosa industrijske tehnologije v deželah v razvoju". Ljubljana, septentber Pretnar, Bojan. 1990. "Patent Applications as an Information .Source for .Managing I'Xports in Less I)evelo|x;d Countries", World Patent Information. Vol. 12. No. i, CIvCAVlPO Pretnar, Bojan. 1990. Industrial l'ro(K'rty and Related Tnide l\>lity in I.ess-Developeil Ouintries; I'cononiic Apprai.sal of Legal Concepts, VCII Verlagsge.sellschaft mbll, 1)-C)9i0 Weinheim Pretnar, Bojan. 1996. How lo Reduce High Translation Cosi of i:ur<)|xan Patents, 12 I-IPR 6<>5, Sweet it .Maxwell, Decemlx-r Pretn;ir, Bojan. 1997. Institutional anil Policy Framework For llunjan Resource IXvelopment. Wll'O Asian regional forum on IPR in the 2I.st century, Tokyo 10.-12. .SeptenilK-r Pretnar. Stojan. 1978. Uvod v pravo inilustrijske Lustnine (skripta), PF" Ljubljana Puharič in (>.stali. 1991. Zakon o industrijski lastnini s komentarjent, ČZ Urailni list RS. GV. Ljubljana Singer. .M G. 1990. Human Resouae .Man:igement. P.SW-KF:NT. Bo.ston .Svetilk, h-an. 1996. Clove.ški viri v piKljetju. Člo\eku prijazno in us|K'Sno \-odenje. Panta. Rhei- Sineza. Ljubljana Bergen S.A. 1990, Riti) .M:magenient. Basil Blackwell Ltd.. Oxforil The Group of l.i.sabon. 1995. Limits to Com|K'tition. The MIT Pie.ss, Cambridge, .M:ts.sachu.setis, London. Faigland