•List ljudstvu v poduk in zabavo. Izhaja vsjik četrtek in velja s poštnino vred in v Mariboru s pošiljanjem na Posamezni listi dobe se v tiskarni in pri g. Novak-u na velikem trgu po 5 ki" dom za celo leto U j0 kr., za pol leta 1 gld. ¡¡5 kr.. za četrt leta Rokopisi se ne vračajo, neplačani listi se ne sprejemajo. 65 kr. - Naročnina se pošilja upravništvn v tiskarni sv. Cirila, koroške ulice Za oznanila se plačuje od navadne vrstice, če se natisne enkrat, po 8 kr., hštv. 5. Dclojmiki tiskovnega društva dobivajo list brez posebne naročnine. dvakrat 12 kr., trikrat 16 kr. Klic na vojsko. Komur se.godi predobro, prevzame se lahko in ne čudi se človek zato, da raste nekaterim naših Nemcev greben zmirom višje ter nas kličejo — nas in druga manj srečna ljudstva — vrtino Ttrznfše "~nTi korajzoT ' Naj izvedo naši bralci, kako da so že drzni ti nemški petelinje, podamo jim v naslednjih vrstah nekaj iz oklica, ki ga razpošilja te dni »Siidmark« do »nemških mož in gospa«. V tem oklici, kakor ga ima »D. W. < iz zadnje nedelje, bere se v začetku tako-le: »Prestara je vojska med nami Nemci in Slovani v Avstriji, 12 let pa je tega, kar divja boj z novo in z vedno večjo silo. Mi je nismo iskali in nismo je krivi; Slovan nam jo je vsilil, ker nas rivlje s stare grude naše, od zemlje in tal naših, iz naše hiše in dvorišča. Mar naj dedščino naših očetov, mar naj to, kar so pridobili si naši predniki z delom in v potu svojega obraza, prepustimo brez boja poželjivim Slovanom? Mar smemo to? Ne, nikdar in nikoli! Neizbrisljivo sramoto bi si potlej nakopali in kletev naših otrok bilo bi naše plačilo. Kar smo prejeli od naših očetov, moramo varovati: nemški jezik in nemške nrave, naše hiše, naša zemljišča: nobene grude prirojene zemlje ne smemo izpustiti, ako čemo ostati pošteni . Tako v oklici in Nemcu, ki to bere pa ne pozna razmer v naših krajih, ježi se gotovo koža in on mora, če hoče ali noče. priti do misli ali celo do prepričanja, da gremo pri nas kar s cepci nad nemške posestnike ter jim jemljemo nič tebi, nič meni zemljišča in hiše, morebiti, da jim še režemo celo njih nemške jezike. Drugače pa sodi Nemec, ki je pri nas doma in na-nj zlije zato okli-čar svojo jezo, ko piše na dalje: »Doslej nismo storili v tem dolžnosti svoje, vsaj ne tako, kakor bi nam bilo treba. Zato pa še nismo ničesar dosegli, ampak trpeli-smo v eno mer škodo; zato je prevzetnost naših nasprotnikov vskipela do najvišje meje in njili poželjivost je-postala nenasitljiva . Možic čuti, da se mu ne ver- jame bedarija njegova iz lahka, zato vpraša: »Mar še naj dokažemo to, je-li še tega treba?« Dokazi, ki jih prinese oklic na to, so pa tudi v resnici razumljivi! Mesti Celje in Ptuj ste se morali .izločiti iz okraja, ker sta okraja postala — čez noč ali Kjf-li'— slovenska in s tem bili bi mesti kar h krati nehali' jemati — denar iz žuljavih slov. rok? Ne tako, ampak plačevati za ščuvanje zoper Nemce .... »Težak-je boj, ki ga dobimo«, razkazuje oklic, »težak, ker nimamo upanja do kake pomoči, ako si ne pomagamo saini<'. Pač resnica, težko je najti oslu pomoči, če stoji pri polnih jaslih, pa še riga, češ, da mu jagnje sega po njegovi krmi. Oklic še govori potem o velicih izgubah, ki jih je trpelo doslej nemštvo in pride na zadnje do društva, ki ni politično, ampak gospodarsko, do društva, ki brani samo nemško ljudstvo zoper slovensko povodenj in to društvo nosi ime »Siidmark«. Treba je samo goldinarja in človek postane ud tega društva. Ali teče v njegovih žilah nemška kri, za to ne vpraša: treba je le goldinarja in gospoda pri Siidmarki« te vkuje še za-nj, ne mara, če ne v nemške zvezde. Veliko ravno no tirja od človeka, toda vse eno si ta gospoda ne upa doseči veliko, kajti v strahu si je, da ti ljudje večje svole izdajo za zabave, za nemštvo pa še ne zmorejo goldinarja. Ali tako ne sme ostati, zato kliče: Na noge tedaj! Nikar se ne mudimo in vsi le-sem, na nemško delo! Borimo' se skupaj v svetem (!) boji za naša prirojena tla, naj nas kedaj ne zadene sramota, češ: Nemci — mi na južnih mejah smo Slovencem izdali naše nemštvo«. Kaj ne. slov. bralci, da brije v tem »Siidmark« •ijorce iz svojih nemških udov? Kes je tako, vendar pa najde še vselej tacih, ki jej dajo svojo brado, svoj goldinar pod brit vo in zato je treba, da mi ne denemo rok križem. 'Siidmark« hoče boj, vzamimo pa torej tudi mi orožje v roke. orožje pošteno, slovensko : Kdor je ud Siid1 marke«, ta je naš sovražnik, sovražnik slov. ljudstva. Cerkvene zadeve. ¡Mihael K a k oso. župnik na llučali. (Konec.) Rajni gospod so bili prav prijaznega in nega obnašanja. Srce njihovo je bilo plemenito in vneto za dobro stvar. Vsled lega so si srce svojega bližnjega hipoma pridobili. Ko so se še v šolah učili, bili so ljubljeni od součoneev, kakor tudi od svojih naprej postavljenih in svojih učiteljev. Učili so se lahko in dobro, življenja pa so bili tudi čednostnega; vsled tega so jih mil. knfczoškof Anion Martin Slomšek že v treljem letu v duhovnika posvetili. Ko so pozneje v vinogradu Gospodovem delovali, pridobili so si tudi lam zaupanje in ljubezen svojih du-hovnijanov v obilni meri. 1'ovsod, kjer so službovali, bili so priljubljeni, in ljudje še zdaj govorijo o »ljubez-njivem in dobrem gospodu Mihaelu«. V pošteno družbo so radi zahajali in so bili tam tudi dobre volje. Rili so precej dovtipni in znali so družbo razgreli in zabavali. Tudi zapeli so radi kako pošteno, da so družbo ovese-lili. Toda zadnji čas se niso več v posvetno družbo podajali, če tudi so bili vabljeni, kar se je zmiroin do-gojalo n. pr. o priliki kakega ženitovanja ali kake rešitve. V duhovsko družbo so pač zmiroin radi šli, in duhovniki so jih tudi vsikdar bili veseli. Svojo duhovsko službo so vselej vestno in natanko opravljali, liili so goreč duhovnik v pravem pomenu besede. Na prižnici dober učenik, v spovednici in pri bolnikih usiniljrn in ljubeznjiv sodnik in tolažnik. Kadar so bili klicani ali v spovednico ali k bolniku, so radi ustregli brez godrnjanja. Tudi k sosednjim duhovnikom so radi na pomoč šli, in njim postregli, kar so mogli. Svoje furmane so poznali, kakor dober pastir pozna svoje ovčiee. Če so koga srečali, radi so se ž njim pogovarjali, in ga o njegovih razmerah izpraševali. Potem pa so mu ali svetovali kaj dobrega, ali pa so ga Ijubez-njivo potolažili. Najbolj so si prizadevali za čisto, nravno življenje svojih faranov. Kazali so dostikrat, kakor lep in prijeten je čist rod Rogu, na drugi strani pa so odkrivali grde podobe, hude nasledke nenravnega in nečistega življenja. Če SO |)il 1\I ij nerodnega o onem ali drugem farmami prizvedeli, so ga nemudoma pred-se poklicali in ga.po očetovsko posvarili in podučili. Koliko pohujšanja so na ta način zabranili! S politiko so se kaj radi pečali. Z velikim zanimanjem so zasledovali politične borbe. Slovenec so bili z dušo in s telesom. Če se je Slovencem kje pri kaki volil vi ali narodni pridobitvi slabo godilo, so bili vsled tega žalostni in pobiti. Ko sta se slovanska aposlola sv. Ciril in Molod v Višehradu na Moravskem proslavljala in ko je tedaj mnogo Slovanov tje romalo sv. apostola počastil, so se tudi rajni gospod pridružili. Pri tej pri-liki so si ogledali tudi ogersko glavno mesto Rudapešt, obiskali so zlalo Prago in so se skoz Dunaj nazaj domov povrnili, Ze preje pa so potovali v Rim. (losloljubnost rajnega gospoda je slovela. Kdorkoli je prišel, bilo mu je poslroženo s kosčekom kruha in kupico dobrega vina. Duhovniki so kaj radi rajnega go-; poda obiskovali in se pri njihovi gostoljubni mizi zbirali. Ni bilo skoraj ledna, da bi ne bil prišel kak gost -k njim. Pa tudi sami so radi šli svoje duhovsko sosede obiskoval, da so se kaj pogovorili in pokropčali. In farmam so se lega veselili, da so njihov gospod župnik s svojimi sosedi v laki ljubezni živeli. Kakor so pa bili g. Rakoše gostoljubni do svojih - prijateljev, tako so bili tudi dobrolljivi do ubogih. Koliko ubožcev se je pokrepčalo s kupico vina! Kolikim so pomagali z raznimi darovi! V svojem testamentu pa so farnim ubožcem izročili 100 gld. Svoje starše so iskreno ljubili. Ko sta še oba, oče in mati, živela, so nju gostokrat šli v Toplice obiskat. Po smrti svoje matere pa so očeta k sebi vzeli na Ruče, kjer so 1. 1885 mirno v Gospodu zaspali. Tudi svojo sestro Marijo so pri sebi imeli, ki jih je skrbno gospodinjila, v bolezni pa jim z veliko potrpežljivostjo sli ogla. Ta zdaj živi na Ručah želeča pokopana bili polog očeta in brata. V svoji bolezni, katera jih je 15 mesecev mučila, so bili prav potrpežljivi. Dne 10. avgusta 1. 1801. so zadnjokrat najsvetejšo daritev obhajali. Že dalje časa so čutili v ledjineni členku desne noge precejšnje bolečine, zato so se morali v bolj lagotno faro preseliti. Žuseinčani so hudo tarnali za svojim župnikom gosp. Rakoše 1. 1883., toda kaj je pomagalo, če niso več mogli težavnih spovedij pri hribih opravljati? Bolezen se je v onomer nabirala tako, da je gospoda gori omenjenega dne 10. avgusta 1. 1890. popolnoma na bolniško posteljo posadila. Posebno hude bolečine so trpeli rajni gospod meseca januvarija I. 1891, tako, da so popolnoma mislili, da njim bo grenka smrt zaklenkala. Zato so tedaj napravili svoj testament. Dva zdravnika pa sta jim pozneje kožo nad bolečino prerezala, da je popačena kri se odtekala in ocojala. Kodar se je listi sokro-vec v bolečini nabiral, tedaj so bile bolečine neznosne, bolje je pa bilo vselej, kedar se je tista materija odtekala. Ali nikoli niso godrnjali zoper božjo previdnost, ki njim je to bolezen naklonila. Ali če njim zdravila, ki so jih sprva zmiroin pridno rabili, niso pomagala, niso bili nevoljni, ampak rekli so svoji sestri : »Ze ni božja volja, da bi ozdravel; ko bi božja volja bila, bi že bil lahko dober« itd. Tudi žalostni niso bili zaradi tega, marveč so biii veselega obraza in vdani v voljo božjo in popolnoma mirni. Sv. zakramente so gostokrat v svoji bolezni z veliko pobožnosljo prejemali, in so bili duhovniku, ki njim jih je delil, zato močno hvaležni. Moči so gospodu vedno pešale. Naenkrat so jih bolečine v noči od 11.—12. novembra leta 1891. nenadoma hudo zadele. Tedaj so malo tipi I i in stokali in se premetavali. A kmalu so jih bolečine tako premagale, da se niso več čutili in v takem stanu, v agoniji, so dne 13. novembra I. 1891. mirno v Gospodu zaspali. To je kratek popis življenja in trpljenja rajnega gospoda župnika. Častiti prijatelj, ki si njih poznal, moli za njih, ker bili so blag značaj, ter jim vošči iz celega srca: »Bog jim daj večni mir in pokoj!« Alojzij Arzenšek. Gospodarske stvari. Škropimo /.opor peronosporo! Peronospora se prikazuje tudi v naših krajih zmi-rom z večjo silo in zato nam je treba gledali na-njo in kar nam je mogoče, naj odpravimo njeno škodo. Ni pa druge pomoči zoper peronosporo, kakor škropljenje z apnenim in bakrenim vitrijoloin ali galico. Kaj pa je peronospora ali krajše rja na trsji? Peronospora je zeliščna zajednica in take, kakor se nahaja na trsji, nc najde človek iz lahka na drugem zelišči. Razširja se po svojem semenu, in sicer po rešili, katere raznese veter in dež na zeleno listje trsja. Te resi ostanejo na vrhu lista in ako je vreme ugodno, začn6 kalili in sicer prav hitro, če je vreme toplo in vlažno. Prvo znamenje te bolezni prikaže se že početkoma me- seca julija: na spodnji strani lista vidi se neko belo glivje in od todi se hitro razširja na druge liste in vsled tega se zaen6 listi sušiti in čez nekaj časa odpadejo. Vsled tega so vinogradi že v prvi polovici ineseca avgusta vsi goli, trsje je brez listja, posebno ako je vreme toplo in vlažno. Kaki da so nasledki, lahko vsak ugane. Kar so pri nas pljuča, to je listje pri trsu. Trs in grozdje ne raste več, ampak ostane, kakor je bilo in tako grozdje ne da vina, vsaj takega ne, da bi bilo za kako rabo. Zoper peronosporo pa imamo pomoč, gotovo pomoč, katera več izda, kakor vsaka druga zoper trsno uš. Ta pomoč pa je bakreni vitrijol. treba je samo, da se ta roba ne razpusti v vodi prehitro, pridali ji je kake druge reči in sicer apna ali pa amonijaka. Najbolje je, ako se napravi tako-le: 100 litrov vode naj dobi dve kili bakrenega vitrijola in dve kili ugašenega apna. Oboje pa mora biti čisto in mora se torej bakreni vitrijol razpustiti v žakeljčku, ki se obesi lehko na vrhu posode: pa tudi apno je ugasiti posebej in še le, kedar teče čisto, kakor mleko, naj še vlije v posodo, v kateri se razpušča vitrijol. Taka zmes, čisla, brez grudic ali kamenčkov je za škropljenje ravno pripravna. Kako pa se škropi? Škropljenje pač ni pretežko. Se ve, da je treba za to škropilnice, katerih je sedaj že več na prodajo. V vinorejski šoli v Mariboru hvalijo za tako necega Allvveiserja, treba je za to najmanj vode, ker škropi tanko in se ravna z njo prav lehko. Podobo ima navadne brente in ima cev, na čije konci je pleh, ki ima veliko drobnih luknjic. Le-te pa si napravi človek lehko večje ali manjše s tem, da porine petelinček ali naprej ali nazaj. Na zunanji strani je meh, s katerim ženeš lahko vodo v cev, keda-je v njej zmanjka. Kedar hočeš škropiti, vzemi brento na rame, v desnico cev, v levico pa meh. Potlej se gre od trsa do trsa ter škropi zunanjo slian listja, ne pa znotranje, čeprav je na znotrajni strani videti ono glivje. Pero-nospora, nje resi stoje namreč na zgornji strani lista in kar se vidi na spodnji strani, to je že nasledek ali korenine onih resij. Vsled tega pa kaže, da začnemo s škropljenjem tako rano — dokler se še one resi niso zarile v list, tedaj dokler še niso vskalile. Kedaj se naj škropi ? Najmanj dvakrat in sicer prvokrat malo pred ali pa, če to ni bilo mogoče, malo po cvf^enju grozdja; drugokrat pa prve dni avgusta ali zadnje dni julija. Dobro je, če se škropi v času, ko je listje rosno, toda ne mokro, tedaj po jutrih in po večerih. O vročih, suhih dnevih ne kaže škropiti, vsaj ne od 9. do 4. ure dneva. Ako pa je oblačno, škropi se brez vse škode skozi celi den. Pri tem se ne sme varčevati z vodo, ampak vse listje in vseh trsov je treba poškropiti tako, da je prav mokro in torej more človek, ki škropi, paziti na to, da ne spregleda trsa ali listja in kedar škropi drugokrat, v avgustu, naj škropi tudi tisto listje, ki je od časa prvega škropljenja prirastlo. Kdor ima trsje v vrstah, njemu služi to posebno dobro. En-kral škiopi v dve vrsti, na desno in levo, navzgor gre-(loč, diugikral pa, ko gre navzdol, tudi dve vrsti. Kar se tiče tega, kako se naj škropi, mora se reči, da ne premalo. Ako se ne poškropi izdatno in ves list, pomaga se le malo in torej je v tem bolje več, kakor premalo, vendar pa ni treba, da se stori preveč in je tedaj najbolje, da vzame pameten človek, najbolje domač, škropilnico v roke. Tekočino prinaša mu lehko tudi ženska. Vsled lega naj vzame gospodar sam delo v roko in tako ne bode potrate, ne pri vodi, ne pri denarju. Sicer pa se ni zanesti lehko na kje koga, zlasti ne na plačane delavce ali zlovoljne viničarje. Gospoda računi za en oral vsega skupaj 6 gld. 42 kr. pri vsa-cem škropljenju. Ako pa ima gospodar delo v rokah ali ga vsaj nadzoruje, ne bode mu stroškov lehko čez polovico onega denarja. Stroškov se torej nikakor ni bati, korist škropljenja pa je očividna. Škropilnica dela v tem sicer zapreko, toda če si seže par sosedov pri njej v roke in si jo kupijo skupaj, ter ravnajo prav, po krščanski, razdeli se denar za-njo tako, da ga ne bode nikomur preveč. " Sejmovi. Dne 13. junija v Brežicah in v Kozjem, pri Šl. .lanži tik Sp. Dravberka, v Bogatci, v Teharjah in v Zale i. Dne 14. junija pri Sv. Andraši v slov. gor., v Arveži, v Gelji, pri Sv. Juriji na Ščavnici, v Kostriv-nici, v Oplotnici, na Planini, v Mozirji in v Št. Vidu pri Plnji. Dne 17. junija pri Sv. Trojici v slov. gor. Dopisi. Iz Slatine. (Su I vere i nska šola.) [Konec.] Naša šulvereinska šola nastala je iz sovraštva do sv. vere. oziroma do Svetokrižkega duhovništva in slovenskega naroda. Ne da bi kdo prosil za njo, jela se je zidali pred 5 leti in sicer na najnepripravnišem kraju, na griču, ki je po leti izpostavljen celi dan najhujši vročini, po zimi pa odprt vsem vetrovom. Res velikansko, dragoceno, krasno poslopje! Zoper in za to šolo vnela se je triletna vojska na papirju, rekurz se je vložil za rekurzom: a zmagali smo mi: dne 6. sušca 1891 ovrglo jo je upravno sodišče. Pa kaj početi zdaj s tako ogromnim poslopjem? Kar po postavnem potu niso mogli doseči, upajo z zvijačo. »Šolo dobite zastonj«, kvasili so, da bi jo nam obesili na vrat. Toda la velika rado-varnost Slatinčanov zdela se nam je čudna, nismo jim prav verovali in da se nismo varali, pokazal nam je 15. majnik. Zakaj šola se nam ne da v last, ampak le izposodi se za rabo, ako se bo nemški podučevalo. Tako je govoril šulvereinski doktor. Gospodje dr. Hoisel, M iglic, Kit, župan in drugi so si kaj prizadeli pregovoriti kmete za šolo, govorili so sladko, kakor da bi imeli polna usta meda. in hvalili na vse pretege dobrodejni nemški šulverein, čes, da bodo kar vsi kmetje zlezli v šulver-einsko malho, l'a kako so se opekli ! Kmetje imajo gluha ušesa za šulvereinovce, tudi »zastonj« bi ne vzeli šole, ker je nepotrebna, kakor peto kolo pri vozu in bi jim bila le novo breme. Nepotrebna nam je, ker nimamo otrok za dve štirirazrednici. Niti 500 jih ni, Slatinčanje jih vejo našteti okoli 800 in s tem številom so vodili celó nemški šulverein na Dunaju za nos in ga spravili na limanice, zato so pa zdaj dobili od g. dr. Wohiïahrl-a malo podnos. Častitamo! Bazun peščice Slatinčanov, L. .lakata in Tokačevskega župana ni hotel noben kmet vedeti kaj o šulvereinovi šoli. Ko hoče Tokačevski župan podpisati prošnjo za šolo, primejo ga odborniki njegovi in peljajo na dom, češ : ti ne boš pod-pisaval za nas ! Tako je vrlo ! Tega smo tembolj veseli, ker je ta odbor zdaj prvokrat potegnil z nami; kajti pred nekaterimi meseci je celó prosil za šulvereinsko šolo, a zdaj bo preklical prošnjo. Torej v desetih Sveto-križkih občinah imamo dandanes še toliko pristašev nemškega šulvereina, da jih lahko preštejemo na prsle rok. (¡. šulver. doktor bo pač pravil svojim Dunajčanom, kako vneti da smo Slovenci za nemški šulverein, posebej [ta še, kako priljubljeni da so Slatinski šulvereinovci pri nas, ki se pri javnih sejah obdajajo z žendarmi. Slatinski gospodje pa se le naj zopet pomirijo; 15. majnika so se nekateri spozabili, da so med poštenimi ljudmi. Pa kaj si hoče človek, kaj ne, g. Miglič, če ga zgrabi jeza? Pa potolažite se, če ne bo tam šulv. Šole, bo pa kaj drugega; kaj velja, če še ne -— »Villa Hoisel!« OdSv. llja v slov. Goricah. (Župan; vrla žena, ugovor, patron.) Kakor povsod drugod, moramo se tudi tukaj boriti za naš obstanek in naše pravice. Peščica privandrancev« bi nas rada strahovala. Posebno se trudijo naši nasprotniki pri občinskih volitvah si pridobiti gospodstvo nad nami; seveda po krivičnem potu, kakor bodo se bralci iz sledečega sami prepričali. Letos meseca marcija bile so razpisane volitve v občinski odbor. Ko so bile volilne liste na ogled položene, šli smo si jih ogledat, so-li v redu sestavljene ali ne. Ali že na prvi pogled smo sprevideli, da ni vse v redu. Vložili smo ugovor na c. k. okrajno glavarstvo v Mariboru, in to je potem s posebnim odlokom pd dne 12. marcija štev. 7230 občinsko prodstojništvo pozvalo, naj volilne liste pravilno sestavi, kakor postava veleva. Ali ta zapoved bila je našemu nemškemu občinskemu predstoj-ništvu deveta briga. Ostalo je vse pri starem. Rili smo prisiljeni se drugokrat pritožiti. Slavno c. k. okrajno glavarstvo je z drugim odlokom od dne 24. aprila štev. 11137 občinskemu predstojništvu ostro zapovedalo, da mora volilne liste tako popraviti, kakor jih ono po naši reklamaciji za pravične spozna. In zdaj je pomagalo. Volilne liste so se prenaredile, in zmaga v drugem in tretjem volilnem razredu bila je nam gotova. Volitev je bila napovedana na dan 7. maja. Ker pa so zdaj Nemci sprevideli, da bodo pri volitvi v goraj omenjenih dveh razredih propadli, poslužili so se na.j-nesramnejših sredstev in laži.j, ktere bi si človek le misliti zamogel. Udove Jožefa L. in Marija L. imate pravico v drugem razredu voliti: ter ste pooblastilo za volitev našim možem oddali. Na ta pooblastila so se naši nasprotniki zanašali, da bodo omenjeni udovi pregovorili in od nj i j i pooblastila izvabili. To delo bilo .je na dušo dano znanemu Rozmanu , naj dobi podpis od udove Jožefe L. Ali njemu se to ni posrečilo. Pregovor pravi: Kjer hudič nič ne opravi, tam pošlje žensko. Tega pregovora spomnil se je -Rozman . ter je poslal na večer, dan pred volitvo, svojo ženo k omenjeni Jožefi, naj rabi svoj jezik, kolikor ji je mogoče, da bode omenjeno udovo pregovorila in s podpisom potrdila, da prekliče svojo prvo, nam dano pooblastilo. Pa zastonj, ta pogumna nemška agitatorica morala je oditi, ne da bi kaj opravila. V jutro na dan volitve se še omenjena zakonska dvojica enkrat potrudi k udovi, ali ko ona vidi, da prideta zopet stara dva nadlezneža, skrije se pred njima. Mati udove pa odpravi Rozmana in ženo z ostrimi besedami. K volitvi prišel je gosp. okrajni glavar sani kot vladni komisar, gotovo, da se prepriča o tukajšnjih razmerah. Najprvo volil je tretji razred, ter s 4(5 glasi volil svoje može. Ker. so Nemci sprevideli, da bodo tudi v drugem razredu propadli, sklenili so ovreči pooblastila od Jožefe L. in Marije L. In česar se mi nismo nadjali. to se je zgodilo: komisija (sami Nemci ) ovrgla je obe pooblastili, čeravno ste bili postavno veljavni in pravomočni: to je tudi gospod okrajni glavar priznal. Občinski predstojnik je pri pooblastilu Jožefe L. rekel pred g. okraj, glavarjem, da je omenjena dnes v jutru svoje Slovencem dano pooblastilo -ustineno preklicala. O grda zvijača! Naši možje poslali so poleni po Jozefo L., naj pride in osebno pred g. okrajnim glavarjem resnico pove. Omenjena res pride, in neustrašljivo pred g. komisarjem pove, da ona ni in ne bode danega pooblastila preklicala. Taki ženski vsa čast in hvala! Dri pooblastilu Marije L. rekel je občinski predstojnik, da je ona njemu obljubila, da ne bode za letošnjo volitev nobenemu pooblastila dala: da smo torej to pooblastilo od nje šiloma dobili. Da je tudi to ni resnično, potrdila je omenjena s svojim imenom v navzočnosti dveh prič na »protestu«, katerega smo pri okraj, glavarstvu vložili. Dragi bralec, kaj porečeš zdaj na to? Ali niso to najdrzovitejše reči, kterih se poslužuje naš občinski predstojnik in njegovi pomagači? Se celo g. okrajnemu glavarju si upajo v obraz zvijati: in to vse, da bi še gospodstvo obdržali, in z domačini ravnali, kakor bi se njim ljubilo. (Konec prih.) Iz Ptuj a. (Dijaška kuhinja.) Za imenovano društvo so v teku mesecev marcija, aprila in maja t. 1. sledeči p. n. gospodje mesečnino odrajtali: Alojz Dratuša, beneficijat 3 fl„ Črnko Marko, vikar 3 fl., Koser Maks, c. kr. notar 6 fl.. Lešnik Miha, c. kr. davk. pristav 1 fl. 20 kr., A. Lužar, mestjan 1 fl. 50 kr., Ferdo Majcen, gimn. veroučitelj 3 fl., Sim. Ožgan, c. kr. notar 3 fl.. Dr. Jak. Dlo.j, odvetnik 9 gld., dr. J. Schiffrer, c. in kr. polk. zdravnik 3 fl., .lan. Sedlaček, tajnik 1 fl. 50 kr., J. Steudte, sodarski mojster 1 fl. 20 kr., Svel o. Alfonz, minorit, 1 fl. 50 ki'., Franc Šalamon, mestni kaplan 3 fl.. Dragotin Zupančič, učitelj 1 fl. 50 kr. Izvan-redne doneske so darovali p. n. gospodje in slav. društva: Franc Koser, c. kr. poštav in veleposestnik v Juršincili 2 fl., Alojzij Gilenšek, kaplan pri sv. Marku niže i 'tuja 3 II., si. posojilnica I'tujska (>0 gld., Franc Korošec, kaplan Girkovicah 3 11., Anton Cregorič, tajnik 5 fl.. Franc Zmazek, župnik pri sv. Urbanu 10 11.. si. posojilnica v Ormožu 15 fl., Neimenovan v Vuzenici 6 fl. 20 kr., dr. Jož. Guček, odvetnik v Ptuju 20 fl., si. okrajni zastop Ormoški 25 fl., Jak. Meško, duh. svetovalec in župnik pri sv. Lovrencu v slov. gor. 5 fl., Neimenovan 1 II., Neimenovan 0 fl.. si. okrajni zastop Ptajski 00 gld., L. Kunstek, profesor 10 gld.. Martin Gilenšek. profesor 4 fl. — Vsem p. n. blagim dobrotnikom prisrčni: Rog plati! Ferd. Majcen, blagajnik. Iz Kapele pri Radgoni. (Požar.) Dne 24. maj-nika popoldne vničil je ogcn.j v Rožiškem vrhu dvoje poslopij. Zahvaliti seje pa požarnikom iz Mote in Hrastja, katerih je prihitelo 12 mož pod poveljstvom g. .1. Mišje, da so zabranili še večjo nesrečo. V obče se mora reči, da se omenjeni gasilci glede delovanja pri požarih vrlo obnašajo; a žalibog. da se med njimi tako mogočno šopiri nemškutarija. Kakor je slišati, kanijo v kratkem izbrisati nemški napis, ki ga imajo na shrambi za briz-galnico ter ga mislijo nadomestiti s slovenskim. Še le sedaj domislijo se tega, kar bi bili že morali nekdaj popraviti. Ali tudi sedaj še bi tega ne storili, pa opominjajo jih na to drugi sosedi, kateri se sramujejo tega francosko-nemškega napisa v svoji lepi slovenski vasi ter so ga že enkrat celo pobelili: to pa so nekateri požarniki hoteli zopet popraviti s tem, da so koj -drugi dan apno proč omivali tako. da se. sedaj zopet lahko bere stari napis. Sram jih naj bo! Upamo pa vendar, da se bodo tudi le-ti enkrat spametovali: o Rog, to dobo skoraj daj! A. M. Od Sv. Križa nad Mariborom. (Občinsko.) Tekom tega leta vršile so se že skoraj povsod po slovenskem Štajerskem občinske volitve. Možje, ki razumejo, kolike važnosti so občinske volitve za naš gospodarski in.duševni napredek, potegovali so se povsod za to, da dobijo krmilo v občini v roke dobri, značajni. slovenski poštenjaki, saj občinski očetje gospodarijo z občinskim premoženjem, in nakladajo občinarjem tudi občinske doklade in ako je to gospodarstvo slabo, poseči mora vsak davkoplačevalec tem globlje v svoj žep. Tudi pri naših šolah ima občinski odbor važno besedo. V marsikaterih občinah iztrgali so pri letošnjih volitvah slovenski poštenjaki nemškutarjem krmilo iz rok, in mi jim zamoremo k temu le čestitati, ker so si s tem mnogo pomagali in pa si tudi svoje lice osvetlili pred celim svetom. Pri nas bodo se v nekaterih dneh vršile ob- činske volitve. Nemškutarji se že zdaj za to trudijo, da' bi še -pri nas dalje gospodarili, ali pri nas je tudi mnogo; vrlih slovenskih poštenjakov, ki bodo gotovo vsi prišli j na voliščp, ter pokazali, da jim je na tem kaj, naj na slovenskih tleh pravi Slovenci gospodujejo in zapovedujejo. Mi se še dobro spominjamo, kako slabo je takral bilo, ko je pod Seidlovim gospodstvom nemškutarija naj-' bolj cvetela. Toraj kmalu pride dan, ko bodo Križevčani pred vsem svetom pokazali, da so in da hočejo biti pravi Slovenci. --- Politični ogled. Avstrijske dežele. Avstrijsko. Svilli cesar -se vrne iz Budapešte na Dunaj in ostane ondi nekaj časa, potem pa pojde v Rrn, glavno mesto Moravske v^jvodme. -— Nemški liberalci so zmerom bolj drzni ter bi radi, da prestopi vlada čisto na njeno stran: najbolj pa jih overa še v tem klub konservativcev», kajti grof Taaffe ne more ga kar iz lepa potisniti v stran. No tisti, ki kriče zoper naše poslance ter jim ni po volji, da so še v tem klubu, delajo torej le za nemške liberalce in zoper koristi svojih volilcev. Pravi se, da je med temi tudi nekdo izmed naših poslancev. Mi še ne verjamemo tega; ako pa je vendar-le na tej govorici kaj resnice, potem bode pa na volilcih, da izrečejo svojo sodbo. Češko. Škof Bauer .je obiskal une dni šulvereinsko šolo v Ivančicih in začudil se je, da je v njej več čeških, kakor pa nemških otrok, nevedni pa so oboji čez silo. Enako je pač po vseh šulvereinskih šolah, samo prikriva se nevednost, ker ni človeka, da jo razkrije. — V Pribramu je državni rudnik, v katerem se koplje srebro, dne 1. junija pa je v enem rovu jelo goreti in blizo 500 delalcev se je zadušilo v dimu in je državi še po vrhu za tri miljone škode. Stajarsko. Deželni glavar, grof Wurnibrand biva pri svečanostih v Budapešti,- toda ne na stroške dežele, ampak v gosteh je pri enem svojih sorodnikov. - V Kindbergu brani tamošnji okr. šolski svet šolarjem v nedeljo k sv. maši in ker ga je deželni šolski svet za (o pokregal, odložili so vsi svetniki svojo častno službo. No. to so vam vrli kristijani! ♦Koroško. Mestno gospodarstvo ,je v Gelovci na slabih nogah in sedaj, ko je bilo voliti nov mestni za-stop, ni bilo mož, ki bi hoteli vsprejeti to častno službo, na zadnje pa so jih še vendar-le spravili toliko vkup, da še bode mestni zastop tako za silo <* Samomorov postaja na Koroškem čedalje več in ne more drugače biti. kajti nejevera liberalcev je vzela ljudem upanje na nebesa, sreče na zemlji pa jim ne more dati. Kedaj bode bolje? — Toče so imeli že na večih krajih, po nekaterih pa je napravia povodenj škode. Kranjsko. Obravna pri porotni sodbi zoper Karla Cvajer je razkrila marsikatero rano. ki jo kaže življenje, v Ljubljani. Cvajerja sicer niso obsodili za voljo umora, pač pa za voljo goljufije, ali ves svet se je zavzel nad nenravnim življenjem večih oseb, ki se je razkrilo pred sodnijo. - Skupščina »zaveze slov. učiteljev v Kranji se je zvršila dobro, učiteljev pa se je ni vdeležilo veliko. Primorsko. V Gorici so postavili novo poslopje za žensko učiteljišče, pouk je laški in slovenski, napis na poslopji pa je nemški. Kaj še hoče človek več? Tržaško. Na občnem zboru društva »Edinosti v Trstu so odobrili postopanje Spinčiča in dr. Laginje v državnem zboru, torej tudi to, da nista v »klubu kon- servativcev <. — Novi generalni ravnatelj drž. železnic, dr. Bilinski kaže se prijazen tudi terjatvam našim, da mora osobje železnice znati slovenski, ako služi na slov. zemlji. Le prav je tako. Hrvaško. Vlada je čez silo vesela čez zadnje voljt.w v 'sabor, kajti v novem saboru nima nasprot-nikov, ali v tako pičlem številu, da ji ne morejo ničesar škodovati. Narodna stranka« je čisto na strani ogerske vlade. Ogersko. Slovesnosti o 251etnici kronanja Nj. veličanstev vrše se sijajno, kakor vse, kar počnejo Madjari. Svitli cesar je podelil več visocih odlikovanj : tako grofu Szapary in nadškofu Vaszarv red sv. Štefana, drugim pa druge. • Vunanje države. Rim. Sveti oče Leon XIII. so pohvalili deželni zbor tirolski-, češ, da je postava o ljudskih šolah, katero so srečno dognali po zimi v dež. zboru, dobra ter brnfni pravice sv. cerkve do ljudske šole. . ' 11 ali jansk o. Ministerstvu Giolitti niso v državnem zboru dovolili drž. proračuna dalje, kakor za mesec dnlj in to pomeni blizo slovo za-nj. Dosehmal pa še minist, erstvo ni prosilo za slovo in kralj Umberto bi mir ga najbrž ne dal, kajti kralj nima mož na izbiro za novo ministerstvo. Francosko. Lahko in živo francosko ljudstvo ti rja zmerom novih slavnostij in vlada mu jih prireja rada in kaj hi ne, saj si plača ljudstvo samo slavnosti in pri njih poje se vselej še več, manj hvale tudi vladi, ki jih prireja. Tudi v Nancy je tako ter so tokrat go-lobradi mladeniči, katerim veljajo slavnosti. Tudi par čeških sokolcev je prišlo k slavnosti in jih je francoska mladina vsprejela neki prav živo z »na zdar!« Angleško. Državni zbor sklene se dne 24. junija in brž drugi dan razpiše vlada nove volitve; te se vršijo že v juliji, ker pozneje ni časa za-nje. Pri njih zmaga skorej gotovo sedanje ministerstvo in njegova stranka. Nemško. Knezu liismarcku postaja dolg čas na njegovi graščini in želi priti zopet na vrh, do vlade; ali cesar Viljem II. ne mara za-nj, kajti senca ne'mara biti za trolasega kneza. Garju Aleksandru je prišel nemški cesar naproti do Kiela; to pa nima neki nič opravka pri političnih stvareh. K us ko. Na sled so prišli novi zaroti zoper življenje čara in je bilo vsled tega več hišnih preiskav v Moskvi. Zaprli so 16 dijakov, 4 maloprida žensk in knji-garja; enake preiskave pa so bile v istem času tudi v večih drugih mestih. K u munsko. V Mukrešti je na kraljevem dvoru veliko veselje, ker se je prestolonaslednik zaročil z neko angleško princesinjo. Prestolonaslednik je mlajši bral kralja Karola, kralj je brez otrok. Bolgarsko. Predsednik ministerstva, Starnbulov obiskuje zgorenje dele državice in pravi se, da je tega že bila skrajna potreba, ker je ondi obilo rogoviležev doma. More biti jim minister izvije orožje iz rok. Turško. Pri Kolašinu so vdrli turški Albanci v Grnogoro ter so ubili necega otroka in poropali, kar jim je prišlo pod roke. Turška vlada pač ne gleda roparjem dövolje na prste ali pa nima moči. da jih vžene. (Irško. V ponedeljek so odprli nov državni zbor v Atenah, kralj pa ni nagovoril poslancev. To se tolmači različno, vendar pa ne zoper kralja, ampak sedanji ministri ne dobijo prijaznih dnij v drž. zboru. Amerikansko. Voda je preplavila dve mesti Titusville in Oil-City, prvo je še po vrhu do polovice zgorelo, ker je strela udarila v čistilnico petrolja. Pri dve slo ljudij je utonilo ali pa zgorelo, Za predsednika republike »združenih držav« ponuja se sedaj že tudi Blaine, mož že doslej v visoki državni službi in nasprotnik Ilarrisona. Za poduk in kratek čas. Spomini iz jntrnvih dežel. Piše F. S. Šegula. (Dalje.) Ravno tako glasen, ali še zanimiviši je večer. Toda nikomu ni svetovati iti samemu. Najmanj kar se mu zna zgoditi je, da se znebi denarja. V veči trumi pod vodstvom domačina pa ni nič nevarnega. V takem spremstvu sem po naključji naletel v arabsko gledališče in koncert ob enem. Na odru je sedelo v polukrogu osem mož, ob strani dve ženski, vsaki s svojim pripro-stim glasbenim orodjem. Eden je peval, ali kako! Trajalo je n. pr. celih deset minot, da je do konca pri-brenčal: »ja-ana-ha-bet! el-hob-be-kan elah-san-man-ha-mel-tu! Potem je nastopila plesalka sama, in plesala, ali to ni naš — hočem reči, evropejski, - neumni ples, marveč le gibanje glave po taktu ali počasno sprehajanje po odru. Peljal me je vodnik tudi v takozvane »brloge igralcev«, kjer se igra pri nas prepovedani hazard. Tu se vrsti soba za sobo. Vhod je povsod zagrnjen s težko preprogo, vstop vendar je vsakemu prost. Tu ležijo veliki kupi zlata po mizah. Vse je liho in mirno, nikdo ne govori, le igrovoditelj, enako našim mestnim natakarjem oblečen, naznanja z resnim glasom izvrženo številko, ter zgubitek in dobitek. Tu je marsikateri že pustil zadnji svoj cekin, zapustil brlog, zunaj pa je kmalo potem zagromcl samokres, nesrečnež - igralec sprožil si ga je v glavo! Kam strast človeka spravi in posebej še, kako ostudna je igralca strast! Kdor jo je enkrat gledal v brlogih igralcev, temu ostudi se igra za vselej! Pozno smo se vračali k počitku in k pripravi na jutrajšnjo pot. v Kihiro. V. PotdoKahire. Nilova planjava. Rano v jutro hitel sem v cerkev sv. Katarine, da opravim sv. mešo in zmolim brevir, ker kakor priprave kažejo, bo danes vroči dan in malo časa, zbranega duha kaj opraviti. Urno na kolodvor. Vozni list sem in tje v Kahiro z brzovlakom II. razreda (36 frankov) je srečno ali z velikim trudom pridobljen. Ob 9. uri oddrdramo čez Nilovo delto, čez močvirje Mariotis, mimo Ramle, Melha, Kafa Dana. Sledi mesto Dam-an-Hur z lepo katoliško cerkvo, postaje Teh-el-Rarud, Kefr-el-Zajat (vas oljk), krasen most čez Nil (izlivajoči se pri Rosette) mesto Tanta, kjer je imeniten romarski kraj Arabov h grobu Šeh Redne. Tukaj vstopita dva bednimi (kmeta), slara kakih 50 let, v židanih kaftanih in s kratko sivo brado. Rila sta jako uljudna moža. Tudi jaz sem zbral vse moje znanje arabskih besed in pripovedovala sta mi mnogo nerazumljivega. Dobro smo se zabavali. Konečno me vpraša eden: »arub?« da-li sem arabskega, rodu, ker vsa zunanjost je kazala na to. »Ma« (ne), mu pokažem, z glavo navzgor kimaje, . . . »kaziš« (duhoven) . . . »na-zara» (nazarenski — katoliški). To slišavši obrnila sta se na drugo stran, »Nemze« *) je eden še zaniče-valno pristavil, niti z menoj niti med seboj nista več govorila, in drugi dan, ko sem ju srečal v Kahiri, po- *) Čudno, da so Nemci po vsem Jutrovem le s tem imenom znani, katerega so jim dali Slovani! gledala sta me, ali ne obraza spremenila v pozdrav. Meni je težko djalo, da vlada taki srd zoper vse katoliško in najbolj zoper katoliške duhovne, kot drvišem najbolj nevarne. Kedaj še le bo vladal lu «N^izara!« Ni me več zanimal krasen most čez oni Nil. ki se izliva v morje pri mestu Damiette, niti mesto Ren-ha. Tiho sem se peljal ob eni uri popoldan skozi ulice našega cilja, mesta Mazr-el-Kahira (zmagovita). Vozili smo se štiri ure, 15 mil, od 31—30° severne širine. (Dalje prih.) Sniešilica. Rerač: »Prosim Vas milostni gospod, podelite kaj ubogemu siromaku!« Gospod: »Ali se ne sramujete tako pozno zvečer beračiti?« Rerač: »Ne zamerite, gospod, jaz beračim tudi zjutraj«. ----- Razne stvari. * (S v i tli cesar) je daroval 10.000 gld. za rodbine katerih očetje so nesrečno končali svoje življenje v srebrnih rudnikih v Pribramu. (I m e n o v a n .j e.) Nj. veličanstvo, svilli cesar je imenoval g. Friderika Marek, c. kr. okr. glavarja v Mariboru, za ravnatelja računov pri c. kr. namestniji v Gradci. Za njim gre hvala, da ,je vseskozi e. kr. uradnik in vsled tega pravičen nasproti vsem, ki imajo kedaj z njim opravka. Njemu ohrani tudi slov. ljudstvo hvaležen spomin. (Mil. knezoškol) odšli so dnes v Šaleško dolino delit v tamošnjih župnijah zakrament jgv. birme. (Sv. birma.) V dekaniji »Dravsko polje« prejelo je v preteklem tednu 2085 otrok zakrament sv. birme in sicer v Frainu 274, v Hočah 582, v Slivnici 421, v Cirkovicah 242, na Gori 117, v Št. Lovrenci 158 in v Št. .lanži 291 otrok; na binkoštno nedeljo pa v stolni cerkvi v Mariboru 488, 256 dečkov in 132 deklet. (I z k uši nje.) Na c. kr. gimnaziji v Mariboru so se začeli dnes pismeni zrelostni izpiti, ustmeni pa bodo dne 3, in 4. julija. (Pravila) za katoi. politično društvo »Edinost« v Vojniku je c. kr. namestnija v Gradci potrdila in v nedolgem času se osnuje društvo. Kedaj pa bode prvo zborovanje, oznanimo v pravem času in želimo samo, naj se dotlej dobro slov. ljudstvo, ki je v tej župniji, pripravi za tisto, kajli nemškutarji so neki že vsi »na valiti«. (Nameščenje.) Včeraj je bila v stolni cerkvi v Mariboru slovesna inštalacija vIč. gosp. larneja Voha, župnika v Šmartnu v Rožni dolini, na nadžupnijo v Konjicah. Mnogozaslužnemu gospodu želimo: na mnogaja leta! (Železnica.) Od Velenja naprej do Spodnjega Dravberga delajo se priprave za novo železnico, dobro pa bi bilo, ko bi se izpeljala železnica tudi proli jugu iz Rraslovč do Kamnika na Kranjskem. (Ošpice.) Po Gorenji Št. Kunigoti prikazale so pri otrokih ošpice in ob enem tudi »oslov kašelj«. Ta-mošnjo ljudsko šolo so vsled teh boleznij zaprli. (Fantoni f) Zadnji den maja umrl je v .lamah pri Konjicah po slovenskem svetu dobro znan slikar g. Toni. Fantoni. Dne 2. t. m. so ga pokopali pri Sv. Ani nad Konjicami. Njegova dobra dela po naših cerkvah občudovali bodo še prihodnji rodovi. Naj počiva v miru! (Dijaška kuhinja.) Za dijaško kuhinjo v Mariboru je daroval vč. g. dr. Leopold Gregorje, župnik v Novi cerkvi in drž. poslanec 5 fl. in č. g. Anton Moj-zišek, kaplan na Sladki gori 3 fl. J. S i (Tatvina.) V luknjo so vtaknili F. Rajlia, malopridneža iz Šalovee, ker je posestniku Flohlu ukradel svitek domačega plalna. Ko je videl, da so mu na sledi, vrgel je neki platno v potok. (Pretep) je Lil v nedeljo, dne 22. maja v Hrastniku. Rudokopi so imeli plačilni dan. Popoldne pa so se, kakor je že navadno, podvizali, da težko zasluženi denar zapijejo. Pri tem je prišlo v eni gostilni do prepira, kateri je končal s pretepom. Poklicali so žandarje. 'I1! so dečkom prigovarjali, naj mirujejo, toda zastonj. Slednjič so dva vklenili in odpeljali v zapor. Stražmešter žandarski Urek pa je ostal, da bi vzdržal mir. Zdaj pa so ga pobalini napadli s kamenjem. Zandar je bil pri-moran braniti se z orožjem. Enega je vstrelil v ramo, druga dva pa je večkrat ranil z bajonetom. Zdaj sla dva v bolenišnici, 9 pa pod ključem, eden pa je jo popihal v Laško. Koliko slabejši so časi za denar, toliko gostejši pretepi. Zares lepa cvetka nemško-liberalne naše šole. (Z a d r u ž b o d u h o v n i k o v) so vplačali č. gg. Vraz Josip starejši 3 II., Černko Marko 11 <1. (ustn. dopl.) Atteneder 11 11., Krančič 11 II., Wurcer 5 fl„ dr. Križanič 2 11., Kocpek 3 11., Černenšek 2 11. (Duhovniške sprememb e.) Č. g. France Zdol-šek, župnik v Solčavi, je dobil župnijo Sv. Jurija pod Tabrom. — Umrl je č. g. Simon Pihljat', kaplan v Ma-kolah, v 62. letu svoje dobe. (D o m ač i n s t v o.) Na c. kr. gimnaziji v Mariboru je bila včeraj popoldne izkušinja iz šlajarske zgodovine. Šestero četrlošolcev dalo se je izkušati in vsi so dobro i/.kušinjo prestali. Darila so pa dobili po tej-le vrsti: Jože Leskovar, Janez Fasching, Olmar Lavtar, Pavel Lavtar, France Hatwigcr in Janez Likavvelz. (Društva.) »Slov. Malica« v Ljubljani ima svoj občni zbor v sredo dne 22. junija v mestni dvorani; podružnica družbe sv. Cirila in Metoda v Žalci pa na dan sv. rešnjega telesa, 16. junija t. I. točno ob 3 uri popoldne v prostorih gostilnice gospoda Janeza Hausen-bichlerja. (N e m š k u t a r i j a.) Dela za železnico iz Poličan do Konjic je dež. odbor v Gradci podelil »inženirju« J. Miglitschu na Slatini, »graščak« J. Lenko pri Sv. Petru v Savinjski dolini se je torej zastonj popenjal za ta dela. Dež. odboru je bilo gotovo težko, komu da jih naj izroči, kajti oba šta zaslužna in zaslužila bi tudi rada oba. Škoda torej, da ni nju nobeden slov. »prvak«. (Šolstvo.) Nova ljudska šola osnuje se v Baslkah, župnije Ljubenske v Savinjski dolini; v Brežicah pa se razdeli tamošnja ljudska šola v nemško in slovensko. Kaj je to draga potrata! (Odvetništvo.) V Cel j i dobijo novega odvetnika in piše se mož za dr. Iv. Kovatschitscb. Če bode tako računil brez potrebe, kakor se piše na dolgo — brez potrebe, potem vedo naši bralci o njem do volje. (S a m o m o r.) V Mariboru se je v nedeljo pri drugem ribniku ustrelil nek čevljar, v torek potem pa v kasarni nek korporal. Oba sta bila pri priči mrtva, ne ve pa se, kaj ju je do nesrečne smrti gnalo. I „ot,ei*iji»e številke. Gradec 4. junija 1892: 48, 68, 32, 43, 12 Dunaj » » 90, 76, 36, 61, 73 Kos SuSä» AtftAC Štajerska deželna 2-4 ^ aška slatina, | izvirek „Tempelj" in „Styrija". J Nova napolnitev v novio zgra- 9 jeni natakalnici, kamor se slatina naravnost izliva. Te glavberjeve solne slatine, katera ni samo izborno sredstvo proti boleznim & organov, ampak tudi jako prijetna lila- -dilna pijača, ni zame-jati z drugimi kislinami, katere se prodajajo pod imonom: „Rogaške". Dobiva se pri slatinskem oskrbništvu . na Shrtini pri Rogatci kakor tudi v B vseh prodajalnicah mineralnih vod, v ^ špecerijskih prodajalnicah in drogueri- P jah, ki so na dobrem glasu in lekarnah. ^ Ces. kraljevski Jožef lastnik privilegija Martini p re m i m n s častnimi dipl omam i in s »diujH in i II A K I 1( 4» K Viktringhofove ulice štev. 6, se priporoča visoki gospodi, čč. duhovščini in p. n. občinstvu za vsa stavbarska dela nabijanje okc.i in durij ; za izdelovanje kovanih vrat, omrežja za grobe itd., strelovodov po najnovejši konstrukciji, telegrafe za hrame, hiše in gostilne, telefone itd. Tudi izdeluje vsakovrstne tehtnice in popravlja vse tehtnice in teže za ajhnnje. Tudi popravlja vse gospodarske stroje. Vse v mojo stroko spadajoče ]K>pravke prevzamem in je točno iz-m im. Tudi izdelujem ključe in drage reči iz aluminija. Za vsa dela pošljem brezplačno in frauko nariske in proračune. 2-3 Posojilnica na Slatini bode imela due 1(5. t. in. oh treh popoldan v hiši štv. 1. pri Sv. Križu občni zbor z vsporedom: 1. Račuuski sklep. 2. Volitev odbora. 3. Nasveti. Odbor. Naznanilo. Podpisani naznanja cenjenemu občinstvu, da nastopi podeljeno mu mesto okrajnega živinozdravnika v S nariji pri Jelšah s j. junijem 1892. K. l, 2-2 okr. živinozdravnik. Veliki živinski sejem bode dne 15. junija, na Vidovo, pri Sv. Juriju na Sčavnici. KOrilZO '" ('robno prodaje l>o 5 gld. 50 kr. 100 kilo Jlnli» Itolili', v Središči 'Poistrau) TUT1 i s tremi tečaji, stopo in oljarijo se da takoj v najem. Več se izve pri oskrbništvu Jareninskega dv^ja v Jarcnini pri Pesnici. Na Frankolovem je lepo posestvo, čisto pri državni cesti z 18 oralov zemlje, z novo hišo, z velikim hlevom in kozolcem, z mlinom, s kovačnico, z žago na prodaj. Kdor misli kupiti, naj se oglasi ali piše gospej Kat. Vodenag na Frankolovem, pošta Vojnik (Hoehenegg). 1-3 T«»\nrnii 2-15 J. Weipert & sin v $tocli<»ravi priporoča vsakovrstne lastne gospodarske najbolje in novejše stroje, kakor vitla, mlatil-nice, rezalnice za sadje, stiskalnice, mline in vse rezervne dele itd. po celo nizki ceni. Plačilo na obroke. Potovalnih agentov ne |>o-šiljamo in zavolj priročnosti je naša vzgledu» zaloga pri gospodu F. Piieku v Hotinji vesi (lici Kranichsfeld.) Stroji se pošljejo franko in 14 dni na poskušnjo. Ceniki zastonj. gospoda Mihaela Altziebler v Ce(ji sprejmeta se <11 a V lončariji IMiiiiočnikit in d\n iin'iirn. CjrOisitillia, ako je mogoče, s pekarijo, na deželi ali v večjem kraju na Štajarskem se vzame v najem. Pisma naj se pošiljajo g. \V. ISbiuke v IHttji. 3-3" Na, prodaj S okoli 10 oralov zemljišča, le|*e njive, dva travnika, hrastov les in še celo novo poslopje blizu farne cerkve, pripravno za trgovca ali pokojnika. Več se: izve pri posestniku Jožef Lepej v Kostrivnici štv. 4, pošta Podplat. i Pri generalnem5 Vstopu V- Im.iko „Slavijo",; v IJ ti I» I Ju ni dobi službo troje inteligentnih mož, ki bi imeli zmožnost za notranje in v u nanje službovanje. 3-3 OKUe! C. kr. okrajna sodnija v I' t ti j i dajejia »riaSijr4: ' \ sled prošnje dedičev p, junija in evntuelno tudi na 21. junija 18.92., vsakokrat oli 9. uri dopoldne na lici zemljišča v; Pestikah. Dražba prične se z zemljiščem. koje je brej firdniakljlvostij na 2450 gl<1.45 ki. cenjeno in se bode ono brez pritiklin le za ali črez ivnitveno vreduost največ ponnjajoi-eimi oddalo. Četrtina kupnine, v kojo ima se pa 10° „ varščine všteti, hioi-a t-e takoj v roke sodri j-skega Itomiattrja položiti med tem, ko se tot.ili znesek do 31. decembra 1892 plačuje. Vina je okoli 70 jiolovnjakov iz letnikov 188 1890, polovnjak cenjen na 40— (50 gld. in.se bode po ]iolovnjakih v cenitvenem znesku izklicevalo in proti takojšnjemu plačilu m odsti-anjenju, kar tudi o gospodarstvenih in stavbenih rečeh, o poljskjh pridelkih in drugih primakljivostih velja, največ ponuja-jočemn oddajalo. Pražbeni pogoji in cenitveni zapisnik zamorijo se pri tukajšnji sodniji ogledati. C. kr. okrajna sodnija v Ptnji, dne 10. maja 1892. 1-2 * .f i i OnoIHS ki žive na kmetih, prihajajo z ljudstvom mnogo v dotiko, uživajo spoštovanje -irt zaupanje njegovo ter znajo slovenski pravilno pisati, za-moiejo si o poletnih mesecih prislužiti lepe denarje, ako se hočejo marljivo lotiti poslovanja za. stvar, katere važnost je splošno priznana... • Kdor sg zato zanima, naznani naj svoje ime in biva!isc#iKid 'imslovmn : K. 13 poste restante v Ljubljani. 1-5 -. '■«.; —iA—-• . -t — ■ ---:-—,—_ ___ Na prodaj lep harmonij s ,štin|ni spremeni. Stane 80 gld. (pred štirimi. ;lft.i 130 gold;) Pri orgljarju pri Sv. Urbanu blizo Ptuja. Kdor hoče uživati t!»lti*ole edinn pravo — .ne na pol -«ožgane in polne, slaja, ki v,ustih ostane Kneipp-ove sladiio kave naj kupuje le blago \ ruileeih štirivoglat.ih zavitkih I»i-a(»v iftisr. z varnostnimi'markami': |in-30 kare, liatera je mi.jliiiljši in naj i r ti i« 1 m-jši dostavek h kavi, dobivaš po e«>n« r«*eii/ od vlč g. župnika Kneippa edino pooblaščena tovarna za sladno kavo na Avstrijsko-Ogerskem. v Graškem predmestji, Tegetthoff-ove ulice štv. 21. Velečastiti duhovščini in slavnemu p. n: občinstvu, priporočam svojo veliko zalogo vsake vrste giiknrncfta. platnenega in iiio«ln«>K" blutia, za letne moške in /eiiMki1 oltlekt» in zagotavljam \sacemu z dobrim blagom in nizko ceho, pošteno postreči. . K obiskovanju uljudno vabim 10- 10 z odličnim spoštovanjem France Dolenc. Specijalne tovarne za svrhe. 9 -20 vsake vrste. za vse 3WR" žlebe v vsaki velikosti. Commandit-Gesellschaft für Pumpen- und Maschinenfabrikation V. OARVENS, Wien, i., Wallfischgasse Nr. 14. Zapisniki brezplačno in franko. ___ (Jv Prodajalnica modnega, platnenega, suknenega in rokotvornega blaga ¡3> > S ALEX 3 Poštne ulice. Maribor ol> Dr. Poštne ulice. 3. Velik;» zaloga raznega blaga žensko oblek». Največja zaloga tkanine za suknje in hlače, domači in inozemski pridelek. V^aKoyrsIiio blago za talarje za čc. öuüovsciiio, perimeii, Min. razno blago za uniforme in oMelic z* gospe. -------—- Pi nvji tirolsliii i'stfscvina. — Velika zaloga nuulmrškegn in creas-platna, platna z» postelje v vsaki širokosli. Damast in plahuta za mize, všivano platno. Lastni pridelek domačega miznega platna, prtičev in obrisačev. T// Zaloga vsakovrstnega sifona, tkanine za pohištvo, zagrinjalo, preproge itd. ^S "Jfi^ «»«li» <»oni. 2 -10