III 73177 utemeljeno 1892 ■ Nova zakonodaja PLAČE IN DAVKI V LETU 1991 Slovenska skupščina je v zadnjih dneh decembra lani sprejela paket davčnih zakonov, ki predstavljajo šele uvod v novo davčno reformo. Z novo zakonodajo se je spremenil sistem zagotavljanja sredstev za skupne in splošne potrebe, s tem pa tudi sistem obračunavanja in obdavčevanja osebnih dohodkov ter drugih osebnih prejemkov. Namesto množice prispevkov iz preteklosti, imamo v letu 1991 le tri republiške prispevke (za pokojninsko in in-validsko zavarovanje 14,4%, za zdravstveno varstvo 6,6%, za zaposlovanje 1,7% in za občinski prispevek za zdravstveno varstvo 0,6% - skupaj torej 23,3%) ter davek od dohodka. Med letom plačani davek je akontacija na dohodnino,za katero bo potrebno vložiti napoved do 30. junija naslednjega leta, dokončno pa bo odmerjena do 31. oktobra naslednjega leta. Po novem se bo število davčnih zavezancev, ki bodo morali na koncu leta izpolnjevati davčno napoved iz dosedanjih 200.000 povečalo na več kot 1,300.00 zavezancev. Osebni dohodki in nadomestila osebnih dohodkov se po novem obračunavajo v bruto zneskih. Tako smo za januarske osebne dohodke uporabili koeficient na neto osebne dohodke glede na nove stopnje dajatev iz osebnega dohodka. Pri tem lahko davčni zavezanci, ki vzdržujejo družinske člane, že pri mesečnih akontacijah uveljavljajo posebne olajšave: 10 odstotkov, če vzdržujejo enega družinskega člana oziroma 15 odstotkov, če vzdržujejo več družinskih članov. Pri dokončnem obračunu pa zavezanec lahko uveljavlja še do 10 odstotkov zmanjšanja osnove za dohodnino za določene izdatke, o čemer govori 7. člen Zakona o dohodnini, ki ga objavljamo v celoti: 7. člen Zakona o dohodnini: (Uradni list Republike Slovenije, št. 48/1990) Osnova za dohodnino se zmanjša za dokumentirani znesek sredstev, porabljenih za naslednje namene: 1 znesek, vložen v nakup dolgoročnih vrednostnih papirjev pri njihovih izdajateljih; § “Živimo v veliko bolj neposredni dobi, ki ni tako domačijska, ne tako topla, vendar je izbrana in zanimiva.” Boris Podreca Iz naslovnice: PUST V MAXIMU Aranžma:gostja Radmila Novak -Ciuha, Marija Kratochvvill, Adela Ačkun in Slavko Adamlje FOTO: Adela Ačkun 2 znesek, vložen v nabavo, rekonstukcijo in modernizacijo osnovnih sredstev, zmanjšan za znižanje osnove pri davku iz dejavnosti; 3 ponovno investirani del dobička od dolgoročnih vrednostnih papirjev; 4 znesek, porabljen za nakup ali gradnjo stanovanjske hiše ali stanovanja za rešitev zave-zančevega stanovanjskega problema, za vzdrževanje teh objektov ter za odpravo arhitekturnih in komunikacijskih ovir za invalide v teh objektih; 5 znesek, vložen v gradnjo malih hidroelektrarn, v varstvo okolja in v varčevanje z energijo; 6 sredstva, ki jih imetnik kulturnega ali zgodovinskega spomenika vloži v njegovo vzdrževanje v letu, za katero se dohodnina odmerja, na podlagi dokumentacije izvajalca del, s katero mora soglašati strokovna organizacija za varstvo kulturne dediščine; 7 znesek, vložen v nakup zdravil, zdravstvenih in ortopedskih pripomočkov ter v zdravljenje in rehabilitacijo v zdravstvenih zavodih in zdraviliščih za zavezance in vzdrževane družinske člane napotene na tako zdravljenje; 8 zneski, s katerimi udeleženci izobraževanja ob delu plačujejo storitve šolskim zavodom za pridobitev katerekoli stopnje izobrazbe, za izpolnjevanje izobrazbe in pridobivanje strokovnih znanj; 9 znesek, namenjen za znanstveno raziskovalno in razvojno dejavnost; 10 znesek za nakup knjig in učnih pripomočkov s področij umetnosti, znanosti, kulture, izobraževanja, vzgoje, telesne kulture, nepremičnin posebne kulture, znanstvene ali izgodovinske vrednosti in umetniških del; 11 članarine, plačane političnim strankam in sindikatom; 12 prostovoljni denarni prispevki in vrednost daril v naravi za človekoljubne, kulturne, znanstvene, teles-nokulturne, ekološke in verske namene, kadar so izplačani osebam, ki so v skladu s posebnimi predpisi organizirane za opravljanje takšnih dejavnosti, ter taki prispevki in darila, izplačani invalidskim organizacijam; 13 plačani samoprispevek; 14 letni poprečni osebni dohodek zaposlenih v Republiki Sloveniji v letu, za katero se dohodnina odmerja, invalidom s 100% telesno okvaro, če jim je priznana pravica do tuje nege in pomoči, na podlagi odločbe Skupnosti invalidskega in pokojninskega zavarovanja; 15 8% poprečnega osebnega dohodka zaposlenih v Republiki Sloveniji v letu, za katero se dohodnina odmerja, zavezancem po dopolnjenem 65. letu. Zmanjšana po prvih 12 točkah NE MOREJO PRESEČI 10% osnove za dohodnino, zmanjšanja po 13., 14, in 15. točki pa niso omejena. Vsi zneski, ki jih bomo uveljavljali ob letni davčni napovedi, bodo morali biti dokumentirani. Zato mora vsakdo, ki bi hotel uveljavljati katerokoli od naštetih možnih zmanjšanj osnove, hraniti račune ali druge listine, iz katerih bo razvidno, da je denar zares porabil za naštete namene. Poleg davčnih olajšav, bo čisti osebni dohodek odvisen tudi od povprečja osebnega dohodka v republiki v predpreteklem mesecu. Stopnja davka iz osebnega dohodka se bo lahko iz meseca v mesec spreminjala, v odvisnosti od spremembe republiškega povprečja. (Nadaljuje se na str. 7) Še pet minut do odprtja: vse je nared in še enkrat pregledano: trgovina čaka kupce. ■ Zaprti sistem za recirkulacijo vode: IZ E-MIZ: VARČEVANJE Z ENERGIJO V Emona Mesni industriji Zalog so imeli težave zaradi pomanjkanja pare ob delovnih konicah, ko ob istem času v več proizvodnih procesih potrebujejo veliko pare: v topilnici masti, pri kuhanju konzerv in pri barjenju klobas. Tako proizvodnja pare ni sledila dnevnim potrebam in že pred štirimi leti so začeli razmišljati ter iskati načine, kako zmogljivosti kotlovnice povečati še za enkrat: da bi na uro proizvedli namesto dotedanjih šest ton pare, dvanajst ton pare. Leta 1988 so naročili projekt za postavitev novega parnega kotlja (slika št. 1 iz zadnje strani) in opreme pri Elektroprojek-tu v Ljubljani. V naročilu je bila tudi zahteva po napravi za mehčanje vode za potrebe proizvodnje; tako klavnice kot predelave. Mehka voda je potrebna v proizvodnji predvsem zaradi tega, ker je pitna voda, ki jo uporabljajo v E MIZ v največji meri iz lastnih vodnih zajemališč zelo bogata na rudninah. Te ob segrevanju izločajo veliko vodnega kamna. Posledica tega so škode na napravah za tehnično pripravo vode. Ob segrevanju se je kamen nabiral na vseh zapornih in regulacijskih elementih, predvsem na ventilih. Pri avtoklaviranju ali sterilizaciji konzervnih doz se je med kuhanjem kamen nabiral na pločevinkah in po končani sterilizaciji so ga morali delavci z brisanjem vedno ročno odstranjevati. Ta voda je povzročala veliko škode tudi na glavah motorjev hladilnih kompresorjev, pa seveda v cevovodih. Vzporedno so hoteli z novo naložbo naštete škode v čim večji meri če že ne odpraviti, pa zmanjšati na čim manjšo mero. Projekt je zajel dve kemični pripravi vode: • za vodo v parnem kotlju - za pridobivanje pare torej; • za tehnologijo v proizvodnji; Junija lani je bil celoten projekt postavljen, pričeli so s poiskusnim obratovanjem, ki je trajalo vse do izdaje obratnega dovoljenja za parni kotel. K procesu kemične priprave vode sodi še nevtralizacijski bazen, v katerem se zbira odpadna voda, ki vsebuje solno kislino. Pred izpustom strojniki pod nadzorstvom hišnega laboratorija vsebino bazenov glede na ph analizirajo in po potrebi nevtralizirajo, dajo lahko izpustijo v javno kanalizacijo. Toplotni izmenjevalec (slika št. 2 iz zadnje strani), ki je med kotljem in dimnikom, služi za še dodatno izkoriščanje toplote dimnih plinov, ki se uporablja za predgretje vode. To še povečuje izkoristek samega parnega kotlja, predstavlja manjšo uporabo energije in manjše obremenjevanje zraka, okolja torej. Za hlajenje kondenzatorjev (slika št. 3 iz zadnje strani), ki služijo ponovnemu utekočinjanju amoniaka v hladilnem procesu, so prej uporabljali vodo, ki je tekla preko kondenzatorjev v kanalizacijo. Poraba vode je bila zelo velika. Del kondenzatorjev je do zdaj že preurejen tako, da jih hladi zrak, po potrebi pa tudi voda, ki kroži v zaprtem sistemu. Poraba vode je tako minimalna. To predstavlja dnevni prihranek približno 500 m3 vode. Letos načrtujejo na podoben način preureditev še ostalih kondenzatorjev. R. E. Vakuumirani, delikatesni izdelki Emona Mesne industrije iz Zaloga predstavljeni v obliki, kot gredo na trg. Ljubljana, 9. februarja: Danes in jutri se v E MIZ končuje funkcionalno izobraževanje - izpopolnjevanje poslovnih delavcev - obratovodij, oddelkovodij in njihovih namestnikov ter pomočnikov, ki so ga pričeli marca lani. V tem času so v različnih študijskih oblikah dela govorili o vodenju, organizaciji dela, o praktičnem poučevanju, o spodbujanju inovativnosti, o zdravstvenem varstvu, o osnovah prve pomoči, o odkrivanju in preprečevanju tatvin, o vlogi stroškov v poslovnem procesu, o financiranju podjetij (od delnic do obveznic in drugih vrednostnih papirjev), o higiensko-sanitarnem in veterinarskem nadzoru, o varstvu pri delu in požarni varnosti, o tehnologiji proizvodnje in predelave mesa ter kontrole kakovosti, o računalništvu v neposredni proizvodnji, o osnovah delovanja in uporabe strojev in naprav ter o njihovem vzdrževanju ter o delovnih razmerjih. Študij je uspešno opravilo štirideset slušateljev. ■ Vakuumsko pakiranje: PESTROST PONUDBE ZA NOVE TRGE Sekcija za gostinstvo in turizem pri Gospodarski zbornici Slovenije je med drugim v zadnjem času pripravila že tri predstavitve, kjer so bili združeni gostinci, vodje obratov družbene prehrane - velikih, dnevnih porabnikov živil in proizvajalci živil, na tokrat specifičen način, kot nam del svojega poslovanja predstavlja svetovalec za gastronomijo Anton Strajnar: “Že nekaj let se trudimo, da bi gostinstvu in družbeni prehrani prikazali novosti v živilski industriji, pravzaprav živila, ki jih živilska industrija proizvaja, vendar jih gostinstvo in družbena prehrana še ne uporabljata v svoji vsakodnevni ponudbi. Tako želimo najprej približati industrijo nam - fizičnim potrošnikom, preko tega pa želimo racionalizirati delovne postopke v kuhinjah družbene prehrane, gostinstva in visokega hotelirstva. Zmanjšati delovno silo, izboljšati ponudbo in istočasno zmanjšati tudi vse ostale režijske stroške, ki so v naši branži visoki.” Na kakšen način so predstavitve tekle do zdaj, kakšni so vaši načrti? “Načrtujemo,da bomo letos - do turistične sezone pripravili sedem takšnih predstav po Sloveniji: od Novega mesta do Nove Gorice in podobno. Bili smo že v Novem mestu in Celju ter v Mariboru. Med demonstratorji smo bili letos že drugič v gosteh v Hotelu Evropa, Celje. Vabila in animacijo živilske industrije ter potrošnikov, se pravi gostinstva in družbene prehrane vrši Gospodarska zbornica preko svojih služb, saj so v glavnem tudi vsi naši člani. Imamo precej močan vpliv, da povabljeni pridejo tudi na predstavitve. Ker ob predstvavitvah organiziramo tudi izobraževanje, imamo namreč dvoje velikih predavanj: eno je namenjeno GASTROKULTURI, kot pomembnemu dejavniku v restavracijah in v obratih družbene prehrane, drugo predavanje pa govori o KAKOVOSTIH naših proizvodov, o kakovosti naše ponudbe; najsi bo na enem ali drugem področju. Povabljeni, ki na te seminarje pridejo, so s predavanji, še posebej pa s predstavitvijo izredno zadovoljni. Pri vsem tem moram poudariti izredno profesionalnost Emona Mesne industrije Zalog, njihovih strokovnjakov, ki sodelujejo pri teh predstavitvah in pa izredno kakovost izdelkov. Ti bi lahko konkurirali tudi na evropskem nivoju. Nič bi ne bilo narobe, če bi se s temi izdelki pojavili na razstavi ANUGA v Kolnu ali pa na podobnih kulinaričnih ali drugih razstavah, kjer nastopa živilska industrija." Gre torej za neko, dokaj specifično predstavitev na trgu, kjer sta tako proizvajalec kot potrošnik med seboj v osebnem, neposrednem stiku? Kaj to pomeni za posle, nadaljnje sodelovanje? “Res je. Proizvajalci tako izvejo za potrošnikove načrte, namere, njegove želje; proučujejo trg - tržišče in še marsikaj drugega. Osebni stik pomeni več kot ne vem koliko animacijskih pisem ali prikazov. Glede na to, ker želimo obema znižati stroške na skrajni minimum, menimo, da so te predstavitve koristne za ene in druge in v kolikor se bo trg na takšen način obdeloval še naprej - posebej s strani vaših sodelavcev - bo sigurno uspeh. Že REKLI SO ... Anton STRAJNAR: “Ni važno imeti samo dobrega poslovnega partnerja. Važno je biti tudi dober, eksakten in iskren poslovnež. Sposobnim ni težko najti dobrega poslovnega partnerja, oblikuje ga lahko po lastni želji in potrebi. Kdo so to, pravi poslovni partnerji? Pravijo, da sta to dva podjetnika, ki pod tržnim pritiskom delujeta v vzajemnem odnosu ob najmanjši škodi oziroma dosegata največjo možno neposredno korist.” Specialitete Emona Mesne industrije iz Zaloga na pokušini v Celju. ob zadnjih stikih v Mariboru so nam povedali, da ste v E MIZ že prodrli v veliko organizacijo, v njihovo družbeno prehrano, ki je pred tem med kupci niste imeli. Ljudje, ki delajo v tej družbeni prehrani, kjer pripravljajo dnevno 6.000 obrokov enostavno niso vedeli za proizvode, ki jih nudi E MIZ." Tu se pojavlja še nekaj - prehod na nov delovni čas: gre za kasnejši začetek dela, delavnik se bo podaljšal. Ob samem toplem obroku je potrebno še jutro in zajtrk, hladna malica. Kje tu vidite možnosti E MIZ? “Njihove možnosti tu so zelo velike. To je zelo zanimivo vprašanje. S predstavitvami v Novem mestu smo začeli predvsem zaradi tega, ker nas je velika organizacija - konkretno IMV Novo mesto prosila za pomoč. So pred velikim problemom zaradi prehoda na nov delovni čas in glede na to, da se njihovi delavci vozijo iz zelo oddaljenih krajev, celo iz bližine Karlovca - po več deset km; zelo zgodaj vstajajo, prihajajo na delo brez zajtrka, začeti morajo s težkim fizičnim delom - želi dati tovarna delavcem na proizvodni liniji pred pričetkom dela manjši, vendar izdaten zajtrk. Najsi gre za toplo pijačo, za mesni sendvič ali podobno. Tu pa je že problem, kako pripraviti te sendviče, tople napitke in oboje najbolj enostavno ponuditi, seveda brez kakršnegakoli pribora. Menim, da so paketi, ki jih na trg pošilja E MIZ izredno primerni, vendar je najbrž pršut predrag, prav tako tudi različne šunke. Priporočljivo bi bilo, da bi vaši strokovnjaki, skupaj z ljudmi, zadolženimi za prehrano v tovarnah sodelovali in pripravili več različnih, primernih paketov - po želji potrošnika, naročnika, ki bo konec koncev to tudi konzumiral.'1 Adela AČKUN ■ DIREKTORJI SE PREDSTAVLJAJO \/ EMONA GLOBTEC: Anton PAPEŽ “Rojen v Novem mestu leta 1955, študiral v Ljubljani na Fakulteti za strojništvo, v Mariboru dokončal VEKŠ -ekonomsko tehniško smer in ob inženirju strojništva dobil še naziv diplomirani ekonomist. Pri Intertrade sem delal na projektih v Sektorju ladjedelništva. Tu sem pridobil osnovna znanja o vodenju projektov. Vsak zaključek pogodbe o izgradnji ladje je kompleksen projekt, ki zajema mnoge faze dela. To področje je že več kot sto let urejeno z angleškim pravom. Na osnovi dela v Intertrade-u sem odšel v Tanzanijo, kjer sem vodil projekt izgradnje tovarne avtomobilskih in traktorskih prikolic Vozila Gorica. Projekt je vseboval postavitev oziroma izgradnjo tovarne in tri leta vodenja. Tovarno smo gradili eno leto. Postavljen sem bil za generalnega direktorja. Ta projekt je eden redkih slovenskih pa tudi jugoslovanskih projektov v Afriki, ki je uspel, saj še danes uspešno posluje. Po mojem odhodu so podpisali še eno pogodbo za naslednja štiri leta. V Tanzaniji smo bili samo izvajalci, ne pa tudi lastniki podjetja (tu mislim tako na Jugoslavijo kot na podjetje Vozila Gorica). Moje delo je bilo torej vezano izključno na pogodbenega partnerja, na tanzanijsko firmo State Motor Corporation. Šlo je za vodenje firme v sistemu delniških družb. Sestrska firma je bila Scania Tansania, bila pa je še finska družba traktorjev Valmed in ostale, manj znane tovarne. Že v času dela v Afriki sem imel veliko stikov z Emono. Preko predstavništva v Nairobiju smo delali določene kompenzacijske posle. Dejstvo je, da je poslovanje v Afriki in vodenje tovarne zahtevalo poleg tehničnega znanja tudi veliko ekonomskega. Srž problema je bila v tem, kako te posle financirati. Po povratku v Ljubljano sem se odločil, da pridem v Emono, kjer sem najprej delal kot direktor Konzorcija za Republiko Korejo, zdaj pa sem direktor Emona Globteca". Koliko je stara, pravzaprav mlada vaša družba zdaj? “Družba, podjetje Emona Globtec je bila registrirana maja 1990. Opravljena so bila vsa pripravljalna dela: akti organizacije in podobno, tako da smo operativno začeli delati prvega oktobra lani. Poslujemo torej pet mesecev.” Če predstaviva vaš predmet poslovanja, zakaj je bil ustanovljen Emona Globtec? “Ustanovitev družbe je bila že od vsega začetka za nekatere morda problematična, zame pa logična posledica dogodkov. Ko govoriva o razvoju dogodkov, mislim predvsem na spremembo zakonodaje in na "novi duh" v poslovanju v Sloveniji. Gre za naslednje: Liberalizacijo na domačih in tujih trgih poslovanja je potrebno prilagoditi tržnim zakonitostim razvitega sveta, predvsem zahodnega tržnega gospodarstva, kar nujno zahteva tudi reorganizacijo poslovanja. Drugo, kar je enako pomembno, predstavlja naše dejansko stanje, predvsem z vidika financ. To pomeni, da gre za poslovanje na način, da bi ojačali svoj finančni položaj (situacijo), predvsem pa, da bi vzpostavili zaupanje, torej organizacijo, v soodvisnosti s partnerjem in podobno, kar je nujno. Partnerji imajo po novi zakonodaji možnost postavitve lastne organizacije, ker je pričakovati pri vseh tistih, ki že dalj časa delajo na našem trgu. Tudi privatna iniciativa je vsak dan močnejša. Jasno pa Obrazi nekaterih zaposlenih v Emona Globtecu. Anton Papež je, da zastopanje principala ne daje nobenih dolgoročnih garancij. S postavitvijo mešane firme tako partnerja kapitalno vežeš. Naslednje, kar je: principali, ki že dolgo delajo na našem trgu, poznajo področje dela - problematiko v tem smislu, da sta Jugoslavija in Slovenija zanimiv trg in da želijo z nami sodelovati še naprej in tako jih lahko navežemo z nekim delom kapitala kot pomoč pri našem delu (poslovanju)." Če predstaviva zdaj področja vašega poslovanja? “Poslovanje Emona Globteca je vezano na štiri osnovne dejavnosti. Te so: trženje računalniške opreme Acer, trženje printer-jev Star, program zabavne elektronike Orion in program, ki ga mi imenujemo IWV, kjer gre za blago široke potrošnje.” Z ozirom na predstavljeno, na vaše poslovanje, kako ocenjujete trg, vašo fleksibilnost, potencialne kupce? Kako obsežno ste si zastavili delovanje, poslovanje, najsi gre za ustvarjene posle, kot za število zaposlenih, ki bi morali biti kos zastavljenim načrtom? “Trenutno z osnovnimi, naštetimi programi pokrivamo paleto dejavnosti zastopanja, ki [o po moji oceni v prvi fazi ne bomo širili. Šli bomo bolj na diverzifikacijo, poskušali bomo najti zainteresirane partnerje, ki bi organizirali del proizvodnje, del naših moči pa bomo usmerili v čisto trgovsko dejavnost: v spot posle. Smo pa tudi aktivni na področjih iz mojega minulega dela, to je delo na večjih in velikih projektih, tudi v ladjedelništvu.” Predstavila sva že vaše delo in izkušnje, ki ste si jih pridobili v tujini, doma. Kako ocenjujete - je to dobro, boljše za vaše posle na domačem trgu, v izvozu in uvozu? “Mislim, da je naš start boljši v toliko, kolikor sem uspel pridobiti del kapitala tujega partnerja v posle. Kot mešana družba imam v nekaterih zakonskih in drugih predpisih določene prednosti, ki pa niso bistvene. Bistveno je to, da imam preko partnerja dostop do finančnih aranžmajev v tujini, po drugi strani pa se prenaša del filozofije nekega zahodnega znanja in vodenja tudi k nam; skozi partnerja v firmi, skozi naše principale in mislim, da je v tem glavna prednost. Ob tem pa smo ljudje, zdaj zaposleni v Glob-tecu, mlajši, imamo delovne izkušnje in znanje, zato sodim, da so osnovna prednost v Emona Globtecu tudi kadri.” Glede na našo gospodarsko politiko, tržno usmerjenost, potrjevanje na trgu, bi rekli, da predstavlja mešana družba za vas dober start? “Pogoji za naš nastop niso nič posebej boljši, drugačni, kot pri ostalih. Imam pa dovolj blaga na zalogi, v konsignaciji, kar si konkurenca večinoma ne more privoščiti. Za naprej pa, kot sem glede programa že omenil - nujna bo diverzifikacija, saj predvidevam, da bo trg ob burnih političnih in gospodarskih razmerah, v katerih živimo, dovolj nestabilen, da bi lahko s kakršnokoli gotovostjo trdil, da bom s temi programi dolgoročno zelo stabilen. Osnovna dejavnost je trženje že omenjenih programov. Za določeno varnost pa bom seveda potreboval še nekaj zraven." V maju letos boste stari, mladi leto dni. Ocenjujete, da boste načrte, ki ste si jih zastavili za kratek čas - od ustanovitve tudi izpolnili? “Načrt za prve tri mesece - do konca leta 1990 smo absolutno dosegli in presegli. Načrt za leto 1991 pa v sedanji situaciji ni mogoče napovedovati, če ga bomo izpolnili ali ne. Vem pa, da bomo napeli vse moči, in da bomo v danih pogojih lahko delali in optimalno ustvarjali poslovne rezultate. Istočasno je odvisno tudi od tega, kakšen položaj bodo imele v okviru Skupine Emona posamezne članice.” Adela AČKUN Variacije na isto temo: Sv. Valentin v E Maximarketu. nadaljevanje s 3. strani PLAČE IN DAVKI V LETU 1991 Za primer smo vzeli delavca s sedanjim neto osebnim dohodkom 8.000 din in povprečnim bruto osebnim dohodkom v Republiki Sloveniji 10.873 din, ki je veljal za osnovo za obračun osebnih dohodkov za mesec januar; 1. 2. 3. 4. 5. 6. 7. 1. primer brez olajšave 8.000 12.978 3.024 12.978 1.985 5.009 7.969 sedanji neto OD novi bruto OD prispevki (23,3%) osnova za davek davek prispevki in davek novi, čisti OD - izplačilo Znesek davka iz osebnega dohodka se izračunava po lestvici, konkretno v našem zgledu za: Lestvica za izračun davka od osebnih dohodkov 2.primer 10% olajšave 8.000 12.978 3.024 11.681 1.700 4.724 8.255 3.primer 15% olajšave 8.000 12.978 3.024 11.032 1.557 4.581 8.397 Če je osnova povprečnega mesečnega OD predpreteklega meseca zaposlenih v Sloveniji Nad do znaša davek 80 % 160 % 240 % (8.698 din) (17.396 din) (26.094 din) 80 % 160 % 240 % (8.698 din) (17.396 din) (26.094 din) 12% 80 % popr. OD x 12 % + 22 % nad 80 % popr. OD 80 % popr. OD x 34 % + 25 % nad 160 % popr. OD 80 % popr .OD x 59 % + 30 % nad 240 % popr. OD 1. primer: Osnova za davek je 12.978 din. Od zneska 8.968 (80% OD v republiki) znaša 12% 1.044 din, od razlike 4.280 din (12.978 din - 8.698 din) znaša 22% 941 din. Skupaj je torej obveznosti za davek 1.985 din (1.044 din + 941 din). 2. primer: Osnova za davek je 11.681 din (za 10% zmanjšami bruto osebni dohodek). Od zneska 8.698 din znaša 12% 1.044 din, od razlike 2.983 din (11.681 din - 8.698 din) znaša 22% 656 din. Skupaj je torej obveznosti za davek 1.700 din (1.044 din + 656 din). 3. primer: Osnova za davek je 11.032 din (za 15% zmanjšani bruto osebni dohodek). Od zneska 8.698 din znaša 12% 1.044 din, od razlike 2.334 din (11.032 din - 8.698 din) znaša 22% 513 din. Skupaj je obveznosti za davek 1.557 din (1.044 din + 513 din) Jožica JOVAN Prvenstvo mesta Ljubljane v veleslalomu: Emonska ekipa druga Kranjska gora, 3. marec 1991: Na smučišču Podles in Brsnica je med 410 udeleženci iz 35 organizacij Emona zasedla odlično drugo mesto v skupni uvrstitvi. Emonske barve so zastopali: Marjeta Brežic, Irena Miklavc, Barbara Gregorič, Majda Papler, Cilka Benedičič, Angelca Lupše, Magda Germadpik, Iva Rotar, Metka Kosec, Peter Tršan, Jani Slabanja, Uroš Jere, Igor Sitar, Janez Žlebir, Dušan Bračun, Marjan Ravnik, Marjan Martinčič, Vasja Cerar, Jože Ulčar in Sašo Osipovič. Končni vrstni red: 1. SK Šentjošt - 50 točk; 4. ŠD Donit - 59 točk; 2. Emona - 54 točk; 5. BTC -112 točk. 3. Saturnus - 57 točk; Mira TEŽAK Ljubjana, 28. december 1990: “Živo v diskontu vsak petek:” degustacija mladega vina Vipava in pečenic, krvavic ter kislega zelja oziroma kisle repe “iz naše hiše”. ■ RAZPIS: NAGRAD SKUPINE EMONA ZA LETO 1991 Komisija za nagrade in priznanja Skupine Emona razpisuje za leto 1991: 1. Nagrado Skupine Emona - Nagrado Franca Nebca, kot najvišje priznanje posamezniku ali skupini delavcev v družbah Skupine Emona za dosežene izjemne rezultate na področju poslovno-finančnega, organizacijskega, tehnično-tehnološkega, marketinškega, razvojnega in drugega visoko strokovnega dela, ki so neposredno vplivali na uresničevanje ciljev Skupine Emona in hkrati pomenijo pomembne dosežke za podjetje, v katerem kandidati za nagrado delujejo. Komisija bo prispele predloge ocenjevala po naslednjih merilih: • Prispevek, ki ga je kandidat za nagrado Skupine Emona dal s svojim poslovodnim, organizacijskim, marketinškim in razvojnim delom k doseganju trajnih ciljev združitve in poslovnemu ugledu Skupine Emona. Upošteva se prispevek k večji gospodarski učinkovitosti, boljšemu položaju na trgu, večji privlačnosti zaposlitve v Skupini Emona za ustvarjalne kadre in pridobitvi prostega kapitala doma in v tujini. • Prispevek, ki ga je kandidat z uvajanjem sodobnih, izvirnih in učinkovitih metod dela, s pravočasnim odzivanjem na spremembe v okolju ter z ino-vativ-nostjo in ustvarjalnostjo dal k stalnemu izboljšanju uspešnosti Skupine Emona in njenega položaja na trgu. • Izkazana nadpovprečna poslovna uspešnost in finančni položaj podjetja, v katerem deluje kandidat za nagrado Skupine Emona. Le-ta se ocenjuje tako, da se ugotovi primerjava z rezultati, doseženimi v dejavnosti v republiki Sloveniji, s katero se podjetje primerja. Upoštevajo se predlogi kandidatov iz podjetij, ki so v obravnavanem obdobju/ dosegla najmanj 30 % boljše rezultate, kot so bili doseženi povprečno v primerjalni podskupini dejavnosti v republiki Sloveniji in so istočasno nad povprečjem v gospo-darstvu republike Slovenije. e Nadpovprečno preseganje poslovnih in finančnih ciljev podjetij v Skupini Emona za ocenjevalno obdobje, upoštevajo se kandidati, če je podjetje, v katerem deluje kandidat, doseglo najmanj 30 % boljše rezultate od načrtovanih. • Obdobje, v katerem ocenjujemo kandidatove prispevke, je praviloma pet let, najmanj pa tri leta. Predlagatelji dostavijo komisiji argumentirane podatke, zlasti je treba prikazati nadpovprečno poslovno uspešnost in preseganje finančnih ciljev. Komisija bo za leto 1991 podelila dve nagradi. Nagrada Skupine Emona je za leto 1991 v višini 50.000,00 din. Rok za dostavo obrazloženih predlogov je 20. marec 1991. Pozneje prispelih predlogov komisija ne bo obravnavala. Predloge je treba dostaviti v zaprtih kuvertah na naslov Skupina Emona Ljubljana, Šmartinska 130, z navedbo “za komisijo za nagrade in priznanje Skupine Emona”. Predlagatelji so upravni odbori, poslovodni sveti, kolegiji in direktorji podjetij Skupine Emona. 2. Priznanje Skupine Emona • Pisna priznanja Skupine Emona dobijo posamezniki ali skupine delavcev podjetij Skupine Emona, če izpopolnjujejo enega od naslednjih meril: • da so priznani izjemni dosežki na strokovnem področju delavca; • da dosegajo nadpovprečne rezultate, pomembne za podjetje ali za Skupino EMONA na področju proizvodnje in prodaje; • da s svojim delom znatno prispevajo k uveljavljanju imagea Emone na trgu; • da so se posebej izkazali pri preprečevanju večje škode ob elementarnih in drugih nesrečah; • da so s svojimi predlogi bistveno prispevali k izboljšavi delovnega okolja. Odločitev o podelitvi pisnih priznanj Skupine EMONA sprejmajo upravni odbori podjetij Skupine Emone. Upravni odbori podjetij Skupine EMONA določijo največ enega delavca ali skupino iz posameznega podjetja za dobitnike priznanja Skupine EMONA za tekoče leto. Upravni odbori sporočijo sklep o določitvi dobitnika priznanja Skupine EMONA s kratko obrazložitvijo do 20. marca 1991 na naslov: Generalni direktor Emona VPS, d.o.o. Ljubljana, Šmartinska 130 Komisija za nagrade in priznanja Skupine EMONA Monitorji v pisarni diskontne trgovine Emona Blagovnega centra - novost za spremljanje nakupa Spremembe delovne zakonodaje Ljubljana, 26. februar 1991: O kadrovskih presežkih delavcev, vezano na spremembe delovne zakonodaje, je Služba za razvoj kadrov pripravila enodnevni seminar za kadrovske delavcev v Emoni. Mag. Drago Mežnarje razložil spremembe in dopolnitve Zakona o delovnih razmerjih s posebnim poudarkom na poglavjih, ki govorijo o postopku ugotavljanja presežkov delavcev. Samo Hribar iz Republiškega zavoda za zaposlovanje pa je predstavil možnosti pomoči njihovega zavoda pri reševanju presežkov delavcev. Več o vsebini in novostih prihodnjič. R.E. Ljubljana, 15. februar 1991: “Živo v diskontu vsak petek:” degustacija salam - poltrajnih dobrot iz Emone Mesne industrije Zalog ter vina Vipava. VREDNOSTNI PAPIRJI Za boljše poznavanje in razumevanje kaj vrednostni papirji sploh so, katere njihove oblike poznamo, za katere namene jih lahko uporabljamo in drugo, bomo v tej in naslednjih številkah Revije Emone poiskušali na vsa vprašanja poiskati čim bolj preproste odgovore. Iz pravnih ureditev (predvsem v zakonih o obligacijah) izhaja, da je vrednostni papir vsak dokument, s katerim je povezana ali iz njega izhaja neka pravica na tak način, da se brez takega dokumenta ta pravica ne more niti realizirati niti prenesti na nekoga drugega. V principu se vrednostni papirji uporabljajo za opravljanje prometa (prenosa) z lastninskimi pravicami. Zaradi različnih oblik papirjev in različnih načinov prenosa je ta promet poenostavljen in olajšan. KRITERIJI ZA DELITEV - RAZLIKOVANJE VREDNOSTNIH PAPIRJEV Osnovni kriterij razlikuje naslednje vrednostne papirje: • Papirji, ki glase na prinesitelja: to pomeni, da tisti, ki ima papir v svoji lasti, ima pravico, da z njim in s pravico ki jo ta papir predstavlja tudi razpolaga. Pri uveljavitvi (pri prinosu) papirja, se lahko sicer lastniku primeri, da ga dolžnik oziroma plačnik lahko tudi legitimira, kar pa pravno ni nujno oziroma zahtevano. Dovoljšnja legitimacija je že samo dejstvo, da prinesitelj razpolaga s papirjem; • Papirji po odredbi (naročilu): ti papirji glasijo na ime z dodatkom “po odredbi” pred imenom oziroma “po njegovi odredbi” za imenom, ki je navedeno na papirju. To pomeni, da je imenovana oseba pooblaščena, da naroči ali odredi, da se neka obveznost mora izpolniti do neke druge osebe; ta zopet lahko odredi, da se ta ista obveznost izpolni do tretje osebe in podobno. Takšna odredba se mora dati pisno na hrbtni strani vrednostnega papirja s tako imenovanim indosamentom. Ce se spom- nimo, kako smo poslovali pred časom z ukinjeno “jugo” menico, nam bo tako opredeljen vrednostni papir gotovo razumljiv. V kolikor pa pravico prenosa izrecno prepovemo, postane do zdaj opisana menica ali papir tako imenovana rekta-menica oziroma rekta-papir. • Papirji na ime ali rekta-papirji se lahko prenašajo po splošnih pravnih predpisih, po pogodbenih določilih, z dedovanjem in podobno. Promet s temi papirji je možen le, če se njihov prenos dokaže (identifikacija imetnika papirja in novega imetnika). Delnica je lahko takšen papir na ime in ponekod je prenos delnic pravnoveljaven šele, ko je zapisan v knjigi delničarjev, kjer se poimensko vodijo vse delnice na ime. Drugi kriteriji razlikujejo vrednostne papirje: Glede na vrsto pravice na: • Stvarne: predmetne papirje, kot so skladiščnica, konosman,... • Denarne: finančne papirje, kot so menice, čeki, obveznice, delnice, blagajniški zapisi, komercialni zapisi, užitnice,... Glede na dospetje na: • Papirje, ki dospejo v določenem roku; • Papirje na vpogled (a vista), ki dospejo vedno ob njihovem prinosu; • Papirje brez določenega roka. Ta rok je odvisen od drugih okoliščin npr. delnice, ki dospejo le ob polikvidaciji delniške družbe; Glede na donosnost na: • Papirje, ki prinašajo neki donos (obresti ali dividende), to so obveznice, delnice tudi menica; • Papirje, ki ne prinašajo donos, to so čeki pa tudi menice; Glede na vrednost na: • Papirje, ki imajo nominalno vrednost (to je vrednost, ki je napisana na papirju); • Papirje, ki imajo spreminjajočo-tečajno vrednost (to pa je cena po kateri se s papirjem trguje). Promet s kratkoročnimi vrednostnimi papirji (rok dospetja je krajši od enega leta) vršimo na denarnem trgu, medtem ko vršimo promet z dolgoročnimi vrednostnimi papirji iz maxija 4X za vas: PRIPRAVIMO: tel.: 061/213 - 820 na tržišču kapitala. Posebno mesto za trgovanje z njimi je borza vrednostnih papirjev. S pomočjo kratkoročnih papirjev lahko država, banke in gospodarstvo regulirajo denarni obtok v državi in jih optimalno koristijo za vzdrževanje likvidnosti gospodarstva. Seveda ne sme pri tem priti do nedovoljene izrabe (emisije) teh papirjev, kot je bilo to v znani menični aferi Agrokomerc. Preko tako imenovanega tržišča kapitala vršimo promet z dolgoročnimi vrednostnimi papirji (delnice, obveznice, deleži v kapitalu ...) in z njihovo pomočjo mobiliziramo ter zbiramo prosta dolgoročna sredstva. Obe omenjeni tržišči sta sestavni del tako imenovanega kreditnega tržišča, ki v nacionalnem gospodarstvu igra pomembno vlogo regulatorja splošne obrestne mere v državi. Predvsem na tržišče kapitala in njegov vpliv na obrestno mero v državi, se bomo v prihodnosti morali navaditi in ga dobro spoznati. (nadaljevanje prihodnjič) Zoran JANKO Razstavljeno blago v dveh trgovinah Emona Merkur, iz že tretjega Emoninega nakupovalnega vodiča: “Presneto težko je biti najcenejši!” ■ Ljudje, ki jih srečujemo: ■ Na novem naslovu ČEBELICA IN ČEBELICE UPOKOJENCI O tem, kako prav pride v družinskem proračunu včasih (če že ne marsikdaj) kakšen nenačrtnovan dinar (o tem, da ga je treba vrniti, drugič), nam ni treba posebej govoriti. To so vedeli že naši predhodniki, pa recimo tako ali drugače, ko so živeli še v “lepih časih”. Tako je, glede na naslov, že upam, da si mislite, o čem bomo pisali - ne ojooredni in razposajeni Maji, pač pa o Čebelici Emoni, najprej o Čebelici Prehrani, in da ne boste hudi, kar dajmo ji pravo ime: o Blagajni vzajemne pomoči. Tudi ta mladenka, ki nam priskoči na pomoč, ko nam je hudo, težko, nam na nek način pomaga prebroditi trenutne težave, “prihaja" v zrela leta; nabira si izkušnje. Marija Jaklič - predsednica odbora, Alenka Dordevič - predsednica nadzornega odbora ter Jožica Primožič - blagajničarka, zdaj naslednica dolgoletne, že kar legendarne Tilke Frelih, ki je poslušala naše želje, nemalokdaj pa predvsem težave, v tem primeru najbolj iskan in optimizma poln obraz, so tokratne naše sogovornice. Povejmo še, da Tilka zdaj svoje delo uspešno nadaljuje v Klubu upokojencev Emone. Ne bomo govorili o njihovem vsakdanu, ne bodo nam predstavljale svojega dela; tokrat bodo nastopale kot nosilni udi Blagajne vzajemne pomoč Emone. Pogled v zgodovino: v delu predhodnice Emone - v Prehrani, so si delavci na ta način pomagali že pred več kot 25 leti. Članstvo se je ves čas večalo; nekateri so zaradi prezaposlitev izstopili, prišli pa so drugi. Danes nas je (op.: tudi avtor teh vrstic je z nami) več kot 3.200, torej kar okoli polovice zaposlenih v družbah Emone. Pa še za optimizem: naše vrste se širijo! Boste vprašali - kaj pa upokojenci? Ti imajo svojo čebelico v Klubu upokojencev Emone, ob izpisu (dvigu svojega denarja v BVP, dobe za popotnico še nekaj zraven vezano na privarčevano vsoto - dodatek v višini 20 odstotkov). Privarčevani znesek upokojenci lahko v celoti prenesejo v blagajno Kluba. Kako posluje blagajna danes? Vedeti je treba, da se posojila odobravajo v višini vloženih, lastnih sredstev posameznega člana. To lahko imenujemo vloga ali depozit. Ta vsota se pomnoži s faktorjem 3. Tako kar hitro ugotovimo, s kolikšnim izplačilom lahko računamo. Mesečno je rešenih okoli 200 prošenj (v vrednosti 2.600.000 din), to so tako imenovane redno rešene prošnje članov, ob tem pa je še vedno nekaj takšnih, ki izhajajo iz naslova izredni dogodki, najsi gre za bolezen v družini ali kaj drugega. Povejmo še, da so obresti, ki se zbirajo v BVP izključno porabijo samo za naštete primere: • za sopomoč pri rojstvu, smrti svojcev, odhodu delavcev - članov BVP v pokoj; • sem sodijo še prispevki za blagajnika in knjigovodjo, za nakup pisarniškega materiala in za druge, občasne izdatke. Odbor Blagajne vzajemne pomoči šteje deset članov. Včasih so se sestajali vsak mesec pred izplačilom osebnih dohodkov, zdaj pa so to delo prestavili na čas po izplačilih. Princip dela BVP je vezan na samofinan-ciranje, povedano drugače: deli se lahko le toliko, kot se ima. Dohodek v tem primeru predstavlja dvoje: lastni denar (vloge članov) in obresti od posojil. Torej: kolikor denarja BVP mesečno zbere, toliko ga med prosilce posojil v tekočem mesecu lahko tudi razdeli. Še zadnje, kar je treba vedeti: polog od 11.2.1991 je 200 din, pa veselo na delo... pardon: varčujmo skupaj! Adela AČKUN Vse člane in tiste, ki se želite včlaniti v naše vrste, obveščamo, da smo se začasno preselili v Emonko, na Šmartinski cesti 130, v Ljubljani. Poslujemo v prvem nadstropju, v sobi 135 vsak torek in petek od osme do dvanajste ure. Naš telefon: 441-944 interno 21-96. Upamo in želimo, da bomo pri svojem delu uspešni in da naše prehodne selitve v utripu in življenju Kluba ne boste čutili kot moteče. Pevci imate vsako sredo popoldne primerne tople prostore - veliko sejno dvorano v prvem nadstropju - vadite kot do zdaj! Takoj po preselitvi v nove prostore, na Miklošičevi 2, se nam bodo pridružili še pevci iz Ljubljanske banke in iz Narodne banke. Tudi oni bi radi peli, pa nimajo ustreznih prostorov, niti pevovodje. Po predlogu g. Demšarja se bomo združili v najboljši zbor, pa še nastopali bomo lahko skupaj. Da bi dobili odgovor na vprašanje, kdaj se bomo preselili v nove prostore, smo obiskali tiste, ki bodo plačali račune prenove, napravili načrte in izvajalce del. Obljubljajo nam, da bodo prostori preurejeni do prvega maja letos. Se vam zdi to daleč? Za našo selitev je treba najprej: obnoviti, dozidati, prezidati in usposobiti prostore na Kidričevi ulici 13 a. Ko se bodo v prenovljene prostore preselili delavci Emona Globtourja, bodo začeli prenavljati prostore za nas. Pa tudi prostor na Miklošičevi je treba vsaj preslikati in prepleskati ter obnoviti pode. Mislimo, pa tudi ocena je takšna, da vse našteto v štirinajstih dnevih le ni mogoče narediti. Ne hitimo preveč, da nam bo potem lepše ... Novi prostori na Miklošičevi ulici 2, bodo sredi Ljubljane, sredi centra in menim, da nam bo to vsem všeč. Pa vendar - tudi v teh dneh ne pozabimo, kje gostuje naš Klub - na Šmartinski 130 - v Emonki; zatorej pridite in obiščite nas, da malo poklepetamo in da vam povemo, kako tečejo obnovitvena in selitvena dela! Pa na svidenje! Tajnik Kluba Upokojencev: Edo URATNIK Ljubljana, 14. do 17. januar: V času Sejma mode 1991 na Gospodarskem razstavišču, so se naši predstavniki ob ogledu razstavnega blaga (tokrat gre za športno konfekcijo), s posameznimi proizvajalci že dogovarjali za konkretne posle, sklepanje letnih pogodb. Jožica Primožič, Marija Jaklič, Alenka Dordevič: udi Blagajne vzajemne pomoči Emone XVI. - Zimske športne igre Emone * XVI. ■ Zimske športne igre Emone Emona Commerce: zmagovalec v Kranjski gori Kranjska gora, 24. februar 1991: Na tradicionalnih, tokrat že šestnajstih zimskih športnih igrah Emone so v skupnem seštevku prepričljivo zmagali tekmovalci Emona Commerce in s tem potrdili uspeh iz preteklosti ter ponovno osvojili prehodni pokal. Prijavljenih je bilo 192 športnikov; od tega za tekmovanje v veleslalomu 59 žensk in 113 moških. Ostali so se pomerili na smučinah za tek ali pa so branili barve družinskega veleslaloma. Bilo je borbeno, bilo je tovariško, skratka: vsi, ki so se iger udeležili, so bili zadovoljni. Piko na i je vzdušju med tekmovalci in navijači dalo dobro vreme in sam potek iger, kjer so organizatorji in izvajalci poskrbeli, da je kljub belini smučin vse teklo kot po medu, gladko torej. Tekmovalnemu delu so sledili izračuni rezultatov, temu pa podelitev pokalov, medalj in priznaj ter darila Emone športnici iger do zdaj (več o tem v intervjuju na straneh športne priloge iger). Priznanja najboljšim sta podelila generalni direktor Emona VPS mag. Marko Sok in predsednik Odbora za šport in rekreacijo Skupine Emona mag. Franc Rutar. "Preselimo se še malo v preteklost, ustavimo se na prizorišču iger in pri podeljevanju priznanj!" Preglejmo, kako smo se odrezali: REZULTATI VELESLALOM Kategorija: A - ŽENSKE DO 25 LET 1 MARJETA BREŽIČ MERKUR LJUBLJANA 36.94 2 IRENA MIKLAVC MERKUR LJUBLJANA 39.32 3 KARMEN PUSTOSLENŠEK MAXIMARKET LJUBLJANA 40.82 Kategorija: B - ŽENSKE 26 DO 35 LET 1 BARBARA GREGORIČ MERKUR LJUBLJANA 37.22 2 MAJDA PAPLER MERKUR LJUBLJANA 37.47 3 METKA ŠKAMPERLE BC LJUBLJANA 39.76 Kategorija: C-ŽENSKE 36 DO 45 LET 1 METKA KOSEC COMMERCE LJUBLJANA 41.30 2 NATAŠA TERŽAN GLOBTOUR LJUBLJANA 42.33 3 ALENKA BREŽNIK GLOBTOUR LJUBLJANA 42.98 Kategorija: D - ŽENSKE NAD 45 LET 1 CILKA BENEDIČIČ MERKUR LJUBLJANA 40.55 2 ANGELCA LUPŠE MERKUR LJUBLJANA 40.58 3 MAGDA GERMADNIK GLOBTOUR LJUBLJANA 40.94 Zimske športne igre Emone 1991 so se začele; startna številka 1 skozi cilj. V slogi je moč in zmaga - pa ne le v športu”. To žal kdaj pozabimo. Padcev ni bilo veliko,... enega pa je teleobjektiv le ujel. Kategorija: A - MOŠKI DO 25 LET 1 GREGA MIHELČIČ COMMERCE LJUBLJANA 38.61 2 PETER TRŠAN BC LJUBLJANA 40.40 3 UROŠ JERE COMMERCE LJUBLJANA 41.96 Kategorija: B - MOŠKI 26 DO 35 LET 1 IGOR SITAR GLOBTOUR LJUBLJANA 36.17 2 MITJA VALIČ COMMERCE LJUBLJANA 36.23 3 JANEZ ŽLEBIR GLOBTOUR LJUBLJANA 38.29 Kategorija: C - MOŠKI 36 DO 45 LET 1 DUŠAN BRAČUN FARMA IHAN 36.54 2 DANINO BERNOBIČ GLOBTOUR LJUBLJANA 37.10 3 MARJAN RAVNIK MIZ LJUBLJANA 39.46 Kategorija: D - MOŠKI 46 DO 50 LET 1 VASJA CERAR MIZ LJUBLJANA 41.86 2 ANTON DOMNIK BERNARDIN PORTOROŽ 45.30 3 VOJKO BIZJAN GLOBTOUR LJUBLJANA 45.93 Kategorija: E ■ MOŠKI NAD 50 LET 1 JOŽE ULČAR COMMERCE LJUBLJANA 38.15 2 LOJZE GRIČAR MIZ LJUBLJANA 42.19 3 LUCIAN KRIVEC FARMA IHAN 44.41 EKIPNI REZULTATI Kategorija: ŽENSKE TOČKE 1 MERKUR 2 2 GLOBTOUR 5 3 COMMERCE 5 4 MAXIMARKET 8 5 FARMA IHAN 11 EKIPNI REZULTATI Kategorija: MOŠKI TOČKE 1 COMMERCE 4 2 MIZ 6 3 GLOBTOUR 6 4 FARMA IHAN 12 5 MERKUR 16 6 MAXIMARKET 17 Še enkrat Emona Maximarket na cilju. iz maxija 4X za vas: PRIPELJEMO: tel.: 061/213-820 Zmagovalka skupine A v konkurenci žensk. Hop, hop, hop,... vse do cilja. Veterana na cilju. Važen je slog. SKUPNI EKIPNI REZULTATI VELESLALOM Kategorija: MOŠKI + ŽENSKE TOČKE 1 COMMERCE 9 2 GLOBTOUR 11 3 MERKUR 18 4 FARMA IHAN 23 5 MAXIMARKET 25 REZULTATI SMUČARSKI TEK Kategorija: A- ŽENSKE DO 35 LET 1 ANDREJA GRAŠIČ MERKUR LJUBLJANA 05.33 2 MAJDA PAPLER MERKUR LJUBLJANA 05.51 3 BERNARDA BALAŽIČ MERKUR LJUBLJANA 12.16 Kategorija: B - ŽENSKE NAD 35 LET 1 MILKA GRAŠIČ MERKUR LJUBLJANA 08.46 2 IVA ROTAR FARMA IHAN 10.42 3 MIŠARISMONDO MERKUR LJUBLJANA ni nastop. Kategorija: A - MOŠKI DO 30 LET 1 BOGDAN BUTALA BC LJUBLJANA 12.47 2 ALEŠ LENČEK FARMA IHAN 13.16 3 MATIJA RAMŠAK MIZ 17.19 Kategorija: B - MOŠKI 30 DO 45 LET 1 FRANC RUTAR MERKUR LJUBLJANA 16.37 2 TONEDOBERŠEK MIZ LJUBLJANA 18.02 3 DRAGAN NIKIČ MAXIMARKET LJUBLJANA 20.11 Kategorija: C- MOŠKI NAD 45 LET 1 VASJA CERAR MIZ LJUBLJANA 13.04 2 MARKO SOK VPS LJUBLJANA 18.11 3 FRANC GREGORC BC LJUBLJANA 18.47 Variacije na temo: “Na mladih, še posebej zmagovalcih gradimo svet.” ■ Bili so legende, še vedno so del nas: Cilka BENEDIČIČ, E Merkur Cilka Benedičič - mnogim med nami poznano, drugim pa neznano ime. Kaj tudi ne, saj gre za dekle iz Jesenic, ki je več svojega življenja preživela na Gorenjskem, kot pa seveda v Ljubljani. Kako iz zadrege? Kako predstaviti nekoga med nami, ki je še naš, pa se nam je že kar izneveril, ko se je prepisal v vrste upokojencev? Iz zadrege nam je pomagal Luka - Cilkin vnuk. Prav prisrčno je prebil led najinega pogovora, potem pa ne le to; plaz se je kar sprožil. Luka je najin pogovor prav radovedno in z zanimanjem poslušal od daleč, pa ni vedel, kako priti zraven; in Vendar: “Babi, a’ si tud’ hokej igrala?”... Smeh iz najine strani in že -obljubljeni plaz iz Cilkinih ust: “Letos sem bila že šestnajstič na Emonskih igrah. Le enkrat sem manjkala, ne spomnim se - zakaj. Prvič smo se pozimi dobilijeta 1973 v Nassfeldu, poleti pa prvič leta 1979. Če danes seštejem vse medalje: od Emonskih iger, Živiliade do Agroski, tekmovanj za občino Ljubljana Moste - Polje in Ljubljana mesto, potem jih je kar šestdeset, od tega šest srebrnih, vse ostale medalje so zlate.” Jeseni ste praznovali 25-letnico E Marketa na Jesenicah. Tam ste bili zaposleni vse od odprtja trgovine, bili ste njen idejni in siceršnji vodja vrsto let? “Kar ne vem, kako hitro mineva čas, kaj vse se je zgodilo, kako so se povezovali delo, družina in šport. Rečem lahko le, da je razvedrilo v obliki športa prineslo več vedrosti tudi sicer v življenje -tako moje, kot moje družine in našega kolektiva. Poletni športi: kegljanje, namizni tenis, plavanje, tek in košarka (opomba: Cilka je bila dolgoletna, dobra košarkarica Košarkarskega kluba Jesenice); pozimi smučanje, kjer mi je bila po letu 1967 spodbuda hči, so bili tisti, ki so iz leta v leto domov "prinašali" kolajne. Tu pa človek ne sme nehati. Potrjevati se je treba tudi naslednjič in mislim, da mi je to uspelo, da mi to uspeva še danes. V kolektivu sem pridobila nove članice, predvsem Majdo Papler, ki že stopa ■ Emona Maximarket: po mojih stopinjah. Ob tem moram poudariti, da pri igrah ne gre samo za šport in razvijanje tekmovalnega duha, ki ga mimogrede še kako potrebujemo pri svojem vsakodnevnem delu, osebnem potrjevanju in uspešnosti sicer. Tu gre tudi zato, da Cilkin častni krog z darilom Emone v Hotelu Kompas v Kranjski gori se vsaj kdaj v letu srečamo, preštejemo, vidimo kdo so novi, da se pogovorimo o delu in podobnem, česar je po mojem žal vse manj. Težko je biti danes komu prijatelj, tudi samemu sebi, pa vendar - tudi s pogledom, namigom, nasmehom in pozdravom ob vzgledu, ki ga daješ z delom, marsikdaj narediš veliko več, kot bi s kopico besedi. Da ne bo vse skupaj predolgo. Presenečenja, ki ste mi ga pripravili ob podelitvi iz maxija 4X za vas: POSTREŽEMO: tel.: 061/213-820 letošnjih odličij ob Zimskih športnih igrah Emone v Kranjski gori, besed generalnega direktorja EMONA V.P.S. mag. Marka Soka in besed našega direktorja, mag. Franca Rutarja, darila, ki sem ga dobila -vseh teh občutkov v tistem trenutku kar nisem mogla dojeti. Še danes mi dajejo nek nov, do zdaj nepoznani elan." Kakšni so vaši načrti, želje? “Tega je veliko, ostaniva pa z Emono. Člane Kluba upokojencev Emona opozarjam, da se pripravijo: začnite trenirati, saj tako kot do zdaj brez vrst upokojencev na športnih igrah Emone ne bo šlo več. Obljubljam vam, da sama ne morem in nočem braniti vrst vseh nas. Biti nas mora več, da bomo močnejši. Nasvidenje - kje drugje - kot na športnih igrah! Adela Ačkun SKUPNI EKIPNI REZULTATI SMUČARSKI TEK Kategorija: MOŠKI + ŽENSKE TOČKE 1 FARMA IHAN 8 2 MERKUR LJUBLJANA 2 3 MESNA INDUSTRIJA ZALOG 3 4 BLAGOVNI CENTER, LJUBLJANA 4 REZULTATI DRUŽINSKEGA VELESULOMA 1 GREGORIČ MERKUR 1:50.27 2 HOČEVAR MERKUR 1:58.35 3 POŠEBAL MERKUR 2:03.72 4 LUKMAN MERKUR 2:10.04 5 DRENPETIČ MERKUR 2:38.14 6 CUNK BLAG.CENTER 2:30.81 XVII. veleslalom cicibanov Kranjska gora, 2. marec 1991: Ob desetih se je začel start za 185 cicibank in cicibanov, ki so se po treh zelenih zimah letos zopet spustili po planjavah Podlesa. Tekmovali so v kategorijah: rojeni leta 1986 in mlajši, letnik 1985,1984,1983 in zaradi slabih zim še letnik 1982 - izven konkurence. "V Emona Maximarketu pravijo, da je cilj veleslaloma že pri najmljaših spodbujati tekmovalni duh, temelj temu pa je prvo srečanje z vratci od starta do cilja,” ali ne bi bilo to dobro tudi kje drugje? Najmlajša med smučarji (letnik 1987) je bila v vožnji najbolj originalna. “Mamina asistenca” je le nekaj pomagala. ■ Resljeva cesta: POPESTRITEV V PONUDBI Sredi decembra je Emona Merkur na Resljevi cesti v Ljubljani odprl prenovljeno trgovino. O novi ponudbi, njeni vsebini in poslovanju sicer, je s poslovodkinjo Rezko ŠUŠTAR stekel tale pogovor: “Poudarek ponudbe v prenovljeni trgovini je predvsem na delikatesi. Gre torej za suhomesnate izdelke, za razne vrste suhega mesa, poltrajne in trajne salame, za razne vrste sirov, delikatesnih solat in podobnega.” Kaj pa prostor, kjer trgovina je, bližina tržnice - kaj to pomeni za vas? “Lokacija je dobra; smo v centru mesta in tudi ne. Po mojem tako specializirana delikatesa, kot je naša, potrebuje tudi živila, ki so na jedilniku vsak dan, da tako praktično kupec v eni trgovini nakup dopolni ter zaključi.” Ambient: za kupca in prodajalca Kaj pa na primer sobotni nakup. Kupci verjetno prihajajo z bolj ali manj polnimi “cekarji” že iz tržnice? “Tako je; nakupijo že na tržnici. Res pa je, da je naša ponudba, ko gre za veliko delikatesnih živil iz uvoza tista, ki marsikoga med kupci "premami", pa tako kupi še kaj, kar sicer ni načrtoval." Kdo so po večini vaši kupci? “To je precej različno: od mladih do starejših, najsi gre za dijake, uslužbence, gospodinje, slučajnostne kupce in podobno. Nakupovalne konice so: od desetih do dvanajstih dopoldne, ko gre za malico v šoli in v podjetjih; potem pa od štirinajste do šestnajste ure, ko gredo ljudje domov. Trgovina je odprta med tednom od 7,00 do 19,00 ure, ob sobotah od 7,00 do 14,00 ure in menim, da delovni čas potrebam naših kupcev ustreza. Še o velikosti trgovine: prodajnih površin je približno toliko, kot pred preureditvijo, le da je zdaj razporeditev polic in pultov drugačna - primernejša. Za kupce skrbi osem zaposlenih." Vaše želje in načrti? “Trudili se bomo, da bo založenost kar se da pestra. Postrežba, pogovor s kup- cem morata biti prijazna. Rekla bi, da je treba kupcu marsikdaj "brati" njegove želje, mu kakšen izdelek priporočiti bolj kot sicer. Mu ga ponuditi, da ga poiskusi, če je to mogoče. V naši ponudbi pa bo poudarek še vedno veljal uvoženim delikatesnim živilom." Trgovino ste odprli sredi decembra; veliko prodajalcev vas je novih. Kaj menite, se že pojavljajo stalnejši, stalni kupci? • V mesecu marcu E kartica prehaja na nov način poslovanja: do zdaj vplačane depozite spreminjamo v enkratno vpisnino v višini 400 din za osnovno in 200 din za dodatno kartico. • Vsem dosedanjim imetnikom, ki so ob vpisu vplačali depozit, le-tega spreminjamo v vpisnino. V naprej pa bodo imetniki E-kartice plačali vsakoletno članarino 100 din za vsako kartico - osnovno in dodatno. • Poslovanje z E-kartico (možnosti nakupa in plačila turističnih aranžmajev ter podobno),ki smo ga v Emoni uvedli pred nekaj manj kot dvemi leti, se je v tem času razvilo nad pričakovanji. • Nakupovalna kartica z odmikom plačila je za veliko število ljudi nov način negotovinskega plačevanja. Število imetnikov se je v teh dneh povzpelo že čez 16.500. • Tolikšno število imetnikov, skupaj preko 30.000 nakupov in mesečni promet v “Lahko rečem, kar pohvalim se, da že imamo kupce, ki so prišli večkrat, ki postajajo stalni. Pravijo, da pri nas res imamo vse, da je k nam lepo priti, da je trgovina lepa, lepo založena in postrežba dobra. Tega smo vse vesele, tako pohvale, kot tudi graje, ki nas seveda opominja, kaj moramo narediti še bolje. Vsi skupaj se bomo trudili za to.” Adela AČKUN višini cca 2,3 mio DEM postavlja pred E-kartico novo nalogo: posodobiti bomo morali poslovanje. Imetnike bomo sproti seznanjali s stanjem na njihovih karticah, da bi tekoče poravnavali svoje obveznosti. • Še novost: plačevanje v naprej, v primerih ko ste zadržani ali odsotni, vaša obveznost pa v tem času zapade v plačilo. • Imetniki E-kartice so dolžni ob sprotnem sprejemanju stanja izdatkov na kartici sami skrbeti, da dospe zapadla obveznost na žiro račun E-kartice najpozneje do datuma zapadlosti, ki je naveden na računu oziroma položnici. • Sem sodi tudi sodelovanje s prodajnimi mesti, najsi gre za trgovino, turistične poslovalnice Emona Globtourja ali hotele v Emoni, ki bodo z različnimi prodajnimi akcijami, ugodnejšimi nakupi in podobnim, ponudbo imetnikom še Podkoren 4. - 8. februar 1991: Smučarska šola “Mladi up za smučarski smuk” pri zadnjih jutranjih pripravah, pred odhodom na vlečnico. ■ E-kartica: Novo v poslovanju ■ Novo društvo u GRUPI EMONA: EMONA GLOBTEC Ovog prolječa če novo Emonino poduzeče, Emona Globtec zabilježiti svoju prvu. obljetnicu postojanja. Tim povodom obratih smo se direktoru, Antonu Papežu, pitanjima o dosadašnjem radu. Društvo, poduzeče Emona Globtec je bilo registrirano u maju pretekle godine.Obavili smo sve pripremne postupke - akti organizacije i slično, tako da smo operativno otpočeli raditi prvog oktobra lani. Dakle radimo več pet mjeseci. Predstavijajuči vaš predmet poslovanja, što bi rekli, zašto je bio ustanovljen Emona Globtec? Osnivanje društva je več od samog početka za neke možda bilo problematično, za mene logična posijedica dogadaja. Govoreči o razvoju dogadaja u prvom redu mislim na zakonodavne izmjene i na novi duh u poslovanju u Sloveniji. Radi se zapravo o slijedečem -liberalizacijo unutar i samo vanjskotrgovinsko poslovanje moramo prilagoditi tržišnim zakonitostima razvijenog svijeta, naročita zapadne tržišne privrede, a to neophodno zahtijeva reorganizacijo poslovanja. Druga stvar, u jednakoj mjeri značajna je naše stvarno stanje, naročilo sa stanovišta financija. Znači da se radi o poslovanju na način da ojačamo naš financijski položaj, situacijo, da bi uspostavili povjerenje, organizacijo, suovisnost s partnerima i slično, što je neophodno. Po novim propisima partneri imaju mogočnost postavljanja vlastite organizacije, što je i moguče kod onih koji su več dulje aktivni na našem tržištu. I privatna inicijativa je svakim danom jača. Jasno je da zastopanje principala ne daje nikakve dugoručne garancije. Postavljanjem mješane firme partnera vežemo kapitalom. Slijedeče je i to da principali koji več dulje rade na našem tržištu poznaju področja rada, problematiku u tom smislu, znaju da su Jugoslavija i Slovenija zanimljivo tržište, da žele s nama suradivati i dalje, te da ih možemo povezati s nekim dijelom kapitala kao pomoč u našem radu, poslovanju. Poslovanje Emona Globteca je vezano na četiri osnovne djelatnosti. To je trženje kompjutorske opreme Acer, trženje printera Star, program zabavne elektronike Orion i program koji nazivamo IWV u kojem je roba široke potrošnje. Obzirom na predstavljeno, na vaše poslovanje, kako oejenjujete tržište, vašu fleksibilnost, potencijalne kupce? Koliko ste opsežno postavili vaše djelovanje, poslovanje, bilo da se radi o zaključenim poslovima, o broju zaposlenih koji bi se morali uhvatiti u koštac s postavljenim planom? Trenutno ovim osnovnim nabrojenim programima pokrivamo paletu djelatnosti zastopanja koju po mojoj oejeni u ovoj prvoj fazi ne bi širili. Iči čemo više na diver-zifikaciju, pokušati čemo nači zainteresirane partnere koji bi organizirali dio proizvodnje, a dio naših nastajanja usmjeriti čemo u čislu trgovinsko djelatnost - u spot poslove. Aktivni smo i na področju mojeg prethodnog rada, a to je rad na večim i velikim projektima u brodogradnji. Iskustvo koje ste stekli u inozemstvu i u Jugoslaviji, kako to oejenjujete, je li to dobro, bolje za vaše poslove na domačem tržištu, u izvozu, uvozu? Mislim da je naš start bolji, utoliko što sam uspio privuči dio stranog kapitala inozemnog partnera u poslove. Kao mješano društvo imamo u nekim zakonskim i drugim propisima neke prednosti, koje nisu bitne. Bitno je to da preko partnera imamo pristup u financijske aranžmane u inozemstvu, a s druge Strane prenosi se dio filozofije nekog zapadnog znanja i vodenja k nama, kroz partnera u firmi, kroz naše principale, mislim da je u torne glavna prednost. Pored toga smo i mi zaposleni u Globtecu mladi, imamo radno iskustvo i znanje, zato mislim da naša prednost leži i u kadru. Obzirom na našu privrednu politiku, tržišnu usmjerenost, afirmaciju na tržištu, mogli bi reči da mješano društvo predstavlja za vas dobar start? Uslovi za naš nastup nisu posebno bolji, drukčiji od onih koje imaju drugi. Imamo dovoljno robe na zalihi, u konsignaciji, a to si konkurencija večinom ne može dozvoliti. A nadalje, kao što sam več spomenuo potrebna če biti diverzifikacija, obzirom da če po mojem mišljenju tržište u burnim političkim i privrednim uslovima u kojima živimo biti prilično nestabilano. Osnovna djelatnost je svakako trženje spomenutih programa, a za sigurnost bilo bi potrebno još nešto. U maju ove godine biti čete stari -mladi godinu dana. Kako oejenjujete načrte koje ste si postavili za ovo kratko vrijeme, od osnutka do danas, da li čete ih ispuniti? Načrt za prva tri mjeseca - do kraja godine 1990. apsolutno smo realizirali, čak i pre-mašili. Program za 1991. godinu u sadašnjoj situaciji nije moguče prognozirati u kojoj mjeri če biti ispunjen, ili ne. Znam jedino to da čemo upeti sve sile te da čemo u danim okolnostima optimalno stvarati poslovne rezultate. Istovremeno ovisi i o torne kakvu čemo poziciju imati unutar Grupe Emona. Emona Globtec je prvo i jedino mješano društvo koje u Emoni več posluje, ugovor za drugo društvo je potpisan, no odnosi su tu nedorečeni. A. A. § “Budite uvek prvi. Prvi pitajte, da ne biste morali odgovarati. Prvi tražite, da ne biste morali davati. Prvi kritikujte, da ne biste sami morali polagati račune." D. Radovič O VRIJEDNOSNIM PAPIRIMA Da bi bolje upoznali i razumjeli što su zapravo vrijednosni papiri, u kojim oblicima postoje i za koje se svrhe upotrebljavaju, pokušati čemo u ovom i narednim brojevima naše revije potražiti što jednostavnije odgovore na ova pitanja. Iz pravnog uredenja (u prvom redu prema zakonu o obligacijama) proizlazi da je vrijednosni papir svaki dokumenat s kojim je povezano ili iz kojeg proizlazi neko pravo i to na takav način da se bez tog dokumenta ovo pravo ne može realizirati niti prenijeti na drugu osobu. Vrijednosni se papiri u principu upotrebljavaju za obavljanje prometa (prenosa) prava vlas-ništva. Radi raznih formi papira i raznih načina prenosa ovaj je promet pojednos-tavnjen i olakšan. Kriteriji podjele, razlikovanja vrijednosnih papira Prema osnovnom kriteriju razlikujemo slijedeče vrijednosne papire: • Papiri koji glase na donosioca - za njih je svojstveno to da vlasnik papira ima pravo da s njime i s pravom koje ovaj papir predstavlja može raspoiagati. U primjeni se može dogoditi (kod pokaza) da se od vlasnika papira zahtijeva legitimiranje, što s pravnog stanovišta nije neophodno. Dovoljno bi bilo več da vlasnik posjeduje papir. • Papiri po odredbi (narudžbi) - Ovi se papiri glase na ime s dopunom “po odredbi” prije navodenja imena, odnosno “po njegovoj odredbi” nakon imena navedenog na papiru. To znači da je imenovana osoba ovlaštena da naruči ili odredi da se neka obaveza prema drugoj osobi mora ispuniti, a ova opet može odrediti da se ta ista obaveza ispuni prema trečoj osobi i t.d. Takva se odredba može dati pismeno na poledini vrijednosnog papira s takozvanim indosamentom. Ako se prisjetimo kako smo prije odredenog vremena poslovali s jugo mjenicom odmah če nam biti tako definiran vrijednosni papir razumljiv. Ukoliko ovo pravo prenosa izričito zabranimo, tada opisana mjenica ili papir postaje tako zvana rekta mjenica odnosno rekla papir. Papiri na ime ili rekta papiri mogu se prenosih prema opčim pravnim propisima, prema odredbama ugovora, nasljedivan-jem i slično. Promet s ovim papirima je moguč samo ako se njihov prenos dokaže (identifikacija vlasnika papira i novog pos-jednika). Takav vrijednosni papir koji glasi na ime može biti dionica, negdje je prenos dionice valjan tek kad se upiše u knjigu dioničara, gdje se poimenski vode sve dionice na ime. Drugi kriteriji razlikovanja papira: obzirom na vrstu prava • stvarne - predmetne papire, kao skladišnica, konosman... • novčane - finansijske papire, kao što su mjenice, čekovi, obveznice, blagajniški zapisi, komercijalni zapisi, i... obzirom na dospiječe ■ EMONA GLOBTOUR ZAGREB: • s dospiječem u odredenom terminu, • papire po videnju (a vista), s dospiječem prilikom donošenja, • papire bez odredenog roka. Ovaj rok ovisi o drugim okolnostima, na pr. dionice koje imaju rok dospiječa nakon likvidacije obzirom na unosnost dioničkog društva, • papire koji donose neki profit (kamate, dividende), to su obveznice, dionice, takoder mjenica, • papire koji ne donose profit, to su čekovi, a i mjenice, obzirom na vrijednost • papiri koji imaju nominalnu vrijednost (vrijednost napisanu na papiru), • papire kod kojih se vrijednost mijenja -kursnu vrijednost (cijena po kojoj se papirima trguje). Promet s kratkoročnim vrijednosnim papirima (kod kojih je rok dospiječa krači od 1 godine dana) odvija se na tržištu novca, dok se promet s dugoročnim vrijednosnim papirima vrši na tržištu kapitala. Posebno mjesto za trgovanje s njima je burza vrijed-nosnih papira. Pomoču kratkoročnih papira može država, ili banke i uopče gospodarstvo regulirati ob-ticaj novca u državi i optimalno ih koristiti za održavanje likvidnosti privrede. Jasno je da kod toga ne može doči do nedozvoljenog iskorištavanja (emisije) ovih papira, kao što je se dogodilo u aferi Agrokomerc. Preko tako zvanog tržišta novca kapitala vršimo promet s dugoročnim vrijednosnim papirima (dionice, obveznice, udjeii u kapitalu ...) i uz njihovu pomoč mobiliziramo i sakupljamo slobodna dugoročna sredstva. Oba spomenuta tržišta predstavljajo sas-tavne djelove tako zvanog kreditnog tržišta, koje u nacionalnoj privredi igra značajnu ulogu regulatora opče kamatne stope u državi. Natržište kapitala i njegov uticaj na kamat-nu stopu u državi morati čemo se tek naviknuti i s vremenom dobro upoznati. (nastavak u idučem broju) Zoran JANKO AGENCIJA NON STOP NA USLUZI “Bez obzira na doba dana ili noči, telefonirajte nam i izrazite vaše želje ili potrebe, udovoljiti čemo vam u najkračem mogučem vremenu” - najnoviji je moto zagrebačke poslovnice Emona Globtoura. Poduzetni turistički radnici zagrebačke poslovnice trude se da budu njihovi programi stalno privlačni.Nedavno se je u njihovim prostorijama održalo predstavljanje rekreacijsko-turističkog Šuteja, koji je več nekoliko puta savladao Atlantik, jednom čak sam, i njegovih iskus-nih skippera predstavljati privlačan izazov za mnoge entuzijaste aktivnog odmora na moru. Tu je i škola za slikare amatere u staram mlinarskem naselju blizu Plitvičkih jezera, u povijesnom i etnografskom rezervatu Rastoke. To je medunarodna likovna radionica koja djeluje od 1988. godine. centra Rogla spretno upotpunjeno čašicom borovnjače i pokladnicama. Za pravi ugodaj poklada, kao točka na i, bili su ptujski kurenti, tradicionalne maske Ptuja, obučene u ovčje kože, koji su svojim 200 godina starim kostimima i plesom progonili zimu i dozivali prolječe. Bio je to dobar uvod programa jednodnevnih skijaških izleta na Rogli. U pripremama na Ijepše dane posebnu pažnju privlače tri programa zagrebačke poslovnice. Po medunarodnom sistemu PADI organizirajo školu ronjenja za sve ronilačke kategorije. Predavanja i praktične vježbe održavaju kvalificirani PADI instruktori, a postoji takoder mogočnost odlaska na posebno zanimljiva mjesta u pratnji školovanih ronilaca. Za pravi morski ugodaj nude i školu jedrenja. Vjerovatno če škola Mladena Inače, upravo ovih dana, točnije od 11.-16. ožujka teči če akcija predstavljenja Iječilišta Slovenije u robnim kučama NAMA u Zagrebu. Za posjetioce Zagreba Globtourovi radnici organizirajo u Mozartovoj godini pos-jetu koncerta i razgledanja grada. Pomoči če vam svojim uslugama ako trebate recimo francusku ili druge vize, obratite se njima, uraditi če sve potrebno. Zatim tu je i več spomenuta non-stop služba, 24 sata na dan, služba rezervacija, što predstavlja apsolutnu novost kod nas. Razlozi dolaska u Zagreb mogu biti različiti, bilo poslovni, bilo turistički, u svakom slučaju mi vam možemo pomoči - kažu u Globtourovoj poslovnici. I.P. E-KARTICA: Novo u poslovanju • U mjesecu martu E-kartica prelazi na novi način poslovanja, naime do sada uplačene depozite mjenjamo u jednokrat-nu upisninu u višini 400 dinara za osnovnu i 200 dinara za dopunsku karticu. • Svim dosadašnjim vlasnicima E-kartice koji su prilikom upisa uplatili ovaj depozit ovoga mijenjamo u upisninu.. Ubuduče če posjednici E-kartice plačati godišnju članarinu - 100 dinara za svaku karticu, bilo osnovnu, bilo dopunsku. • Poslovanje s E-karticom (mogučnosti kupovine i plačanja turističkih usluga i slično) koje smo u Emoni uveli prije nešto manje od dvije godine doživljelo je razvoj iznad svih očekivanja. • Novčana kartica s naknadnim plačanjem za znatan broj ljudi predstavlja novi način negotovinskog plačanja, pa ipak se je usprkos torne broj posjednika povečao, po podacima ovih dana, na preko 16.500. • Takav broj posjednika, zatim više od 30.000 kupovina, mjesečni promet u višini cca 2,3 miliona DEM, postavljajo pred E-karticu novi zadatak, a to je modernizacija poslovanja. Vlasnike čemo tekuče upoz-navati sa stanjem na njihovim karticama, da bi tekuče podmirivali svoje obaveze. • I još upozorenje - mogučnost pod- mirenja prije dospiječa obaveze plačanja, u slučajevima vaše odsutnosti, u vrijeme kad vaša obaveza mora biti podmirena. • Posjednici E-kartice dužni su da sami tekuče prate stanje izdataka na kartici, da dugovani iznos pristigne na žiro račun E-kartice najkasnije do datuma dospiječa, koji je naveden na računu, odnosno uplatnici. • Tu spada i suradnja s prodajnim mjes-tima, bilo da se radi o trgovinama, turis-tičkim poslovnicama Emona Globtoura, ili hotela u Emoni, koji če pomoču raznih prodajnih akcija, povoljnih kupovina obogatiti našu ponudu za vlasnike kartice. Z. J. ■ Aktualno v Sloveniji: M V RAZSELJEVANJE PRAŠIČJIH FARM Nerealno prikazovanje prašičjih farm kot največjih onesnaževalcev okolja traja pri nas že leta. Iz časopisov smo izvedeli, da onesnažuje farma Ihan, kot milijonsko mesto - veliko za tri Ljubljane. Danes nekateri že uvrščajo prašičje farme kot ekološki problem, takoj za atomsko centralo. V resnici pa vseh osem slovenskih farm proizvede toliko prašičev, kot v okrožju Boksmer-ja v Holandiji dvajset vasi. Celotna Slovenija z 20.253 kvadratnimi kilometri proizvede le 420.000 tržnih prašičev, Holandija s 37.290 kvadratnimi kilometri pa 23 milijonov prašičev. Glede nevarnosti onesnaževanja podtalnice v Sloveniji, strašimo prav s to deželo vrtov. To onesnaževanje prav gotovo ni samo posledica kmetijstva, ki znotraj drugih gospodarskih vej ustvari le 4,4 odstotka narodnega dohodka. Narodni dohodek je namreč eden od pokazateljev splošnega razvoja gospodarstva in neposredno urbanega, industrijskega ter prometnega onesnaževanja okolja. Ne povemo pa istočasno, da Holandija, ki je manj kot enkrat večja od Slovenije, proizvede 6,35-krat več piščančjega mesa, 11,23-krat več govejega mesa, 39,4-krat več mleka, 54,7-krat več tržnih prašičev ter 70,7-krat več konzumnih jajc in podobno. Ko se je po vojni, s takratno enostransko industrializacijo tudi v Sloveniji preselilo v mesta dve tretjini kmečkega prebivalstva in je v katastrofalni suši leta 1952 grozila splošna lakota, ko nas je je rešila podarjena ameriška pšenica, smo na pragu 60-ih let začeli graditi po ameriškem vzoru, prve perutninske in prašičjerejske farme. Prav te farme so z dvigom povojnega nizkega standarda povečevale potrošnjo mesa v naslednjih dveh desetletjih. Se danes je proizvodnja perutninskega in prašičjega mesa 3,2-krat večja kot je proizvodnja govejega mesa, čeprav se hvalimo, da smo govedorejska dežela. Porazna pri tem je zasebna proizvodnja prašičev, saj pokriva le 19 odstotkov tržnih potreb. Za takšno stanje krivijo politiki družbene farme, čeprav je bil razvoj slovenske prašičereje prav po zaslugi stroke, v nasprotju z ostalo živinorejo najbolj racionalen in usmerjen tudi v zasebno prašičerejo. Zaradi tega so bile farme zavestno porazdeljene po regijah Slovenije, kot bodoči poligoni sodobne tehnologije in istočasno kot selekcijski centri za pospeševanje zadružne in zasebne prašičereje. To vlogo so farme, ene več, druge manj tudi izpolnile. Po večletnem prizadevanju prašičerejskih strokovnjakov so leta 1974 ustanovili fond za pospeševanje prašičereje, ki so ga financirale klavnice. Z njim so pokrivale plemensko vrednost prašičev farm, ki prodajajo plemenske živali kmetom in pitovnim farmam po klavni ceni. To je še danes edini primer v Evropi in v svetu. Istočasno so bili izdelani tipski projekti za kmečke mini farme z od 20 do 100 in več plemenskimi svinjami ter temu ustrezno zmogljivostjo pitališč po ihanski tehnologiji z enotno serijsko opremo, tako za kmečke hleve, kot družbene farme. Za realizacijo tega projekta so bili izposlovani tudi ugodni krediti in subvencije na stojišče živali. Neosnovana je trditev, da so bili kmetje vsaj na področju prašičereje zapostavljeni in prepuščeni sami sebi. Kljub naštetim ugodnostim - edinstvenim v Evropi, saj na zahodu v prašičereji ni subvencij, pa se zasebna organizirana tržna proizvodna ni povzpela nad 100.000 pitancev, v kriznih letih pa ni proizvedla niti toliko pitancev, kot samo farma Ihan. To dokazuje, da obstoječi tržni pogoji, nizkega in nestabilnega zaslužka, tako pri lastnem, kot pri komercialnem pitanju prašičev, niso zanimivi za našega kmeta. Ti pogoji bodo še slabši z odprtjem meja Evrope, kjer mora družinska farma za polno zaposlitev enega svojega člana rediti 60 plemenskih svinj in proizvesti 1.000 pitancev letno z 0,90 delovne ure na pitanca in 20 delovnih ur za plemensko svinjo, pri uspešnosti prodaje najmanj 1 : 5,30. To pomeni, da mora biti za pokrivanje vseh stroškov vrednost enega kilograma prodanega prašiča enaka vrednosti 5,3 kg krme. Ta odnos je trenutno pri nas mnogo ugodnejši: 1 : 7. Niti najbolj mehanizirane družbene farme zaradi hipertrofirane administracije, predpisane veterinarske službe in drugih servisnih dejavnosti, trenutno ne dosegajo produktivnosti zahodne Evrope. Prav zaradi bližnjih, novih pogojev gospodarjenja, ki nam trkajo na vrata iz sosednje Evrope, marsikatero farmo, če se ne bo pravočasno reorganizirala, ne bo potrebno razseljevati, ker jo bodo likvidirali ekonomski in tržni pogoji. Pri likvidaciji farm v naslednjih petih letih, ki jo napovedujejo nekateri politiki, se obnašamo ekonomsko skrajno neodgovorno, saj se ne vprašamo, od kod nova investicijska sredstva za nadomestno gradnjo kmečkih mini farm za obnovitev proizvodnje prašičev, ki jo bomo na “družbenih” farmah likvidirali in od kod dodatni denar za varovanje okolja, ki bo tudi na kmečkih mini farmah potreben. Kakšno škodo bo prašičereja utrpela z likvidacijo selekcijskih centrov, je nekaterim politikom in nestrokovnjakom težko doumljivo. Selekcijske farme, ki naj bi bile do nedavno iz ekološkega vidika prevelike, so iz selekcijskega vidika optimalne, zaradi prednosti velike populacije za dosego hitrejšega selekcijskega napredka. Zato tudi ni slučaj, da se je zaostala povojna slovenska prašičereja v rekordnem času izenačila s prašičerejo razvite Evrope. Po velikih populacijah nas posnemajo in nas zaradi finančnih možnosti že prehitevajo zahodne multinacionalne selekcijske družbe za proizvodnjo hobrid-nih prašičev (Hipor - Evribrid, Shegers, Cotsvvold, Pig Development, Pig Inprovve-ment Company, Deubrid, Kahib in druge). O vsem tem smo bili vsa leta zaradi skromnosti premalo glasni in na področju obveščanja javnosti premalo aktivni. Zahod nas posnema tudi v veliko farmski proizvodnji, prav zaradi ekonomičnejšega reševanja ekoloških problemov. Zaradi tega se zadnje čase na zahodu koncentrira prašičereja v večje aglomeracije. Zato niso farme s 1.000 plemenskimi svinjami v Nemčiji, Angliji, Španiji, Italiji, Holandiji in na Danskem, nobena redkost več. Farma Veronese v Italiji s 6.500 plemenskimi svinjami prekaša farmo Ihan, ki ima 4.850 plemenskih živali. Zato ihanska tehnolojgija iz leta v leto osvaja prašičerejo od Španije do Singapura. Mi pa bi zaradi iste, naše tehnologije likvidirali slovenske farme, predvsem zaradi vonjav, ki se širijo v okolje. (se nadaljuje) dr. Lucijan KRIVEC Varijacije na isto temo: Sv. Valentin v E Centru, Nove Jarše Emona Računski center: ZA POSLOVNO ODLOČANJE V prejšnji številki revije Emona smo predstavili elektronsko pošto, kmalu zatem pa je bila v Emoni 28. januarja 1991 za vodstvene delavce organizirana predstavitev elektronske pošte in programske opreme za poslovno odločanje. Prehod na tržno in podjetniško obnašanje je sicer pri nas počasen, vendar se moramo čimprej prilagoditi in pridobiti znanja za sodoben način poslovanja. Današnji način življenja in delaje že tako hiter, da človek ni več v stanju zajeti vseh potrebnih informacij in jih tudi obvladovati (ovrednotiti, zapomniti, povezati). V razvitem poslovnem svetu, kjer živijo še hitreje, si že dolgo pomagajo z računalniki pri zajemanju, vrednotenju in razdeljevanju informacij. Izrednega pomena je način odločanja na podlagi dobljenih informacij o vsakem poslu posebej. Zaradi prepletenosti različnih vplivov v poslovnem svetu, tako v ožjem kot v širšem smislu, in tudi medsebojnih vplivov, seje težko na pamet odločati ter pri tem poiskati najugodnejšo rešitev med možnimi. Poslovneži so si pomagali z računalniki, najprej samo za zbiranje in urejanje informacij, nato pa so sestavili cel sistem programskega orodja za pomoč. Taka pomoč ni samo v zbiranju, zapisovanju in urejanju informacij, temveč je možno v sistem vgraditi merila za povezovanje poslovnih dogodkov in predvsem razna sodila pri odločanju. Učinkovito vodenje podjetja je odvisno od pravilnih poslovnih odločitev. Pri tem se lahko vprašamo, kako pogosto se odločamo sami ali drugi odločajo in nam predstavijo izid odločitve? Verjetno vsak dan in ker smo ljudje, se sprašujemo, ali so odločitve pravilne. Učinkovita podpora poslovnemu odločanju postaja za današnje cilje in za jutrišnje načrtovanje, ne samo za direktorsko raven, tudi v oddelku za načrtovanje, v proizvodnji in zunaj že kar vsakodnevna nuja. Programsko orodje za podporo odločanju mora: • združevati ključne podatke podjetja, predvideti hiter dostop in izvlečke teh podatkov, • hitro razčleniti podatke s tehniko, ki najbolj ustreza podjetju, • predstaviti izsledke odločitve v slikovni obliki tudi drugimudeležencem, • dati zaupanje, da bo storjena odločitev potrjena v prihodnosti. To pomeni, da je takšno programsko orodje sestavljeno iz več delov in ga je potrebno izbirati glede na namen ter način uporabe za delo ha osebnem ali osrednjem računalniku. Primer za strateško načrtovanje v podjetju mora predvideti: • tehniko upravljanja s podatki za pridobivanje in ravnanje z informacijami, • veliko zmožnost modeliranja statistične napovedi in razčlenitve v načinu “kaj če”, • možnost predstavitve izidov načrtovanja v poročilih in tudi slikovno. Te zahteve pomenijo, da morajo biti ključni podatki podjetja urejeni v enotni bazi podatkov za dostop do njih in njihovo razčlenitev. Na teh podatkih se izvaja razčlenitev in statistično modeliranje poslovanja za poslovne odločitve, pripravljajo se poročila v besedni in slikovni obliki. S takimi informacijami se lahko strateško načrtuje. Marko KERŠEVAN iz maxija 4X za vas: POSPRAVIMO v , tel.: 061/213 - 820 H Vodenje Kako voditi druge Živimo v delovnih okoljih, kjer med vodilnimi delavci prevladuje mnenje, da je vodenje podjetja in delo z ljudmi dano samo po sebi in jim izobraževanje s tega področja ni potrebno. Dobro je, da imamo v Emoni take ključne kadre, ki mislijo in razmišljajo podobno kot v razvitem svetu. Nujno in obvezno je stalno izobraževanje najodgovornejših ljudi v podjetju, ne le na strokovnem področju, ampak tudi na področju dela z ljudmi. Vse se začne in konča s človekom. V Tovarni močnih krmil smo prvi teden v mesecu marcu začeli s trimesečnim funkcionalnim izobraževanjem na temo vodenja. Udeležuje se ga osemnajst vodilnih delavcev iz Tovarne močnih krmil, Ribarstva, Razvojnega centra, Maxi-marketa in iz Odvetniške pisarne. Teme, o katerih se na teh predavanjih govori, iščejo rešitve, vse od metod sodobnega vodenja, organizacije dela, psihologije osebnosti, do spodbujanja inovativnosti in kreativnosti, informatike, do socialne problematike podjetja. Udeleženci teh seminarjev si bodo ogledali tudi dva filma, “Neorganizirani vodja” in “Vodenje problematičnih ljudi” ter se preizkusili v “brain storning” metodi. Predavatelji, ki bodo sodelovali pri teh vsakotedenskih srečanjih so priznani slovenski strokovnjaki, kot so: dr. Vid Pečjak, dr. Mišo Jezernik, dr, Rado Ramovš, Pavle Kogoj, Vladimir Pirc, Milan Morano in Alenka Klemenčič. Vesna RAZTRESEN Ljubljana, 28. - 31. januar 1991: Emona Blagovni center je pripravil za ta čas že tradicionalno vsakoletno razstavo blaga za poletne športe, kampiranje in prosti čas - namenjeno aktivnemu športu. Kupcem - poslovodjem in komercialistom v športnih in drugih trgovinah so prikazali široko paleto ponudbe blaga domačih in tujih proizvajalcev. D. F. Spet trte so rodile, prijat 'Ci, vitice nam sCadtšp, t