T«ak četrtek In «tlta s poštnino vred ali T Mariboru s pošiljanjem M dom za celo leto 32 din., rl leta 16 din., četrt leta 4ia. Izven Jugoslavije M din. Naročnina se pošlje upravništvo .Slovenja Oospodarja* v Ma-Koroška cesta 5. se dopošilja do oir Naročnina se plačuje v naprej, on inferurban ši. 113. Posamezna Številka «fane i*5C din. Poštnina plačana v gotovini. LIST LJUDSTVU V POUK IN ZABAVO Uredi'Istvo Je v Merlbnre Koroška cesto št. 5. Roko pisi se ne vračajo. Upravništvo sprejema naročnina inserate in rckluniacije. Cene taseraiom po dogovoru. Za večkratne ogfei. primeren popust. Nezap?l< reklamacije so po&šfiui proste. Čekovni račun poš£ae©<. urada Ljubljana ŠL lOi&i. Telefon interurban št. 413. ESürs^aauBc.'Mfc.stü'i-i.Jiw»«"! mt.i l Wi VW.'1 .'■'1 u I"'.■ 4*5. številka» MASI®OB, dne O, novembra 14MML Ittnii & •MIMUU Vulitve na Angleškem. i i Volitve vzbujajo zanimanje, pa naj so v ti ali drugi državi. Ni pa to zanimanje enako napram vsem državam. Čim večja in močnejša je država, tem večje je tudi zanimanje sveta za dogodke, ki se vršijo v njej, Ako gre za kašno malo državo, javnost samo na kratko zabe- i leži izid volitev in druge politične dogodke. Anglija je izmed največjih in najmočnejših držav na svetu. Ona odločuje ne samo na svojem otočju, marveč v vseh delih sveta. V nekem oziru je ves svet njeno območje. Zato je razumljivo, da se javnost v največji meri zanima za vlado in za parlament v Angliji. Angleške volitve so bile v sredo, 29. oktobra. Čas za pripravo je bil kratek: od razpusta parlamenta do dneva volitev je bila doba samo treh tednov. Zato pa so Angleži ta kratek čas izrabili v največjem obsegu. Na razpolago so jim bila vsa najmodernejša sredstva agitacije. Vse, kar je izumila moderna znanost, vse je moralo služiti namenu agitacije za poedine stranke. Tri stranke so se bojevale med seboj: konservativna pod vodstvom Baldvina, liberalna pod vodstvom Askita in Lloyda Georgeja in delavska pod vodstvom Macdonalda. Poslednja stranka je bila zadnjih devet mesecev na vladi. Najštevilnejša stranka v parlamentu so sicer bili konservativci, vendar pa niso hoteli prevzeti vlade, ker niso imeli tolike številčne moči, ki je po njihovem mnenju potrebna za uspešno vladanje. Tako je krmilo države prišlo v roke delavski stranki, ki je bila številčno slabejša kot konservativci, pa močnejša kot liberalci. Macdonald je torej bil ministrski predsednik po milosti konservativcev in liberalcev. Včasih je konservativna stranka glasovala za njega, včasih liberalna, včasih obe, včasih nobena. Posledica je bila, da .je Macdonald večkrat s svojimi predlogi ostal v manjšini. Ko mu je tega preglasovanja bilo dovolj, je predložil kralju razpust parlamenta in nove volitve. Boj za politično moč na Angleškem je bil povodom volitev izredno vroč in oster. Stranke so napele vse svoje moči. Za nadmoč sta se pravzaprav borili samo dve stranki: konservativna in delavska, liberalci niso imeli niti upanja, da bi mogli postati najmočnejša stranka. Ko je bil v četrtek proglašen izid volitev, je zavladalo splošno iznenadenje. Iznenadeni so bili konservativci, ker niso mogli upati, da bi tako sijajno zmagali. Izne-naden je bil Macdonald, ki je napovedoval zmago svoje stranke. Iznenadeni so bili liberalci, ker niso pričakovali, da bodo tako strašno tepeni. Konservativci so dobili 415 mandatov, prej so jih imeli 256, delavska stranka 152, prej 193, liberalci 44, prej lo», neodvisni so dobili 4 mandate. Vseh poslancev v parlamentu je 615. Konservativci imajo torej več ko dvetretjinsko večino, ki znaša 411. Nauk, ki sledi iz angleških volitev, oznanja: liberalizem je za nič. Liberalna stranka ni bila sposobna, da bi rešila ona Važna politična, zlasti pa socialna in gospodarska vprašanja, ki jih sedanji čas stavi na dnevni red. To je stranka, ki propoveduje svobodo, daje pa svobodo samo svojim pristašem, drugim jo krati. To je stranka visokih in bobnečih fraz in votlih obljub. Angleško ljudstvo jo je spoznalo ter ji je obrnilo hrbet. Stranka je obleža'a zdrobljena in zmečkana med dvema mlinskima kamenoma: med konservativno in delavsko stranko. V angleški politiki bo zopet prišel do veljave sestav dveh strank, kojemu so Angleži priučeni že iz davna. Prej sta se borili med seboj ter nasledovali druga drugi konservativna in liberalna stranka. Po popolnem polomu liberalne stranke, je stopila na njeno mesto delavska stranka, ki se bo s konservativno borila za prvenstvo. Konservativci so stranka starih angleških verskih, narodnih, političnih in gospodarskih tradicij (izročil), ki se trudi prilagoditi se duhu časa ter ustvariti potrebne socialne reforme. Delavska stranka pa hoče preustrojiti sedanji družabni red v državi in na svetu v smislu socializma, kakor ga uči nemški židovski pisatelj Karel Marx in socialna demokracija. Angleški volilci so pri zadnjih volitvah izjavili z ono ogromno večino, ki so jo dali konservativni stranki, da nočejo nič slišati o socializmu in komunizmu. O posledicah angleških volitev za notranjo politiko angleške države ni treba sedaj podrobneje razpravljati. Da je Macdonald pri volitvah propadel, je velik razlog v tem, da ni mogel izpolniti svojih obljub, ki jih je dal v imenu svoje vlade, da 'bo namreč, če ne odpravil, pa vsaj omejil zlo nezaposlenosti in draginje. Tega zla ni ne odpravil ne zmanjšal. Konservativci bodo morali sedaj pokazati, kakšni so njihovi lekovi zoper to zlo, na katerem najhujše trpi gospodarsko življenje Anglije. Pri tem konservativci ne smejo računati na podporo delavske stranke, marveč se morajo nadejati, da se bo razredni boj med proletarijatom — delavci brez posestva — in meščanskimi elementi poostril in povečal. Bolj nas zanima vprašanje, kakšen vpliv bo imel izid angleških volitev na zunanjo politiko. Takoj se more povedati vnaprej, da se tukaj ne bo veliko spremenilo. Angleška zunanja politika se vedno giblje v gotovem pravcu. Tega pravca se je tudi držal Macdonald, ki v zunanji politiki ni zastopal samo delavskih interesov, marveč celokupnega angleškega naroda. Macdonald je bil, da navedemo saino en primer, pacifist (miroljubec) in antimilitarjst. Ko pa je nedavno od njega zahteval voditelj egiptovskih nacionalistov, Zaglul paša, naj Anglija umakne svoje vojake iz Egipta in Sudana, je Macdonald to odločno odbil. Kot socialist bi to moral storiti, kot Anglež in zlasti kot angleški ministrski predsednik pa tega ni hotel storiti. Krmilo zunanje angleške politike bo zdaj zopet vzel v roke najbrž lord Curzon (izgovori Kerzn). Kam bo krmaril? Gotovo v smeri miru in popolnega pomirov-ljenja na svetu. Angleško načelo slove: mir med državami in sporazum med narodi. Tega glavnega načela se bo gotovo držala tudi politika konservativcev. Angleška vlada bo kmalu imela priliko, da v dejanjih pokaže svojo iskrenost in zvestobo do tega gesla. V Mezopotamiji (deželi med rekama Evfratom in Ti-grisom) ima velik spor s Kemalovo Turčijo. Gre namreč za mesto Mosul, komu naj pripade, ali Mezopotamiji, (po arabsko Irak), ki je pod nadvlastjo Anglije, ali pa Turčiji. Mosul je velevažno mesto radi svoje lege, zlasti pa radi petrolej skih vrelcev v njegovi okolici. Macdo-naldova vlada je vprašanje Mosula predložila Zvezi narodov v rešitev, nova angleška vlada bo tudi morala ostati na poti razsodništva, ako se hoče izogniti vojni s Turčijo. Važna točka v zunanjepolitičnem programu konservativne vlade bo razmerje do sovjetske Rusije. Ruski boljševiki niso ter tudi nikdar niso bili prijatelji Anglije. Za nje pomenja Anglija glavno taborišče kapitalizma in imperializma (gospostvaželjnosti) na svetu. Boljševiki so svoje rovarske in kovarske niti proti Angliji razpredli po vsej Aziji ter so vse azijske narode, zlasti Indijce, Kitajce, Perzijce in Arabce pozvali na boj proti tlačiteljski Angliji. Stopili so v zvezo s Kemalovo Turčijo ter opirajoč se na fronto azijskih narodov skušajo s pomočjo Nemčije razrušiti antanto (zvezo) evropskih velevlasti. Kljub vsemu temu je Macdonal-dova vlada 1. februarja 1924 priznala sovjetsko rusko vlado s pripombo, da mora ta vlada priznati proti Angliji in Angležem vse svoje obveze, ki jih ima po mednarodnem pravu. Ni dvoma, da bo konservativna angleška vlada priznanje sovjetske vlade sprejela kot politično dejstvo ter ga ne bo spremenila, ker popolnoma spada v okvir razborite in hladno računajoče angleške politike. Vprašanje pa je, kaj bo z angleško-rusko pogodbo, ki jo je meseca septembra sklenil Macdonald z zastopnikom sovjetske vlade. Ta pogodba je bila glavno agitačno sredstvo pri volitvah zoper Macdonalda in zato ni pričakovati, da bi konservativna vlada sprejela to pogodbo ali pa da bi jo sprejela brez sprememb in zavarovalnih dodatkov. Druga važna točka zunanjepolitičnega programa je Zveza narodov. Anglija je članica te zveze ter je v njej vedno imela prvo besedo. Tako bo tudi ostalo. Iz tega pa ne sledi, da bi angleška vlada morala pristati na vse Džungla» Roman iz afriških pragozdov. Angleški spisal E. R. Burroughs. — Prevedel Paulus. 31 V par minutah se je ladja obrnila ter odplula nazaj v zaliv. Sidro je zaropotalo, jadra so bila povezana, ladja se je ustavila. Mornarji so dirjali po krovu. Čoln so spustili v morje in vanj so naložili velik zaboj. Tucat ljudi je pograbilo za vesla in čoln je zdrknil k obali proti kraju, kjer je bil skrit Trzan. Čoln je zaškrtal na pesku, mornarji so poskakali na suho ter dvignili zaboj iz čolna. Nekaj časa so se jezno prepirali. Nato je zlezel Snake — tisti, ki je ustrelil Barkerja — više na obrežje. Par tovarišev je prišlo za njim. Nekaj časa so se ogledovali. Tule je najboljši prostor!« je pokazal Snake pod drevo, na katerem je bil skrit Trzan. Med mnogim prepiranjem in prerekanjem so izkopali globoko jamo. Štirje mornarji so v potu obraza privlekli zaboj ter ga položili na dno jame. Nato so jo zagrebli in nadevali ruševine na svežo zemljo, da bi zakrili sledove za seboj. In še z večjo naglico nego so prišli, so spet odveslali na ladjo, razgrnili spet vsa jadra vetru in odpluli na jug- Trzan je z velikim zanimanjem opazoval njihovo počenjanje in premišljeval, kaj naj vse to pomeni. Čudni so belokožci, si je dejal. Kako srečen je, da živi v džungli, v varnem in mirnem zavetju pragozda! Kaj neki je v zaboju, se je popraševal, da so ga s toliko skrbjo zag-ebli. Če ga ne potrebujejo, zakaj ga niso enostavno v vodo vrgli? To bi jim ne dajalo toliko truda —! Ah, si je mislil, gotovo še potrebujejo zaboj! Skrili so ga, kakor Sabora ali Numa skrijeta svoj plen, in prišli bodo ponj —. Spustil- se je k tlom in si ogledal prostor, kjer so kopali. Iskal je, ali niso morebiti kaj, pozabili, kar bi utegnilo njemu koristili. In res je našel lopato. Skrili so jo med grmovje, da bi jo ob dani priliki koj pri rokah imeli. Pograbil jo je in kar brž poskusil. Pa neroden je bil in nevajen takega dela, ranil si je svoje gole podplate. Toda to ga ni motilo. Vztrajal je in ril naprej po zemlji in kmalu je odkopal zaboj. Štirje krepki mornarji so se v potu obraza mučili z njim, da so ga privlekli iz čolna in položili v jamo, — Trzan si ga je naložil na ramo kakor da je prazna škatla, pograbil lopato in se napotil v džunglo. Po drevju seve ni mogel s svojim bremenom, ker rok ni imel prostih. Ostal je pri tleh, poiskal Tantorovo sUiO in hitel s čvrstimi koraki naprej. Ure in ure je potoval. Končno se je u.tavil sredi goste, neprodirne goščave, kamor nikdar še ni stopila človeška noga, pa tudi ni mogla stopiti. Poznal je kraj. Mična travnata livada je bila, droben potočič jo je namakal in stoletni orjaki džungle so jo obdajali, prepleteni z neprodirno mrežo srbota, slake, divje trte in bršljana. Na tej solnčni livadi so se zbirali člani Kršakovega rodu v posvet, na njej so bili samci svoje krvave boje in j mladiči so se poganjali po njej v živahnih igrah. Tudi Trzan sam je na njenih tratah preživel marsikateri prijetni, zabavni dan, tistikrat, ko je še tudi bil član Kršakovega rodu. Planota je nedostopna in popolnoma varna, je za-sodil. Noben belokožec, pa tudi noben črnec ne more prodreti do nje. Tukaj, je sklenil, bo skril zaboj. Pod košatim velikanom je zastavil lopato. Trdo je šlo, trše nego zunaj na obrežju, kjer je odkopaval že načeto zemljo. Toda vztrajal je tudi tukaj, noge so mu krvavele in črez par ur trdovratnega dela je izkopal jamo, ki se mu je zdela dovolj globoka za skrivnostni zaboj. Ampak, bi kdo vprašal, čemu se je trudil, ko pa niti vedel ni, kaj da je v zaboju —. Trzan je bil človek po telesu in po duši. Toda v svojih navadah je dotedaj še vedno živel, kakor se je naučil med svojimi nekdanjimi tovariši Kršakovega rodu, med gorilami. In gorila, opica, nad vse rada posnema kar vidi pri drugih. Trzan je videl, da so belekožci zagrebli zaboj. Šel je, vzel zaboj in ga ludi zagrebel. Pa še radoveden je bil, kakor so strašno radovedene vse opice in tudi mnogi ljudje, ki ne znajo brzdati te slabosti. Zelo ga je mikalo, kaj tiči v zaboju. Lotil se ga je torej, poskušal je tu, poskušal je tam, pa zaboj je bil okovan s težkim železom in močno ključavnica ga je zapirala. Zaman se je trudil celo uro in napenjal svoje moči, zaboj se je upiral celo njegovim silnim mišicam. Zagrebel ga je ne da bi vedel, kako skrivnosti so v njem skrite. Noč je medtem legla na džunglo in Trzana je gnalo nazaj h koči. — ukrepe Zveze narodov, posebno na take, ki so Angliji bili nekako usiljeni. Tu pride v poštev zlasti takozvani ženevski protokol o mednarodnem razsodništvu, o varnosti držav in o razoroženju. Ta mednarodni protokol je velevažen, ker bi mogel, ako se splošno sprejme in popolnoma izvrši,, preprečiti vsako vojno. Na ta protokol je pristalo 54 držav, med njimi Anglija po svojem zastopniku lordu Parmooru. Ali bo konservativna vlada sprejela ta protokol, kojemu je pritrdil Macdonald? Upati je, da se bo to zgodilo, kajpada z nekaterimi spremembami, posebno pa, kar se tiče porabe angleškega brodovja po Zvezi narodov. Kar se tiče razmerja Anglije do poedinih držav, je ugotoviti, da v Nemčiji izid angleških volitev ni bil sprejet s prevelikim veseljem. Angleški konservativci so znani kot zaščitniki angleške industrije in to ni po godu nemški veliki industriji, ki je vedno bila tekmovalka angleški industriji. Na Francoskem ministrski predsednik Herriot, ki je svoje politične načrte bil naslonil na Macdonalda ter našel v njem veliko oporo, tudi ni dobro razpoložen vsled padca Macdonaldovega. Ni pa nobenega dvoma, da bo tudi konservativna vlada nadaljevala politiko antante po svetovni vojni ter bo v to svrho iskala sodelovanje s r ranči j o. Kar se tiče naše države, moramo zabeležiti dejstvo, da se radikali, ki so prej se nekoliko ooij širokoustili z angleškimi volitvami, izida teh volitev ne radujejo v toliki meri, kakor bi to bilo pričakovati. Razlog za to je v tem, ker radikalski poglavar Pašič vsled svojih znanih metod nikdar ni bil priljubljen pri voditeljih angleške konservativne stranke. Angleži odklanjajo vsak neparlamentarni režim in zato tudi ne morejo odobravati Pašič-Pribičevičeve nasilne politike. Vodilno politično angleško načelo je: parlamentarizem in samo-vlast ljudstva. V tem je tudi rešitev za našo državo. Pravo je najboljše Pri nakupu fe;' --*» no mila i imk „Jeleii" «i .7 in v uporabi najcenejše milo na svetu» pazite na ime „S c h i c h t" in na znamko „J e \ e n"! «ajwgi-gy'rMwuiKfi »p« Timotijevičai poster*. Radikalom je bilo ležeče na tem, da še pred 20. oktobrom pripravijo pošteno Davidovičevo vlado do padca. To se je s pomočjo neparlamentarnih in neustavnih sil tudi doseglo in parlament, ki se je sestal dne 20. oktobra na redno zasedanje, je bil odložen. Če bi vlada ostala še po 20. oktobru, bi za radikale nastopil težek položaj, ker bi v novo izvoljenih parlamentarnih odborih ne imeli več večine ter bi morali pustiti, da vlada neovirano deluje v smeri reda in poštenja. Da bi se po prihodu hrvatskih poslancev v parlament ne izvolili novi parlamentarni odbori, zahtevajo radikali pod Pašičevim vodstvom že dolgo časa svojo volilno vlado. Za radikale volitve tudi niso gotova stvar, pa vendar ima volilna vlada za njih mnogo privlačnega, ker bi najprej par mesecev lahko vladali brez parlamenta in bi potem volitve vodili z nasiljem in z zlorabami državne oblasti. Prav zanimivo je radikalsko prizadevanje za volilno vlado v sedanji dolgotrajni krizi. Na dvoru so se radikali izjavili za zvezno vlado, Pašič je pa to zopet odrekel. Potem je zopet dovolil Jovanoviču sestavljati tako vlado, a je v 48 urah to zopet preprečil. Predlagal je še nekatere druge svoje bivše ministre, pa to očividno samo vsled tega, da se kriza še bolj zavleče. Od radikalne strani je bila predlagana najprej zvezna vlada vseh radikalov, demokratov in Jugoslovanskega kluba. Pozneje so bili dodani tej zvezi še muslimani, izključeni pa samo Radičevci. Končno je Pešič pristal tudi na Radičevce, a to le pod pogoji, ki so bili za hrvatsko narodno zastopstvo skrajno žaljivi in ki so imeli tudi namen, razdreti skupščinsko večino. Podobno predlaganje bi se gotovo še nadaljevalo, da ni skupščinska večina zahtevala, naj bodo v nameravani zvezni v.ladi le pošteni radikali. Tedaj je pa Pašič odločno zahteval, da klub sam rešuje vsa vprašanja. Potem je naenkrat odpovedal svoj odhod v inozemstvo ter zahteval, naj se prav ničesar ne sklepa brez njega. Ko se mu je reklo, da volitev ne bo, se je pa zopet vrnil na predlaganje zvezne vlade in to zopet kakor poprej z raznovrstnim predlaganjem, kdo naj v njej sodeluje in kdo jo naj vodi. Tako se predlaga in ogiblje, a pri tem radikali nočejo slišati večinske zahteve, da so iz zvezne vlade izključeni vsi korupcionisti in nasilniki ter da se ne smejo pretrgati odnošaji s Hrvati. V globokem molku glede te zahteve je bil napravljen tudi poskus z vlado Koste Timotijeviča, ki je sicer član Davidovičevega demokratskega kluba, a je po duhu prav blizu Pašiču in Pribičeviču. Ko je kralj Timotijeviču poveril sestavo vlade, je Timotijevič to sporočil svojemu klu bu in klub ga je poslal k voditeljem drugih skupin parlamenta. Radikali so gotovo mislili, da bo vladno poverilo Timotijeviču razbilo skupino Davidovičevih demokratov. Računali so, da bodo tovariši Timotijeviču zamerili, da je mandat ali poverilo sprejel in da bo Timotijevič, ki je po duhu precej daleč od svojih tovarišev, kakor nekdaj Pribičevič, zapustil svojo stranko ter še nekaj tovarišev potegnil s seboj. Radikali so sklepali po svojih lastnostih in so se prevarili. Davidovičev klub, kakor vse druge skupine parlamentarne večine, ne polaga glavne važnosti na osebo, ampak na načelo. Timotijevič je s svojim mandatom rcmal od voditelja do voditelja. Radikali so nezadovoljni, ker se jim zdi, da so bili omalovaževani, voditelji parlamentarne skupine pa spravljajo Timotijeviča v veliko zadrego z jasnimi načelnimi vprašanji. Posebno tehtna vprašanja mu je stavil dr. Korošec. Prva vprašanja so se nanašala na sporazum, druga na korupcijo in tretja na sredstva, s katerimi naj se sporazum izvede, korupcija pa pobije. Timotijevič je na vsa vprašanja odgovarjal zelo nejasno in neodločno. Pritrjeval je, da je za sporazum in proti nasilju. Delo za sporazum naj bi se nadaljevalo, ni pa seveda povedal, kako. Izjavil se je tudi za sodelovanje s Hrvati na vladi, govoril je pa pri tem o nekakih pogojih in zagotovilih od hrvatske strani, četudi priznava, da so radikalski predlogi in pogoji za Hrvate žaljivi. Najbolj jasno je še to priznal, da Pribičevi-čeva skupina ne spada v vlado sporazuma, ker se je preveč ogrešila proti sporazumu. Tudi korupcijonisti po njegovi izjavi ne spadajo v vlado, ni pa povedal, kako bi se jih dalo otresti in kako naj se nadaljeval boj proti korupciji. Na vprašanje, kako si misli nastop proti nasilni Novo čudo ga je iznenadilo. Tema je obdajala kočo, pa skoz okno je sijalo soln-ce in sipalo svetle trakove luči ven v črno noč. Trzan je zavzet gledal neznani pojav. Videl je v knjigah sliko svetiljke in bral je tudi o njej, da razsvetljuje nočno temo. Pa zaman se je trudil tistikrat, da bi razumel neverjetni čudež —. Tiho in oprezno je zlezel bliže. Na mizi je brlela svetiijka. Clayton jo je našel med zapuščino svojega strica, jo popravil in napolnil z oljem, ki jim ga je dal seboj uporni, pa sicer pošteni Barker. Pri mizi pa je sedelo na preprosto stesanem stolu belo dekle, ki je v zadnjih dveh dneh zavzelo sleherni kotiček v duši mladega Trzana. Sklanjala se je nad mizo in pisala in Trzan se je čudil, kako naglo ji gredo izpod prstov znaki, ki jih je sam le veliko težavo risal. Zlatorumeni lasje so ji padali črez čelo ter se lesketali v luči svetiljke in od časa do časa si jih je odgrnila s svojo belo, nežno roko, njen beli obrazek je zardeval» njene oči so žarele, njena usta so bila nalahno odprta. Dolgo dolgo je stal Trzan pri oknu, nepremičen kakor Numa na preži. Čudne misli s^ mu prihajale, čudna, neznana čuvstva so valovela v njegovem mladem srcu. Potrkal bi na okno, vzdramil bi lepo belo dekle iz njenega pi-sanja, povedal bi ji, da je on tukaj, on, ki jo ščiti, ki no skrbel za njo, povedal bi ji — sam ni vedel kaj. Toda ni se genil. Prestrašila bi se, zbala bi se ga —! Tile beli ljudje so tako čudni, vsake reči se ustrašijo —. Ta še nekaj druga mu je branilo, da se ni oglasil. Sram ga je bilo —. politiki in kako bi preprečil oboroževanje Pašič-Pribiče-vičevih pristašev proti sodržavljanom, pa sploh ni vedel odgovora. ! Poročila z raznih trgov. Mariborski tržni dan dne 31. oktobra 1924. Seno in slama: V sredo, dne 29. oktobra, ni bil® ne sena in ne slame na trgu, v petek, dne 31. oktobra pa je bilo šest vozov sena, katerega so prodajali po ©2.50 do 755 din. za 100 kg. — Meso: Slaninarji so pripeljali 41 vozov svinjine na trg in so prodajali meso po 27.50 do 40 din., slanino po 35 do 37.50 din., drob po 20 din.; domači mesarji pa govedino po 23 do 25 din., teletin® po 25 do 32 din., svinjino po 30 do 32 din., klobase p® 30 do 50 din., prekajeno meso po 40 do 45 dim, noge po 15 din., loj po 20 din., drob po 8 do 15 din. za 1 kg. . — Perutnine je bilo okoli 600 komadov. Med temi je bilo 50 puranov. Cene so bile kokošem in piščancem 15 do 65 din., gosem 80 do 120 din., racam 60 do 90 din., puranom pa 75 do 120 din. komad. — Domači zajci so se prodajali po 10 do 40 din. komad. — Krompir, zelenjava, sadje in druga živila: To pot so kmetje pripeljali samo 54 vozov blaga v mesto ter so prodajali krompir po 10 din. mernik (7 V? kg), glavnato zelje po 1 do 4 din. komad, čebulo po 2 do 5 din. venec, solato po 25 para do 1.25 din. komad, hiščeni fižol po 3 do 4 din. liter, kislo zelje po 4 din., kisla repa po 2 din. 1 kg, maslo po 40 do 45 din., kuhano po 54 din 1 kg, bučno ' olje po 32 do 34 din. liter, mleko po 3 din., jabolka po 2' do 4 din. kg, hruške po 3 do 12 din., grozdje po 8 do 15 din. kg, breskve po 6 do 12 din., kostanj po 2 do 3 din. liter, pečeni po 6 din. — Razno: Lončena in lesena roba komad po 50 para do 150 din., pletene košare po 15 do 50 din. Koruzna slama se je prodajala vreča pb 25 do 30 din. (se je zopet podražila). Ker je bilo pred Vsemi svetniki, je bilo tudi izredno mnogo vencev in šopkov na trgu in so se prodajali komad po 1 do 100 din. Teh se je zelo mnogo prodalo. Kdo ve, odkod je prišlo to čuvstvo v njegovo srce. Morebiti mu je bilo v krvi —. Njegovi starši in njegovi pradedi so bili olikani ljudje, mogoče da je od njih podedoval listi čut, ki mu je pravil, da se ne spodobi stati v temni noči pod oknom in prežati —. Otožen se je pobral Trzan izpred koče; zlezel v ro-govile bližnjega drevesa ter skušal da bi zaspal. — Ine pa je pisala tisto noč po dolgem času spet svoj dnevnik. In tole je med drugim napisala. »Zapadno afriško obrežje. Kje, tega natančno sama ne vem. 3. februarja 1908. Tisti dan, ko smo zapustili naše domače mesto Baltimore, sem začela svoj dnevnik in sem ga pisala vse do odhoda iz Londona in še pozneje na potovanju v Afriko. Toda ostal je na ladji. Pozabila sem ga. Pa če bi se bila tudi spomnila nanj, bi si ga najbrž ne bila smela vzeti seboj. Nikdar več ga ne bom videla. Zalo bom sebi v tolažbo in v vednost tistim, ki bi utegnili kedaj dobiti v roke tele papirje, popisala, kako se mi je godilo od onega dne ko smo odpluli iz Londona pa vse do danes in še naprej, dokler bom mogla sukati pero —. Dne 28. 12. 1907, pondeljelc je bil, smo odjadrali iz Temzinega pristanišča. Pred odhodom nam je oče pravil in razlagal, da gremo na znanstveno potovanje. Pred nedavnim časom so odkrili v dolini reke Kongo razvaline silno starega mesta in te, je pravil oče, gremo iskat. Pridružili da se nam bodo še drugi znanstveniki in učenjaki, da nas bo velika družba in da je pot čisto varna itd. Na večer odhoda pa nas je — kapitana, častnike, Clay tona in mene, ker gospod Filander je menda že vedel kam potujemo, — poklical k sebi v kabino in nam povedal, da gremo iskat zakladov na nek zapadno afriški otok. Vsi smo osupnili. Pokazal nam je stare, oru-menele in preperele papirje. Pismo je bilo in zemljevid drobnega otočiča. Oboje je našel v stari, črvivi knjigi, ki jo je za tisoč dolarjev kupil od nekega londonskega starinarja. Na tem mestu še koj omenim tudi to, da si je vzel na posodo deset tisoč dolarjev pri Robertu Canlerju v New Yorku. Nobenega jamstva ni bo tel za posojilo. Poznam Canlerja in tudi dobro vem, kake namene ima —. O jaz nesrečno dekle —! Pismo je bilo staro najmanj dvesto let in v njem je ...lo pisano, da leži na nekem kapverdiškem otoku — ime mi je izpadlo — zakopan velik zaboj zlata. Pisec je služil za mornarja na ladji, ki je vozila cel tovor zlata iz južne Amerike v Španijo.. Mornarji so se uprli in pomorili častnike. Vihar jih je vrgel na pust otok, rešili so del zakladov, pa so v par mesecih drug za drugim pomrli od pomanjkanja. Le pisec je preživel nesrečo in se rešil V čolnu, ki si ga je sestavil iz ostankov razbite ladje. Prišel je v Španijo in ni se mu več ljubilo nazaj po nesrečni zaklad. Napisal pa je pismo svojemu sorodniku in mu poslal tudi natančen zemljevid o legi oloka in o kraju, kjer je bil zaklad zakopan. Toda pismo nikdar ni prišlo naslovljencu v roke in po dobrih dvesto letih ga je kupil moj oče. — (Dalje prihodnjič). Z zagrebškega živinskega trga. Dne 3!. X. se je vršil v Zagrebu velik živinski sejem. Na sej6m je bilo prignanih tokrat izvanredno veliko živega Maga. Tako dobro obiskanega sejma kot je bil zadnji v Zagrebu, že dolgo ne pomnijo. Celi Kaptol je bil tako natrpan z raznim živim blagom, da ni bilo mogoče vseh prodajalcev uvrstiti v tržne vrste ter skupine. Izvanredno veliko je bilo na sejmu pur in druge drobnjadi. Kupovalo se je po stari hrvatski navadi ponajveč purane in pure. Za Rajknanjše purane so zahtevali po 90 din., za največje pa 150 din. 1 komad. Pure so bile po 80 din. Par večjih pi-Bčancev se je dobilo po 40 do 50 din. Zelo veliko je bilo na trgu razne zaklane živine. Zaklane živali so največ pribijali iz Vojvodine. Živinske cene se od zadnjič niso iz-premenile. Z žitnega trga. Žitni trg ne kaže nobenih posebnih izprememb. Promet je normalen ter se ravna po tečaju dinarja. Inozemstvo je ostalo še stalni kupec našega žita, katerega cene odgovarjajo sedanjemu izvoznemu paritetu, t. j., da so izravnane C cenami na ostalih svetovnih žitnih trgih. Do tega izrav-»anja je še pravočasno došlo, predno so se inozemski kupci obrnili na druge države za dobavo žita. Trguje se največ s koruzo, ki bo za letos naš najstalnejši izvozni produkt do prihodnje žetve. Za izvoz je v naši državi preostalo poleg domače uporabe kakih 30.000 vagonov koruze. S to količino se bo lahko popolnoma krila potreba držav, ki izvažajo od nas koruzo; Italija, Nemčija, Čehoslovaška : in Avstrija bodo s tem važnim žitnim produktom oskrbljene. Čehoslovaška plačuje sedaj koruzo po 120 čeških kron, franko obmejne postaje, ali 142—145 čK franko ladje t Bratislavi. V naši državi veljajo cene v trgovini na debelo za koruzo v klasju 125—130 din., za koruzo v zrnju: dobava v decembru 200—205 din., dobava na spomlad 230—240 din. Trgovino ovira pomanjkanje denarja; kdor kupljeno blago takoj izplača, ga dobi znatno ceneje. Pšenica se dovaža na trg v znatno manjših koli- , cinah. Cene so ji ostale v glavnem nespremenjene; pla-£uje se po 370 do 380 din., franko postaja v BačkL Mlini ponujajo velike zaloge moke» prodajo pa le neznatne ko- i Kčine; dasiravno je cena nularici sorazmerno s cenami pšenice precej nizka; prodajajo jo po 6 din. za kilogram. Pričakovati je, da bo cena pšenični moki poskočila. Moka »a krmljenje živine in otrobi se ne prodajo lahko, dasi je že opažati zanimanje inozemstva za to blago. Za fižol se še vedno zanima Italija, kamor se ga izvozi aelo veliko. Ker je vrednost italijanske lire napram dinarju zadnji čas znatno padla, je šla tudi cena fižolu nazaj» Pisani fižol se plačuje na Hrvatskem po 3 din., beli pa po 4>ž din. Iz Slovenije se je začel fižol izvažati v glavnem v Francijo. Na novosadski žimi borzi veljajo trenutno sledeče cene: bačka pšenica 365 do 370 din., sremska pšenica 350 din., oves 252 do 253 din., sremska koruza 121 do 125 dinarjev. V Sloveniji so cene žita in poljskih pridelkov sledeče: pšenica domača franko Ljubljana 390 din., pšenica bačka par. Ljubljana 435 din., koruza bačka par. Ljubljana 335 eaklj. 215 din., oves bački par. Ljubljana 335 din., laneno din., koruza nova franko Ljubljana 2 vagona 210, 215 din,, seme par. Ljubljana 680 din., pšenična moka bačka št. 0 bas., franko Ljubljana 625 din., pšenični otrobi b-n franko Ljubljana 210 din. — Stročnice, sadje: fižol ribničan orig. franko Ljubljana 450 din., fižol ribničan očiščen b-n franko Postojna trans. 1 vagon 560, 570, zaklj. 570 din., Kžol prepeiičar orig. franko Ljubljana 450 din., fižol man-dolon orig. franko Ljubljana 395 din., fižol rujavi orig. Sranko Ljubljana 400 din., orehi, b-n, belo sušeni, brez koščakov, franko nakladalna postaja 700 din., jabolka za prešanje franko nakladalna postaja 85 din. Hrvatski lesni trg. Poročilo od zagrebškega lesnega trga od dne 27. okt. 1924. Naš lesni izvoz se zadnji čas nekoliko manjša in to radi porasta dinarja. Izvaža pa se les iz naše države med posebnimi težkočami ter ovirami. Lesni izvozničarji nič preveč ne ponujajo svoje robe, ker bi radi pričakali, da bi se dinar ustalil. Danes n. pr. ne morejo več naši lesni izvozničarji konkurirati z avstrijsko lesno robo v Italiji, ker ponujajo avstrijski lesni trgovci 15 do 20 lir pri enem kubičnem metru cenejše nego naši. Naša industrija s pohištvom popolnoma počiva. Povpraševanje po rezanem jelkinem lesu in to slabše vrste je od strani Italije zelo živahno. Rezan hrastov les se izvaža na Francosko ter v Anglijo. Trgovina z drvami se lepo razvija in veliko drv se izvaža v Italijo. Lesne cene so ostale od zadnjič neiz-premenjene. Svinjski sejem v Mariboffu dne 31. oktobra 1924. Prignalo se je 324 svinj in se jih je prodajalo po komadih in sicer (v oklepaju so označene cene pretečenega tedna) in sicer: za 5 do 6 tednov stare prašiče 87.50 do 125 din. (75 do 137.50), 7 do 9 tednov 150 do 225 din. (200 do 250), 3 do 4 mesece 325 do 500 din. (300 do 350), 5 do 7 mesecev 612.50 do 750 din. (700 do 750), 8 do 10 mescev 625 do lOOO din. (875 do 1050), eno leto stare 1000 do 1750 din. (1500 do 1900), ali pa 1 kg žive teže po 15 do 20 din., 1 kg mrtve teže 22.50' do 27.50 din. — Sejem je bil vsled lepega vremena prav dobro obiskan in tudi prodalo se je mnogo, ker so cene, kakor gori omenjeno, od preteklega tedna zelo padle. Ns sladkorni bolezni trpeči pijejo le &MT Radensko vodo!j Proti temu poma- -gajo sijajno L Aspirin- I tablete Gkutek o Parite n» modro-btlo-i dežo š pečatno znair.ko. Politični ogled. DRŽAVA SHS. Glede sestave zvezne vlade je dobil Timotijevič od Jugoslovanskega kluba odgovor primeren temu. kar je on vedel povedati na jasna in važna vprašanja dr. Korošca glede izvajanja politike sporazuma, pobijanja korupcije in uvajanja reda in zakonitosti v državi. Podoben odgovor je dal Timotijeviču tudi bosanski muslimanski klub. V nedeljo so pa začeli razpravljati glede Timotijevičevega poskusa za sestavo zvezne vlade radikali in to posvetovanje se je vleklo kar par dni. Voditeljem ožjega bloka je Timotijevič sicer izjavil, da misli zasledovati politiko, izraženo v izjavi Davidovi-čeve vlade. Gotovo je to kot svoje pogoje in kot program bodoče vlade predložil tudi radikalom. Radikali so že sprva pokazali namen zavlačevati rešitev, ko so zahtevali, naj se o posameznih točkah podrobno razpravlja. Del radikalov in sicer korupcijonisti z bivšim ministrom Lazico Markovičem na čelu so pa zahtevali, naj se naravnost izjavi in zapiše, da se politika Davidovieeve vlade ne sme nadaljevati. Če bi Timotijevič kot oseba bil tudi pripravljen ugoditi radikalom, mora biti vendar prepričan, da predstavniki parlamentarne večine od svojih zahtev ne bodo odnehali. Po Beogradu se govori, da bo v slučaju neuspeha zvezne parlamentarne vlade sestavil Timotijevič izvgriparlamentarno vlado, ki naj bi sprejela in izvedla nekaj posebno nujnih zakonov. Govori se tudi o generalski vladi, samo Pribiče-vičeva skupina se od nobene strani ne jemlje v poštev. Radič je s svojim govorom 1. t. m..V Zagrebu zopet mnogo pokvaril. Eden od voditeljev ožjega bloka se je o tem takole izjavil: V trenutku, ko voditelji ožjega bloka delajo v Beogradu z vsemi silami na to, da se položaju napravi pot v parlament, kjer je širši blok imel do danes večino, pa pride Radič s svojim govorom in se odreče bloku, ga napade in naznanja, a bo proti njemu šel v naj ostrejšo opozicijo. In to je storil Radič brez točnih poročil o položaju čisto brez pomislekov in je lahkomiselno razbil blok s pretnjo, da prekine vse zveze s političnimi prijatelji, ki so se dosedaj kljub njegovi vihravosti držali pošteno širšega bloka. Kakor v zasmeh SLS in Spahovim muslimanom pa je še pretil, da bo zmel Spa-hovce in SLS, ako ne gredo v tisti federalistični blok, ki ga sam ni hotel. Mesto stvarnega odgovora na vabilo dr. Koi^šca in dr. Spaha je udaril po njima in dokazal, da federalističnega bloka ne mara, marveč samo govori o njem v agitacijske namene. Radič igra v celi krizi prav čudno vlogo. Ko je položaj takšen, da bi se kriza mogla rešiti tako, da bi se zopet vzpostavila Davidovičeva vlada, pa Radič udari vmes s svojimi strastnimi in nepremišljenimi besedami ter zopet vse pokvari. Voditelji bloka Davidovič, Spaho in zlasti dr. Korošec pa se morajo iznova mučiti in truditi, da rešijo veliko misel sporazuma. Na dan Vseh svetnikov zvečer je Radič v Zagreba zopet imel govor, kateri je po svoji nerodnosti, lahkomiselnosti, drznosti in za-hrbtnosti prekašal druge govore. Kakor medved, ki gre skozi gosto vejevje, je Radič teptal, mahal in rušil, kar se je dalo. Oštel in opsoval je zopet vse od nositelja krone do Davidoviča—Spaho—Korošca. Radič se menda v svoji domišljavosti niti ne zaveda, koliko škode stori hrvatski in slovenski stvari s svojim nespametnim govorjenjem. On najbrž računa na to, da se njegove besede ne vzamejo resno, ker jih navadno že drugi dan, ako ne isti dan, preklicuje. Toda škoda ostane, slovenske in hrvaške zahteve ne morejo naprej na poti do uresničenja. Ako se Radič v tem oziru ne bo poboljšal, bo škoda za hrvatski narod od dne do dne vedno večja. Predvsem pa mora v odnose Radičeve stranke do muslimanske in Slovenske ljudske stranke od Radičeve strani priti več iskrenosti in poštenosti. Kako prideta dr. Korošec in Spaho do tega, da se v Beogradu toliko trudita in izpostavljata za hrvatsko stvar, Radič pa jih zato opsuje ter jima preti, da jih bo pri bodočih volitvah zdrobil in zmlel?! To mora enkrat za vselej prenehati. Radič se v Zagrebu lahko dela korajžnega, ko je na varnem, a v Beograd se ne upa iti, češ, da je njegovo življenje predragoceno. Ali ni življenje drugih voditeljev ravno tako dragoceno? Kar se pa tiče grožnje z bodočimi volitvami, pri katerih bo baje zmlel muslimansko in Slovensko ljudsko stranko, naj bo Radič uverjen, da teh njegovih groženj ne jemljemo resno. Naš slovenski narod je toliko izobražen tudi v političnem oziru, da svoje usode ne bo dal v roke takšnemu voditelju, kakor je Radič. Bolj kakor prej bo pri bodočih volitvah v Sloveniji vladalo geslo: Slovenija Slovencem! Slovenci smo samostojen, samovlasten narod, zato mora tudi naša politika biti slovenska, pa ne srbska, ne hrvatska! ITALIJA. V zborničnem predsedstvu urejujejo gradivo za parlamentarno delo. Zbornica se bo lotila najprej proračuna in sicer pridejo v razpravo za enkrat le najvažnejši deli kakor zunanje, notranje in finančno ministrstvo. O vsem drugem se bo pa razpravljalo ob zasedanju parlamenta po novem letu. Fašistovska vlada hoče izvesti tudi razne spremembe glede zborničnega poslovnika in celo ustave. Ker so liberalci na svojem kongresu sklenili opozicijonakii nastop proti fašistov-ski vladi, ki ga pa liberalni ministri nočejo izvajati, je gotovo, da se ob zasedbi parlamenta pojavita dve liberalni skupini — ena z vlado, druga pa v opoziciji. FRANCOSKO PRIZNANJE RUSIJE. Francoskemu priznanju sovjetske Rusije bodo po izjavah od francoske in ruske strani sledila važna trgovska in gospodarska pogajanja. Sovjetski zastopnik Krasin je izjavil, da je trgovska ruska delegacija ali zastopništvo že na poti v Pariz, da prouči vse potrebno za gospodarsko sodelovanje med obema državama. Francoska industrija bo našla v Rusiji najboljšega kupca svojih izdelkov. Zlasti zrakoplovi, avtomobili in razni poljedelski stroji se bodo začeli v najkrajšem času v velikem številu izvažati iz Francije v Rusijo, dočim bo ruski petrolej, žito in drugi pridelki dobrodošlo francoskemu tržišču. Gospodarske zveze, ki jih je Rusija sklenila poprej že z drugimi državami, pa s tem ne bodo oškodovane, ker velika Rusija potrebuje in prenese vsestranske gospodarske zveze. TURČIJA. Ob obletnici nove republikanske Turčije je poslal francoski vladni predsednik pozdravni brzojav turški republikanski vladi z zatrdilom velike francoske naklonjenosti do nove republikanske Turčije. Turški parlament je bil povodom obletnice na posebno slavnosten način otvorjen in predsednik je proslavljal veliki napredek turške države v notranjem in zunanjem pogledu. Glede spora z Anglijo radi Mosula je izjavil predsednik, da ima popolno zaupanje v Društvo narodov, ki bo ta spor obestransko zadovoljivo rešilo. Prireditve. Sv. Marko pri Ptuju. Zopet bomo imeli pri nas malo zabave in razvedrila. Novovaško gasilno društvo priredi v nedeljo, dne 9. novembra t. 1. krasno petdejansko igro »Domen.« Med odmori bo sodelovala godba. Po prireditvi, ki se bo vršila v posojilnici, bo prosta zabava z godbo v gostilni Čeh, kjer se bo med šaljivo pošto licitirala Martinova gos in razne dTuge reči. Markovčani in okoličani, še posebno pa sosedna gasilna društva, pridite, ako se hočete pred adventom pošteno zabavati, kajti igra bo zabavna, goska pa zelo mastna. Pričetek bo točno ob tretji uri popoldan. Na svidenje! Poročilo iz Hajdina. V Hajdini pri Ptuju se vrši dne 16. novembra lepa slovesnost. Tukajšnja Marijina družba bo obhajala na slovesen način 251etnico svojega obstoja. Isti dan, oziroma dne 15. novembra, preteče tudi 50 let, odkar je bila slovesno posvečena naša župnijska cerkev sv. Martina. Kar nas je katoliško zavednih Hajdinčanov, nikakor ne moremo prezreti teh redkih slovesnosti. Da se povzdigne in prenovi versko življenje v naši župniji, zlasti za obnovitev duhovnega življenja v naši Marijini družbi, se bodo vršile ob priliki teh izrednih jubilejev v petek, dne 14., v soboto, dne 15. in v nedeljo, dne 16. novembra duhovne vaje pod vodstvom oo. kapuicinov. Na Martinovo nedeljo, to je dne 16. novembra, dopoldne sklep cerkvenih slovesnosti; popoldne pa bodo naša dekleta, članice Marijine družbe in Dekliške zveze, priredila v dvorani Društvenega doma primerno slavnostno akademijo. Med drugimi izvajanji je na vsporedu tudi igra globoke vsebine »Roka božja« v petih dejanjih. Članice sosednih in drugih ' Marijinih družb in Dekliških zvez, kakor splošno prijatelji katoliške misli od blizu in daleč: ta dan vsi na Hajdino! Bog živi! Šmartno pri Velenju. Katoliško prosvetno društvo v Šmartnem pri Velenju priredi v nedeljo, dne 9. t. m., pet-dejanko »Lovski tat.« Uljiudno vabljeni vsi domačini in sosedje! Celje. Letošnji koncert Celjskega pevskega okrožja se vrši v nedeljo, dne 9. t. m., v celjskem Narodnem domu. Nastopili bodo: Teharčani, Šentjurčani izpod Tabora, pevci iz Rimskih toplic in iz Nazarij, Dobernčani in Celjani. Kdor še ni slišal 200 pevcev naenkrat peti, ta naj ne zamudi te prilike. Začetek ob pol štirih popoldne. Vojnik. Prostovoljno gasilno društvo v Vojniku priredi na Martinovo nedeljo, dne 16. t. m., v posojilnični dvorani »Martinov večer« z bogatim vzporedom. Čisti dobiček je namenjen v izpopolnitev inventarja. Začetek ob 15. uri. K obilni udeležbi vabi odbor. — Podružnica Jugoslovenske Matice v Vojniku otvori v nedeljo, dne 30. novembra novi gledališki zastor v posojilniški dvorani, katerega je umetniško izgotovil učitelj g. Drago Kline. Obenem se proslavi tudi narodni praznik ujedinjenja Srbov, Hrvatov in Slovencev. Natančni vzpored prireditve se še objavi. Tedenske novice. Duhovniške vesti. Prestavljena sta s 1. novembrom gg. kaplana Blaž Brdnik od Sv. Jurija ob južni žel. k Sv. Tomažu blizu Ormoža, in Matija Medvešek iz Kozjega v Trbovlje. — Katehetje imajo dne 13. novembra ob pol 14. uri v Mariboru svoj sestanek. Mariborske novice. Zvonolivarna »Zvonoglas« bo že za božične praznike ulila novi zvon za stolno cerkev. Ta zvon bo tehtal 4000 kg in bo največji v celi Sloveniji. — Na ustanovnem občnem zboru Društva tobačnih trafikantov za mariborsko oblast s sedežem v Mariboru, ki se je vršil dne 2. novembra, se je izvolil društveni odbor večinoma iz težkih invalidov in sicer: za predsednika Fran Geč, za podpredsednika Miloš Gnus, za tajnika Franjo Kopina, za blagajnika Anton Golež, za odbornike: Filip Hauptman, Karol Jakob, Franc Belle, Rudolf Niefergal, Andrej Mur-šec, za namestnice gospe Leopoldina Nerat in Amalija Straus, za preglednika Štefan Renčelj in Ante Tončič. — Umetniško založništvo »Ažbe« v Mariboru je izdalo drugo serijo (12 razglednic) jugoslovanskih velemož. Druga serija vsebuje reprodukcije sledečih mož: Finžgar, Fr. Pre-šern, Anton Förster, Josip Stritar, Petar Zrinjski, Ivan Gundulič, Krsto Frankopan, vojvoda R. Mišič, Jovan Popo-vič, Ljubomir Nenadovič, Branko Radičevič, Dosidej Obra-dovič. Reprodukcije II. serije so izvršene v štirih barvah ter so krasno uspele. Priporočamo obenem tudi nakup Ažbe-tove »Adrija-serije«, kakor tudi ljudskih razglednic z verzi in karikatur. Naročila se naj pošljejo na umetniško-tiskarski zavod in založništvo »Ažbe« v Mariboru, Koroška cesta 39. Nagla smrt. Pretekli teden se je po opravkih peljal g. Leon Fras, posestnik v Mali Zimici* v Maribor s svojo ženo. Na sredi pota je mož, krepek kot hrast, začel tožiti, da mu postaja slabo. Postajalo mu je vedno hujše, žena, ki ni izgubila zavesti, ga je spravila v gostilno ob cesti in se naglo odpeljala v mesto po zdravnika. Na lice mesta došli zdravnik ni mogel dognati vzroka njegove obolelosti, zato je šel še naglo po drugega. Ta je dognal, da je stvar zelo resna in zahteval, da se bolnik takoj odpelje v bolnico. Zal, bilo je že prepozno kljub zdravniškim naporom z nujno operacijo ga ni bilo mogoče več rešiti. Žena, katero je izguba mladega moža zelo potrla, ga je spravila na dom, kjer so ga hodili znanci in prijatelji kropit. Da je tega moža, močnega in mladega, tako naglo podrla smrt, obžalujejo vsi, ki so ga poznali in sočustvujejo z ženo, katere klici ob grobu moža so pretresli vsakega. Kako priljubljen je bil rajni, kaže ogromna množica ljudstva, ki ga je spremila na zadnji poti. Ženi naše najiskrenejše sožalje, njemu pa: Dragi nam Leon, počivaj v miru v zemlji domači! Razno od Sv. Benedikta v Slov. gor. Sadna razstava, ki jo je v nedeljo, dne 12. oktobra, priredila naša sadjarska in vrtnarska podružnica, je vzbudila med našimi sadjarji živahno zanimaije. Otvoritveni govor je imel profesor Priol iz Maribora. Opozoril nas je, da imamo lepo sadje, pa preveč sort. To je pokazala razstava sama. Med 25 razstavljala je eden razstavil nič manj kot 32 sort. Zadostujejo 3 do 4 sorte, ki najlepše uspevajo in so najboljše za prodajo in prevoz. Poučil nas je, kako se sadje pravilno Spravlja in nam pojasnil novi normalni amerikanski zaboj za pošiljanje. Med dnevom so ljudje pridno obiskovali razstavo. Na popoldanskem zborovanju nam je domači č. g. župnik razložil življenje in delovanje našega odličnega rojaka Dominika Čolnika, ki si je kot zaveden rodoljub ter izboren kmetovalec, živinorejec in sadjar pridobil za naš kraj in za vso okolico veliko zaslug v narodnem, gospodarskem in socijalnem ozira. Vreden je proslave, pa tudi posnemanja. Okrajni ekonom g. Šega nam je podal navodila, kako je treba drevesa saditi in oskrbovati, da bomo imeli res vzorne, dobičkanosne sadovnjake. Povdarjal je, da moramo sadjarstvo gojiti v trgovskem smislu. Nato so se določile sorte, ki so za naš kraj najbolj primerne, namreč: ibobovec, mošancelj, kanada in carjevič. — Drugi dan so si ogledali razstavo naši šolski otroci. Naj rodi trajne sadove za naš sadjarski napredek! — Praznik sv. Marjete Marije Alakok obenem kot praznik Srcu Jezusovemu posvečenih družin se je lepo obnesel, o čemur je pričalo veliko število obhajancev in tudi nekaj sosedov, ki so nas obiskali. — V nedeljo, dne 26. oktobra- smo zagrebli Janeza Kraner, po domače Kocbeka, bivšega veleposestnika s Ščavnice. Dočakal je 84 let. Bil je vzgleden katoličan, 18 let cerkveni ključar trikraljevske cerkve, več let župan, občinski odbornik, sodni cenilec in daleč poznan kot zaveden narodnjak ter skrben gospodar, kar je povdarjal č. g. župnik v nagovoru. Zato ga je veliko ljudstva spremljalo na zadnji poti. Naj v mira počiva! Razpis nagrade. Iz Župetincev pri Sv. Antonu v Slov. gor. smo prejeli: Izginila je neznano kam pred enim tednom žena Antonija Pučko, stara o'koli 50 let. Ima sivo obleko, je ¡najrajši razoglava, ker jo napada živčna bolezen. Mož poizveduje za njo, a sorodniki njeni nič ne znajo. Prosi se, če bi jo kdo kje videl, naj jo pripelje domov v Župetince štev. 5, kjer bo dobil lepo nagrado. — Franc Pučko. Požar v Slovenski Bistrici. V petek, öl. oktobra je izbruhnil v Vregovem kozolcu v Slov. Bistrici požar ter uničil kozolec z vsemi zalogami krme in drugih pridelkov, ki so jih imeli tam shranjene deloma lastnik, deloma pa drugi slovenjebistriški posestniki. Sreča, da je bilo vreme mirno, ker bi bila sicer nevarnost za gospodarska poslopja in hiše, ki stoje v bližini, še večja. Pri gašenju se je poleg požarne brambe posebno odlikovalo vojaštvo. Novi zvonovi v Venčeslu pri Slov. Bistrici. Za nedeljo posvečenja vseh cerkev je oblekel Venčesl prazniško obleko, kakor je še ni nosil, kar stoji. Fantje so postavili 20 velikih mlajev s štirimi slavoloki, ki so nosili pomenljive inepise, kakor n. pr.: »O mili zvon, le pridi spet med nas, da pel nam boš čez dol in vas!« ali: »Delili z nami boste žalost in veselje, opominjali k delu in molitvi; spremljali od zibelke do groba župljane boste zvesto svoje!«, ali: »Povzdigni k Bogu srce svoje, kadar iz stolpa zvon zapoje!« ah: »Tu dom bo vaš sedaj, naš v raju vekomaj!« Lepo so novi zvonovi pozdravljali župljane, pojoč: »Dobrotnike naj Bog živi, ki pevske glase ste nam dali; po nas vam blagoslov deli, povrne, kar ste darovali!« Dekleta pa so pobrale po župniji zadnje cvetje pozne jeseni, zaostalih georgin, nageljnov in vrtnikov mičnih zvezdic in krasnih krizantem, da so bogato ozaljšale oltarje in cerkev, slavoloke, vozove in zvonove. Zaradi sijajne zunanje izdelave že v mestu močno občudovane zvonove so pripeljali v Venčesl v petek ob štirih popoldne in solze so zaigrale marsikateremu gledalcu v očeh, ko so se gozdne temine zasvetili proti župnijski cerkvi, svojemu bodočemu domu. Pozdravil jih je domači č. g. župnik, ki je povdarjal, da bo služba novih zvonov podobna službi misijonarjev; zato jih župnija kakor misijonarje slovesno sprejema. Zvonove je na nedeljo posv. cerkev blagoslovil preč. g. stolni kanonik Fr. Časi v navzočnosti domačega preč. g. kanonika in sosednjih čč. gg. duhovnikov in ob obilni udeležbi domačih in tujih župljanov. Po službi božji jih je v zvonik potegnil domači tesar Štefan Polanec brezplačno in brezhibno in obesil tako naglo, da so že zapeli za večernice, pri katerih je sprejel s krasnim nagovorom preč. g. stolni kanonik 27 deklet v Marijino družbo. Zvonovi so po izjavi škofijskega izvedenca g. stolnega kanonika dr. Kimovca vzorno vliti ter pojejo jasno in bolj glasno, kakor prejšnji, četudi so le malo težji ter delajo čast zvonami v Št. Vidu nad Ljubljano, ki je brez dvoma ena najboljših v Sloveniji. Zahvaljujemo se zunanjim dobrotnikom, ki so nam pomagali do novih zvonov, posebno blagemu gospodu grofu Attemsu za veliko pomoč, g. trgovcu Kosu in njegovi vrli ženi ter g. trgovcu z usnjem Rateju za obilne boterske darove, g. trgovcu Pinterju za voz in večji prispevek in g. pekarske mu mojstra Hribarju za večje darilo ter te gg. trgovce pred vsemi dragimi toplo priporočamo! Gospodarske in druge novice od Sv. Bolfenka v SI. g. Razveseljivo novico lahko naznanjamo vsem članom naše Kmetijske podružnice, da se je namreč podružnica v kratkem času svojega obstanka vsled skrbnega vodstva svojega načelstva že tako okrepila, da je popolnoma plačala veliki stroj za čiščenje zrnja in tudi železno travniško brano. Člani bodo odslej dobivali oba stroja zastonj, brez vsake odškodnine, v uporabo; ako hočejo čistilnik rabiti na domu, bodo plačali samo pomočnika ali spremljevalca Nečlani bodo morali plačati pomočnika in še odškodnino za stroj, ki se bo porabila za popravila. To razveseljivo dejstvo kaže dovolj, kolik pomen iimajo za naše kmetijstvo razne zadruge; česar eden sam ne zmore, zmore jih z lahkoto 20 do 30, ki se združijo za skupno delo in skupno korist Zato upamo, da bodo ob novem letu premnogi novi člani pristopili podružnici, da si lahko omislimo v kratkem času še kak drag potreben stroj. Članarina ostane stara, namreč 20 dinarjev, ki jo pa plača vsak član že z dobičkom pri uporabi strojev. Ako si n. pr. član sam očisti 10 meclov žita, ima že plačano vso članarino za celo leto, dobi torej še zastonj list »Kmetovalec«, ki izhaja vsak mesec dvakrat in ki zasluži po svoji podučni vsebini, da ga skrbno prečita in preštudira vsak posestnik. Če se bodo torej odborniki prihodnji mesec pri raznih posestnikih oglasili in jih vabili, da pristopijo, naj nikdo ne zapre svojih vrat, pa tudi ne svojega žepa! — Letošnje leto je bilo posebno in izvan-redno vsled preobilnega deževja, tako da je naša mokra in ilovnata Pesniška dolina postala prava polževa domovina; toliko polžev se je prikazalo na njivah in travnikih in vrtovih, da so uničili vso pozno repo, solato, zelje; tudi sli-novka naše govedi je v zvezi s to polževo kugo. Izredno pa je to leto tudi za naše lovce; v našo dolino so prišle srne, eno so ustrelili predzadnjo nedeljo v Bišu; v Trnov-cih so dobili jazbeca, fazanov pa kar mrgoli na skrivnih krajih. Da bi le gospodje lovci tudi nam domačinom privoščili take izvanredne pečenke! Tako pa romajo vse dobre reči v Maribor in Ptuj. — Naši listi prinašajo redno tudi tržna poročila; razumen gospodar pregleda skrbno vsako poročilo, bodisi da ima kaj prodati, bodisi da hoče kaj kupiti. Tržno poročilo mu da merilo za pravo ceno. So pa tudi ljudje, ki se ne zmenijo za noben list in nobeno tržno poročilo; taki morajo svojo malomarnost navadno plačati prav drago. O zadnjem prazniku je v dragi občini nek posestnik doma klal kravo in prodajal meso po 100 kron kilo. Ljudje so morali še daleč iti po meso in navadno še ne dobi vsak, kar si bi želel. Poglejmo pa zdaj zadnje tržno poročilo v »Slov. Gospodarju.« v Mariboru se je prodajalo volovsko meso I. vrste kila po 100 K, II. vrste po 88 K, kravje meso po 80 do 86 K. Kdo je torej oškodovan? Kdor nima lista in ničesar ne bere! — Na dan našega bolfenskega žegnanja je priredil gostilničar Jožef Čeh v sosednjem Ločiču pašnik ali ples za mladino, da bi s tem o tvoril in požegnal svojo prenovljeno in povečano gostilno. Res je šlo na ta pašnik tudi od nas nekaj kozlov in koz, bikov in telic; zato smo imeli pri Sv. Bolfenlcu tisti večer tako lep mir. Svetujemo hišnemu gospodarju še, da naj vso čedno ponočno družlbo kar za vedno zapre v svoj hlev; potem bo pri nas konec ostudnih »aufbiksurjev« in divjih ponočnjakov ter njihovih enakovrednih »boljših polovic« in brezsramnih spremljevalk. Vese'a novica iz št. Vida pri Ptuju. V nedeljo, dne 26. oktobra, popoldne, je priredila tukajšnja na novo ustanovljena požarna hramba v prostorih g. Franca šoštarič svojo prvo veselico v prid mladega društva. Vsi, kateri smo posedli prireditev, smo bili prijetno presenečeni, kajti kaj takega zares nismo pričakovali» Zmiraj smo si mislili, Vi-demčani so sami zaspanci. Ali temu pa ni taka. Društvo, sestoječe iz večine mladih, agilnih in požrtvovalnih članov in pod spretnim vodstvom, se je, kakor smo se lahko sami prepričali, resno potrudilo, da je uspela lepa prireditev v vsakem ozira prav dobro. Obiskovalci so napolnili vse prostore do zadnjega kotička in ko se je pričela prosta zabava, je vsesplošno veselo razpoloženje prikipelo do vrhunca. Mladi in stari pari so se ob zvokih lepo ubrane domače tamburaške godbe vrteli in sukali, da je bilo kaj. Marsikateri čevljekrpar se je veselo muzal, ko je prejel drugi dan hudo preluknjane čevlje v popravilo. G. Muze k in drugi so pa vztrajno in ognjevito licitirali razne dobrote, da so se nam kar sline cedile, kateri nismo nič dobili. Za one malopridne dolgoprstneže pa, kateri so kradli čebul® in grozdje, jabolka in papriko, je bila posebna, grehe-pre-mišljevalna »kajiha« na razpolago. Kakor hitro si le stegnil roko proti prepovedanemu sadu, že sta te imela dv* krepka ognjegasca v svojih sigurnih rokah in hajdi bratec na hladno. Nekateri so nadalje kradli in ropali celo tam, kjer po stari navadi nič ni za vzeti. Ali tudi takšni grešniki pridejo, če ne prej kot pri prihodnji veselici pod ključ in postavo. Hvaležno se moramo spomniti tudi vrlega gostilničarja g. Šoštariča ter njegove mlade žene, katera sta ne le samo »organizirala« vse »piskre«, kolikor jih pri hramu leze in gre, temveč sta nam postregla še s pristno, izborno in sladko haloško kapljico, katero premore sam* Strmski vrh v Leskovcu. Seveda, žeja je pa bila tudi zel» velika, kakor je to ob enakih prilikah že običajno, posebno pa tedaj, ako napravijo veselico ognjegasci. Za trdno sm« prepričani, da se bodo slednji borili s podobno navdušenostjo, požrtvovalnostjo in vztrajnostjo tudi, ako bo treba, z rdečim ptelinom, kakor so se z litri! Skratka, življenje in vrvenje, kakor v čebelnem panju: mladina se je vrtela za stavo; starejši so prikimavali ter vmes vrezali kako veselo, lepo in milodonečo slovensko pesmico, seveda z »ubranimi« glasovi. Veselica je pa imela še neki dragi in sicer zelo hvalevredni in pomenljivi uspeh: združila je drugače hude neprijatelje pod eno streho, njim pogasila »ta hujši« ogenj medsebojnega sovraštva. Bilo je prav zabavno gledati, kako so se srca zbliževala. In tako je prav! Zopet dragim je pa srca podžigala prevelika krščanska ljubezen, ampak: tiho, škrat, to ne spada sem! Ne bodemo dalje naštevali vsega, ker kdor je bil navzoč, ve sam, kako luštno in fletno je bilo. Zahvaljujemo se kot gosti vsem, kateri so z vzgledno požrtvovalnostjo pripomogli do tako lepega uspeha, s klicem: Le tako s strumnim korakom veselo naprej! In še enkrat: živeli vrli in veseli svetovidemski ognjegasci. — Trnčl. V Kapeli pii Radencih se vrši v nedeljo, dne 9. novem bra po ranem sv. opravilu v gostilni Horvat shod SLS. Poroča g. tajnik Marko Krajnc iz Maribora. Kako se v Središču moderniziramo. Stara krščanska navada je, da ljudje na praznik Vseh svetnikov obiščejo-grobove svojih rajnih ter molijo za blagor njihovih duš. Da pa postane ta splošna ljudska navada »naprednega« Sre dišča tudi vredna, moderna in obenem zabavna, so preskrbeli pevci in pevke tukajšnjega Sokola, ko so v nedeljo, dne 2. novembra, po končanem cerkvenem opravilu na pokopališču zapeli za pokopališko ograjo, beri in reci: zat pokopališko ograjo, pesem »Gozdič je že zelen.« Razume se, da s tem svojim »modernim« nastopom niso motili le ljudstva pri molitvah za rajne, temveč predvsem jasno pokazali, kam spadajo. Brez komentarja. Zdravo! Zadružno-knjigovodski tečaj. Zadružna zveza, oddelek za Štajersko, priredi okrog novega leta zadružno-knjigovodski tečaj za posojilnice, ki se bo vršil v Mariboru ali v Celju, kamor se bo priglasilo več udeležencev. Tečaj bo trajal štiri dni. Tečaj je namenjen v prvi vrsti posojilniš-kim tajnikom in osebam, ki pridejo v poštev za tajniško službo, pa tudi vsem, ki imajo opraviti pri vodstvu posojilnic. Osolbito je vabljena čč. duhovščina Prijave je pošiljati na Zadružno zvezo, oddelek za Štajerske^ v Mariboru. Kaj nam poročajo od Marije Gradca pri Laškem? Naša takozvana gospodarska stranka ali podružnica demokratov je skozi več mesecev iskala ponarejevalca podpisov. Kakor znano, sta bila na listi gospodarske stranke dva podpisa ponarejena. Dotični, ki je podpise ponaredil, je precej zajčjega poguma in ker je mislil, da bo vedno trajal PP prosti čas za take vrste zajce, je bil ves lov sodišča in glavarstva brezuspešen, čeprav se je ta zajec večkrat sprehajal po Laškem trgu in migal ne samo z ušesi, ampak tudi z brado. Sicer imamo v Laškem in okolici izvrstne lovce, ki so ustrelili letošnjo jesen že marsikaterega dolgo-uhca, zgoraj navedeni zajček pa se med tem pase na tržki detelji. Priporočamo ga g. pisatelju Brinarju, ki nam je opisal lisico zvitorepko, da nam opiše zajca bojazljivca iz Laškega. Toda šalo na stran. Ljudje se samo vprašujejo, kako je mogoče, da se zadevo zaradi naših občinskih volitev tako dolgo zavlačuje. Velja pač menda ruski pregovor: »Car daleko, Bog visoko.« Sedaj pa se je vendar veliki župan v Ljubljani spomnil, da niso priziv prav vložili^ na mesto pri županu domače občine so ga vložili pri okrajnem glavarstvu, kar pa je v nasprotju s paragrafi, ter je z odlokom z dne 24. oktobra t. L njihovo pritožbo zavrnil in naročil županstvu Marija Gradec, naj razpiše volitev župana in svetovalcev, kar se bo vršilo dne 2. novembra. Ljudje pa pravijo: Škrjanček se v luft vzdiguje, se demokratom posmehuje ha ha ha, doma bi ostal in bil bi zdrav! V Podsredi je bil dne 26. oktobra izvoljen za župana g-Ernest Kos, trgovec in posestnik, za 1. svetovalca g. Franc Vimpolšek in za 2. svetovalca g. Franc Simončič, vsi pristaši SLS. Volitve so se zavlekle vsled prizivov, ki so jih vložili nasprotniku Dosegli pa so samo plačilo koleka za rešitev priziva. Na vse mogoče načine so si prizadevali nasprotniki, da bi pridobili v našem trgu tal za Žerjavovo nasilno politiko. Zavednost in zvestoba naših vrlih pristašev pa jim je prekrižala račune, kakor si zaslužijo. Darovi za Dijaško večerjo v mesecu oktobru 1921-Dr. Leskovar iz poravnave Fras-Fras 400 din.; kaplan M. Škofič pri Kapeli nabral pri neki priložnosti 183.50 din.; knjigovez Koračin v Maribora 125 din.; na gostiji Cirila Božič in Katice Šorgo v Pobrežju gostje nabrali 120 din.; ! na blagoslavljanju križa pri g. Neudauer, Sv. Ana v Slov. ' gor. 100 din.; Vincencijevo društvo pri Sv. Mariji Materi ! Milosti v Maribora daruje 100 din.; dr. Veble iz poravnave I Marije in Simona Kranar 100 din.; minister Vesenjak 100 din.; ob priliki blagoslavljanja prenovljene kapele v Dra-gotincih (Sv. Jurij ob Ščavnici) veseli gostje nabrali 70 din.; J. Traun, Ptujska gora, 50 din.; kanonik dr. Maks Vraber 50 din.; Rojnik Štefan, višji računski svetnik v p., Rogatec, 50 din.; upravništvo »Glasnika« (za kruh sv. Antona) 37 din.; Brumen Valentin, Sv. Jurij ob južni žel. 25 din.; Jančič Franc, Maribor, 10 din.; B. L., Maribor, 10 din. Vsem darovalcem prisrčna zahvala! V mesecu oktobru je stala Dijaška večerja 8836 dinarjev; ako blagajni ne priskočijo dobrotniki izdatno v pomoč, bode ista v kratkem času onemogla. — Bla-gajničar. Koliko stara hoče biti žena, odloči ona sama s tem, da svoj obraz neguje ali zanemari. Žena ostane vedno mlada, ako rabi Fellerjovo Elsa obrazno pomado, ki stori kožo v najkrajšem času belo, mehko, nežno in čisto. Za racionalno nego las naj se uporablja Elsa-pomada za lase! Enako moški, ki nočejo biti plešasti! Za poskus dva lončka za 36 dinarjev, ako se pošlje denar vnaprej, ali pa 46 din. po povzetju od LEKARNAR,A EUGEN V. FELLER V STUBICI DONJI, Elsatrg 341, Hrvatska. Človek, ne jezi se! s slabo uro, kajti za mal denar dobiš pri slavnoznani trdki ur H. SUTTNER v LJUBLJANI št. 992 prvovrstno, zanesljivo in dobro uro s čvrstim in preciznim ustrojem. Istotako lepo in moderno zlatnino in srebrnino po umerjenih cenah. Z urami znamke »IKO« je firma Suttner dosegla svetovni glas! Zahtevajte cenik! Zoprava. Zastavnostna licitacija konc. zastavljalnice v Mariboru se vrši dne 12. novembra t. 1. in ne dne 12. decembra, kakor je bilo to v oglasu z dne 30. oktobra pomotoma javljeno. Za kmetovalce. Ne čakajte, da Vam bodo Vaši prašički oboleli. Da Vam ne bodo nikoli oboleli, je potrebno čistiti hlev in polagati najmanje vsaki teden po en mali zavitek »Mastelina«, katerega dobite pri Vaših trgovcih. Prašiči bodo jedli tudi najslabšo hrano in se hitro odebelili. Na to Vas opozarja.današnji inserat fiiasovihrstirB. KMETIJSKA DELA V MESECU NOVEMBRU. V splošnem in pri živini. V novembru se začenja pri nas navadno mrzlo vreme. Zategadelj se zavarujemo pred mrazom v naših stanovanjih z zimskimi okni. Popravimo tudi hleve in zadelamo razne odprtine, koder bi mogel prihajati mraz do živine. Dovažajmo drva in steljo, da se bomo greli ob zakurjeni peči in da bo živina ležala v suhih ležiščih. Pomnimo, da mraz in mokrota živalim škodujeta prav tako, kakor človeku. V mrzlih hlevih je potrebno živali boljše krmiti, nego v toplih in sicer zategadelj, ker živali porabijo mnogo krme za vzdrževanje telesne toplote. Svinje pitajmo s krmili, ki vsebujejo obilo tolščob, da dobimo več masti in slanine. Ne pozabimo na kokoši, oso-bito, ako je zapadel sneg. Če hočemo, da bodo kokoši tudi po zimi nesle, jim je polagati razen navadnega zrnja nekoliko solnčnic, zdrobljenega in v testo predelanega laškega kostanja in želoda. Vrhu tega je kokošim ponuditi dvakrat dnevno tople pitne vode ter jih vobče držati na toplem. — Ostra zima zgodaj v novembru prinaša često-krat južno vreme o Božiču in Novem letu. Odtod izvira prislovica, ki se glasi: Če gos Martina po ledu plazi, k Božiču rada po blatu gazi. V vinogradu. Gnojimo v vinogradu s hlevskim gnojem, kompostom, gnojnico ali umetnimi gnojili. Najboljši gnoj je dobro ohranjen (konzerviran), to je od deževnice neiz-pran in tudi neizsušen hlevski gnoj, ki zemljo ob enem rahlja in izboljšuje fizikalno, dočim jo umetna gnojila samo kemično izboljšujejo. S hlevskim gnojem spravimo v zemljo potrebne množine sprstenine (humusa), ki je za razvoj različnih nizkih bitij (mikroorganizmov) v zemlji neobhodno potrebna. Brez mikroorganizmov bi bila naša zemlja pusta in nerodovitna, kajti eno se sklada z drugim in višja bitja ne morejo obstojati brez najnižjih (s samo eno celico). Z gnojenjem nadomeščamo hranilne snovi, ki smo jih odvzeli zemlji s trgatvijo in rezjo (ako rožja nismo v vinograd nazaj spravili). Od hranilnih snovi porabi vinska trta največ kalija, dušika in fosforove kisline, katere tri snovi je potemtakem treba zemlji vračati v izdatni meri. Hlevski gnoj vsebuje povprečno 0.50 odstotkov dušika, 0.63 odstotkov kalija in 0.26 odstotkov fosforove kisline. Zemlja potrebuje v enem letu približno 80 kg dušika, 30 kg fosforove kisline in 100 kg kalija na 1 ha. Na oral je potemtakem potrebno pri triletnem gnojenju najmanj 300 met. stotov, to je 50 do 60 vozov hlevskega gnoja. Gnoj pod-kopavamo o priliki jesenske kopi v jarke med posameznimi črtami, toda ne pregloboko. Pregloboko v zemljo spravljen gnoj bi le počasi strohnel ter v globočini zemlje ne prišel do svojega popolnega učinka. Dobro je gnoj enakomerno raztrositi ter ga pri kopi strgati v napravljene jamice ali jarke. Dež in sneg nakvasita z zemljo pomešan gnoj in zemlja ga takorekoč posrka v se. Osipajmo eno-in dveletno trsje, v nižavi pa tudi starejše trte, da ne po-zebejo po zimi. Kjer obdelujejo vinogradno zemljo s vpre-žno živino, tam se v jeseni pri oranju trsje zagrne, na spomlad pa zopet odgrne. V sadonosniku. Po spravljanju sadja v jeseni bi res marsikdo mislil, da je konec letnih opravil v sadonosniku, čeprav vsak umen sadjar najde tudi v poznem jesenskem času na svojem drevju dovolj posla. Odpadlo listje pograbimo ter porabimo za steljo. Če pa hočemo uspešno zatirati sadne škodljivce in bolezni, storimo najbolje, ako odpadlo listje sežgemo. Misliti je treba tudi na gnojenje sadnega drevja, kar je eno najvažnejših opravil naprednega sadjarja v pozni jeseni. Mlado, do osem let staro drevje gnojimo tako, da potrosimo drevesne kolobarje s hlevskim gnojem ali kompostom, ali jih polijemo s stra-niščnikom. Starejše sadno drevje gnojimo na ta način, da izkopamo ob koncu vej ali pod drevesnim kapom 30 cm širok in 30 cm globok jarek, v katerega nasujemo gnoja ter ga pokrijemo z zemljo. Debele korenine okoli debla ne sprejemajo hranilnih snovi, temveč le najfinejše, resam podobne koreninice, ki se nahajajo v zemlji približno tako daleč od debla, kakor najdrobnejše vejice nad zemljo. Žali bog pa najdemo tuintam še kakega bahavega »naprednega ekonoma«, ki navedenih osnovnih pojmov o gnojenju sadnega drevja pogreša. Z gnojnico gnojimo najizdatnejše, ako jo nalivamo v 15 do 20 cm globoke luknje, katere napravimo s kolom ali motiko pod zunanjim robom drevesne krone. Prav dobro je tudi polivati ž njo trato ali rušo pod drevjem. Četudi gnojnica ne doseže vselej drevesnih korenin, se nimamo bati izgube. Posrkale jo bodo travne koreninice in nam bodo za to delo hvaležne. Za gnojenje z umetnimi gnojili veljajo ista načela, kakor za gnojenje travnikov. Če imamo sadna drevesa na razpolago, presa-jajmo sadno drevje, dokler je vreme ugodno. Mlado sadno rejo v panje miši, ki utegnejo povzročiti na satovju ogromno škodo. Ljudje v novembru steljo grabijo, deklici po svinjakih se vrte; jesensko brazdo kmetje prašijo, sekire po gozdovih se glase. Gnoj se vozi v prazne vinograde, delajo drevesni kolobarji, travnikom polagajo drenaže, novi projektirajo nasadi. Vekoslav Štampar. Hmelj. XXX. poročilo Hmeljarskega društva v Žalcu. Žatec, ČSR, 31. X. 1924. Minuli teden je bilo na hmeljs-kem trgu pri mirnem prometu slabejše povpraševanje in večje ponujanje; vsled tega sotudi cene padale. Prodano je bilo dnevno 50 do 100 bal skoro izključijivo za domačo (tuzemsko) potrebo. Inozemskih kupcev ni bilo. Prodajalo se je največ srednje in dobro srednje blago po 2500 do - - j ... . . ,,« W v j V J J ^ V «J IJ,V UUVAV VJ« v VM »J v, » o 1 -- drevje, katerega smo posadili v zadnjih treh letih zava- j 26Q0 čR za 5Q kg_ prIma notira le nomina\no do 2700 rujemo pred zajci s koljem, ki ga obdamo okoli debel, ali pa drevje pomažemo z mažo, ki jo napravimo iz kravjaka, krvi in ilovice. Kjer zajec ovoha kri, se ne bo lotil drevesne skorje. Drevesni kolobar prekopamo z lopato ali motiko. S tem omogočimo pristop zraka do korenin ter hitrejše razkrojevanje hranilnih snovi v zemlji. V drevesnici pripravljajmo sejalne prostore za prihodnje leto. Za-tirajmo sadne škodljivce, kakor krvavo uš in velikega- ter malega zimskega pedica. V sadnih shrambah razbirajmo jesensko in zimsko sadje vsaj enkrat na teden, da preprečimo škodo po gnilobi. Kdor hoče, da sadje ne bo gnilo, naj ga drži na hladnem in zračnem prostoru ter naj do-tični prostor večkrat žvepla z navadnim žveplom. Na polju. Spravljajmo repo, korenje in druge pridelke, ako tega nismo storili že v prejšnjem mesecu. Izvažajmo gnoj in gnojnico na njive, ko ni drugega nujnega opravila. Orjimo globoko jesensko brazdo, da izboljšamo obdeloval- ' no plast zemlje. Če imamo v bližini na razpc-ago lapor, j moremo gnojiti v jeseni z laporjem, ki deluje na isti način kot apno. Saj je tudi apno glavna njegova sestavina. Poleg apna nahajamo še v laporju glino in nekoliko peska. Imamo glinasti ali ilovnati lapor, apneni ali peščeni lapor in razne vmesne varijacije laporja. Če je zemlja lahka in pe-1 ščena, potem ji lahko pomagamo z glinastim laporjem, če je pa težka in ilovnata, pa jo zlboljšamo z apnenim laporjem. Da lapor hitreje sprsteni, ga raztrosimo- že v jeseni, čK. Na kmetih se je kupovalo od 2500 ČK navzgor. Pri slabem razpoloženju je konečno razpoloženje mimo, cene i se nagibajo v prid kupcem, kateri so po izbiri kvalitete zek> ! strogi. — Savez hmeljarskih društev. Vrednost denarja. Ameriški dolar stane 68 din., fraiv-: coski frank 3.60 din., italijanska lira 3 din., čehoslovaška krona 2.05 din., 100 avstrijskih kron 9 para. V Curihu | znaša vrednost dinarja 7.55 centimov. Kdor bo zidal, pozor! Kdor hoče zidati poslopje, ( katerokoli ter si pri zidanju želi prihraniti 25 odstot | s opeki, pesku, apnu in delu, naj se posluži novega na- i?ma zidanja z navadno zidno opeko, katera stanovanja «o zdrava, suha, trpežna, po leti hladna, po zimi topla, ^ »«j piše po obširna, brezplačna pojasnila na naslov: j Oragotin Korošec, stavbeno podjetje, Rečica ob Paki. Dopisi. Sv. Barbara. Poročila se je v tukajšnji cerkvi Marijina družbenka Lenika Breznik v Žikarcah iz strogo krščansk« hiše, kjer je »Gospodar« že desetletja stalni gost, s tkalce« Krampergerjem iz Selc. Bilo srečno! Sv. Bolfenk pri Središču. Tukajšnjim slabostojnežem je odklenkalo za zmiraj. Zadnjo postojanko, ki so jo imeli še v rokah, to je podružnico Kmetijske družbe, so dne 19. spomladi pa prevlačimo z brano, da se razdrobi in razsuje. ■ m. on. izgubili za zmiraj. Novi odbor je sledeči: načelnik Če hočemo z laporjem zemljo pognojiti, je treba, da ga i g. Robert Košar, podnačelnik vlč. g. župnik F. Planine, navozimo vsaj za en palec na debelo po njivi, obenem pa imoramo njivo pognojiti s hlevskim gnojem, sicer nam zemlja opeša, ali kakor tudi pravijo, zemlja se izrodi prav tako, kakor če bi gnojili z apnom. Vendar je gnojenje z laporjem izdatnejše, nego gnojenje z apnom, pri katerem se zemlja prehitro izsesa in izčrpa, ako nismo gnojili ob enem s hlevskim gnojem. Gnojenje z laporjem se zategadelj pozna veliko let Koliko izda takšno gnojenje, se ravna po lastnostih laporja in po lastnostih zemlje, kakor tudi po tem, koliko laporja smo navozili. Za 1 ha je potrebno približno 200 do 300 meterskih stotov laporja, če vsebuje isti 50 odstotkov apna, sicer pa ga je potrebno še več. Svetlosivi lapor vsebuje več apna, nego temnosivi lapor, v katerem je zopet več kalija, -kakor v prvem. Na vrtu. Pred nastopom sneženega vremena spravimo zelenjavo v prezimovalne prostore. V ta namen izkopamo 20 cm globoke in približno 2 m široke jame, v katere vložimo zelenjavo. Jame pokrijemo z deskami in daimo na tajnik g. Jožef Breznik, ostali odborniki: gg. Jože Munda, Filip Pokrivač, Vincemc Prapotnik, Peter Habjanič. Delegatom za občni zbor Kmetijske družbe sta soglasno izvoljena naša pristaša gg. Robert Košar in Jože Breznik Do* sedajni načelnik podružnice Ivan Tomažič mora v najkrajšem času izročiti vse imetje, vse knjige, sploh vse novo«-izvoljenemu načelniku g. Robertu Košarju. Kozje Od 1. novembra t 1. zopet redno posluje tajništvo SLS v Kozjem. Somišljeniki se obveščajo, da se lahko v vseh važnih zadevah obračajo na tajništvo SLS v Kozjem. Globoko pri Brežicah. Iz »Straže« smo mi Globoča- ni zvedeli, kakega župana smo dobili v osebi g. Ureka. Naša občina je gotovo edina v celi državi, ki ima kot predstojnika moža, katerega so proglasili štiri zdravniki, da ni pri pameti in ni odgovoren za svoja dejanja. Urek je bil namreč radi nevarne grožnje obsojen na eu mesec ječe. a bi mu ne bilo treba kašo pihati, so ga vrh plast listja. V lepem vremenu pustimo jamo odkrito, j proglasili za norca. Za proglasitev g. Ureka za brez- t. ^.t-v rt n t /v ^»n ir^i» rvvvk rt xt n rit, n.k r»l » r-\mr-\ /-v tm »rt i /-* J. t~\ o tyi ol ri.nrf <*i m ca tvi al»n 1 t\/i r vt • irfnf i tral ilr i .v,1, ta r» -»-v» v slabem pa jo zakrijemo. Na dveh straneh jame pustimo luknje, da more zrak dohajati v jamo. Rastline, ki začnejo gniti, odstranjujmo od časa do časa. V takšnih jamah | pohranjujemo z uspehom solato, špinačo in zimski- por, , zimski ohrovt, motovileč in rožni kapus pa puščamo naj-bolje na prostem. V kleti prezimujemo tako, da nasip-ljemo peska, v katerega vsadimo rastline. Pesek mora biti zmerno vlažen in ga je treba zato večkrat poškropiti. Rastlinam se pustijo korenine, da ne ovenejo. Kletni prostor izrabimo najbolje na ta način, ako sadimo rastline na piramidalne kupe v zemljo, druga vrh druge. Prekopajmo prazne grede z lopato ter nanosimo na nje gnoja. V rastlinjakih pazimo na primerno kurjavo. pametnega bi se moral pobrigati veliki župan, ker mož. ki ni odgovoren za svoja dejanja, pač ni za župana. E 297 24 14 Dr bi jo ne bilo dobiti, naj se naroči po dopisnici pri I. Blaznika nasl. tiskarna in litografični zavod Ljubljana, Breg št.12. Kdor pošlje 3 ti n v poštnih markah dobi 1. štev. 1LUSTRO VANEGA TJEDN1KA KUXxKnsœmt : Ne zamudile : v upravništvu. Sprejme se takoj močan fant, ki ima veselje do trgovine, v Kučirvoz 1368 3 kupiti po čudovito nizkih cenah došlo manufakturco blago, kakor: kretone, dru-ke, tiskovino, volneno blago ki izide te dni. Naročnina do konca leta 15 din. Prinašal bo slike naših politikarjev, glaso- _________ ________, se poceni proda ali; vitih ljudi, kraiev, dogodkov, za moške in ženske obleke. uk. V prvi vrsti mora biti dober ■ zsmenja za les. M. Obraa, Ma- j romane i. t d. Lepa priložnost računar in iz poštene hiše, naj- s ribor, Loška ulica 15. 1371 4 se hrvaščine naučiti „Itustro-rajši kmečkih starišev. Franc»--! vam tjednik", Zagreb I.,p.p. 375 svilene rute ter vse druge potrebščine pri tvrdki Kovačič, trg Vojnik. 1377 2 Sodarske pomočnike sprejme pri dobri plači, prosti hrani, stanovanju in perilu Fraa Repič, sodarski mojster, Ljubljana, Ko-lezijska ul. 18. I32I 4 Malo posestvo blizu Maribora se proda, Franc Haas, Rošpoh pri Mariboru. 14O2 Lepo posestvo, 8 oralov, se proda Poslopje zidano, sadonosnik njive, travniki, gozd. Več se izve v gostilni Ceh, Sp. Porčič, Sv. Trojica v SI. g. 1408 V Gornjem Porčiču, j 5 min. od romarske cerkve Sv. Trojica v S!, g. se proda lepo posestvo. Hiša in druga poslopja v najboljšem stanu. Lep sadonosnik, novi nasad v vinogradu, skupaj okoli 9 oralov. Naslov v upravništvu. 1405 Lepo majhno posestvo v bliži- 1 ni Maribora se poceni proda ali zamenja za les. Pojasnila daje : Franc Vizovišek, Nova vas pri Mariboru, Vreclrotova ulica 1. Bukovo oglje ter kostanjev les j za tanin, javorjev, gabrov, ore- i hov, sploh vse vrste trd les ku-! puje ter prosi cenjene ponudbe ' Rudolf Dergan, trgovec, Laško 1362 3 V Narodnem doma v Mariboru pri novem gostilničarju Oset-u je zopet zbirališče vseh Slovanov brez razlike strank. Prvovrstna hrana in pijače. Vsi časopisi. Sprejemajo se vsak dan novi abonenti na hrano. I34O 5 Gobe m fižol kupuje Sever & Komp., Ljubljana. IValfova ul. 12. Nartln Sumir Konjice, Slovenija» ********** ff M boj za sreco II Hiša s posestvom za 100 dinarjev 1 Važno živin vrelce In mlekarja 1 i?e odlagajte in še danes zahtevajte brezplačni ceaik (prospekt) od raznih originalnih >ALFA< mlekarskih strojev in potrebščin, kakor tudi »ALFA« brzoparnih kotlov, ki so nenadomestljivi! Za vsakega umnega gospodaija velepomembno! Zastopstvo: ALFA SEPARATOR D. D. Rc saška Slatina. » v—mmmmmommmmmmmmmmmm^ i 0«Rar naioilta» iialbollie pri SoodPieStalerskl liudsicl posojilnici r.z.zn. z. v teibore, Stolna u!ic« St. 6, ki obrestuje hranilne vloge po 8% * 10% oziroma po dogovoru. Hišica čedna na gričku prijaznem Tam v vinogTadu krasnem stoji. Hišica, vinograd, celo posestvo, Vse skup za dinarjev sto se dobi. Kdor si to hišico če pridobiti, Naj ne premišlja za dinarjev sto. Čisto gotovo se mora zgoditi, Da jeden za ta denar dobil njo bo. Srečko za dinarjev sto Vam izdamo, Kratko pozneje že žrebanje bo. Zraven pa željo prisrčno imamo, Da žrebanje v Vašo bi srečo bilo. t mmmm^mmmmmmmmmmwè Opomba: Te srečke se dobijo pri »Prostovoljnem gasilnem društvu« v Strniščo pri Ptuju, proti vpošiljatvi D 100-—. Žrebalo se bo pred notarjem ter posebno : komisijo, kakor bitro bodo srečke razprodan?. Lastnik srečke, katero bo pokazal i žreb, postane neomejeni lastnik hiše, ki jo kaže slika, z gospodarskim poslopje® | in celim posestvom. 1411 J kamgam in ševjot za moške in ženske obleke, belo, pisano inrujavo platno, ce-fir, blačevino, tiska-nino in razno manufakturo kupite najceneje in v veli kanski zbiri v novourejeni in prezidani veletrgovini R. STERMECKI, Celje, št. 333 — Ilustrovani cenik za čevlje, klobuke obleke, perilo, odeje, lasostrižnike, britve in tisoče drugih predmetov se pošlje vsakemu zastonj I Vzorce proti odškodnini 1 — Trgovci engros cene I ZOBJE umetni v kaučuku ali pa v zlatu, zlate kapice in mostki ceno, takojšna zajamčeno solidna izvršitev, strojiki sa napravljanje Vepravilno rastočih zob. Ustuienc vprašati pri gospej N. Mogilnicki, ženi zdravnika od sedaj v lastni novi hiši: drevored zraven gostilne Fran Kincl v St.Jurju ob i. ž. Istotam se izvršuje ruvanje zob brez bolečin, vsakovrstne plombe od najcenejših priprostib do najfinejših, 1353 im^mm^mmmm^mmmmmm JPepčeU im Tinček. Pepček in Tin tek iz šole gresta, ter si med potoma nekaj povesta, Pepček Tinetu veselo novico pove, da šel z mamo v trgovino k „Drofenik® v Celje" je. Po kaj? ga vpraša Tine ulj ud no, po obleko za birmo, dokler ni še zamudne, ker le tam se da tako poceni kupiti, da zamorem namesto ene dve obleh nositi l Kupujemo za gotovo vsako količino ORIGINAL HOLDER-ŠKROPIl-«S HICE ZA VINOGRADE S- Ponudbe z najpovoljnejšimi cenami naj se pošljejo na „ORBIS" tr*ovačko d. d. Z SGBEB Draškovičeva ul. 27. Najboljše pisalne stroje Hobavi tudi na mesečne obroke proti jamstvo THE 3RjBX GO.:) Predal 76. LJUBLJANA. Predal 76. Zahtevajte prospekt in poante! ■¡■•»M-. .> .rai^i v-ajgrewwBarawttffs^.^tM.'r ^'WUMJ n'iwiiJW se dobi v vseh špecerijskih prodajalnah. I -J : Kostanjeva drva za tanin :: kupuje stilno po dnevnih cenah tvrdka Ernest Marine, Ctlii, Zrinjsko-Frankopanska ulica št. 4. Ponudite z dopisnico množino vagonov in nakladalno po-stajo za dobavo do konca tega leta. Kostanjeva drva mo» rajo biti razžagana na 1 m do 1.20 cm. Posamezna polena ne smejo biti izpod 10 in nad 30 cm debela, lahko so pa grčava in kriva. 1336 6— ? orehe, tujsvi, zeleni lo bel! fižol kupuje ..GLIVA" Ljubljani, Gosposvetska cesta 3, Wo fova ul. 12! ^jjHH ■wwffwjwwiii^iiyii Tremenski preroki. II fvcmica iekolsde Hole pri Mariboru priporoča čokoladne izdelke vseh vrst. — Lepe božične kolekcije! — Najnižje cenel Ce z ledom ti streho razbil je Matija, pa v R a č j u opeko ti nudi Zofija. Ob Jurju če zebe te v strgani koči, opekotivRačju si urno naroči. Ce Filip dal kmetu prehladno je vreme, kmet urno naj v Račjo opeke si vzeme. «XXXXXXXXXXXXXXXXXKX Opekarna Lajtersberg pri Marboru ttHS» gmotno dobrostoječe zastopnike za razpečavanje izvrstno poznane, pri 1250 stopinj vročine žgane r*Laper ¡t"- opeke Tiornica orgelj Josip BrandI, Maribor (ustanovljena 1393) se priporoča visokočastiti duhovščini in župnijam za izdelovanje novih orgelj, za nadomestilo manjkajočih sprednjih (prospektnih) piščal, za prestavbo in pre-novljenje starih orgelj, za vstavbo novih, lepo zvenečih glasov (registrov) ter za poprave in uglasovanja. Od leta 1919 izdeluje tvrdka tudi glasovire. Ponudbe dragovoljno na razpolago. '.a »tcer: zidne, zarezane, wienerberške, iivojino zarezane in bobre-te, za katere irpežnos* jamči mr* 100 lat! Ugodni plačilni pogojt nunnnnMnnmmnniimnnHnn Generalno zastopstvo ALFA SEPflRflTOR S: iA. P6llli) Telefon 24—13 IH^REH Gunduličeva66 Največje skladišče vseh mlekarskih pstrebščfn. Separatorji, kante za mleko, maslenke, brzoparni kotli, hladila, sirišče, boje za sir in maslo. Zamena oljnatih semen Nakup deželnih pridelkov Lu BKEZOVNIK, trgovina nt«ia*cga bi ga Glavni trg Vojnik Glavni trg Ustanovljena 1897, Priporoča svojo bogato zalogo manu-faktuie. svil nih robcev, svile za predpasnike, volno za moške in ženske itd. železnino, steklo, specerijsko in kolo-nijalno blago. — Postrežba solidna, blago prvovrstno, cene zmerne! tfakup jajc Nakup atleta JOS. VRANJEK &ralja Petra c. 25 (Bivša grašk« ii.i« S2i mitnic»i priporoča svojo bogato *alogo d«inlko$' ¿o« sttčeiga izdelka po najnižjih cenah. Sprejema in ¡s* vršuje ?ia popravila točne in soUdno. :: Trgovina z manufakturo In šjjecariid n Le zadovoljnost k pravi Sreči vodi! Zapomni si, nevesta, to resnico, in preden sežeš ženinu v desnico, previdna pri nakupu bale bodi! Blago po nizki ceni, zadnji modi, prodaja na deželo, za Velenje nasproti pošte v bivši dr. Skubčevi trgovec IVAN SEVER, znan povsod! A to se tiče tudi tebe mali, in tebe žena, ženin, fant, deklina, trgovec, ki kupuješ mnogo hkrati itofa, hlačevine, druka, platna in drug o! »Sem zadovoljen z blagom!« vsak poreče in zadovoljnost ključ je do sreče. Ju žn o-žta ti ran i i ri i ca Oel ie v Narodnem domu, 1. nadstr. — Ustanovljeno 1. 1889. sprejema hranilne vloge vsak delavnik od 8. do 12. ure in jih obrestuje po kolikor mogoče najvišji obrestni meri. Rentni davek plačuje hranilnica sama. Za varnost vlog jamčijo Okraji: Gornjigrad, Sevnica, Šmarje, Šoštanj, Vransko in rezerni zaklad. Hipotekama posojila in vsakovrstni drugi krediti pod ugodnimi pogoji. Poštne položnice na razpolago. 1074 Fran Strupi, Celje priporoča svojo bogato zalogo steklene in porcelanaste posode, svetiljk, ogledal, okvirjev, raznovrstnih šip itd. M"s,3»©lIdL:a.<»3&