List 12.
Večkratno presajanje semenskih drevesnic.
Vsak skuaen sadjorejec ve, ako se sadne drevesa, ki smo jih izredili iz semena, večkrat presade, da močnejše in gosteje korenine zarccle z obilnimi nitkami in sesavnimi ko-
v
reninicami, po kterih potrebni živež na se vlečejo. Če se take drevesca presade, se gotovo primejo, čversto rastejo, in ko začno sad donašati, so zlo rodovitne drevesa. In vendar se sadjorejci koristnega presajanja tako ne popri-jemljejo, kakor bi se ga imeli, in nekteri celo pravijo, če se drevesce večkrat presaja, bolj v rasti zastaja. To je kriva misel, dragi moji!
Naj tukaj ob kratkem povem, kako jez s temenicami in drevesci ravnam:
Košice sadnih dreves sejem po navadi le na polji po trebižih in lazih, in sicer najraje v jeseni. Cešnjeve košice ali tem bolj košice ptičje ali divje češnje sejem z mesom vred takrat, ko so češnje zrele. Jabelčne in hruševe peške pa pozno v jeseni.
Košice dam plitvo v zemljo zagrebsti ali pa zavreči ; ne sejem jih pa po motozu (žnori), ampak po širokem iz proste roke; prihodnje poletje se morajo pa semenice večkrat opleti in krog njih zemlja polahkoraa okopati in pre-rahljati. Ce pa zemlja, preden se peške sejejo, ni plevela popolnoma čista, bo boljše, če se košice sejejo po žnori v verrite, ki so po 18 pavcov narazen; v jamice se pa seme z roko posadi in z grabljami  plitvo zagrebe.
Pozno v jeseni se drevesca, ki so zdaj večidel že po čevlji dolge, izkopljejo, in čez zimo na ver t v zemljo ali pa v pesek zagrebejo. Zgodaj spomladi, ko se je že precej zemlja osušila, se zopet na prostoren kraj, ki je bil v jeseni globoko preoran ali prekopan, v ver s te, ki so po 2 čevlja ena od druge, in sicer po čevlji saksebi, z matiko naravnost po potegnjenem motozu posade. Pozneje, ko se je med njimi že nekoliko plevel zarastel, se ob lepem sončnem vremenu okopljejo, da je zemlja med njimi vedno rahla in čista, ne pa s  plevelom prerašena.
Res je veliko veselje za vsacega sadjorejca, ko vidi, kako mu drevesca v drugem letu spešno in veselo rastejo, ako je le ž njimi tako ravnal, kakor sem mu na-svetoval.
Pozno v jeseni se te drevesca zopet iz zemlje poberejo; toda varovati se mora, da se jim preveč razprosterane korenike ne potergajo ali pa z lopato ne porežejo, kar bi jim zlo škodovalo.
Te drevesca se čez zimo zopet skerbno v zemljo zagrebejo, prihodnjo spomlad pa v drevno sadišče (_vertno šolo) posadijo. Le slabeje in šibkeje drevesca se odberejo, in se še eno leto na njivo, kakor je bilo ravno rečeno, posade, da se tukaj bolj opomorejo in okrepčujejo. Cez zimo se pa ne smejo na polji pustiti,  ker bi jih žival preveč pokončevala.
Pinkert.