zobna pasta se peni in odstra-ni oblogo z zobj * fov/ocue SANTANOER Ovitao \ Per/iKjim: • T BURGOSj 5ARAG0SSA Vdllddaiid, >Porto \jertiel jžscoriijl SAIAMAHCA v,1 iu^dabjird Cuenca VALENCIA Toledo LISSABONi 'AUCANTE Cordob, Granada SEVILLA s CARTAGčNA MAIA6A f Al MERI, ■GIBRALTAR *jCeura DRUŽINSKI TEDNIK Pogosto vidiš modrijana pred bogatinovimi vrati, a nikoli bogatina pred vrati modrijanovimi. Zakaj? Ker modrijan pozna ceno bogastva, bogatinu je pa cena modrosti neznana. Mušarif-ed-Din Sadi največji perzijski pesnik (1184—1291) Lei« IX. Ljublj 1. julija 1937 ona, l. |uli|a Šiev. 26- »DRUŽINSKI TEDNIK« izhaja vsak Cotrtek. Uredništvo In uprava v Ljubljani, Gregorčičeva ul. 27/111. Tel. 5t. 33-32. Poštni predal št. 345. Račun Poštne hranilnice v Ljubljani št. 15.393. — NAROČNINA: 1.U leta 20 din, */* leta 40 din, Vi leta 80 din. V Italiji na leto 40 lir, v Franciji 50 frankov, v Ameriki 21/: dolarja. Naročnino Je treba plačati vnaprej. — ROKOPISOV ne vračamo, nefrankiranih dopisov ne sprejemamo, za odgovore Je priložiti za 3 din znamk. — CENA OGLASOV: med besedilom stane vsaka enostolpčna petitna vrstica ali njen prostor (višina 3 milimetre In širina 55 mm) din 7*—. Med oglasi stane vsaka petitna vrstica din 4*50. Notice: vsaka beseda din 2.—. Mali oglasi: vsaka beseda din 0.50. Oglasni davek povsod še posebej. Pri večkratnem naročilu primeren popust. Danes: Hitaicc (Gl. str. S) stezo U uspehu! Vsa okolica, vsa narava okrog nas je kakor zanimiva knjiga, ki je nikoli ni mogoče dovolj izčrpno preči-tati. Ob vsakem ponovnem listanju po tej knjigi zapazimo nekaj novega, neznanega, kar smo prej prezrli. Večini velikih in manjših iznajdb, premnogim velikim idejam, ki so utrle svetu znanosti, svetu tehnike in filozofije docela nova pota in vse prejšnje navade čisto predrugačile, je dala pobudo varava. Bodisi svet rastlinstva, svet živak-.tva ali različni nebesni pojavi. Rastlinstvo je po rudninstvu najstarejša življenjska tvorba, ni čudo, če je zato tudi mnogo popolnejša od vsega tega. kar je mogel ustvariti človeški razum, ki se je v bistvu vedno učil od narave. Enako je živalstvo starejše ko človeštvo in kalcor rastlinstvo so Uidi živali, zlasti ptice in žuželke pokazale človeku prenelcatero umetnijo, ki je le-ta še ni poznal. Samo nekaj manjših primerov! Zamisli o izdelovanju papirja je dala pobudo neznatna osa. Pastor Schaffer iz Regensburga v Nemčiji je opazoval ose, kako so vlačile nežna drevesna vlakenca., jih prepajale s slino in gnetle v . nov, podobno papirju, s len tez o :;o obložile stene svojega gnezdu. ,. Mogoče,« je dejal pastor, »bi jaz in noben drug smrtnik ne prišel na misel, da se da izdelovati iz lesa pripis-, če ne bi bilo osjih gnezd!« Kako bi tehniki ustvarili letalo, čc ne bi točno opazovali ustroja ptic in načina njih poleta? Njih lagotni dvig v nebi.:, s ine človek posnema, prekosil ga pa še ni. Morda je celo padalo, tolikanj važni varstveni pripravi bila za zgled semenska celica navadnega rog,-ata, ki se obdrži zaradi lahkoče ir. racina svoje sestave po več dni. v zraku. Arhitektu) jo znano, da nosijo stebri večkrat no lastno težo, tudi če so znotraj volk. Odkod to ve? Poglejte na primer pšenično bilko, ki nosi mnogo težji klas, kakor pa sama tehta! Umetno s. do sc ljudje naučili izdelovati od sviioprejk. Praoblika str kh-niee je bila iz-votlena buča. Mislim, da ni treba naštevati še vse druge manj ali bolj važne, starejše in mlajše iznajdbe in izsledke. Dokazov, da je človeška iznajdljivost hodila po polih, ki jih je pokazala narava, je nešteto. Ali so bili samo veliki, nedoseženi geniji, ki se jim moramo zahvaliti za odkritja in premnoge življenjsko-važne iznajdbe? Ali jih je tako nemogoče posnemati? Ne, le opazovati so znali bolje in znali tudi bolje uporabiti to, kar so opazili. Imeli so več življenjske sile v sebi in imeli so vero v uspeh. Mi pa v svoji duševni lenobi hodimo ko slepci mimo vsega, ne znamo pravilno uporabiti to, kar vemo, in se zanašamo, da bodo že drugi vse potrebno storili. &e naši kmetski pradedje so znali bolje opazovati, od njih so se moderni vremenoslovci marsičesa naučili. 1'udi naše babice so poznale domača zdravila, ki jih danes celo učeni zdravniki cenijo. Odkod so se naučile? Opazovale so bolne živali, ki so iskale zdravilnih zelišč. Res, da je mnogoterim pomagal slučaj, če Franklin ne bi ob slabem ‘Huzgled. po svetu leden pomembnih govorov Chamberlainov nastopni govor. — Goering, Schacht, Hitler: kolonije, surovine, železo. — Prenos trupla maršala Pilsudskega. Ljubljana, 1. julija. Bilo je nekaj dni po incidentu z nemško vojno ladjo »Leipzig« v španskih vodah in po izstopu Nemčije in Italije iz pomorskega nadzorstva nad Španijo. V nastali napetosti, ki je po sodbi nekaterih angleških listov spominjala na mrzličnost tik pred julijem 1914, je bila Velika Brtanija kot voditeljica vsaj na videz nevtralnostne politike do španske državljanske vojne najbolj poklicana povedati, kaj misli o splošnem položaju in kako bi se dala mednarodna napetost omiliti. Velika Britanija je svoje stališče mirno in resno precizirala na usta predsednika svoje vlade; to je bil obenem tudi prvi govor Nevilla Chamberlaina, odkar je prevzel za Baldvvinom predsedstvo vlade. Chamberlainov nastopni govor v spodnji zbornici je pretekli petek z napetostjo pričakovala vsa Evropa. Navajamo ga v izvlečku. Neville Chamberlain, predsednik britanske vlade: »Bodimo oprezni in potrpežljivi in skušajmo se premagati, potem utegnemo še zmerom rešiti evropski mir. Položaj je resen, ni pa brezupen; čeprav bi nekatere države ali vlade rade videle, če bi ta ali ona stranka zmagala na španskem, je vendar ni države ne vlade, ki bi si mogla želeti evropsko vojno... Britanska vlada je zmerom imela pred očmi edini cilj, da se vojna omeji na Španijo. To svojo politiko bo nadaljevala, dokler bomo prepričani, da je le še trohica upanja, knčni minister, kj je napovedal vcle-g/^iite reforme r.a ureditev kata-°*alno deficitncga francoskega proračun«. vremenu spuščal svojega zmaja, bržkone ne bi iznašel ravno on elektrike, če Kepler ne bi tolikanj ljubil zvezd in jih noč za nočjo opazoval, ne bi izsledil slavnih planetnih zakonov. Toda ali ni slučajev dovolj tudi dandanes? Kaj je prav za prav slučaj? Priložnost, ki nam jo da življenje, ki se odziva na naše resno hotenje, na naše želje po napredku in znanju. In kadar nam je taka priložnost dana, jo je treba tudi o pravem času in na pravem koncu zagrabiti, da nam spet ne uide! Treba je skladno strniti znanje z resno voljo do dela in napredka, treba je imeti povsod odpade oči -in imeti vero v uspeh. Koristno opazovanje nam izpolni čas, ki bi ga drugače bog ve kako nesmiselno zabili v plehki zabavi ali z obupavanjem nad vsakdanjimi skrbmi. Tako nam ne bo življenje nikoli pusto in prazno, temveč izpolnjeno z vedno novimi idejami. Gorenjka Krsta maršala Pilsudskega, ki jo je dal krakovski nadškof knez Sapieha na lastno pest prenesti v novo, še nedograjeno kripto. da bi se razširitev požara dala omejiti... Zastran incidenta z vojno ladjo .Leipzig' ne izključujem možnosti, da so se častniki, ki so izpovedali, da so videli na morju sledove torpedov, zmotili, Takšne primere poznamo tudi iz svetovne vojne; doživelo jih je več britanskih pomorskih častnikov, a zato nihče ne misli slabo o njih... Vsekako pomeni izstop nemških in italijanskih ladij iz pomorskega nadzorstva, da se ni več bati podobnih incidentov. Nastalo vrzel v nadzorstvu je treba čim prej zadelati, druga naša najvažnejša naloga je pa, da dosežemo odpoklic vseh prostovoljcev iz Španije.« Chamberlain je končal z besedami: »Bral sem, da se na visokih gorah utegne zgoditi, da že en sam nepreviden gib, da, celo zgolj nenaden glasen vzklik lahko sproži snežni plaz. Natanko v takšnem položaju živimo danes. Mislim pa, da se sneg, čeprav se je nevarno nakupičil, še ni začel premikati, če bomo vsi oprezni, potrpežljivi in vzdržni, utegnemo morda še rešiti svetovni mir.« Chamberlainov govor je opozicija sprejela s protesti, češ da je prekrotek in pristanski. Posebno glasen je bil stari Lloyd George, voditelj liberalcev: »Predsednik vlade je dejal,« je začel Lloyd George, »da moramo ohraniti hladno kri. Da, toda imeti moramo tudi pogum in znati moramo odločno povedati, kaj nam je pri srcu. Hladno kri ima lahko vsaka riba.« Lloyd George je nato silno ostro napadal Nemčijo in Italijo, češ da podpirata španske nacionaliste z orožjem in strelivom. »Rekli boste in gotovo bo držalo, da so tudi Rusi poslali vojni material. Tudi jaz sem o tem prepričan, obžalujem le, da ga niso več poslali. Proti 100.000 možem nemških in italijanskih čet na Francovi strani stoji samo 12.000 mož na vladni strani, borcev vseh mogočih narodnosti. Razmerje je torej 1 :8.« Posebno žolčno si je Lloyd George privoščil Nemce, češ da se kar očitno norca delajo iz zahodne demokracije (zavlačevanje sklenitve nenapadalnega pakta) in iz Angležev še posebej (škandal z Neu rathovim obiskom v Londonu). Na koncu je dejal, da so Francozi, Rusi in Angleži skupaj tako močni, da jim ni v Evropi nihče kos. Govor Lloyda Georgea je zanimiv le zato, ker je stari liberalni lisjak vsa povojna leta ostro napadal Francijo in njeno politiko ter se zavzemal za Nemčijo; še lani je šel mož k Hitlerju na obisk. Njegovo rohnenje torej ne bo tako strašno, kakor se zdi na prvi pogled. Navedli smo ga vzlic temu zato, da si bodo znali naši bralci ustvariti približno sliko pravega in umetnega razpoloženja britanske poslanske zbornice in z njim vred tudi naroda samega, ki ga ta zbornica verno zastopa. * K najnovejšim dogodkom okoli Španije in k odmevom nanje je zavzela tudi uradna Nemčija svoje stališče. Spregovorili so vsi voditelji tretjega rajha. Na kongresu mednarodne trgovske zbornice, ki se je vršil ta teden v Berlinu, je najprej povzel besedo Herman Goering, predsednik pruske vlade: »Nemčija si želi najprej miru, nato pa možnosti gospodarskega razvoja. Vsi veste, kaj zahtevamo v tem pogledu, in prepričani smete biti, da bo Nemčija slej ko prej postavljala v ospredje kolonijsko vprašanje — vse dotlej, dokler ne bo ustreženo nje-i nim upravičenim zahtevam...« Manj brutalno in na videz lju-i bezniveje je na istem kongresu: povedal isto nemško zahtevo Hjalmar Schacht, j minister za nar. gospodarstvo in predsednik nemške nar. banke: j Nemčija ne vzdrži več brez surovin.! .Ersatz* (nadomestek) je predrag... Velika krivica je, da so surovine tako neenako razdeljene med narode,, da so jih eni dobili kakor nekak dar božji, dragi si jih pa morajo drago* ustvarjati s kompliciranim postopkom mehaničnega in kemijskega pretvar-j janja...« Mnogo daljnosežnejše in usod-* nejše so pa izjave, ki jih je podal sam vodja in kancler Adolf Hitler, v nedeljo na strankarskem shodu v Wiirzburgu, na shodu, kjer se je zbralo več ko 200.000 pristašev sedanje vladavine na Nemškem. Gospodar tretjega rajha je zavzel stališče do nedavnih dogodkov v španskih vodah in posredno tudi na govore v britanski spodnji zbornici. Adolf Hitler, vodja in kancler:: »Odslej bo Nemčija sama vzela v roke varstvo svoje svobode, svoje neodvisnosti, svoje časti in svoje varnosti; samo norec napravi dvakrat isto napako.« G. Hitler je s temi besedami meril na incidenta z vojnima ladjama .Deutschland' in ,Leipzig*. »Iz zadnjih dogodkov,« je zavpil Hitler, frenetično prekinjen z neprestanim pritrjevanjem, »smo izvajali posledice, ki bodo ostale tudi za bodočnost v veljavi. Govori v raznih parlamentih in izjave državnikov nas ne bodo uspavale... Zelja Nemčije po železni rudi Severne Španije stoji na prvem mestu sleherne misli o našem mednarodnem sodelovanju za ohranitev miru. Ker potrebujemo to rudo, hočemo Francovo zmago...« Krakovski nadškof proti kralju Karolu II.? Te dni so bili vsi časopisi polni poročil o sporu, ki je nastal med predsednikom poljske republike Moscickim in krakovskim nadškofom knezom Sapieho. Cerkveni vladika je namreč kljub prigovarjanju državnega poglavarja dal prenesti truplo pokojnega maršala Pilsudskega iz kripte starodavne vavelske katedrale v drugo, še nedograjeno kripto. Pokojni maršal Pilsudski velja na Poljskem za narodnega osvoboditelja in enega izmed največjih poljskih domoljubov, zato je razumljivo, da so se Poljaki hudo razburili zaradi takšnega nadškofovega ravnanja; videli so namreč v tem sovražno dejanje proti velikemu pokojniku. Zdaj so pa angleški listi uganili, kaj bi utegnilo biti vzrok prenosa maršalove krste. »Daily Express« pravi namreč, da knez Sapieha ni maral, da bi kralj Karol II., poglavar romunske pravoslavne cerkve, stopil na sveta cerkvena tla, ko bi se poklonil pred truplom maršala Pilsudskega. Baje pa to ni bil edini vzrok nadškofovega ravnanja; angleški listi trde dalje, da se nadškofu Sapiehi tudi nekatere okoliščine iz življenja romunskega vladarja zde takšne, da mu ne bi smel biti dovoljen dostop na sveta tla krakovske katedrale. ABC. ■ Zemljevid Španije po najnovejših uspehih nacionalistov pri Bilbau. Pikčasti predeli so v oblasti republikancev, ostalo pa obvladuje general Franco, Te je pasla za Kronika preteklega tedna \Vs€t vas jo jo vidtola v &vinom tecslumu naiiA dni Za prispevek v tej rubriki plačamo 20 din Gospodična za vse Dobila sem ponudbo, naj se takoj Kglasim, ker nujno potrebujejo kore-apondentko. S krasnimi spričevali, s kakršnimi se le malokatero dekle lahko ponaša, iti s priporočilom nekega njegovega dobrega znanca, da sem pošteno, dostojno dekle, se res takoj zglasim pri gospodu šefu. Ko pregleduje spričevala, se mu oči kar svetijo od zadovoljnosti, ko prebere priporočilo, pa g. šef na mah ne po trebuje več nujno korespondentke, temveč mogoče šele čez pol leta. Pozneje sem zvedela, da gospod šef, ki je sam lastnik podjetja, potrebuje tako korespondetko, ki bo v prostem času njegova igračka. Drugič mu bom prinesla rajši knjižico, kakršno imajo pocestnice, pa mi bo shižba zagotovljena in še lepšo plačo bom prejemala in pa nagrade ter darila! j To resnično zgodbo mi je pripovedovala neka znanka in mislim, da je •vredna objave v »Zrcalu naših dni«. B. D. Za večerjo pojdite pa spat... V veliko mariborsko pisarno stopi frilado dekle, išče službe. Ima malo maturo, obvlada zraven slovenščine in srbohrvaščine tudi nemščino in je 'izučena šivilja. V trenutku, ko dekle pove, zakaj je prišla, jo preseneti brutalen izbruh visokega gospoda, po rodu Slovenca: »Konnen Sie nicht' ■Deutsch?« Res čudno, človeku se vsili vtis/ tla smo še vedno poti nekdanjo vlado' Stare Avstrije. Pri istem podjetju je v službi tudi neka šivilja že šest let. Plača je; majhna, ima staro onemoglo mater, • ki je prejšnje čase zaslužila vsaj za stanovanje, zdaj pa že dve leti ne more iz postelje, in jo bodo iz nje le; še odnesli... in spet bo treba denarja. Pismo za povišanje plače je ena sama ponižna prošnja in molitev, kakor je to dano samo slovenskemu; delavcu, tako da bi se moral kamen ©mehčati. Toda visoki gospod šef je prosilko pred vsemi nahrulil, češ tu imate svoje ljubavno pismo in če ne morete živeti, pa se ubijte! Končno sta pa voda in kruh prav po ceni, za ;; Žene se tako rade pritožujejo nad nezvestobo svojih zakonskih mož. Velikokrat ogorčeno pripovedujejo svojim prijateljicam, kako so nesrečne, češ da ;! jih mož vara. Toda včasih — le redkeje morda (?) — se zgodi tudi obratno. V vasi Trebarjevem blizu Siska na Hrvatskem se je pripetila te dni nenavadna dogodivščina. Kmet Ivan Ščerbak je imel lepo ženo Jano, ki ji je bil zakonski jarem v veliko breme. Iz njenih lepih oči so vedno švigali prijazni pogledi na vse strani in tako so se naposled ustavili na mladem Stjepanu Česniku iz eosednje vasi Luke. Stjepanu je Jana tudi ugajala in začela sta 6e na skrivaj sestajati. Zaljubljeni mo-žiček niti v sanjah ni podvomil v zvestobo svoje ženke. Zato je bil pa nanjo tem bolj pozoren njegov oče, ki se mu je Janino obnašanje zdelo sumljivo. Nekega dne je mladi Ivan odšel po opravkih v vas Gušče. Naročil je ženi, naj ga zvečer ne pričakuje, ker bo moral prenočevati drugje. Lepi Jani se je pri teh besedah zjasnil obraz v prijazen nasmeh in ljubeznivo je spremila moža čez hišni prag. Komaj je pa mož izginil za njega delodajalca že tako izstradani delavki?! X. ¥. Nabor Pretekli teden je bilo v naši beli (Ljubljani zelo veselo. Fantje, največkrat močno »okajeni«, so se zibali po ulicah. Na prsih šopek, kaj šopek — šop, za klobukom krivci, v ustih pa kletev in »aufbiks«. Vmes je pa hreščala harmonika. Pa se vprašam, ali je res potrebno, da si pijan ko čep, ko greš na nabor? Ali ne gre drugače kakor z vpitjem in kletvijo? Saj je vsak mlad človek rad vesel in nihče mu tega ne; zameri, toda pijan ko »kanon« mu; pa menda vendar ne bi bilo treba; biti. Albino Noge so ji bingljale... Ko sem šla te dni skozi »Zvezdo«,; (seru videla tale prizor: na eni izmed; klopic je sedela neka ženska. Oble-; čena je bila precej skromno. Sedela; je tako, da so ji noge bingljale s; klopi, krilce je pa imela dokaj visoko; uad koleni. Med prsti je držala ci-; gareto in kadila kakor Turek. J Mimo idoči so jo pomilovalno ogle-; dovali, nje pa ni bilo nič sram. Pasantka Po devetnajstih letih , Preteklo nedeljo sem bila na izletu jv Posavju. Ko sem v Jevnici stopila Sz vlaka, sem šla na desno v hrib proti Jančam. Po tričetrturni hoji sem dospela skoraj na vrh hriba, po katerem so raztresene hiše vasi »Mala Dolga noga«, čudno ime, kaj? Najbolj sem se pa čudila leseni tabli, pritrjeni na zidu hiše ob poti že blizu vrha hriba. Tole sc je bralo na njej: Vac \fn!a Polgn nosa Dori: Mala Polen nosa Občina: Kresnice Cemeimle: KreMiilts Okral: Utija Btiirk: I.ittal Pa recite, da nismo tolerantni in svobodoljubni! Mogoče bi na to tablo reflektiral kak naš muzej? Je videti precej stara! Morda pa spada ta vas k nemškemu »Kulturgebietu«?! A. M. P. JI oče, da ga upoštevajo... Po naši ulici se skoraj vsak dan ziblje pijan domov neki mesar in vso pot vriska na vse pretege. Nekaj ča-aa so ga ljudje z zanimanjem opazo- vogalom, je Jana že smuknila k Stjepanu in ga povabila, naj jo ponoči obišče. Lepi Sljepan si tega ni dal dvakrat reči. Sredi noči se je Ivanovemu očetu zazdelo, da je nekdo odprl hišna vrata. Stopil je v Janino sobo in našel Jano z njenim ljubčkom v postelji. Vso noč je Ivanov oče presedel s sekiro v roki ob Janini postelji. Lahko si mislite, v kakšnem smrtnem strahu je bila mlada žena! Šele ko se je zdanilo, je stari Ivan V6tal in prisilil zaljubljenca, da sla se slekla do nagega. Od nekod je prinesel vrv, zvezal z njo oba skupaj, potem ju je pa naga podil skozi vas prav do hiše Janine matere. »Tu imaš zdaj svojo pošteno hčer.« To je bilo vse, kar je stari Ivan rekel Janini materi. Nato se je obrnil in odšel. Kako se je mlada Jana pogovorila s svojo materjo in možem, ne vemo. Vsekako je to njena stvar. Gotovo je pa, da je v bodoče skakanje čez zakonske planke ne bo več skominalo. Ta zgodbica je resno svarilo vsem tistim ženam, ki svojim možem skrivaj uhajajo na prepovedana pota. Kajti sicer se jim lahko zgodi, da jih bomo nekega dne videli v Evini obleki na promenadi... ■ Grozno razmesarjeno so našli te dni v Dolnjih Komareih pri Kragujevcu 201etno ženo bogatega poljedelca ; Velimirja Rankoviča. Mlada žena se je bila še pred možitvijo zaljubila v lepega Vojislava Ivanoviča, toda njeni starši so zvezi z njim odločno nasprotovali. Ko je brla Mileva že poročena z Velimirjem, se je še vedno sestajala z Vojislavom, kar njenemu možu in Vojislavovi ženi ni bilo neznano. Te dni je Vojislav svojo ženo zapodil, v hišo je pa pripeljal Milevo. Ker je pa ta čez nekaj časa hotela svojegd ljubčka zapustiti, jo je Vojislav ustrelil, potem jo je pa še grozno razmesaril z velikim kuhinjskim nožem. ■ Amerika je od svojega odkritja pa do danes predmet pobožnih želj vsega starega sveta. Otrokom 6e zdi prava »Indija Koromandija«. In da bi si to Koromandijo ogledala, sta se dva bratca, llletni Pavle in lOletni Selenda iz Beograda domislila, da bi jo popihala čez lužo. S 300 din v žepu sla zapustila dom in jo mahnila za očetom v »obljubljeno deželo«. Doslej ju še niso našli. Živo žabo je pojedel za pol litra večerjo pa tako greste spat!... Xslivovke Rajko Kostič iz Lapljana na _Ali je umesten tak odgovor dana.š- Kosovem (Srbija). Rajko je znan kot velik požeruh, še rajši ima pa pijačo, posebno vino in žganje. ■ Milijonarjev sin Albert Kastro iz Skoplja je zapeljal lepo mladoletno modistko Belo Koen in ji obljubil zakon. Ko je mladenka začutila, da je mati, se ji je Albert začel izmikati. Dekletovi starši so se tedaj obrnili do fantovega očeta, ki pa ni hotel niti slišati, da bi Bela postala njegova snaha. Zdaj je Belin brat sklenil, da 1k> neznačajneža ubil, in bi bil to morebiti tudi storil, da ni policija na podlagi prijave mladenkinega očeta Alberta že prej 2aprla. ■ »Zadovoljna sem in ne bom se pritožila,« je rekla te dni sodnikom v Jagodini (Srbija) Radmila Mihajlo-vičeva. Mlaila Radmila je razen moža imela vedno še po par ljubčkov. Ker ji je mož postajal v čedalje večje breme, se ga je hotela po vsaki ceni odkrižati. Ondan mu je ponoči, ko je spal, vrgla okoli vrata zanko, jo zadrgnila in ga zadušila. Potem ga je s pomočjo dveh ljubčkov prenesla iz hiše, drugi dan Re je pa sama prijavila na okrajnem sodišču. ■ Posebna komisija 8’uzorja bo te dni pri zagrebškem OUZD začela preiskavo. Ravnatelju OZllD dr. Madrini- ♦♦•♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦•♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦letiii Gjoka Ristič iz Lačarka v Sremu. G joka je nekoč zelo rad pil in je tako zapravil vse svoje premoženje. Potem ču očitajo, da je zaradi delovanja v znani »Tehniški uniji« zanemarjal svoje delo pri OUZD, da je zato prišlo do več poneverb in. da trpi urad poleg moralne tudi znatno gmotno škodo. ■ Več ko 3 milijone dinarjev bo letos izkupil strumiški okraj za svilene bube, ki so jih že začeli voziti na strumiški trg. Svilene kokone prodajajo po 16 do 18 dinarjev kilo. se preselila k njemu, jo je med prepirom sedemkrnt zabodel. Žena je izkrvavela, morilca so pa zaprli v zapore mitroviškega sodišča. On ondod se mu je posrečilo pobegniti in se je do zdaj skrival pod tujimi imeni. Sodišče ga je obsodilo na pet let ječe dn pet let izgube častnih državljanskih pravic. ■ Četverke je rodila v Bogatiču pri Šabcu (Srbija) 271etna kmetica Lepo-sava Maletičeva. Srečna mati živi že sedem let v zakonu in je že enkrat redila dvojčke. Porod četverk je bil zelo težaven in je najslabotnejša izmed deklic že umrla. Zdravniki upajo, da bodo mater z ostalimi deklicami ohranili pri življenju. ■ Te dni sc je v Bački začela žetev pšenice in ječmena. Pšenica je prav dobro obrodila in je kakovostno odlična. Ječmena je pa letos bolj malo, zato je pa njegova kakovost precej dobra. ■ Letos nameravajo uvesti volonti-ranje brezposelnih profesorskih kandidatov. Mladi profesorji smatrajo uvedbo voloutiiranja za krivično. Istega mnenja je bil tudi ban g. dr. Natlačen in se je v tem smislu izrazil nasproti zastopstvu »Društva brezposelnih profesorskih kandidatov«. Mladi profesorji brez službe apelirajo na vse odločilne činitelje, da storijo vse, kar je v njihovih močeh, da se napovedano volontiranje profesorskih kandidatov ne uvede in da se uredi pomanjkanje učnih moči na srednjih šolah s plačanimi nastavitvami diplomiranih filozofov. ■ V prisotnosti večtisočglave množice so te dni v Ljubljani v šoli na Grabnu in na Barju odkrili spominsko ploščo pokojnemu kralju Aleksandru. Zelo svečano je Ljubljana proslavila tudi Vidov dan. Na hišah so plapolale državne trobojnice, po cerkvah 60 se pa vršile slovesne službe božje. Pravoslavni verniki so to pot prvič obhajali Vidov dan v svoji novi cerkvi. ■ V septembru bo v Lozoveu pri Šibeniku začela poslovati tovarna aluminija, ki jo je družba »Aluminij d. d.« že začela graditi. 12 letnega dekletca odhod v smrt „Preveč trpim zaradi očetovega odhoda..." (nX-D) Pariz, konec junija. Te dni si je vzelo življenje drobno dvanajstletno dekletce. V smrt je šla, kakor gredo v smrt odrasli ljudje, trudna in sita življenjskega beja. In kakor odrasli ljudje je tudi ona napisala drobno pismo v slovo. Pismo svoji materi... Kristijana Dessennova je živela s svojo materjo in nekaj starejšim bratom v skromnem stanovanju v Nan-terru blizu Pariza. Otrok je bil videti srečen in zadovoljen s svojim enoličnim življenjem. Toda ljudje so površni in ne gledajo v srce... Med očetom in materjo male Kristijane ni bilo vse v redu. Prepad med zakoncema je postajal vse globlji in naposled je oče zapustil družina Prav ta dogodek je vtisnil svoj usodni pečat v občutljivo otroško srce. V dveh' dotlej srečnih očesih se je utrnila luč, v otrokovo dušo se je naselila žalost... »Mama fjuba, limalu bom umrla...« Tisti dan je kakor po navadi objela svojo mater, ko se je po obedu odpravila v mesto. Kristijana je vedela: »Nikoli več!« zato se je še nagnila ■ Otroci, ki so se igrali v šnpi, so te dni zanetili ogenj v Dolžil pod Gorjanci pri posestniku Janezu Zellinger-ju ml. Požar se je razširil na bližnja gospodarska poslopja in je skoraj do tal pogorelo 11 objektov Škodo cenijo na 150.000 din. ■ Ker se ni mogel več skrivati pod tujimi imeni, se je ondan po 17 letih javil sodišču v Sremski Mitroviči 66- vali, zdaj pa že sploh ni več zanimiv v našem okraju. Na vsak način pa hoče vedno znova zbujnti pozor-; nost, in zato se vselej domisli česa; takega, kar bi moglo dati povod \ ogledovanju. Ali se da peljati otrokom na vozičku, ali zadene kolo na rame in gre peš, ali prav glasno kikirika, ali karkoli že. Če se mu pa ne posreči zbujati pozornost pri ljudeh, tedaj se znese doma nad ženo s tem, da jo na vso moč natepe. Zadnjič, ko sem se vračala zvečer domov, slišim na ulici razgrajanje. Pri svetilki počakam in vidim, da se je prav pred stražnika primajal moč no vinjeni mesar, s seboj je pa peljal kolo. Stražnik ga je posvaril, naj miruje, češ da kali nočni mir, in n1u dejal, da se na kolesu ne sme peljali, Ker rmia luči, sicer ga bo zaprl Tedaj se je pa naš dobri znanec razkoračil pred stražnikom in se zadrl, ua gu je bilo kaj slišati: «Kaj, ti — ti me boš zaprl, ti? Le daj, jaz bom pa babo nabil!» Uboga žena! Kako žalostno ji mora potekati življenje ob strani moža, ki hoče biti na vsak način .upoštevan'!... K, K. je zapustil žimo s štirimi otroki in se preselil v Lačarak, kjer je dobil službo občinskega stražnika. Nekega dne, ko je ženo zaman nagovarjal, da bi Banka Baruch tl. Rue Auber, PARIŠ (9e) Odpremlja denar v Jugoslavije najhitreje in po najboljšem dnevnem kurzu. — Vrši vse bančne posle najkulantneje. — Poštni uradi v Belgiji. Franciji, Holan diji in Luksemburgu sprejemajo plačila na naše čekovne račune: Belgija: št. 3064-64. Bruxelles: Holandija: št 1458 66. Ded. Dienst: Francija št. 1117-94, Pariš; Luxem burg: št 5967, Lusemburg. Na zahtevo pošljemo brezplačno naše čekovne nakaznice čez ograjo pri stopnicah, hoteč podaljšati to poslednje slovo... Nato je uredila vse svoje stvari, svoje zvezke, knjige in svoj prvi, skromni dekliški nakit, potem je sedla za mizo in napisala z velikimi resnimi črkami: »Moja ljuba mama! Kmalu bom umrla. Preveč trpim zaradi očetovega odhoda. Očeta nisem nikoli več videla. Imela boš manj dela brez mene, ne bo ti treba pomivati tri krožnike, samo dva še. Zbogom, ljuba moja mama!« še enkrat je preletela teh nekaj vrstic, pregenila listič na dvoje in ga pustila na sredi mize, da ga bo mama takoj opazila. še poslednjič si je pred zrcalom bežno uravnala lase, vrgla še kratek pogled v resni, bledi obrazek, ki jo je gledal iz stekla, nato je pa brž stekla v kuhinjo, zaprla vsa okna in zapahnila vrata... Potem je odprla plinsko pipico in legla na mrzla kamenita tla... Zvečer so našli njeno ubogo trupelce ob nepomitih krožnikih od obeda, ob krožnikih, ki bosta odslej samo še dva... ■ V Ljubljani se je bil te dni končal poštarski kongres. Dosedanja uprava je dobila zaupnico, razen tega je pa kongres odobril čelrt milijona dinarjev za zgradbo poštarskega okrevališča na Pohorju. BI S smodnikom napolnjen kravji rog ja te dni v Gakovici pri Sombo-ru ne,kdo vtaknil v pečeno svinjo, namenjeno za poročno gostijo. Svinjo je na mizi razneslo, eksplozija je pa povzročila strašno paniko med zbranimi gosti. Najhuje sta jo izkupila neki 71etni otrok in neki lOletni deček, ki je prišel pod konjska kopita in je pozneje umrl. Bi Velike nesrečo je te dni preprečila pravočasna intervencija strokovnjaške komisije, ki je ugotovila, da se je v Čepinu blizu (»sjeka pojavila med govejo živino mirna steklina. Ljudem je mnogo živine poginilo, mnogo so je pa morali pobiti. Vse ljudi, ki so prišli v stik z okuženimi živalmi, so člani komisije takoj cepili. Bi KHl.IMMI parov čevljev bodo Ba-fove tovarne v Borovii izvozile iz naše države. To bo prvič, da Re bodo čevlji iz naše države izvažali v tolikšni količini. Bafove tovarne v Zli- mi so to naročilo oddale jugoslovanski tovarni v Borovu, ker so same preobložene z delom. ■ Smrtno kazen terja državni tožilec v Zagrebu za 561etno Ano Pečnikovo in njenega ljubčka Petra Kreki-ča, ki je po njengm naročilu ubil njenega moža Filipa Pečnika. Zanimivo je, da so ubijalca našli mnogo prej kakor pa pokojnikovo truplo. Hranilne kniiži nakup in prodaja — naj-solidneje potom pisarne Alojzij Planinšek Ljubljana Beethovnova ulica 4/1. Telefon 35-10 ■ Trajno ondulacijo ima lahko vsaka, tudi nervozna dama, na aparat brez elektrike, ki jo napravijo v salonu Kosec, Prisojna 1. ■ 60 kg svile in 20 svilenih ženskih dežnikov je te dni našla mariborska polieija pri nekem tihotapcu Štefancu. Štefane« je pri zasliševanju izjavil, da prodaja to blago po naročilu soproge nekega carinskega uradnika in soproge nekega bivšega policijskega agenta v Ljubljani. Ko so na stanovanju obeh žensk izvršili preiskavo, so baje res našli precej vtihotapljenega blaga. BI Ker je mislil, da mu je zažgal hišo, je te dni ubil v Tankosiču pri Prištini krnet Kitan Krstič svojega sorodnika Radisava Dimitrijeviča. Moža sta se že dolgo sovražila. Te dni je Krstiču pogorela hiša do tal. Drugi dan, ko je Krstič sedel na pogorišču, se je škodoželjno prismejal mimo Radieav. Ko ga je Krstič opazil, je pograbil pušlio, šel za njim in ga ustrelil. Te dni je Krstiča obsodilo prištinsko sodišče na 6 let ječe in trajno izgubo častnih državljanskih pravic. ■ Potujoči cigani iz Jagodine so ukradli te dni 10.000 dinarjev kmetu Vladimirju Dojčinoviču v Troskači pri Vranju (Srbija). Gostoljubni gospodar je kakih 10 ciganov, ki so prišli prosit miloščine, prijazno sprejel in ph pogostil. Ko je potem odšel na delo, so se cigani vtihotapili v hišo, razbili ključavnico na skrinji in odnesli vse, kar so v njej našli. BI 15 hiš je pogorelo te dni v vasi Mavrovu blizu Skoplja. Požar je zanetil 6inček nekega kmeta, ker se je igral z avtomatskim revolverjem. En izstrelek je zadel podslrešje neke hiše in jo zažgal. Požar se je hitro razširil in bi bil lahko uničil vso vas, da ga niso vojaki pravočasno omejili. BI 30. junija 1037 so prišli iz prometa češkoslovaški bankovci po 1000 kron z datumom 15. aprila leta 1010. Češkoslovaška narodna banka bo zamenjavala te bankovce od 1. julija 1937 do 30. junija 1938, od 1. junija 1938 do 30. julija 1942 pa le še pri bagajni glavnega zavoda v Pragi. Potem času se bankovci ne bodo mogli več zamenjati. ■ Pol kile težka toča je te dni padala med strašno nevihto v Slavonskem Brodu in po vsej Posavini. Naredila je ogromno škodo. Kmetom ,i® uničila vse poljske pridelke in jim razbila okna in strehe. Med nevihlo je pihala tako močna burja, da j® na postaji v Slavonskem Brodu prevrnila železniški vagon, drugemu je pa odtrgala težko železno streho in jo nesla kakih 10 m. V Sanskem Mostu je udarila strela v hišo Todorja Ljuboje in ubila njegovega sina Bogdana. Ljudje so v strahu padali na kolena in molili, misleč, da se bliža konec sveta. ■ Klab 18 mladih deklet, ki sovražijo moški spol, je te dni odkrila beograjska policija. V tem klubu so bile same mlade in elegantne dam® iz boljših družin. Sestajale so se v podzemeljskem delu Beograda in s° tamkaj v razkošnih salonih prirejal® orgije. — Kmalu po tem nepričakovanem odkritju je pa kragujevska policija aretirala slavonskega posestnika in tovarnarja Milana Kopelcn Budimcev pri Osjeku, ker je zvabijo* na svoja posestva mlade fante s pr®' tvezo, da jih vzame v službo, pot'-*" je |>a prirejal z njimi prave orgij®; Bi Na mednarodni pariški razsta*1 so te dni svečano ©tvorili jugoslovanski paviljon. Otvoritvi je razen francoskega in jugoslovanskega trgovinskega ministra prisostvovalo okob 2.000 ljudi. Bi Umrl je zn slovensko kulturo književnost zaslužni France Kobal profesor na III. državni realni C|,n' naciji v Ljubljani. Lansko jesen C® je zavratna bolezen iztrgala delu. k’ se mu je vedno z vnemo posvečal-Ravil se je R problemi naše knjiš®/ nost! in vohče umetniškega delovanj®- ■ Te dni je policija v Somboru Pf1* jela nevarnega pustolovca Frantis? Pokorna iz Brna, po poklicu mesari®! izdajal fie je pa za zdravnika. Pr’,t so ga na prijavo nekega somborskei' trgovca, čigar sina je František ®' peljal v kopališče in skušal nad n.!' izvršiti nasilstvo. Ko so na njegov® stanovanju izvršili preiskavo, so, ® šli vse |>o!no legitimacij, zdravili®1* instrumentov, zdravil in nekaj ste« nic kloroforma. Trobarvni maček pred carigrajskim sodiščem Carigrad, junija. Pred nekaj dnevi je prižel restavrater čiki, po rodu Madžar, k Ahmedu, carigrajskemu prodajalcu mačk. Rekel mu je, da pozna bogatega Američana, ki mu bo plačal 18.000 dinarjev za črno-belo sivega mačka. Ahmedu se je stvar zdela resna in je takoj odpotoval v Anato-lijo. Prepotoval je mnogo mest in vasi in končno vendarle našel mačka, kakršnega je hotel imeti bogati Američan. Ko se je Ahmed vrnil v Carigrad, je odšel k Cikiju. Ta ga je poslal k nekemu specialistu, ki je mačka pregledal in dognal njegov spol. Ko je to opravil, je Ahmed dal mačka čikiju in po nekaj dneh je prišel po denar. Tedaj mu je restavrater odgovoril, da ne potrebuje mačka, ampak mačko. To je Ahmeda razkačilo, in je začel protestirati kar v kavarni. Okoli njega se je kmalu nabralo mnogo radovednežev, in od nekje se je pojavil še neki pes in začel na mačka lajati. Maček se je ustrašil in zbežal, in Ahmed ga je potem zaman iskal. Zaradi tega se je Ahmed obrnil do sodišča in zahteval 500 turških lir za potne stroške in za odškodnino za kupljenega mačka. Sodišče je najprej vprašalo Trgovsko zbornico za njeno mnenje. Ta je odgovorila, da za ocenjevanje mačk nima strokovnjaka. Zaradi tega so morali razpravo preložiti. Tudi neki vseučiliški profesor je moral povedati svoje mnenje, ali ima trobarvni maček res posebno vrednost in ali bi utegnil dobiti nagrado na kakšni razstavi. Ahmed je na sodišču odločno protestiral zoper odlašanje razprave in predsednik ga je moral opomniti, da ima sodišče tudi še druge zadeve, ne samo njegovo. »Pustite druge razprave!« je obupno vzkliknil Ahmed. »Moja stvar je zelo važna. To ni nekaj vsakdanjega.« Za to sodbo o Ahmedu in trobarv-nem mačku je v turški javnosti veliko zanimanje. Glavno in odločilno besedo pa bo imel pri sodbi vseučiliški profesor, ki ga je sodišče prosilo za strokovno mnenje. (»Vreme«, Beograd) Zaka; joka otrok? ubogi otrok, saj mora biti ves odrgnjen Ue-e. ue -a. ue- e . vidiš, srček, zdo| imamo pa milo, ki pere temelj/to, pa vendar 01 ostro Jaz vendar^ lemeljito ^ perem vau-vau* vau.. .i pienice menda |e milo preostro mh______ K \fnTTu v ,Vse matere bi morale vedetii Schichfovo milo „Jei8n" pere temeljito in ja vendarlako blago!" »Gizdalin št. 1« OP-I) London, junija. Iz Hollywoo-da je prišel v London Gilbert Adrian. Ta mož se ponaša s slovesom, da ie najlepše oblečeni mož v Ameriki. Naslov, ki ga je še pred kratkim v Evropi s pravico nosil bivši waleški princ, je zdaj odplaval čez veliko lužo v Ameriko in Američani so kajpak ponosni, da imajo zdaj vendarle svojega modnega kralja. Ameriški »gizdalin št. 1« je razen tega še ženski modni diktator. Za naj-siovitejše igralke skicira toalete, in igralke se mu kajpak brez ugovora pokorijo. Adrian pravi, da so Greta Garbo, Norma Shearer, Mirna Loy in JoanCra-svford najlepše oblečene igralke Združenih držav. Ugotovil je, da se Joani Crawfordovi najlepše podajo rdečesinje progaste obleke, Greta Garbo se pa mora oblačiti v pastelnobarv-ne obleke ali pa v nežnosive. Gilbert Adrian bo najprej študiral modo v Londonu, cdondod bo pa ta »arbiter elegantiarum« odpotoval na svetovno razstavo v Pariz. Žalosten konec romunskega dona Juana (*P-I) Bukarešta, junija. V nekem hot-elu v Monte-Carlu so našli Hugo-na Leecha, generalnega ravnatelja neke velike bukareške tvrdke, s prestreljeno glavo. Sprva so menili, da gre sa samomor. Potlej se je pa oglasila pokojnikova vdova in povedala, da J« njenega moža zalezovala neka bu-kareška dama prav do Monaca, in da ga je prav gotovo ona iz ljubosumnosti umorila. Generalni ravnatelj Leech je bil tip moškega, ki si ženska srca kar mimo grede osvaja. Neka dama iz visoke družbe, ki se je med mnogimi drugimi tudi zaljubila vanj, ga je neprestano morila z ljubosumnostjo in ga ni izpustila iz svojih krempljev, čeprav se ji je na vse mogoče načine izmikal. Afera je sledila aferi. Medtem se je generalni ravnatelj še sporekel z ostalimi člani svojega podjetja in je lepega dne dal kupčiji slovo. Ker so pa donu Juanu postala v Bukarešti tla prevroča, je odpotoval. Kar na lepem je izginil in nihče ni vedel, kam ga je zanesla pot. Samo ena ženska je vedela, kam se je bil namenil, in sicer tista, ki v pravem pomenu besede po nobeni ceni ni hotela živeti brez njega; saj ji je Hugo Leech ponujal 15 tisoč lejev rente na mesec, samo da bi ga pustila na miru. Senzacija v Budimpešti (*P-I> Budimpešta, junija. Na prometni Nadorjevi ulici tik budimpe-štanske borze so imeli ondan veliko senzacijo. Neka mlada, elegantno oblečena dania se je vrgla pred nasproti ji drveči avtomobil; šofer je na vso srečo še o pravem času zavrl, in mladi samomorilni kandidatki se namera ni Posrečila, Toda že hip nato sl je str-Bala vsa oblačila s telesa in je začela Bola plesati sredi ceste. Stražniki ln občinstvo so komaj ukrotili pobesnelo mladenko. Brž so jo za silo odeli z obleko in jo odpeljali na stražnico. Ta nenavadni dogodek je zbudil kajpak veliko senzacijo in na že tako živahni ulici je dobre četrt ure zastal ves promet. Nesrečnici se je bilo najbrže zmešalo, vzrok bo pa skoraj gotovo nesrečna ljubezen. Ločitve cveto v Londonu (*P-I) London, junija. Londonska Jočitvena sodišča so tako preobložena z ločitvenimi tožbami kakor doslej še l1ikoli. Letošnjo pomlad se je v Londonu ^se razgibalo, kar le ni bilo količkaj z&dovoljno v zakonu. Vsi ti nezado- voljneži in vse nezadovoljnice so oblegale ločitvene sodnike, da se naposled vendar rešijo težkega zakonskega jarma. Med tožniki in tožnicami je mnogo članov visoke angleške plemenita-ške družbe. Sprva so sodniki upali, da bodo razsodili vse zadeve še pred poletnimi sodnimi počitnicami, toda nakupičilo se je toliko tožba, da bodo nekateri prišli šele jeseni na vrsto. Prva filmska milijonarka moleduje za službo... (<,S-I) Newyork, junija. Ali se še spomnite lepe Pearl Whitove, prve ameriške filmske zvezde? Ona je prva ustvarila tip mlade, plavolase, povsod zasledovane deklice. Njena častna naslednica je postala Mary Pickfordova, potlej je pa prišel v Ameriki v modo tako imenovani »vamp« (t. j. kratica za »vampir«), Pearl \Vhitova je s svojimi vratolomnimi pustolovščinami razburjala Stari in Novi svet. Včasih so jo ugrabitelji na hitrih konjičih odvlekli sam bog si ga vedi kam, roparji so jo privezali na odbijače lokomotive, ki bi se morala ob čereh razbiti, možje s črnimi krinkami so jo zaprli v temne newyorške kleti; vse smrtne nevarnosti, ki si jih utegnejo izmisliti samo prenapeti ameriški filmski režiserji, je okusila, in vendar so jo. kakor v filmu pač mora biti, v poslednjem trenutku vselej rešili gotove smrti. Njene plače so presegale stotisoče. Toda nekega dne je bilo občinstvu njenih vratolomnosti dovolj. Njena pot se je obrnila navzdol — in sicer tako naglo, kakor se to zgodi le v Ameriki. Plavolasa filmska zvezda je še o pravem času izpvevidela vse to in se je z ostankom svojega premoženja preselila v Evropo, kjer si je najela v Parizu majhno vilo, V prestolnici ob Sei-ni je v popolni samoti prebila dolgih štirinajst let. Sele zdaj. ko je njeno premoženje skopnelo in so ji ga deloma požrli tudi polomi ameriških bank, šele zdaj se je spet pojavilo njeno ime v javnosti. Odšla je namreč v New-york, da si poišče zaslužka pri filmu... Grafologija na ženitvenih uradih (*Š-I> Neivyork, junija. Pri nekem tukajšnjem ženitvenem uradu so si izmislili zelo novodobno posebnost. Ženitveni kandidati imajo tako rekoč še v zadnji minuti priložnost, da si dado strokovnjaško ugotoviti značaj svojega bodočega zakonskega druga. To kontrolo opravi grafolog, ki po znanstvenih načelih razčleni pisavi ženina in neveste in ugotovi, kakšen bo njun bodoči zakon. Čuda 65. nadstropja (*Š-I> Ncwyork, junija. »Radio-City« je najvišje in na moč mnogo-stransko zabavišče na svetu. Pod streho svojih treh do oblakov segajočih donebnic ima dva ogromna kinematografa, v 65. nadstropju pa okrogel bar, ves obdan s samimi okni, segajočimi od stropa do tal. Ves newyorški nočni promet se zrcali v brušenih oknih. Kaleidoskopsko se odražajo donebnice z neštetimi mnogobarvnimi lučkami, ceste z milje in milje dolgimi vrstami avtomobilov, švigajočimi kakor kresnice sem in tja. In če stopiš na balkon, vidiš pod seboj nočni Newyork v vsej njegovi lepoti. Na sredi bara se vrti ogromna plesna plošča. Tam lahko sam zaplešeš ali si pa ogledaš umetniške plese artistov. V donebnlcl »Radio-City« najdeš tudi »Rainbow-Roomc — mavrično sobo, Meko vseh razvajencev ia lastnikov debelih denarnic... Razen tega je v tem ogromnem poslopju še največji kino na svetu, ki ima prostora za G200 ljudi. »Pes se je zatekel«. (*Š-I) Newyork, junija. Zanimiva je novost glavne newyorške radijske oddajne postaje. Rezervirala si je namreč »četrt ure za izgubljene živali«. Vsak večer objavlja postaja zastonj novice o izgubi vseh mogočih živali, največ seveda psov in mačk. To novotarijo so newyorški ljubitelji zavali pozdravili z velikim veseljem. Vodstvo oddajne postaje je dobilo že blizu tisoč zahval od onih, ki so po zaslugi radia dobili spet svoje živali nazaj. Kako si napravil denar (*P-I) Pariz, junija. Fi-ancoski statistični urad v Parizu je dognal, da je na svetu 1240 možnosti, kako si zaslužiš svoj vsakdanji kruh. To je kar čedno število — in vendar se zdi, daj in vsem že ni ustreženo. Na vsem svetu je na milijone ljudi, ki si venomer belijo glavo z vprašanjem: Kako bi prišel do denarja? In tako se zgodi, da slišimo zmerom znova o ljudeh, ki i se jim je porodila kakšna nevsakdanja. misel, kako bi se dali milijoni zaslužiti. Novodobni Diogen Stiffkeyskega rektorja Harolda Da-vidsona je sodišče obsodilo. Mož je hotel vložiti priziv, toda na Angleškem so takšne postave, da je treba najprej plačati sodne stroške, potlej šele lahko ugovarjaš razsodbi. Rektor Davidson pa ni imel denarja, da bi plačal ogromne stroške, zato si je izmislil svojstven način, kako bi prišel do denarja: V kopališču Blackpoolu se je na peščini skobacal v sod in se je dal radovednemu občinstvu ogledovati za primerno odškodnino. Ogromen lepak z napisom: »Diogen II. — rektor iz Stiffkeya« je vabil občinstvo. In glej, radovednežev je bilo toliko, da je moral rektor že prvi dan stisniti 5000 ljudem roko; vsak stisk roke za šest pennyjev! Njegov uspeh v Blackpoolu je bil pa šele skromen začetek.. Neki londonski agent, ki se mu je zdela zadeva na moč originalna, je ponudil častitljivemu rektorju Davidsonu pogodbo za osemtedensko gostovanje v Londonu — za plačo reci in piši pet tisoč funtov ali 1 milijon diu! Iznajdljivcu bo tako ostalo še za kakšno obsodbo... Mož, ki prodaja svoja jetra še čudovitejša je ideja Italijana Lu-igia Sanappe. Ta mož, skromen poštni uradnik v Perugiji, je nekega dne ugotovil, da mu nagajajo jetra. Odšel je na vseučiliško kliniko, in tam so učeni profesorji ugotovili, da boleha za čudno, doslej še neznano jetrno bolez- nijo — in da bo čez tri mesece prav gotovo umrl. Ker je učene gospode od sile mikalo, da bi si njegov bolni organ temeljito ogledali, so sklenili z bolnikom pogodbo, da jim za 300 lir prepusti po smrti jetra v študijske namene. Minilo je že pol leta, čeprav bi moral Luigi Sanappa živeti samo tri mesece. Toda naš bolnik je kljub precejšnjim bolečinam živel veselo in zadovoljno dalje. Ko je nekoč slučajno prišel v Rim, je odšel še tam k učenim profesorjem, in tudi oni so bili za njegova jetra tako navdušeni, da so mu jih pri priči odkupili za 500 lir. Seveda: denar takoj, jetra po smrti! Tedaj si je ubogi uradnik dejal, da bi utegnil takšne in morda še uspešnejše kupčiji skleniti še kje drugje. Napotil se je iz klinike v kliniko in prodajal svoja jetra. V Napoliju so mu plačali 1000 lir, v Sieni 600, v Firenci, v Mi-v Padovi po 100 lir. Možakar je napravil kar dobro kupčijo, mar mu pa seveda ni bilo, kako se bodo klinike po njegovi smrti teple za njegov kuriozni organ. Zdaj izgubi zadeva naslov: »Kako si napraviš denar?«, vendar je še zmerom v zvezi s prodanimi jetri — in zabavna je tudi še povrhu. Sanappa je prodal svoja jetra torej sedmim univerzam, in v njegovih možganih je celo dozorela misel, da bi napravil »turnejo« kar po vsej evropski celini. Toda lani mu je usoda prekrižala račune: povozil ga je avto! Pri priči je vseh sedem univerz zahtevalo izročitev njegovega trupla, in skoraj bi bil nastal hud spor, da ni krajevna oblast modro razsodila takole: povabila je zastopnike šestih univerz v Perugio, da si učeni gospodje na domači kliniki ogledajo znamenitost vseh znamenitosti. Toda — o joj! Avto je bil nesrečneža tako zmrcvaril, da so bila njegova jetra samo še brezoblična gmota, ki iz nje kljub vsej učenosti profesorji niso mogli dognati vzroke in vrste bolezni. Novela ..Družinskega tednika* T vik ,Na obroke1 Angleški humorist Wilkie Bard se je neke noči vračal z večjo družbo iz zabavišča domov. Veseljaki so žvižgali, peli, zvonili pri hišnih vratih in s svojim razgrajanjem res zbudili nekega zaspanca iz sladkega sna. Razjarjeni možak je iz četrtega nadstropja zlil na veselo družbo vedro vode. To pa rogoviležev ni oplašilo, nasprotno: sklenili so maščevanje in pričeli so metati kamenje v tretje nadstropje. Seveda so se ljudje zbudili, jezili so se in ozmerjali kalilce nočnega miru. Dovtipnež Bard je pa na vse psovke hladnokrvno odgovarjal: »Zmenite se s stranko nad vami, više kakor do tretjega nadstropja ne dosežemo.« Vljudni Kitajec Neka gospa je v družbi pripovedovala tole poučno in zabavno zgodbico: »V Londonu sem z dobrimi zvezami prišla v neko kitajsko družbo. Povabili so me na kitajsko večerjo, kjer sem jedla izvrstne narodne jedi in prisluškovala skrivnostnim zvokom čudno tuje mi godbe. Gospodje iz družbe, med njimi več kitajskih plemičev, so me sprejeli s spoštovanjem in ljubeznivostjo. Bila sem vsa očarana od tolike pozornosti in spoštovanja do bele žene. Njih vljudnost me je spominjala na prenežno viteško uslužnost preteklih stoletij. Sosed za mizo je bil mlad, ljubezniv Kitajec in pogovarjala sva se v angleščini. Pogovor se je pletel okrog vseh mogočih stvari, med drugim tudi okrog človeške starosti. ,Pri vaših ljudeh se prav nič ne razumem na leta,1 sem menila, ,in le težko bi ugenila starost Kitajca. Ali se vam Kitajcem pri Evropcih prav tako godi?‘ Kitajec se je samo ljubeznivo smehljal in me na moč spoštljivo gledal. ,Molčite...?' sem govorila dalje. ,Ne upate si odgoi>oriti? Vam bom jhi kar odkrito zaupala svojo starost. Evropcu ne bi izdala, da mi je že trideset let. Ali ste mislili toliko?' Presenečeni Kitajec me je nejeverno gledal in se prizanesljivo smehljal. Zmedel me je. _ ,ie prav, ne pretvarjajte se in ne pretiravajte vljudnosti! Odkrito mi povejte, koliko let sle mi prisodili? Dvajset? Osemnajst?* Kitajec je ves t) strahu dvignil oči. ,Ol‘ je zašepetal, ,kaj si pa mislite o meni, milostljiva?* In s sanjavim pogledom je pristavil: . ,Mislil sem, da imate vsaj šestdeset let, tako pametni ste, tako resni in izobraženi...‘c Friderik Karinll»y. V svoji trgovini z oblekami je sedel gospod šef Jožef Kalin in pregledoval neplačane račune. Precej se mu jih je bilo že nabralo. Denarja pa nikjer, da bi potolažil silne upnike. Zadnje njegovo upanje je bil družabnik, ki naj bi se zglasil na njegov oglas v časopisu in podprl podjetje z denarjem. Vendar je poteklo že več dni, ne da bi se bil kdor koli javil. Na pomoč v tej stiaki mu je prišel pametni pomočnik Peter: »Gospod šef! Slabi časi so. Treba bi bilo nekaj iznajti.« »Seveda bi bilo treba iznajti. Toda, Peter, ali mislite da sem Edison?« se je zasmejal gospod šef. »To ne. Vendar bi se dal narediti kak trik.« »Kaj? Trik?« »Gospod Sef, imam izborno idejo, ki bi nam dobro pomagala pri prodaji oblek. Ali dovolite, da vam jo povem? Zadeva je taka. V zalogi imamo še več stotin poceni malih denarnic. Prodati jih tako ne moremo in dali bi...« Peter preneha, toda na vprašujoči š !ov pogled obotavljaje se nadaljuje: »...dali bi po eno tako denarnico ▼ vsako teh oblek.« »Ne razumem vas,« gleda šef debelo. »Pazite. Ko si bo kupec ogledoval obleko, bo začutil v žepu denarnico.« »Tn potem?« »Še vedno ne razumete? Kupec bo vendar mislil, da je nekdo pozabil denarnico v suknjiču...« fief se prime za glavo: »Joj!« Peter pa nadaljuje: »...potem lw> stranka kupila obleko za vsako ceno, samo da pride do denarnice.« Gospod Kalin je ves razburjen. Hodi 1» trgovini sem in tja in ves, presenečen jadikuje: »O ti lopov. Ti zahrbtni zločinec! 0! Oj!« »Oprostite, gospod šef. Saj ne mislim...« »Tiho bodi!« Kadar je bil gospod šef dobre volje, je pomočnika tikal. »Lopov si, bandit, skoraj ugonobil si me. To bi mi bil moral že zdavnaj povedati. Že cele tisočake sem izgubil, ker mi nisi tega prej povedal.« »No vidite. To bo gotovo dobro. Se je čas, gospod šel. Torej bomo napravili?« »Napravili? To ni izraz. Pošten človek sem, ki ima družino. Tako ja tudi ta stvar poštena, saj dobi kupec poleg obleke še denarnico. Takoj nadevaj vse suknje z denarnicami!« Peter hiti po denarnice in jih prinese cel sveženj. Še celo šel mu pomaga z vso vnemo [Miniti obleke. s To vam pa rečem, Peter,« de hudomušno šef, »vi ne boste na postelji umrli. Dobro ste jo pogruntali. Todii Peter, pazite. Kupec prihaja.« In res je pravkar vstopil po videzu sodeč bogatejšj gospod s svojo soprogo. »Vi ate gospod šef?« »I)a, s čim smem postreči?« »Zvedel sem, da iščete družabnika. Povejte mi, kako gre vaša kupčija?« »Hvala za vprašanje. Bogu bodi hvala, še dosti dobro.« »Ce vam tako dobro gre, čemu pa potem iščete družabnika?« se začudi gospod Lenart — tako se je namreč novodoSli predstavil šefu. »Rad bi imel nekaj svežega kapi-, lala, da bi razširil svojo trgovino.« »Kaj bi pa jaz delal? Saj se vendar nič ne razumem na konfekcijo.« »Nič zato. O trgovini imam že ja* dovolj pojma, saj prodajam že 20 let Tu notri bom delal jaz, a vi boste vabili pred trgovino kupce.« »Da bi klical stranke pred trgovi« no? Ne, s tem ne bo nič.« Gospod Lenart se je začel odpravljati. Ta slvar mu ni bila preveč všeč. Tudi njegovi soprogi gospe Elzi ne. Bala se je vložiti svojo doto v tako kočljivo zadevo. Pri vratih se gospod Lenart spomni, da namerava kupiti lahek suknjič za poleitje. Morda bi na-Sel tu kaj primernega. Zato se ponovna ohrn,e do Sefa: »Mogoče bova pa vendarle naredila kupčijo. Potreboval bi lalnio poletno obleko. Ali ne, Elza?« »No da. Če imajo kaj finega, el" Nadaljevanje na 7, glr. ;JA|0BF pripor0®11 naših zobozdravnikov Na levi! 8000 belgijskih bo|evnlkov demonstrira v Brusilu proti amnesti|l »radi izdajstva » korist Nemcev v svetovni vojni obso|enlh Flamcev. — V »rodi: Otvoritev kongresa mednarodne trgovske zbornic* v berlinski •pari. Na kongres le priSlo veo ko 1000 »stopnikov gospodarstva 1* 40 driav. Na kliki: na akra|n|l levici minister Coebbels, v sredi kancler Hitler, na n|ogovi levici pa minister Coering In dr. Schacnt. — i«a drsni Romunski kralj Karol II. in prestolonaslednik Mihael na obisku v Varlavi. Nata slika )w kal« pri »prejemu na variavskem gradu pri pellskom preiidentu Moscickem. Deseti bra postalo že hladno, sva odpotovala z neko tovorno ladjo čez Indijo domov. Ako mislim zdaj nazaj na tistih devet mesecev, vidim, da 6em pri vsej pustolovščini, ki se je tako nenadejano in v začetku tako malo srečno začela, vendar mnogo pridobila; če odkrito priznam, prav mnogo celo! Ugotovila eem, da žive po vsem svetu dobri ljudje, ki radi pomagajo. Razen tega sem se prepričala, da se s plesom s porazu meš z vsem svetom; resna in prava umetnost se povsod uveljavi. Razen tega sem si prihranila še čedno vsoto denarja, ki sem si z njim spopoltiila svoje znanje in priredila v domovini več uspel Hi plesnih večerov. Krona vsega je pa dejstvo, da sem spet našla svojega zaročenca, ki je zdaj že moj mož; in to je zame — čeprav se zdi sebično — najvažnejša pridobitev. Ravna pot ni torej zmerom najboljša. In cilj, ki ga dosežeš po ovinkih, je prav gotovo mnogo dragocenejši. KONEC Humor Vse pri roki »Rad bi imel lovske potrebščine!« de lovec trgovcu. »Prosim; samo izvolite, gospod, Puško in naboje dobite v prvem nadstropju, lovsko obleko in čevlje v drugem, divjačino pa v tretjem!« Denar, denar, denar... »Takšnale lokomotiva za brzi vlak stane pač gotovo dosti denarja!« »Rad bi ga imel toliko, da bi si jo lahko kupil!« »Kaj bi pa za božjo voljo počel z njo?« »Nič! Samo toliko denarja bi rad imel!« Prekanjenec »Ali bi mi obrili eno plat obraza za tri dinarje?« »čudna zahteva... že pa želite... prosim! Katero plat naj vam pa obrijem?« »Zunanjo...« Vroča želja Piškur je prvič, odkar je oženjen, odpotoval. V Mariboru ga že čaka hrepeneče pismo njegove ljubljene žene. Med drugim je pisala tudi tole: »Vsepovsod mi manjkaš, dobri moj Jaka. Vsakokrat ko odprem omaro in vidim, kako visi v njej tvoj domači suknjič, si želim, da bi bil ti tam namesto njega.« Bratovska ljubezen Mihec je padel v vodo in pride zvečer ves premražen domov. »Zmerom mi počenjaš takšne neumnosti,« robanti oče; »zdaj brž v posteljo, ko se pa ogreješ, ti jih odmerim pet in dvajset na zadnjico!« Mlajši bratec, ki je že ležal v isti postelji, se čez pet minut oglasi: »Očka, Mihec je že gorak...« Zdravniška »No, Lipnik, kje pa vas čevelj žuli?« »Na hrbtu, gospod doktor!« Ljubezenska povest v verzih po Jurčičevem romanu jV sedanji čas postavil In v stihe Ivan Rob IV. Na dragem couchu je prebiral tovarnar Kaves »Magazin«, ko mu je Spak poklon serviral na tak galanten, fin način. In vendar se je mož prestrašil, da se mu list iz rok je izvil, popadel ga močan je kašelj ‘in sapo stežka je lovil. Glavo je sunkovito stresel: »Odkod te je hudič prinesel?« »Odkod? Od tam ko tvoj denar! Pa dajva, te stvari pustiva, odkrito se pogovoriva! Prinesel sem ti neko stvar. Papir. Prisrčna je vsebina. V besedah dveh pojasnim jo: beseda prva je ,carina', rbeseda druga je ,blago*. Lahko te to še v keho spravi, denarno uniči in zadavi. VI. čeprav se bos po svetu klatim, čeprav iz dneva v dan živim, imam vendar i jaz potrebe, ki jih s .kovačem* ne ukrotim. Z ato mi ček podpiši skromen, za dvajset j ur jev — majhna reč — v zameno pa ti jaz odstopim list, ki je vreden mnogo več. Ker dokument je ta težak, zato priznaj, da nisem drag.« VII. Molče za mizo Kaves sede, napiše ček, ga sinu da. Ta izroči mu pismo jedko, očetu roka trepeta: »Kak dolgo me boš zafrkaval s podobnimi stvarmi, moj sin?« »Ne bo še kmalu, očka, konca, prihodnjič pride — kokain, potem afera ,dr. Bodi*, ki zdaj že v zgodovino sodi, VIII. Kako pri knjižicah si vložnih ogromne vsote zbarantal? Nato zavarovanje pride, kjer si denarja si nabral. Mogoče si že tudi mene za grenko smrt zavaroval, ‘ da boš — ker te ljubezen žene — iz moje smrti cvenk koval. S tem in podobnim ti postrežem, da le z roko pod srajco sežem.« IX. »Pri tvoji materi te prosim, daj, sinko, da vsaj v miru umrem! Odidi stran iz tega kraja, naj nikdar več te ne uzrem! Imam na Hvaru lepo vilo, odstopim ti jo, če želiš, bom mesečno dajal ti rento, ee me za vedno zapustiš, če mi ves material oddaš, ki skritega pod srajco imaš.« X. »Življenje krasno mi obetaš, za me očetovsko skrbiš, j res, malo je, kar ti zahtevaš, a z mano, glej, je velik križ: Mi Jurčič tak značaj je ustvaril, ■ da ni mi lastne sreče mar, ; ne morem listov ti oddati, : za zdaj ne morem še na Hvar. ! če Rob mi bo značaj spremenil, ; se bom že s tabo še pomenil. ; Po resničnih dogodkih napisa! F. N. 12. nadaljevanje »To je mademoiselle Singalova, razumete. Zdaj se pa izgubite, pa brž!« »To ni, nikdar ni bila in nikdar ne bo Bianca Singalova!« Tedaj se je prikazala pri vhodnih Zofija z Alfredovim kovčegom v roki. Vsa bleda in drhteča po vsem telesu je stopila k njemu. »Vlak se odpelje čez deset minut; tovariši že čakajo.« Stankovič je zamahnil z roko, da bi udaril Alfreda, toda le-ta se je brž umaknil in Stankovič se je opo-v garderobo. Plesalka je zaloputnila vrata za njim in jih zaklenila. : Alfred je bobnal po starem in od isolnca ožganem lesu. I »Povejte mi vsaj, kje je prava Bian* ! ca Singalova. To morate vsndar ve-| deti.« J »Še pojma nimam,« je odgovoril • Stankovič. »Odpotovala je neznano •kam!« Plesalka se je na glas smejala •njegovemu šepavemu dovtipu. ■ »Videti ste jo pa vendar morali,« •je vztrajal Alfred, »Bianco Singalovo ; ali Beato Sydo\v...« ; »Tak pojdi že,« je silila Zofija, »saj ; bova še vlak zamudila, Alfred...« ; Plesalka je tedaj za ped široko odmrla vrata. »Mladi mož, saj sem ven-;dar jaz Bianca Singalova, živa, da bi ; bolj živa biti ne mogla. Kaj pa prav ; /,a prav hočete?« ; »Povejte mi, kje je Bianca Singa-; lova k je roteče prosil Alfred. : »Kolikokrat naj vam še ponovim, ; da eem jaz Bianca...« Zadeva je bila brezupna. ; »Pojdi no!« je živčno vzkliknila Zofija, pograbila z levico kovčeg, z des-: nico ee je pa oklenila Alfreda. Vsega zmedenega ga je potisnila v čakajočo kočijo in ukazala kočijažu, naj požene. »Na postajo, pa brž!« Voz z mandžurskim ponijem je oddrdral po mračnih ulicah. »Ali jo zelo ljubiš... Bianco Singalovo?« je vprašala Zofija. Alfred si je pritiskal vročične dlani na sence. »Bile so samo sanje,« je zastokal, »hude in moreče. Še zblaznel bom.« Zofija ga je poljubila. Kasneje je Alfred trdil, da ga je bila takrat prvič poljubila. V »Piccadilljju« »Piccadilly« je emo izmed mnogih gledališč tri in pol milijonskega mesta Šangaja, ki ni ne kabaret ne variete, in vendar je oboje. Tamkajle sem bila podpisala pogodbo za mesec dni. Sleherni večer sem odplesala tri plese med pisanim artističnim in umetniškim sporedom. Ravnatelj Kondo od »Macutake« mi je brez osebnega dobička posredoval to službo. »Zato, da boste z lepimi spomini odšli z Japonskega...« je dejal, ko eva se poslovila. Šangaju lahko mirne duše rečemo »Vzhodni Pariz«, saj je res nadvse pestro in živahno mesto, zlasti kar se nočnega in veseljaškega življenja tiče. Spored, ki so mu bile priključene moje plesne točke, je bil celo za variete skrajno mednaroden. Sodelovali so kitajski, japonski, ruski, francoski in ameriški artisti in jaz eem plesala za neko argentinsko točko in pred špansko šansoneto. Plača je bila imenitna. Čeprav je bilo že v začetku oktobra, je iz Osrednje Kitajske vel vroč, prašen veter, ki pa ni bil veseljaštvu prav nič v kvar; Šangaj ee razprostira po nerodovitnem močvirnatem ozemlju in nima nič zaledja. Zaradi pomanjkljive varnosti zunaj mesta so izleti v okolico nemogoči, zato hodijo ljudje pozimi in poleti, podnevi in ponoči in ob vsakem vremenu v gledališča, kina, v varieteje in druga zabavišča, kjer je poleti hladneje, pozimi pa topleje kakor na ulici. V ta od vetra izbieani in brbotajoči Šangaj je prišel tudi Alfred z Zofijo Aleksejeno in z borno rusko artistično skupino, ki je bila sklenila z nekim kabaretom za mesec oktober pogodbo. (O tem mi je kasneje Alfred natanko pripovedoval.) Dan pred začetkom gostovanja ruske skupine se je prikazala Zofija Aleksejevna pri Alfredu in mu je vsa navdušena dejala: »Alfred, videla sem neko plesalko, neko Nemko, ki pleše kakor boginja. Tri plese pleše v ,PiccadilIyju‘; snoči sem jo videla, pa sem ti morala brž priti povedat. Pleše...« obraz ji je poslal zamišljen in žalosten... »pleše... tako, kakor bi jaz rada plesala. Božanski je njen ples; vsa očarana sem!« »Od samega navdušenja ji je postal obraz trpeč,« mi je pozneje pravil Alfred. Poslušal jo je bil samo z enim ušesom; filmanje v tem najzanimivejšem mestu na Vzhodu ga je vsega prevzelo iin razen tega se je ukvarjal z rešitvijo vprašanja, kako bi dokončal svoj film brez Zofije Aleksejevne. Trdno ee je bil namreč odločil, da jo bo zapustil, sicer bi ga utegnila s svojim stanovitnim in strastnim snubljenjem popolnoma oviti v svoje mreže. »Že spet plesalka,« je nalašč zdolgočaseno pripomnil; »te večne plesalke.« »Ta je popolnoma drugačna,« je zatrjevala Zofija. »Nocoj morava skupaj tja. Po vsaki ceni. Moram ti jo pokazati. Pomagati mi moraš, da bom nekoč postala tudi jaz tako popolna umetnica. Potlej se odpeljeva skupaj v Nemčijo in... Ne reci ne!« Toliko da ga ni objela. »Nocoj moram napraviti nekaj nočnih slik v Nanking-Iloadu,« se je Alfred ognil vabilu. »Poslednja noč je nocoj, ko smo še prosti,« je moledovala. »Pojdiva tja; ne boš se kesal. Ta Nemka je pravo doživetje. Poslednja noč je nocoj, Alfred. Jutri se pa spet začne skakljanje v zatohli beznici. Joj, kako sem se sramovala; nikoli me še ni bilo tolikanj sram kakor spričo plesne umetnosti tele plesalke. Bodi dober, Alfred, in pojdi z menoj.« Zvečer sla sedela v »Piccadil!yju«; Zofija je držala Alfreda za roko in mu jo božala. Spored je šel svojo pot. Japonci so eledili Kitajcem, Ruei Američanom, potlej so pa Argentinci metali nože. »Zdaj pride Aja Mee na vrelo,« je razburjeno šepniia Zofija; »prekrasna je, očarljiva!« »Zastor se je dvignil,« mi je kasneje pripovedoval Alfred, »in sredi odra si stala til Pri priči sem te bil spoznal, saj mi je znan eleherni gib tvojega teiesa... Tedaj sem spet vedel, da sva drug za drugega. V razburjenju sem nekaj kriknil, in zdi ee mi, da je Zofija že po tem spoznala, da si bila ti, da je Aja Meer — Beate Sydow, ki eem ji o njej toliko pripovedoval. Da, prav gotovo je takrat opazila, da me je odpeljala k tebi... Ali je pa nemara že prej slutila, da si ti tista, ki jo tolikanj iščem... Na to zdaj sploh še nisem bil mislil. Sedel sem ko ukovan, ko sem te uzrl — in ko je bil ples pri kraju, sem kar po nogah besnih Kitajcev stekel iz gledališča na hodnik proti odru. Tedaj si se že vračala z odra... Po ušesih mi je kar brnelo; ne vem ali je bilo to ploskanje navdušene množice, ali kri, ki mi je kovala v senceh...« Čeprav sem bila še vea oslepljena od močne razsvetljave na odru, sem Alfreda vendar pri priči spoznala. Malce shujšan se mi je zdel. Ganotje in ljubezen sta me tako prevzeli, da sem z razširjenjenimi rokami stekla k njemu. Ihtela eem in ihtela; nisem se mogla obvladati. In v tem potoku solza 6e je utopila vsa grenkoba, ki je dotlej glodala moje srce. Alfed mi je zatrjeval, da je slej ko prej prepričan, da bi brez mene ne mogel živeti. Trdno je bil odločen, da se nikoli več ne loči od mene. On se je vsaj veselil brez teh neumnih soiz... Časa pa seveda takrat nisva imela mnogo, zakaj pripraviti sem se morala na drugi in tretji ples. Stekla sem, slačeč 6i spotoma kostum, v garderobo. Alfred je odšel nazaj v gledališče, da se pogovori z Zofijo Alekse-jevoo. Kaj ji je rekel, ne vem; nikoli mi ni povedal. Jaz pa tudi nisem silila vanj. Drugi dan, ko se je šel poslavljat od ruske kabaretne skupine, eem ga vendar pregovorila, da je storil to v času, ko ni bilo Zofije Aleksejevne doma. Bilo je res hudo zanjo, toda oba sva bila istih misli, da je tako bolje, za njiju in morda tudi za nas vse tri skupaj. Zofiji sem, čeprav je ne poznam, odkritosrčno hvaležna, zakaj prav ona mi je vede ali nevede pripeljala Alfreda nazaj in zato ji želim vse dobro na tem evetu. Alfred in jaz sva noč po najinem svidenju presedela v neki restavraciji na Nanking-Roadu. Po domačinskem običaju sva si naročila celo mizo. Sing-song-girl, ki je sedla k nama, nama je prepevala hrepeneča pesmi iz svoje hribovite domovine; nežno je pela in tožila, midva sva 6i pa drug drugemu pripovedovala, kaj sva vse doživela. Prihodnji dan sem poslednjič nastopila; moja pogodba je bila pri kraju in moja turneja na Vzhodu tudi. Z Alfredom sva odpotovala na Japonsko in pomagala sem mu pri filma-nju. Sicer ni postal ta film Bog ve kakšna znamenitost; veliko zanimanje za Japonsko je bilo medtem že skopnelo in zato eo Alfredov film prikrojili za štiri krajše kulturne filme. Kljub temu je pa Alfred mastno zaslužil. V Tokiu je hotel Alfred naznaniti Stankoviča in Margo; ker sta ee mu pa zdela že v Hsinkingu precej »borna«, ei je stvar naposled premislil. Užila sva vse lepote japonske zemlje in eva delala z veseljem in z zadovoljnostjo v srcih. Decembra, ko je ,v\tega von/0 Kaj bo ta teden na mizi Četrtek: Riževa juha, pečena jetra, črešnjev kompot. — Zvečer: »Ho-pelpopel«. Petek: Juha z letno kašo, marelični cmoki v prtiču. — Zvečer: Gobovi zrezki.* Sobota: Praženi možgani z rezanci, kruhov pečenjak e (“rešujevini kompotom. — Zvečer: Jagodov kipnik.** Nedelja: Zvita pljučna pečenka,*** pražen krompir, glavnata solata. Malinova pena s smetano. — Zvečer: Pašteta iz telečjih jeder, kruh z maslom. Ponedeljek; Teletina v obari z beluši, črešnjeva gibanica. — Zvečer: Krompirjevi cmoki, nadevani 6 prekajenim mesom. Torek: Meso s hrenom, pražen krompir, palačinke s smetano. — Zvečer: liptavski sir, kruh z maslom. Sreda: Dušeni goveji zrezki z rižem, puding iz presnega masla s črešnjevini odcedkom4. — Zvečer: Žolica z glavnato solato. ŽENSKI RAZGOVORI Maš bon ton 'Nekaj bralcev in še več bralk me je v svojih pismih zaprosilo, naj pišem to in ono o lepem vedenju v družbi ter o uglajenih in izbranih navadah. Čeprav sem prepričana, da se prave vljudnosti ne moremo naučiti iz knjig in različnih pisanj o bontonu, zato ker prava vljudnost prihaja le iz srca, rada ustreženi željam naših či-tateljev in prijateljev. Kdor hoče namreč v svetu kaj veljati, si mora znati krčiti pot med navlako, ki se je v današnjem bontonu nabrala in je postala njega sestavni del. Čeprav je navlaka, je le potrebna; odriniti je danes ni več mogoče, kvečjemu malo popraviti jo moremo. To pa seveda le, če jo sami dobro poznamo. Le poglejmo, kako je s tem preklicanim bontonom! Čas in srčna omika sta na primer vkoreninila v tebi navado, da vpričo starejše osebe vstaneš in da pustiš, da zajame tvoj sosed pri mizi pred teboj. Zakaj se pri srečanju ne cesti izogneš na desno namesto na levo, zakaj pri zauživanju rib ne uporabljaš noža in zalcaj suh kruh ne smeš rezati, ampak samo lomiti — za vse to v srčnih nagibih ne boš našel razlage. Nemara mi boš ugovarjal. Pravega bontona se ni treba učiti; češ, vse i kar spada zraven, ima svoj vzrok in I pomen, če ne v srčnih pa v praktičnih nagibih. Nekolikanj bo to že držalo. Nravstveni in praktični razlogi te vodijo, kadar svojim gostom strežeš s jedmi od leve strani. Vino jim natakaš z desne. Isti razlogi ti narekujejo, da pri pozdravljanju držiš klobuk v roki z gornjo in ne s spodnjo odprto stranjo navzgor. Noben tak razlog pa ne moreš navesti na primer za tole: pri obisku klubuk ne smeš pustiti obenem s površnikom v predsobju, temveč ga moraš ves čas držati v roki. Stol, ki si na njem sedel ves čas obiska, potem ko vstaneš, ne smeš deti na prejšnje mesto, ampak ga pustiš kjer je. Res, veliko je stvari, ki jih predpisuje nauk o lepem vedenju in ki jih moramo, čeravno se nam zde večkrat nepotrebna navlaka, hočeš nočeš privzeti, če naj veljamo za dobro vzgojene in izobražene ljudi. Naš bonton v ■»Družinskem tedniku« ne bo urejen po kakih posebnih vidikih in tudi ne bo zaokrožen. Obravnaval bo vse, kar bo čitatelje zanimalo in o čemer bodo vpraševali. Konec ga bo takrat, ko bo vprašanj koncc. Prihodnjič moram odgovoriti najprej bralki, ki bi rada vedela kaj več o zaroki in predpisih, kakor pove o i zaroki bonton. [ Damijana. Naš nagradni natečaj Kako najbolje obrnem 100 din za nakup poletne obleke? Danes objavljamo prve prispevke naših naročnic in eitatejjic DEČVA IZ DELENA ZA 75 DIN 50 p Glede na vaš natečaj za pridne in varčne gospodinje vam tudi jaz pošiljam načrt za poletno obleko. Kupila sem si 4 m 50 cm zelenega kockastega delena po 9 din. Iz tega blaga sem si sama sešila ,dečvo‘ s tesnim životkom in širokim krilom. Izrez ob vratu je štirioglat, krasi ga nabran volanček iz zelenega crepe-de-china. Rokavi so kratki in široki, životek se zapenja do pasu z zelenimi gumbi. Naposled krasi mojo obleko še zelen predpasnik, ki je prav tako iz zelenega crepe-de-china. Mislim, da si tako obleko lahko pač vsaka omisli. Obračan Blago: delen, 4 m 50 cm po 9 din..................40'50 din Sukanec : svila .... 2'— „ Gumbi: 6 gumbov po 2 din 12’— „ Majhni okraski: 1 m crepe-de-china............21'— „ SKUPAJ ....... 75'50 din S spoštovanjem Ivana Uranjek, Migojnica 63, p. Griže pri Celju. POJASNILA * Gobovi zrezki: Osnaži, zreži na listke in operi 1 in pol kg jurčkov ali drugih užitnih gob. Daj v kozico žlico masti ali presnega masla, zarumeni v njej žlico drobno zrezana čebule in zelenega peteršilja, dodaj odcejene gobe in jih praži na hudem ognju, da se posuši sok pri njih. Odstavi jih, stresi na desko in drobno sesekljaj, pridaj 15 dkg v vodi namočenega in dobro ožetega kruha, malo soli, popra, zrno strtega česna, eno jajce, žlico moke ali namesto moke pest drobtin. Vse to z roko prav dobro zmešaj, naredi navadne zrezke, povaljaj jih v moki in speci v vroči masti. Pečenim zrezkom odlij preobilno mast in prilij nekaj žlic smetane in malo juhe ali vode. Ko še malo prevro. jih daj s kako zeleno prikuho, praženim rižem ali krompirjevo solato na mizo, ** Jagodov kipnik: Obribaj eno žemljo, namoči jo v vodi ali mleku, razgrej za dve jajci presnega inasla, daj vanj ožeto žemljo in štiri žlica dobre kavne smetane in malo prepraži. To je bešamel. Daj ga v skledo, primešaj hladnemu šest rumenjakov, pet pesti skozi sito pretlačenih jagod, 10 dkg sladkorja in od petih beljakov trd snag. Naposled še rahlo primešaj pet pesti drobtin, daj v pomazano obliko in speci. Lahko ga skuhaš tudi na sopari, daš v skledo, Pn vi i ješ vanj šodo. Med šod(5 primešaj. ko je"že gost, dobro žlico pre- 1 lačen ih jagod, da bo rdeč. *** Zvita pljučna pečenka: Vzemi 2 dkg pljučne pečenke, potagni kožo in žile z nje, pri tankem koncu jo za tri prste odreži, prereži jo po dolgem, a ne do kraja, odpri jo na dve strani, dobro potolči in nasoli. Kar si prej odrezala in kar se drži kože in žil, dobro sesekaj, vrhu tega pa še 7 dkg Prekajene slanine. Obstrgaj pol žemlje in jo namoči v vodi; razgrej za debelo jajce presnega masla, daj vanj 'Irobno zrezane čebule in ko to zaru-'Jifeni, zelenega peteršilja, nekoliko '-psna, žemljo in tri žlice smetane, Počakaj da se skuha, potem odstavi, modno še enkrat zmešaj in primešaj mm Jajce, mešane dišave, limonove ^pinice. Sesekljano meso pa osoli. Jeni enakomerno namaži potolčeno '"‘•'enko, jo kar na jtrdneje zvij in jaltor štruklje poveži z vrvco. Zdaj 'lai v kozo malo slanine ali masti in Povedano pečenko. Po njej polij dve *hci vroče masti, pokrij jo in peci 1*01 drugo uro Med tem jo večkrat '•»hvaj 7. mastjo, v kateri se peče, pa »dt ^ juho in vodo. Ko je pečenka Pečena, odlij mast, namesto nje pa prilij malo juhe. Ko prevre, jo precedi na zrezano pečenko, katero daj potem na mizo. 4 CreSnjevo meso in odcedek; Dobro zrelim črnim črešnjam odstrani koščice in glej, da ostanejo črešnje kolikor mogoče cele. Kuhaj jih v sopari četrt ure, ako so precej trde, pa še dalje časa. Nato jih stresi na leseno rešeto, da odteče sok. Potem postavi sok vstran, meso pa stehtaj. Vzemi 2 kg črešnjevega mesa, 1 kg sladkorja, pomočenega v ’/«litra vode, in ga kuhaj, da postane gosto tekoč. Zdaj daj vanj črešnjevo meso in še četrt ure kuhaj v hudi vročini, da hitro vre, med tem pa prav pridno mešaj, da se ne prismodi. Potem daj še gorko meso v kozarce 9 širokim vratom in zaveži. Ostali sok še enkrat na prtiču precedi, potem ga stehtaj in vzemi za dve kili ?oka 1 kg sladkorja. Sladkor daj v sok in ga postavi na roh štedilnika, da se sladkor počasi raztopi, nato ga porini bolj na vroče, da zavre. Zdaj ga pusti, da vre 7 minut, in hitro odstavi. Chlehc iz ostankov Lahke so In poceni Počitnice so napočile, gotovo po-1 hitite v gore ali na morje preživljat j lepe dneve dopusta. Seveda vas mučijo denarne skrbi: poletna garderoba jel zelo skromna, potrebujete vsaj eno ali dve obleki za solnčenje. Vsaka dobra gospodinja ve, da so ostanki na moč poceni, hudo je le, ker so tako majhni, da ne inore iz njih kaj poštenega pripraviti. Danes prinašamo pa nekaj primernih krojev za poletne obleke, ki ti bodo ob morju prav tako dobro došli kakor v gorah. Sešiješ si jih lahko iz prav majhnih ostankov, ki si jih kupiš že za ,kovača' ali za petnajst dinarjev. Obleke iz ostankov A. Hlačke za solnčenje: pripravljene so iz dveh kosov, kakor vidiš na kroju, šiv je spredaj in zadaj, pas ima dva dela in je sešit spredaj, na hrbtu pa zavezan v pentljo. Priporočam mehko blago, ki se lepo prilega bokom. H. Telovnik, ki ga oblečeš lahko k hlačkam ali pa tudi na pisano krilo. Sešij si ga iz svile, ki je dovolj mehka za nežni kroj. Telovnik ima dva žepka, spredaj se končuje v jezička in se zapenja s štirimi gumbi. Zanj potrebuješ le 0’60 m blaga, to je torej zgornjo višino. Zepe in pas boš lahko dobila, če boš kroj rezala natanko po sliki. C. Pripravna ruta za solnčenje: nosiš jo k hlačkam, kakor vidiš na sliki; ako si rada elegantna, a imaš malo denarja, si sešij ruto iz cvetlično barvanega pralnega blaga, hlačke pa iz enobarvnega blaga iste barve, pa boš lahko tekmovala z marsikatero drago oblečeno lepotico. D. še ena ruta za solnčenje, ki v razliko od prejšnje pokriva tudi že- ELI DA ELIDA MILO Že deset let ljubljenec vsake lepe žene belima gumboma. Pod pasom je na vsaki strani žep za robček in denarnico, ki ju poleti težko nosim v torbici. če je obleka preozka, se lahko vstavita na obeh straneh srednje proge še dve gubi. To platno sem kupila, ker je zelo pripravno za vroče poletne dni, se dobro nosi, ni drago, se dobro pere in ne obledi. Vzorca nisem vzela iz modnih časopisov, napravila sem si ga po svojem okusu in se mi je obleka po njem tako posrečila, da je zmerom rada nosim, najbolj pa za kupovanje na trgu in za kopanje. Obračun Blago: 2 m 50 cm po 18 din 45 din Sukanec: X vretence belega 3 „ Gumbi: 2 velika bela ... 3 „ Majhni okraski . . . . 0 „ Šivilja: sama sešila . . . . . 0 „ SKUPAJ ........................51 din S spoštovanjem Vajda Zdenka, dijakinja, Ljubljana, Ažbetova št. 1. OBLEKA IZ MODREGA POPELINA ZA 75 DIN V zadnji številki vašega cenjenega lista sem čitala članek o novem nagradnem tekmovanju in tako vam pošiljam popis in obračun svoje nove obleke. Učim se delati usnjene rokavice in ker imam zelo skromno plačo, si res ne morem omisliti obleke, ki bi stala celo premoženje. Zato sem se zadovoljila s popelinom, ki sem ga plačala po 28 din meter. Blaga sem Nadaljevanje na 8. strani. Častnikova žena: Z današnjim člankom o bontonu upam, da bo ustreženo vaši želji. V naslednjih člankih bom skušala odgovoriti na vaša vprašanja, če pa želite odgovor prej, pošljite znamko in vam odpišem. Za odpravo bradavic (malih, nedolžnih) je dobra vsaka količkaj jedka stvar. Zobna krema že odpravi manjše izrastke, če jo suho nanesete večkrat nanje. Ali pa tinktura za kurja očesa. Seveda so to le domača, zasilna sredstva. Najboljše je, če greste k zdravniku, ki vam bo stvar izžgal. Operacija je neznatna, a uspešna. S. M., Stopiče: Pojdite k zdravniku. Pege so najbrže v zvezi z obolenjem, ki ga more presoditi in vam o njem svetovati le zdravnik. Damijana ČRTASTA PLATNENA OBLEKA ZA 51 DIN Obleka, ki vam jo bom opisala, je Iz raznobarvnega črtastega blaga, ki sem ga porabila 2 m 50 cm. V splošnem potrebujemo za to obleko 2 dolžini in 30 cm ali 40 cm za rokave, pas, žepe in robove, če je blago enostavne širine. To raznobarvno platno se prilega vsaki barvi las in kože, najbolj seveda temnolaskam. Kroj za obleko je povsem enostaven. Na hrbtu teko proge navpično, enako tudi na sprednjem delu, prekinjene so samo v sredini, kjer je približno 10 cm širok pas z vodoravnimi črtami. Vratni izrez je oglat in obrobljen s široko progo kakor rokavci. Pas se zapenja z dvema lodec. Prav čedna bo iz živo pikastega blaga, ki ga potrebuješ 1 m v kvadratu. Ruta je sešita iz dveh delov, ki ju prav lahko poiščeš v dveh kvadra-tovih kotih. Iz ostanka sešiješ še pas, ki je dvojen in se zadaj zaveže v pentljo. E. Večerni bolero: Seveda ga nosiš brez škode lahko tudi popoldne, saj vidiš, kako svojevrstnega kroja je. Kakor opaziš na sliki, je bolero narejen iz dveh kosov, ki ju na hrbtu sešiješ. Rokavi so kratki in skoraj ,kimonsko‘ rezani. Bolero si lahko omisliš iz živo-barvanega platna, prav tako pa tudi iz bleščeče se svile; blaga potrebuješ le 85 cmx 1 m. F. Ali vidiš, kako ljubka in mladostna je obleka za solnčenje? Prav za poletne dni, ko se človek telesno in duševno tako osveži, da je koj videti za nekaj let mlajši. Oblekco si lahko omisliš iz tobralca, kretona, pikeja, poceni pralne svile, kakršno blago boš pač .iztaknila1. Pripomnim pa, da naj bo pralno in stalnih barv, drugače boš tmeia z njo veselje samo enkrat in to prvikrat. Sprednji del in životek sta rezana v enem kosu, k telesu ju prilegata dva všiva na prsih. Ostali dve poli tvorita krilo, žepka prišiješ poševno, obleko pa zadaj zapneš s petimi gumbi in naramnicami, ki jih lahke vsak čas odpneš in zavežeš za vratom, tako da je hrbet docela prost. Za obleko potrebuješ 2 m 90 cm širokega blaga. Upam, da »em vam z današnjimi kroji prav ustregla, saj so preprosti, ljubki in pocenit (n) • Kroje priobčimo prihodnjič! Kaj naj pomagam?« »Oh! Nič. Nič. Obleka mi prav za prav ugaja. Vem, da je danes izredno težko izgotoviti obleko, ki bi na prvi ■mah ugajala. Ta obleka mi je zdaj izredno všeč, saj mi je kar prirasla.« »Takoj jo sleci, dragi. Saj si videti v njej, kakor da bi hodil v prvi razred osnovne šole.« »Da, da. Taka obleka izredno pomladi,« pojasnjuje gospod Lenart in pomežikne soprogi, češ naj bo tiho. On že ve, kaj dela. Toda gospod šef je zdaj drugega mnenja o obleki, samo tla bi bolj navezal gosipoda Lenarta na njo. Zato reče Petru: »No, ako gospa ni zadovoljna, pokažite gospodu drugo obleko.« »Zakaj pa?« se prestraši gospod Lenart. Meni tudi ta zelo ugaja.« »Dragi, ali si znorel? Mi boš res kupi' ta suknjič?« »Seveda, dete moje. Ta mi je ravno ARTIST B U X VELIK ROMAN IZ CIRKUŠKE-@A ŽIVLJENJA Napisa/ Hans Possendorf Za pra ilne odgovore na vprašanja, nanašajoča se na razt le. tega romana, razpisuje uredništvo »Družinskega tednika“ 12 denarnih nagrad v skupnem znesku 2500 din 18. nadaljevanje Omizju so kar zastale besede. In ko so naposled vendarle spet spregovorili, so drug drugega prehitevali z razburjenimi vprašanji, da se sploh niso mogli sporazumeti. Tedaj je priplesala dvojica mimo lože: smehljaje se sta si gledala v oči in se vneto pogovarjala. Spričo šundra pa Fedina družba ni mogla razumeti niti besede. In ko je bil ples pri kraju, sta brez sledu izginila iz množice. Minilo je deset minut, minilo je četrt ure. Peda se še zmerom ni vrnila. Razburjenje omizja ni poznalo več meja. »Tak poglej vendar, kje tičita, Oton!«« je silila Ria Bentheimer-ieva v svojega brata. Toda brat je samo s temačnim pogledom odgovoril: »Hvala lepa, &ia!« Nazadnje, čez pol ure, se je prikazala Feda z roko v roki z Buxom. Nihče ju ni videl, ko sta prišla. Zdajci sta stala pred mizo in Feda ie dejala s sijočim smehljajem: .»Ali vam smem predstaviti svojega zaročenea, gospoda doktorja Buehs-bauma?« In po vrsti je zdrdrala imena drugih, ki so s prav bebastimi obrazi strmeli vanj. »Kje je pa Oton?« je vprašala Feda. Pravkar je hotela še njega seznaniti z Buxom, tedaj je pa opazila, da je bil gospod Kroidt izginil. Tudi ostali niso spričo nezaslišanega presenečenja opazili, kdaj je bil odšel. Bentheimer je z dobrovoljno prijaznostjo ponudil Buxu sedež. Potlej je dejal gospod Marwitz: »Oprostite, gospod doktor, toda nismo si popolnoma na jasnem. Ali je to z zaroko šala ali resnica?« »Krvava resnica!« se je zasmejal Bux. »Feda!« je vzkliknila Ria Bent-heimerjeva. »Ali je mogoče, da si ■ ' » ' - 1 • V.»J.** J “ * v , #v prav, posebno v ramenih,« in spet »zaročena, pa nam nisi ničesar po-pomežikne svoji ženi. Toda ona ga| vedala?...« ne razume: i »Pravkar sva se šele zaročila; hitreje ti res nisem mogla sporočiti to veselo novico!« je prešerno vzkliknila Feda. »Oprostiti nam morate naše presenečenje, gospod doktor,« je smeje se dejal Adolf Bentheimer. »Za stvarjo tiči še nekaj prav posebnega. Gospod Kroidt, moj svak, si je menda dovolil šalo z nami. Zato je bržčas pri vašem prihodu tako po tihem izginil.« »šalo? Nu, radoveden sem!« je menil Bux. Toda Adolf Bentheimer ni mogel zaradi samega hihitanja spričo posrečene Otonove šale spregovoriti besede. Zato je namesto njega odgovoril gospod Marwitz: »Moj »Kaj ti pa je danes?! Ali ne vidiš, da ti skoraj vsa roka gleda iz lokava?« »Nič hudega. Saj ni mrzlo. Pozimi ] si bom pa kupil dolge rokavice.« Po tihem pa de svoji ženi: »Nekaj je notri.« Trudi se, da bi ji dopovedal, da je nekaj notri in da šef ne sme vedeti. Toda gospa Lenartova ga še vedno ne razume. Vsa jezna mu pravi: »Kaj mi mežikaš, saj nisem mlado dekle. Brž 6e sleci, da greva.« »Gospod Lenart, izvolite vendar gospe soprogi na ljubo pomeriti kateri drug suknjič,« se vmeša šef. »Zakaj? Saj je popolnoma v redu. Brž povejte ceno! Ne bomo se več prepirali. Meni ugaja, pa amen.« >1280 din, prosim.« »Vraga! Toliko?! To je vendar mnogo predrago.« Zviti šef je zdaj svojevoljno navil ceno, čeprav je bil suknjič vreden komaj 600 din. »Kaj bo predragol Sa] je izborno blago! Toda imamo 6eveda tudi ce- i.ejše stvari. Izvolite sleči! Dajte Peter, pokažite drugo.« »Ne. Ne. Ni treba, gospod Kalin. Bom vendarle tole vzel. Tu imate denar. in zdaj draga, pojdiva.« Got.pa ni več branila. Mislila je. da se je možu zmešalo. Najbrž od sreče, ker sla na poročnem potovanju ;n ker je dobil njo za ženo. Ta misel jo je tudi nekoliko potolažila. Saj ženska je častihlepna. Vendar ga je čudno gledala. Odšla sta. »Dobro sva opravila,« Bi je veselo niel šef roke. »Peter, takoj vam zvišam plačo. Izboren dečko ste.« Šefu je ves obraz žarel od veselja. Peter, tudi zadovoljen, je šel gledat *a onima. Zdajci se prestrašen obrne: »Vračata se.« »Peter, ostanite tu. Jaz grem.« »Tudi jaz ne bi rad ostal.« »Kaj? Ti lopov, ki si to svetovni, zdaj izmikaš? T i moraš ostati.' Medtem ko sta se oba hotela umakniti iz trgovine, sta že vstopila prejšnja kupca. »Premislil sem s*e. Vendar mi k- . Preveč tesna. Prosim, pokažite mit kako drugo.« * »Kako |>a to, da vam zdaj več ne* uP«ia, poprej pa tako zelo?« t »Kes je. Prej mi je ugajala, ko semj Pa prišel iz trgovine, mi je bila če-1 Nadaljevanje na 8. strani prijatelj si je namreč dovolil šalo, gospod doktor, da nam je natvezil, da ste vi znameniti... Ali smem povedati? Saj mi ne boste zamerili?« »Nikakor ne!« je zatrdil Bux. »Celo na moč ponosen sem, da me imate za slavnega cirkuškega klovna Buxa... toliko bolj, ker sem... res Bux.« Ko se je Bux drugo predpoldne peljal proti Potsdamu, si je v mislih še enkrat predočil vse dogodke snočnjega večera, še zmerom se mu je zdelo, da je vse samo sen. Niti vedel ni natanko, kako se je vse to zgodilo: že ko je opolnoči — dobro uro po svojem cirkuškem nastopu — stopil v dvorano, mu je bilo nekam čudno pri duši. Bleščeča družabna slika, premnogi elegantni ljudje, ki so se radovedno gnetli okrog njega, kopica imen, ki jih je slišal med predstavljanjem... vse to ga je omamilo. Vsa mogoča laskanja, občudovanja, hvalisanja, ki so ga z njimi kar obsipavali... so mu jemala trezni pogled. In potlej je zdajci stopilo predenj čudovito bitje, z vitkim telesom, ovitim v nekaj zlato se bleščečega, z velikimi, vijoličastosinjimi očmi izpod temnih obrvi žareče uprtimi vanj... Dekliški obraz, ki ga je nekoč poznal, morda ljubil... ki mu je bil tako znan in vendar teko tuj; zakaj ta Feda Prastelnyjeva je bila še mnogo, mnogo lepša, kakor ona Feda, njegova pacientka iz Milana, njegova prijateljica iz Firence... In potlej jo je zibal na svojih rokah ob zvokih opojne godbe. Kaj je čebljala, kako sta odšla iz dvorane, kam sta jo mahnila... vsega tega se ni spomnil več. Samo to je še vedel, da sta se nekje, daleč od pisane množice, tesno objemala, da sta se poljubljala in zmerom sihova poljubljala... in da bo to opojno-sladko bitje kmalu... njegova žena! Ako bo major dovolil ali ne, to je bilo zdaj že brez pomena, že tri mesece je bila Feda polnoletna. Seveda bo treba poskusiti, ali ne pojde nemara zlepa in v miru. Le kaj bo k temu rekla njegova mala Cilka? Koj davi ji je hotel sporočiti novico, ko ji je pisal. Sprva je hotel celo s tem pismo začeti. Potlej se mu je pa zdelo pametneje, da spregovori o svoji zaroki šele na koncu pisanja. Nazadnje pa sploh ni nič pisal o tem; preložil je na prihodnje dni. Zakaj le? Ali mar ni vedel, kako naj se izrazi? Ali kaj je sicer oviralo njegovo pero? Zlomka, kako smešno! Kakšen opravek le ima ta ljubezen z ljubeznijo do njegove male Cilke... Prav gotovo se ne bo zmanj- šala. Z njenega prostora v njegovem srcu je prav gotovo ne more nihče spodriniti! « Z velikim samopremagovanjem je Feda po peturnem spanju vstala. Toda čas do opoldneva, do dogovorjene ure za obisk njenega zaročenca, mora pametno izrabiti, če hoče postojanko gospoda majorja omajati! Ko je Feda pri zajtrku sporočila očetu svojo zaroko z Buxom, jo je pogledal, kakor da bi dvomil v njeno pamet. Potlej je z levico potegnil uro iz žepa, z desnico je pa segel po njenem zapestju. Tri in pol ure je bombardirala Feda majorjeve postojanke z neprestanim ognjem. Naposled ga je vendar toliko pretentala, da bo pod določenimi pogoji pripravljen kapitulirati. Tedaj se je prikazal Bux. Sprejem ni bil ravno prisrčen, toda še zmerom je bil vljuden. Oba gospoda sta se kar lotila jedra zadeve: »Odkritosrčno vam povem, gospod doktor, da ne gledam z optimizmom na poroko med vami in svojo hčerjo; v prav nobenem oziru! Toda moja hči je trdno odločena — polnoletna je tudi že — in zato nočem, da se mi otrok odtuji. Skratka, svoj pristanek ne maram... recimo: ne morem odreči...« Bux se je hvaležno pritrjevaje priklonil. ’ * »Kar se tiče bale in dote,« je nadaljeval major, »bom...« »Prosim,« mu je skočil Bux v besedo. »O tem ni treba izgubljati besede. Ako se jaz poročim, je to moja stvar. Ne, prosim! S hvaležnim priznanjem za vašo dobro voljo odklanjam sleherno doto in celo sleherni prispevek k bali ali temu slične stvari.« Majorju Prastelnyju se je zdel gospod doktor Buchsbaum čedalje bolj simpatičen; kar je res, je res. Potlej je prešel k najvažnejšemu: »Zame je samo po sebi razumljivo, da boste svoje ple...« — skoraj bi bil rekel: plesanje po vrvi — »svoje cirkuško življenje opustili in se spet posvetili svojemu meščanskemu, zdravniškemu poklicu.« »Ne, gospod major,« je odvrnil Bux. »Morda pozneje kdaj, zdaj še ne.« Gospod Prastelny je skoraj omedlel. Buxa to ni ganilo. Pribil je, da mora skrbeti za svoje starše, s svojo zdravniško prakso bi pa tega ne zmogel. Po nobeni ceni pa ne bo pustil, da bi se njegovi starši morali v čemer koli že utesniti. Razen tega mora skrbeti za osem živali in vzdrževati še dva stresa ja... Sonce stoli v znamenju NIVEA! J/nivea^ AlCREME To ponienja: krasno vreme, da more porjaveti Vaša koža, ki ste jo okrepili z NIVEA. Izkoristite čim bolj sonce, izkoristite pa tudi čim bolj NIVEA! Ni boljše kombinacije kakor sonce in NIVEA io sicer za Vaše zdravje, za krasno rjavo barvo in tudi... za Vašo denarnico, kajti NIVEA je vendar tako poccni! Kako lepi vzorci! Nežne tkanine, J se bo poročil!... Zakaj se le ne veselim? Saj bi se vendar morala veseliti!...‘ Ko je potlej odšla k tigrom, jo je srečal nadzornik Friedenlhal In jo je prav prijazno ogovoril. Toda zdelo se je, da ga Cilka še razumela ni. »No, kaj je pa v tebe treščilo, Cilka?« je vprašal, ko je opazil njen prepadeni obraz. »Oh... samo tako zelo sem presenečena. Dobila sem pismo od strica Buxa, da... da se je... zaročil.« »Lej, lej! čudovita novica! Kaj se pa tako kislo držiš? Saj to je vendar vesela novica!...« Cilka je krčevito prikimala. »Kdo je pa srečnica?« »Neka gospodična Prastelnyjeva ... V Milanu je bila nekoč pri stricu Buxu na južini, skupaj z očetom... takrat še, ko sta moj očka in mama še živela. Zdi se mi, da ste ju prav vi vodili po cirkusu.« Da, Frledenthal se je še prav živo spominjal! Toda zdelo se je, da je ves osupel. »Lej!« je samo dejal in potlej še »hm. hm?... da, da.« Drugega se menda ni domislil. Nazadnje se je popraskal za ušesom, prijazno je pokimal Cilki in šel dalje. Zvečer je hotela Cilka to veliko novico zaupati svojemu dnevniku. Najprej je dolgo grizla peresnik, ko je pa nazadnje hotela začeti, je na svoje veliko začudenje opazila, da je bil papir ves moker. Torej se je jokala. Joj, kako otročje! Po mokrem papirju se ne da pisati; torej bo morala počakati do jutri... da se osuši. Mali harmonikarji v * J ' ' ' * ' > Vv. % v * + pod vodstvom prof. Pavla Rančigaja so lotos pogosto nastopali in razveseljevati srca poslušalcev g svojimi glasbili. Slišali smo jih pri 9prejemu bolgarskih avtomobilistov, nemških Časnikarjev, na različnih dobrodelnih prireditvah Rdečega križa, Jadranske straže, na novinarskem koncertu, na prireditvi gluhonemih otrok, na mladinskem koncertu društva »Skrb za mladino« itd. Tudi v radiu smo jih imeli mnogokrat priložnost poslušati. Zadnje čase so pa gostovali v Kamniku, Litiji, Novem mestu in v Trebnjem, in povsod želi najlepše uspehe. — Sliki nam kažeta skupino najmlajših hamonikarjev in njihovega vodjo prof. Pavla Rančigaja. drugi strani je namreč ravno roman .Skrivnost logarske hišice1, ki mi zelo ugaja in ga hranim. Obračun Blago: 3m a 23 din . . 69’— din Sukanec: 2 svili . . . 4'50 „ Gumbi: 6 gumbov . . . 3'— „ Majhni okraski: 60 cm pike ja 10‘— „ šivilja: sama sešila . . O’— „ SKUPAJ.......................86 50 din Upam, da vam bo moja obleka všeč, saj ni sami meni, ampak tudi mojim znankam, ki sem jim pa zamolčala, da je tako poceni. Vas najlepše pozdravlja Lija Leber, Studenci pri Mariboru, Radvanjska cesta 28. NaS nagradni natefaj Nadaljevanje $ 5. strani potrebovala 2 m, ker je široko 140 cm. Izbrala sem si lepo srednje modro barvo, ker si domišljam, da se mojim lasem lepo poda, saj sem temnolaska. Sama znam dokaj dobro šivati, zato sem se tudi sama lotila dela, saj je kroj na moč enostaven. Drobno sem nagubala 3 cm širok pasek, ki je prišit pri rokavih in ob pasu, kjer je podoben nekaki ruti ali jopici. Ker se mi je zdela obleka vseeno nekam prazna, sem kupila še bel organdi in si naredila iz njega pentljo, pas sem pa zapela z belo zaponko na hrbtu, izrez pa z majhnimi belimi gumbi. Obračan Blago.....................56'— din Svila. , • • . . « . « 3 —— ,, Gumbi........................350 ., Majhni okraski . , . 12'50 „ d i v 11 j a : sama sešila . . 0'— „ SKUPAJ.......................75 — din Upam, da vam moja obleka ugaja, in vas prisrčno pozdravlja Viola Jurkovič, Ljubljana, Rožna dolina, C. 17 št. 14. POLETNA OBLEKA IZ SVILE »DAGMAR« ZA 46 DIN Mislim, da je 100 din dovolj denarja, da si kupim še več kakor le eno poletno obleko. Pripravila sem si poletno obleko že za 46 din. Moja obleka je iz pikčastega blaga. Letošnjo noto poudarjajo samo razširjena ramena in štirje vrezani žepki. Kupila sem si 3 m svile ,Dagmar*, ki je 70 cm široka, pralna in stalnih barv. Obleka nima gumbov, niti ovratnika, le ob levi strani ob pasu jo zapenjam s stiskači. Imam medlo polt in modre oči, zato sem si izbrala nežno modri odtenek, ki podčrta barvo mojih oči. Žepki so obšiti s temnomodrim ripsom. Pas je iz istega blaga kakor žepki. Obleka je dovolj čedna, da jo nosim tudi popoldne, pozneje mi bo pa do- bro služila za nakupovanje na trgu In za kopalne izlete. Obračun Blago: 3 m svile ,Dagmar' . 36‘— din '/»m svilenega ripsa . • . 7'50 „ 1 modra svila......................1'50 „ stiskači (drukarji) . , . . 1'— » šivilja: sama sešila .... 0'— „ SKUP AJ ......a. 46 din Ostalo mi je torej od stotaka 54 din. Za ta denar sem si kupila še ene svilene dokolenke za 18 din in 2 m kretona, da sem si iz njega sešila obleko za solnčenje. Vas lepo pozdravlja Zora Trček. TEMNOMODRA POLETNA OBLEKA ZA 86 DIN 50 P Tudi jaz sem se udeležila tega natečaja, čeravno sem dolgo oklevala. Marsikatero vprašanje sem že rešila, pa se nikoli nisem ojunačila, da bi ga odposlala, misleč, da bo zaman. Naj vam na kratko popišem svojo obleko. Blago je pralno, temnomodro z belimi pikami znamke .Tobralco1. Vratni izrez in rokavci so pa obrobljeni z belim pikejem, v rokave so zgoraj vložene gube, spodaj so pa ozki :n imajo nazobčano manšeto. Krilo je gladko, le sprednji in zadnji šiv ga nekoliko razširita. Pas je gladek in se končuje v pentljo. Izbrala sem si to blago, ker posebno rada nosim pikčasta blaga, temno modra barva se pa na moč dobro prilega mojemu obrazu in mojim lasem. Dandanes, ob skromni plači, mora človek gledati na vsak dinar in tako mi zelo pomaga, da sem se pred več leti nekaj mesecev učila šivanja, zdaj si pa vse sama šivam, sem se že zelo navadila in tudi v vašem časopisu večkrat najdem marsikaj koristnega. Sem srednje postave, tako da potrebujem le malo blaga, večkrat si kupim tudi ostanke, kar je še cenejše. Razen blaga za obleko sem kupila še 60 cm pralnega pikeja za obrobke. Oprostite, da nisem izstrigla vašega obračuna in ga priložila pismu, na Knjižna založba tiskarne Merkur d. d. v Ljubljani. Gregoričeva ulica 23a opozarja na naslednje knjige svoje založbe: Dr. I. Matko [>r. Vidmar Dr. Vidmar Claude Anet Conan Doyle GabrSCek A. Krem - V Rehar R. — Rehar R. — Špicar J. — Vachek E. - Ivo Šorli — — PERKUSI.1A IN AVSKUI.TACIJA . . , , M. - MOJ POGLED NA SVET M. - OSLOVSKI MOST...................... , . — AR1JANA, roman, vezano . . , > « « . — POZNA OSVETA, roman, vezano . , , . , — GORIŠKI SLOVENCI I. del.................. OKLOPN.IAKU OKOLI SVETA, roman, vezano PESMI O KRALJEVIČU MARKU, broširano . . POPOTOVANJE PO ZVEZDI VEČERNICI, broš. MARTIN NAPUHEK, igra, broS................. KRI NE KLICE PO MAŠČEVANJU, broš. . , vez. . . IZBRANI SPISI, obstoječi iz šestih knjig, broš. vez. . Mala knjižnica — Jurčič: SOSEDOV SIN — Dr. B. Škerlj: ČLOVEK - Beocher-Stovve: KOCA STRICA TOMA — Goethe: RGMONT — Horatiua Flaccufl: PESMI — Storm: JEZDEC NA SERCU — Jan Neruda: MALOSTRANSKE POVESTI. Vsak zvezek stane broširan din 15'—, vezan Na vse gornje cene dovolimo onim naročnikom, ki se sklicujejo na naš oglas v »Družinskem tedniku«, 20odstotni popust. 20- 2z?ib Nadaljevanje s 7. strani dalje manj všeč. Prosim, pokažite mi kak drugi suknjič.« >Ce že res hočete, prosim. Peter, prinesite iz skladišča.« »Zakaj pa iz skladišča, saj imate tu dovolj oblek in ravno tale tu mi ugaja.« »Ne, gospod. Ta vam bo gotovo tudi premajhna. V skladišču imamo res lepe vzorce.« »Hvala. Ravno to hočem.« Po tihem svoji ženi. »Videla bova ali je to trik, ali je bila pa denarnica le slučajno notri.« Zena mu samo pokima. »Peter, ustrezite gospodu,« dč naposled obotavljaje se šel. Gospod Lenart pomeri drugi suknjič, seže v žep in ko potegne iz njega denarnico, vpraša: »Koliko vas stane taka denarnica, gospod Kalin?« »Pet dinarjev.« »Samo? Ce je tako, stopim takoj v vaše podjetje kot družabnik.« »A to je vendar sleparija!« vzklikne ogorčeno soproga. »Saj to je tietot Brez nje dandanašnji tako nikamor ne prideš!« —ko—šek l SLATINSKE Proti debelosti uporabljajte neškodljive SLATINSKE TABLETE za hujšanje sestavljene Iz prirodnih mineralnih soli in rastlinskih ekstraktov Proizvaja: Apoteka Mr. Bahovec Ljubljana V vseh lekarnah 200 tabl. din 69'—, 100 tabl. din »•—, 5« tabl. din 24-—. SLATINSKE TABLETE Reg. br. 14.213/34 Radio Ljubljana od 1.— 7. julija 1937. ČETRTEK, 1. JULIJA: 12.00: Balalajke, mandoline in tamburice (plošče) ■ 12.45: Vreme, poročila ■ 13.00: Cas, spored, obvestila ■ 13.15: Koncert francoske operne glasbe (Rad. ork.) ■ 19.00: Cas, vreme, poročila, spored, obvestila ■ 19.30: Nao. ura ■ 19.50: 10 minut zabave ■ 20.00: Harmonika igra (plošče) ■ 20.10: Slovenščina za Slovence (dr. Kolarič) ■ 20.30: Koncert pevskega zbora »Cankar« ■ 21.10: Beethovem: Fidelio, uvertura (plošča) ■ 21.20: Tiho prihaja mrak... (Rad. ork.) ■ 22.00: Cas, vreme, poročila, spored ■ 22.15: Zvoki v oddih (Rad. ork.) ■ Konec ob 23. uri. PETEK, 2. JULIJA: 12.00: Odmevi iz naših krajev (plošče) ■ 12.45: Vreme, poročila ■ 13: Cas, spored, obvestila ■ 13.15: Jožek in Ježek ■ 14.00: Vreme, borza ■ 19.00: Cas, vreme, poročila, epore