fottn) Mfod M!t C#towac — VtdantPOstanM ?M1 K)agen!urt	)!ha)o v CotovtM — tuchettmngfor! Ktagentvrt	Pokornem) tivod 1.M !)).. mesečno nafočnina S Sitingov	P. j) b.
Lelnik XXViL	Ceiovee, petek, 19. maj 1972	Štev. 20 (1557)
OBČN! ZBOR ZVEZE SLOVENSK!H ORGAN!ZAC!J:
Združimo vse naše site v skupnem de!u
za obstoj in razvoj siovenske narodnostne skupnosti na Koroškem
Zadnjo soboto dopotdne je bii v Cetovcu redni občni zbor Zveze *!ovenskih organizacij na Koroškem, katerega se je udeiežiio več ^ot sto deiegatov in gostov. Zakopano je biio ceiotno ozemije !"ine KoroJke, udeieienci so prilti b Jleviinih krajev iz Ziije, iz Roža, s Gur in iz Podjune. Zbraii so se Zastopniki vseh siojev naJega ijud-stva ter predstavniki starejže generacije prav tako kakor miadina. ^'edvsem pa so biie po svojih de-*sgafih zastopane vse včianjene ^^ganizacije.
Tako je bi! občni zbor res reprezentativno predstavnHtvo siovenske ^arodnostne skupnosti na Korošcem, ki pa mu je poseben poudarek dajaia tudi navzočnost predstavnikov matičnega naroda ter
siovenske manjšine v itaiiji. Med častnimi gosti so biii jugosiovanski generaini konzui v Cetovcu Bojan Lubej, sekretar repubiiike konference SZDL Siovenije Božo Kovač in predsednik komisije za manjšinska vpraSanja pr) SZDL Siovenije Jaže Hartman, iz Trsta pa predsednik Siovenske kuiturno-gospodarske zveze Boris Race in tajnik Copin. Prav tako se je občnega zbora u-deieži) vodja manjšinskega oddei-ka pri dežeinem Soiskem svetu za KoroSko okrajni nadzornik Rud) Vouk, medtem ko je Hrvatsko kui-turno druStvo na Gradiščanskem posiaio pismene pozdrave. Me nazadnje pa je o Širokem vsenarodnem pomenu zbora pričaia navzočnost Steviinih predstavnikov sioven-skega tiska, radia in teievizije.
V srediSču zanimanja je biio nedvomno deiovno poročiio, v katerem je predsednik Upravnega odbora dr. Franci Zwitter najprej podrobno orisa! vso obSirno dejavnost ZSO v zadnji posiovni dobi, spregovori) o včianjenih organizacijah ter obrazioži) staiiSče ZSO do Narodnega sveta koroških Sioven-cev, njen odnos do matičnega naroda in njeno mesto v avstrijski družbi, v drugem deiu pa nakazai trenutni poioiaj siovenske narodnostne skupnosti na KoroSkem ter naioge, ki se v bodoče postavijajo pred osrednjo organizacijo koroških Siovencev. O njegovih izvajanjih obširneje poročamo na 2. strani, ker objavijamo tudi giavne misii iz poročita predsednika Nadzornega odbora Karia PruSnika -GaSperja.
Poročiiom je siediia živahna diskusija, ki je bita deioma tudi zeio kritična, v ceioti pa odraz žive prizadetost) in zavzetosti naSega čio-veka za vsa vpraSanja, s katerimi se srečava v vsakdanjem živijenju in ki bodisi v pozitivnem ati pa v negativnem smisiu vpiivajo na po-iožaj siovenske narodnostne skupnosti na KoroSkem.
Med drugim je biio govora o trenutno morda najboij aktuainem vpraSanju dvojezičnih napisov, ki jih je država doižna dati na pod-iagi obveznosti, ki jih je prevzeta v državni pogodbi. Pa tudi o napisih na posiopjih zasebnikov je te-kia razprava, kjer so biii poedini posebno ostri. Prav tako pa je pri-Sio do izraza, da je poteg napisov važno predvsem tud) strnjeno prizadevanje v prosvetnih druStvih, v zadrugah in ne nazadnje pri skrbi za prijavo otrok k siovenskemu pouku.
iz izkuSenj so biie prikazane dobre in siabe strani vkijučevanja na-Sih ijudi v avstrijske stranke, kjer da je v vodstvih res priSio do pozitivnega premika, medtem ko zu-na) pa občinah marsikje Se vedno previaduje stara protisiovenska nastrojenost. Kritično je bii osvetijen tudi odnos obiasti do naSe narodnostne skupnosti, čeS da ni dovoij, da nas samo loierirajo, če v resnici nismo enakopravni. Posebej je biio poudarjeno, da koroSki Siovenci )z-poinjujemo do države, v kateri ži-
vimo, vse doižnosti, zato je tudi država doižna, da nam v ceioti prizna pravice, ki nam gredo. Vendar pa se moramo zavedati, da pravice same Se niso jamstvo za naS obstoj, marveč se moramo pravic tudi posiuževati v vsakdanjem živ-tjenju ter jih nenehno braniti pred poskusi narodnih nasprotnikov, da bi jih nam spet odvzeti.
Pod deiovnim predsedstvom inž. Francija Einspieierja je občni zbor sogiasno izvoiii novo vodstvo ZSO. Za predsednika Upravnega odbora je bii ponovno izvoijen dr. Franci Zwitter, za 1. podpredsednika dežeini posianec Janko Ogris in za 2. podpredsednika viadni svetnik dr. Pavie Apovnik, tajnik je posta) Lubo Urbajs, biagajnik pa Rado Janežič; sestav ceiotnega odbora,
v katerem so zastopane vse včianjene organizacije ter vsi prede!) naSega ozemija, pa je z vkijučit-vijo nadaijnjih zastopnikov miadi-ne doživet pomiaditev, ki jamči, da se bo ZSO iahko z novimi siia-mi iotiia svojega odgovornega deia.
V tem smisiu se je tudi predsednik dr. Franci Zwitter v imenu odbora zahvaiii za izkazano zaupanje ter pozvai vse, da združimo siie v skupnem deiu za obstoj in vsestranski razvoj siovenske narodnostne skupnosti na Koroškem. To naše deio bo v bodoče gotovo Je boij uspešno in naš bo) Je boi) odtočen, ko bo miadina s svojo revo-iucionarno miseinostjo in miadost-nim poietom obogatita naJa skupna prizadevanja.
PREDSTAVNIK SZDL SLOVENIJE:
Podpiramo vsa prizadevanja
za uresničitev 7. člena državne pogodbe
Na občnem zboru ZSO je spregovoril tudi sekretar republiške konference Socialistične zveze delovnega ljudstva Slovenije Božo Kovač, ki je poudaril:
f r/jerng c/o/ŽMOsf je z<t?ne, /%Mo v	repKMš&e konfe-
rence SZDL Slovenije poztirgvw: vaš okčn: zLor. Naša resna povezanost, dosedanje sodelovanje, sLapn: cZ/ji pa naj Lodo pri tem trdno jamstvo, da ta pozdrav ni prazna beseda vijadnosti.
Povezani smo Mi v sMpnem Loja proti fašizma, za svobodno živ/jenje in razcvit taLo slovenskega kot avstrijskega naroda. Danes in gotovo tadi v prikodnosti pa nas draži trdna vera v pravilnost zaktev po enakopravnosti s/ovenske narodnostne skapnosti.
Prav iz te trdne vere raste tadi naše prepričanje, da ko Zveza riovenskik organizacij, skapaj z naprednimi strajami Avstrije ter slovenskimi organizacijami na Koroškem, ta koj nada/jevala. To je koj za vsak dan ko/j demokratično dražko, v kateri kodo tadi Slovenci po/nopravno zažive/i. /n ta koj ko to/iko aspešnejši, ko/ikor ko/j kodo povezane vse si/e, ki imajo skapen ci/j, in ko/ikor manj jik kodo /očeva/e raz/ike med njimi, nazorske in vse drage.
Se so ovire na tej poti, še so dvojna meri/a. Vztrajati pa je treka v koja s si/ami, ki še danes nočejo priznati osnovnik pravic tnanjšini,- vztrajati v prizadevanjik, da se odpravijo dvojna meri/a, ki še ve/jajo za fazno Tiro/sko in Koroško. V tem koja Jagos/avija 'n S/ovenija podpirata vsa prizadevanja za aresničitev daka in črke 7. č/ena državne pogodke, ki se na osnovi dokrik meddržavnik odnosov morajo aresničiti.
Seveda zavisi izid predvsem od maksima/nega angažiranja sa-tne manjšine. Zveza s/ovenskik organizacij ko, tako kot dos/ej, v ooja za pravice manjšine de/ežna še nada/je vsestranske pomoči SZDL. O tem ne more kiti nikakršnik dvomov, še posekej ker Zveza s/ovenskik organizacij vseskozi teži k tvornim odnosm z matičnim narodom. To je sode/ovanje, ki spoštnje vse narode in njikove pra-fice, ki koče samo to/iko, kot gre s/ekernema naroda v pravičnem, demokratičnem sveta. Prav zato /akko z zaapanjem g/edamo v prihodnost.
Dajati moramo svoj prispevek
da bo šel razvoj v zadovoljivo smer
Na občnem zboru je spregovoril tudi predsednik Slovenske kuiturno-gospodarske zveze v Trstu Boris Race, ki je izrekel pozdrave v imenu tiste organizacije, ki združuje Slovence na Tržaškem in Goriškem ter v Benečiji.
Predsednik Race je menil, da manjšino, ki živi v drugi državi, večkrat smatrajo za nezaželjeno breme, ker s svojimi zapletenimi problemi še bolj komplicira že tako zelo komplicirano življenje. Vendar pa je tako gledanje preveč poenostavljeno, je gledanje pripadnikov večinskega naroda, ki v zagledanosti v svoje lastne probleme kaj radi spregledajo probleme drugih.
V svojem govoru je predsednik Race zavzel stališče tudi k očitkom, ki jih je — kakor je dejal — slišati tako pri slovenski narodnostni skupnosti v Italiji kakor tudi pri koroških Slovencih. Namreč očitke, da v boju za narodno enakopravnost še ničesar ni biio doseženega. „Tukaj se je treba vprašati, kaj je prav, ali naj priznamo to, kar imamo, ali pa naj dosledno ocenjujemo kot nično in malenkostno vse tisto, kar smo dosegli. Mislim, da je treba ubrati neko srednjo pot: priznavati to, kar imamo, hkrati pa zahtevati tudi še vse tisto, česar nimamo. Biti nezadovoljen z vsem, kar je bilo, bi pomenilo izolacijo; ne moremo in ne smemo zanikati tega, kar imamo, razumljivo pa se s tem ne moremo zadovoljiti."
Obširno je ocenil nedavne državnozborske volitve v Italiji, pri katerih Slovenci sicer niso samostojno nastopili, vendar so uspeli na drugi listi ponovno izvoliti svojega poslanca, poleg tega pa utrditi svoj položaj tudi v drugih demokratičnih strankah. Sploh je prišlo v zadnjih letih do bistvenih sprememb v gledanju večinskega naroda na manjšino in najdejo Slovenci danes razumevanje za svoje težnje tudi v tistih strankah, katere so pred leti še odločno odklanjale vse zahteve Slovencev po pravicah in enakopravnosti.
.Biti moramo prisotni in tudi s svoje strani dajati prispevek, da bo razvoj v državi šel v tisto smer, ki bo zadovoljiva tudi za nas kot manjšino — da nam bodo zagotovljene pravice, ki nam gredo. V tem smislu želim uspešno delo tudi vaši organizaciji."

Koroški Siovenci smo samostojen subjekt
svojih teženj
O vsestranski dejavnosti ZSO v minuii posiovni dobi je občnemu zboru žeto izčrpno poroča) predsednik Upravnega odbora dr. Franci Z w i 11 e r. Uvodoma je poudari), da je šio pri zadnji posiovni dobi za zeio razburkano dobo, v kateri smo biti koroški Stovenci kontron-tirani z žeto konkretnimi vprašanji, ki se tičejo nas posebej, pa tudi z vprašanji, ki zadevajo vso avstrijsko družbo, v kateri živimo in katere problemi so jasno tudi naši probiemi. Saj vendar ne smemo gle-dati nacionainega vprašanja točeno od ostalega družbenega dogajanja, in to ne ie v državi sami, ampak v svetu spioh, kajti zgodovina nas uči, da so na narodno vprašanje vedno vpiivaii tudi mednarodno-potitični dogodki in ziasti tudi boj demokratičnih množic v državi za demokratični in sociatni napredek.
V tem pogledu je bila minula doba izredno bogata na dogodkih in dogajanjih, na odločitvah in spremembah, na zgodovinskih reminiscencah in načrtih za bodočnost. ZSO se je morala baviti z vsemi temi vprašanji ter so bile v poročilu navedene podrobne številke, za katerimi se skriva ogromno dela, veliko tehtnih posvetov in pomembnih sklepov v korist naše narodnostne skupnosti. Pri vseh svojih posvetih, skiepih In ukrepih je ZSO izhajala iz načela, da smo koroški Slovenci samostojen subjekt svojih teženj In da moramo zato tudi samostojno zavzemati lastna stališča k vsem vprašanjem, s ka-
terimi nas konfrontirata čas in razvoj.
Med najbolj uspešnimi prireditvami je dr. Zvvitter posebej omenil veličastno proslavo stoletnice ljudskih taborov na Bistrici pri Pliberku dne 20. 9. 1970, kjer se je zbralo nad 3500 ljudi. .Bila je to veličastna manifestacija naših narodnih zahtev in hkrati primer, kako je tudi pomembne nacionalne zgodovinske dogodke mogoče praznovati brez emocij In izpadov proti sosednemu narodu in v duhu demokratičnih teženj, medsebojnega spoštovanja In zbližanja med narodi."
Načeino jasno sodeiovanje
bo prived!o do konstruktivnega tekmovanja
V zvezi z našimi narodnimi zahtevami se je ZSO vedno ozirala na ustaljeno prakso, da je v skupnih narodnih zadevah treba nastopati enotno in skupno z drugo o-srednjo organizacijo koroških Slovencev. Poleg tega pa je podvzela številne ukrepe tudi v lastnem delokrogu ter so bili v poročilu med drugim navedeni protesti zaradi pobalinske odstranitve dvojezičnih napisov na slovenskih ustanovah in zaradi zločinskih skrunitev partizanskih grobišč, nadalje protesti zaradi eskalacije nemškega šovinizma po 10. oktobru 1970, zaradi izpadov netolerantnih šoterjev poštnih avtobusov in zaradi poskusa poštne direkcije, da popači imena slovenskih zasebnikov in ustanov v telefonski knjigi, ter protesti zaradi procesa proti Marjanu Šturmu; prav tako pa je zavzela ZSO utemeljena in tehtna stališča k načrtovani združitvi občin in k predvideni ukinitvi številnih dvojezičnih šol v okviru splošnega regionalnega načrtovanja.
Potom svojega glasila je ZSO stalno obveščala našega človeka in slovensko javnost ter je predsednik Upravnega odbora v tej zvezi naglasil izredno pomembnost .Slovenskega vestnika", ki je prav v tej poslovni dobi praznoval petindvajsetletnico svojega obstoja. .Lahko trdimo, da )e v vsem tem času b)! odločen zagovornik naših narodnih teženj, ki )e po eni strani )e-te postavijo) vedno v splošni sk)op borbe za nadatjnj) demokratični In sociatni napredek In po drugi strani obsojal vse protidemokratične nacionalistične Izpade proti naši narodnostni skupnosti." Izrekel je zahvalo uredništvu za ves trud, hkrati pa pozval na sodelovanje, ,da bo naš list resnično glasilo Zveze slovenskih organizacij na Koroškem in resna tribuna teženj koroških Slovencev".
V svojem govoru je predsednik Upravnega odbora iznesel tudi nekaj načelnih ugotovitev glede včlanjenih organizacij. Z odločitvijo, da ne nastopamo kot samostojna politična manjšinska stranka, pripada Slovenski prosvetni zvezi poglavitna naloga povezave s terenom in usmeritve našega človeka
na kulturnem in splošno družbenem področju. .Nočem trditi, da ji s tem pripada breme političnega dela, pač pa je dejstvo, da je v današnji družbi vse povezano s politiko in da se političnemu, to se pravi javnemu družbenemu delu nihče ne more niti ne sme izogniti. Tudi ni, niti ne more biti neangažiranega kuiturnega živijenja, kajti kutture ni mogoče izvzeti in osamiti od velikega družbenega dogajanja. Tembolj je zato nerazumljiva kritika delovanja SPZ v povojnih letih v Koroškem koledarju za leto 1972, ko je delala pač tako, kakor ji je narekoval čas in kakor so dopuščali objektivni pogoji predkoncil-ske dobe. Kakor je veljalo prej, velja tudi danes: kuiturna organizacija mora imeti svoj jasni načeini koncept, ki ga tudi v sodeiovanju
z drugimi organizacijami ne sme zanikati ati zapostavijati. Razum-tjivo in potrebno je sodelovanje vseh koroških Slovencev na kuitur-nem področju, ne more in ne sme biti pa tako sodelovanje brezna-četna a)i ptehka niveiizacija, marveč sodeiovanje partnerjev, ki so samostojni subjekti z jasno lastno koncepcijo. Pri tem se moramo zavedati, da druga stran nikdar ni popuščala v svojih načelih in bo dialog vsebolj iskren in bolj učinkovit, če se najdeta oba partnerja v medsebojnem spoštovanju in priznavanju načelnih pogledov. Le načeino jasno sodetovanje bo pri-spevaio k temu, da bo priš)o po eni strani vsepovsod do konstruktivnega tekmovanja v konkretnih ak-tivitetah, po drugi strani pa do odstranitve sporov zaradi raziičnih svetovno-nazornih in poiitičnih po-gtedov."
Na šolskem področju in v vzgoji mladine pripada važno mesto tudi Slovenskemu šolskemu društvu, ki vzdržuje dve mladinski vzgojni u-stanovi — dijaški dom v Celovcu in kmetijsko šolo v Podravljah. Prav s kmetijsko šoto v Podravljah bo morala svojo dejavnost povezati tudi Slovenska kmečka zveza, od katere bodo strukturne spremembe v kmečkem gospodarstvu terjale v bodoče vsevečjo aktivnost, ko bo morala postati aktivna svetovalka našemu kmečkemu človeku pri preusmerjanju kmečkega gospodarstva v smislu zahtev časa. Poleg tega je bilo v poročilu govora o prizadevanjih SKZ pri zadnjih kmečkozborskih volitvah, ko je po eni strani pomagala skupnosti juž-nokoroških kmetov obdržati pozicije, po drugi stran) pa je v krajih, kjer ta skupnost ni nastopala, posredno pomagala zvezi delovnih kmetov v želji in s ciljem, da dobimo koroški Slovenci čimveč zavednih ljudi v kmečke odbore. To je tudi uspelo, kajti poleg mandatarjev skupnosti južnokoroških kmetov so bili na listi zveze delovnih kmetov izvoljeni nadaljnji zavedni Slovenci — 1 odbornik v deželno kmetijsko zbornico, 1 odbornik v belja-ško ter po 2 odbornika v celovško
Zaveznika v našem boju
moramo iskati tudi
v nemško govorečih demokratičnih množicah
Poročilo Nadzornega, odbora je na občnem zboru podal predsednik Karel Prusnik- Gašper, ki je menil, da ni treba posebej poudarjati, da obširno delovno poročilo Upravnega odbora priča o prizadevanju in nenehnemu boju naše narodne organizacije. Zveza slovenskih organizacij se zaveda, da pri delu za obstoj in za dosego pravic koroških Slovencev, katere so nam zajamčene v členu 7 avstrijske državne pogodbe, edinole vsestranska aktivizacija in mobilizacija najširših plasti slovenskega ljudstva more zajamčiti uspeh. Nadzorni in Upravni odbor ZSO sta si bila v načelnih vprašanjih vedno enotna in sta tekoča vprašanja reševala na skupnih sejah, katerih sadovi so bili prikazani v poročilu Upravnega odbora.
Zveza slovenskih organizacij kot naslednica Osvobodilne fronte je zvesta načelom, ki so vodila slovenski narod v najtemnejši dobi njegove zgodovine ter ga privedla iz vojne vihre k zmagi nad temnimi silami nacifašistične strahovlade. Zastopa stališče, da je boj za narodne pravice dolgotrajen in da je napredno teorijo o spremembi družbenih odnosov mogoče graditi samo na zdravi in globoki narodni zavesti. Odbora ZSO sta si bila glede aktivizacije koroških Slovencev, delavcev in kmetov ter obrtnikov in izobražencev, vedno enotna ter sta se borila proti slehernemu poizkusu uspavanja in depolitizacije naših ljudi.
Posebej je predsednik Nadzornega odbora naglasil potrebo, da se naša mladina v celoti zaveda, da samo ideje, ki so rojene pri delu in boju na domačih tleh med koroškimi Slovenci, lahko privedejo do zaželjenih praktičnih uspehov. Prav tako pa se moramo zavedati, da smo koroški Slovenci del slovenskega naroda. .Zgodovina je dala tej resnici zanesljiv pečat: Ko je Hitler navalil na Jugoslavijo ter so začeli izseljevati in pobijati Slovence na Gorenjskem, Štajerskem in Primorskem, so isto počeli tudi na Koroškem. Ko so zapokale partizanske puške na Gorenjskem, Štajerskem in Primorskem, se je vnel oborožen spopad na življenje in smrt tudi na Koroškem. Ko je slovenski partizan prižgal baklo zmage na Triglavu, smo praznovali jutro zmage in miru tudi koroški partizani na Svinji planini, na Obirju, Peci in Dobraču. To so dejstva skupne usode, skupne zgodovine slovenskega naroda, katerega živ del smo tudi koroški Slovenci."
Ob koncu svojega poročila je predsednik Nadzornega odbora poudaril še zgodovinsko dejstvo, da koroški Slovenci že stoletja živimo na Koroškem skupaj z nemško govorečimi sodeželani. .Tukaj se postavlja vprašanje zaveznika v boju za naše narodne pravice. Prepričan sem, da bomo zaveznika našli tudi v nemško govorečih demokratičnih množicah, v kolikor bodo le-te obveščene o našem pravičnem boju. Zato mora biti stalno obveščanje nemško govorečih sodeželanov v bodoče še bolj kot doslej sestavni del našega prizadevanja za obstoj in razvoj slovenske narodnostne skupnosti na Koroškem."
in velikovško okrajno kmečko zbornico, poleg tega pa še precejšnje število članov občinskih kmečkih odborov.
Glede obeh organizacij, ki imata svoje korenine v najtežjem času našega naroda — Zveza koroških partizanov in Zveza slovenskih izseljencev — je predsednik Upravnega odbora naglasil, da bosta tudi v bodoče morali gojiti svetle ideale, zaradi katerih so koroški Slovenci trpeli in za katere so se borili, .da se bodo tudi rodov) za nami, k! tega časa niso doživeti, zaveda)! in spozna)), da je svoboda naroda v njegov) moč) )n da se je za narodni obstoj )n razvoj treba vedno znova boriti."
Vedno so odprta vrata za miadino
k! je iskreno pripravljena skupno boriti se za enakopravnost našega ijudstva
Kratko je bilo v poročilu omenjeno delovanje Slovenskega planinskega društva in Slovenske (iz-kulturne zveze, kjer je ZSO s svojo podporo pokazala, da je razumela čas in njegove zahteve. O Zvezi slovenskih zadrug je bilo rečeno, da je izstopila iz ZSO z utemeljitvijo, da kot edina gospodarska in zadružna ustanova koroških Slovencev iz načelnih in zlasti gospodarskih vzrokov baje ne more biti članica določene osrednje organizacije in da bo s tem, da ni nikjer vključena, imela lažji dostop do vseh slovenskih odjemalcev ne glede na njihovo politično in svetov-no-nazorno gledanje. ,Ne moremo presoditi, koliko je izstop res vplival na gospodarsko prosperiteto te ustanove, imamo samo eno žetjo: da b) ta pomembna gospodarska ustanova koroških Siovencev čim-prej dobita potrebne moderne prostore v nov) zgradb), da b) tahko vodita vse poste sodobne gospodarske )n finančne ustanove."
Končno je dr. Zwitter omenil še Zvezo slovenskih žena in Sloven-
sko mladino, ki sta obe nastali in rasli iz istih osnov kot ZSO ter tudi danes zagovarjata načela in cilje v korist nacionalnega in socialnega napredka naše narodne skupnosti in to v sodelovanju z vsemi demokratičnimi silami v deželi. Posebno obširno je spregovoril o odnosu do mladine in med drugim poudarit, da se ZSO dobro zaveda važnosti in pomena mlade generacije ter je zato vedno pokazala razumevanje za mladinske aktivitete. Omenil je podporo Klubu slovenskih študentov na Dunaju, skupini okoli Kladiva in mladinski literarni reviji Mladje, nadalje pomoč študentom v zvezi z dogodki okoli visokošolskega doma Korotan ter intervencije in nedvoumno podporo ob procesu proti Marjanu Sturmu; prav tako je ZSO omogočila študentski skupini proučevanje socialne in gospodarske strukture nekaterih naših krajev, kar predstavlja prvi zarodek znanstvenega krožka ali inštituta koroških Slovencev.
.Kljub temu pa je bila ZSO izpostavljena hudi kritiki mladine, re-
kel bi celo hujši, kakor vsaka druga slovenska organizacija, ki daleč ni pokazala takega širokega razumevanja za mladino in njene aktivitete. Nič nismo hudi zaradi tega, marveč nasprotno celo priznamo, da je v ozadju bolj borbenega razpoloženja koroških Slovencev zlasti odločnejši nastop mladine, ki je s tem vsekakor določeno vplivala na celotno politično življenje naše narodne skupnosti.
Ob tem priznanju pozitivnih aspektov dejavnosti miadine pa ZSO kot odgovorna, napredna o-srednja organizacija koroških Siovencev tudi kritično presoja razne miadinske nastope, ki jih tudi danes ne more v ceioti odobravati. Ziasti je ZSO mnenja, da je mesto miadine znotraj obstoječih sioven-skih organizacij in ne izven ie-teh kot nekaka tretja sita ati izven-društvena opozicija. ZSO se je zato tudi iskreno trudita, da bi mta-dino vktjučiia v svoje vrste ter da bi prišio do jasnih in konstruktivnih odnosov. Na žalost do tega ni pri-
šlo, ker je mladina iznašala le kritiko nad vso dejavnostjo ZSO, ni pa znala povedati svojega programa in svojih celjev, razen postavljanja, da je mlada in da vidi možnosti obstoja Slovencev samo v spremembi današnje družbe.
Miadost sama vendar še ni pro-program in čakanje na spremembo družbe je ie izmikanje konkretnemu deiu v danih razmerah, izven-društvena opozicija pa je še prav posebno izmikanje odgovornosti, ki jo ima osrednja manjšinska organizacija ne ie pred svojimi č!o-ni, marveč tudi pred narodno ce!o-to, pred državo in konec koncev pred zgodovino. Zato ZSO na tet" občnem zboru ponovno apeiira n« miadino, da se vkijuči v prizadevanje in deio obstoječih organizacij, da spozna njihov ustroj, njihove programe in njihovo deio ter s svojim svežim miadostnim eianom žO* suče koio v boij progresivno stnet-Za miadino, ki je iskreno priprav-ijena skupno boriti se za enakopravnost našega ijudstva, je ZSO vedno odprta — ne ie za čianstvo v njej, marveč so zanjo odprte možnosti tudi v vodstvu. Tako m)**' dino bomo tudi v bodoče podpl' raii po svojih možnostih.
Vedno pa bomo in v bodočnost še bolj dosledno proti mladini, k' se izživlja v nihilističnih in ana'* hoidnih zablodah raznih navidez* nih socialističnih ideologov in skt<' pinic; ki se noče vključiti v orga"'' zirano narodno življenje, ki zanik" in obsoja vsa pozitivna prizadejo* nja ter je s svojim mišljenjem n"* strojena proti naši stvarnosti. Le-* se bo sie) aii prej s svojo jato^ misetnostjo sama črtata iz vrst stih, ki so posvečeni živijenju in "e predku, s tem pa tudi iz vrst tis) miadine, ki je bodočnost — tv** naša bodočnost."
O nadaljnjih izvajanjih, ko predsednik Upravnega odbora sal stališče ZSO do Narodnega s^fj ta koroških Slovencev, odnos ° matičnega naroda in mesto v ^
strijski družbi ter nakazal bodo^ naloge, bomo poročali v priho nji številki.
Tudi ob zasedanju sinode
so se pokaza!e sončne in senčne strani
V A B ! L O
Zveina gimnazija za Siovence v Celovcu prisrčno vabi na
šolsko akademijo
ki bo v nedeijo, dne 4. junija 1972, ob 14.30 uri v Deiavski zbornici (Arbeilerkammer) v Ceiovcu.
No sporedu bo godba in pelje s prizori.
Vstopnice dobite v ioiski pisarni Zvezne gimnazije za Siovence v Ceiovcu.
Ravnateijstvo
V	navzočnosti števiinih častnih gostov, med katerimi so biti tudi mariborski škof dr. Držečnik, škofijski vikar dr. Škeri iz Trsta ter kanonik dr. Lešnik in dr. Merlak iz Ljubljane, se je prejšnji teden v četrtek začelo v celovškem Domu glasbe drugo zasedanje sinode, katerega delo je trajalo tri dni. Na dnevem redu so bili spet različni predlogi, o katerih je tekla obširna razprava in ki so jih zbrani sinodah potem izglasovali z večjo ali manjšo večino glasov. Nekaj predlogov pa je bilo v dosedanjem besedilu tudi zavrnjenih ter bodo o njih po novi redakciji razpravljali jeseni na tretjem in hkrati zadnjem zasedanju sinode.
Veliko zanimanje
za razmere na Koroškem
Fakulteta za sociologijo, politične vede in novinarstvo Univerze v Ljubijani je organizirata prejšnji teden dvodnevno pedagoško in znanstveno ekskurzijo študentov in Profesorjev na Koroško. Namen te ekskurzije je veijai spoznavanju in proučevanju obiike in možnosti sporazumevanja in sodeiovanja o-beh narodov v deieii z vidika mednarodnih, poiitičnih, socioioških in komunikacijskih znanosti.
V	okviru ekskurzije je prispeto na Koroško okrogio 80 študentov in Profesorjev, ki so tekom dveh dni, tazdeijeni v manjše skupine, obiskati razne poiitične, kuiturne in gospodarske ustanove v Ceiovcu. Med drugim so biii pri Zvezi sio-venskih organizacij in Narodnem svetu koroških Siovencev ter Zvezi slovenskih zadrug, nadaije pri debetnem giavarju Simi, pri vodstvih Poiitičnih strank, pri trgovinski zbornici ter pri posameznih siovenskih *n nemških tistih. Prav tako so obiskati tudi nekatere kraje na podelijo.
Med razgovori s predstavniki *seh teh ustanov so se gostje iz Slovenije posebno živo in zavzeto zanimati za poiožaj siovenske narodnostne skupnosti. Obisk na jloroškem jim je gotovo nudit priložnost, da so probiematiko po-*l'obno spoznati tako z vidika "*onjšine kakor tudi večinskega na-'oda.
Ne da bi se spuščali v podrobnosti posameznih predlogov in izglasovanih sklepov, je ob drugem zasedanju koroške sinode vsekakor mogoče ugotoviti, da se cerkev na Koroškem trudi, da ne bi zaostala za splošnim razvojem. Pripravljenost na dialog tako znotraj cerkve kakor tudi s skupinami zunaj je bila zelo poudarjena in je našla odraz v marsikaterem sklepu. Hkrati pa je razprava tudi pokazala, da so še zelo močne sile, ki se očitno ne morejo ločiti od duha preteklosti ter v vsakem najmanjšem koraku naprej že vidijo .levo" nevarnost.
Kakor velja ta ugotovitev splošno za cerkev na Koroškem ter njen odnos do današnje družbe, tako velja še v posebni meri glede problemov, ki jih postavlja pred cerkev dejstvo, da živita v deželi dva naroda. Tudi tukaj lahko brez pretiravanja ugotovimo, da skuša cerkev vsaj do neke mere popraviti, kar je zagrešila v preteklosti. V posameznih predlogih, o katerih je razpravljala sinoda, je precej jasno in tudi odločno poudarjena po-
treba po medsebojnem spoštovanju in bratskem sožitju. Mimo deklarativnih izjav, ki naj bi pomagale premagovati probleme preteklosti ter oblikovati novo, boljše ozračje v deželi, so bili sprejeti tudi konkretni sklepi. Tako na primer določilo, da mora po spremembi dekanijske strukture, ki bo prilagojena strukturi političnih okrajev, ali dekan ali vsaj njegov stalni namestnik obvladati oba deželna jezika. Vprašanje jezika pri verouku je duhove precej razburilo in bo podrobnosti urejeval koordinacijski odbor, kateri je pripravil tudi načelno predlogo o sožitju Nemcev in Slovencev v cerkvi na Koroškem, o kateri pa bo sinoda razpravljala šele na jesenskem zasedanju.
Sinoda pa ne bi bila koroška, če ne bi imela tudi svoje spremljevalne okoliščine, značilne za koroško stvarnost: Kakor se k ukrepom deželne politike vedno spet skuša oglašati Heimafdienst, tako se je ob sinodi oglasil gosposvetski .župnik" Mucher; oba imata nekaj skupnega — namreč .naklonje-
nost" do Slovencev in .razumevanje" za njihovo enakopravnost.
Ta pojav je žal spet enkrat opozoril, da bodo vsi dobri sklepi sinode ostali le lepa teorija, dokler bodo razni Mucherji lahko nemoteno in nekaznovano bruhali svoj strup proti enakopravnemu sožitju v deželi. Mislimo, da se bodo na merodajnem mestu v škofiji končno le morali odločiti in poskrbeti, da bodo besedam sledila tudi dejanja. Slovenski verniki pa bi lahko dali najboljši odgovor na Mucher-jeve .ljubeznivosti* s tem, da bi si za cilj svojih romanj izbrali pač drug kraj, svoj denar pa darovali za druge namene.
Duh
nestrpnosti
/it:	je /e Me&cj rtu: prej
s ponovno otforrfvrjo Rergove gd/e-rfje Jožfve/ /epo 77M?Mje.sfd<rijo sožrt-jd o^ej) Hdročfov, je M v četrtek prekuj: ferZeM prrzorfjče prfrerZrtve,
je pote^d/d v powe??! jrKg4ČMe?w
V	td&o :wewovdrrerM „Grenz/dnrf-%e;?MK" so se spet err&rdf zZ?rd/; stdrf Z?ojev?M^;', rZd pr:s/K%wejo Z?esertd?M Zwšegd rdVHdfc/jd p/f^ers^e g/dune so/e SfK^ow!:^d. O^djd/ je spormne Md JogoJ&e oZ* ^OHCK rZrrrge sveroune vojrre :rr — ^d&or že fo/r^o^rdf v svoj: Z?ojevM:%: frdrZ:'c:j: — pondv/jd/ ZHdne :'zpd<Ze prot: &oros&:?w S/ovew-cerrr. Njegovd fzvdjdnjd so :'zzvene/d v zdZrtev: po „Jo&OKČM: res:;v:" vprd-sdnjd S/ovencev — verje;wo v
;:s;e „s:ro^ogrM(Znos;:", Z?; jo je že sdw prd^;:'e:'rdZ, %o je z žd/j;'v;'r?M :'z-pd& :M oMo/ž:;vd?M: zdvrMr/ prošnjo Zd pre^vdjdnje s/ovens^egd j:7-md v omenjenem JorMK. 3e prej pd so se KrZe/eženc: ;e prrretZrtve z&rdZ: o Z? 5;e:ndcZ:erjevem groZu: v VeZf^ov-fK, ^jer so se ne^rZdnjegd Z<ojevn:^d Zd „z??Mgo v nem%: noč:" spomnZZ: s ;em, so ponov:/: zdZnevo po .svoZ^rZn: nerZeZjen: nemš^: Zčoro-Mn".
AZZseZnos; :n	ndstrojenos;
pr:rerZ;:ve je mord/d KtZeZežence res močno prevze;:. Oč:;no so se zndšZ: v prdv: rZomov:n:zves;: e^stdz:, v ^d-;er: so ndvzočnos; ne^dferrZ) pr:pdJ-n:^ov sZovens^e ndro^ne s^Mpnost: verje;no smd;rdZ: zd sd^r:Zeg; pr:š/o je ndmreč Jo ^ejdns^egd ndpdrZd nd zds;opn:'^d s/ovens^egd Z:s;d.
V	noč: prej pr:rerZ:;v:jo so neznd-n: s;or:'Zc: premdZdZ: ne^dj ^rdjevn/Z) ndptsov, v VeZt^oven :n PZ:Z<er^M pd tros:Z: Zetd^e, s &d;er:m: so v oZ^eZ? JežeZnZZ? jez:^:Zr zdZ?;evdZ: Jos/eJno Zzvdjdnje čZend 7 v vseZ? oZ:rdj:Z: s Joufns1s:'?M :n mesdntm preZ^rvdZ-s;vom, ^er Ze ;o more zdgorov:;: Jo-Z?ro :n m:rno sožrtje oZ?eZ? ndroJov v Ježe/:.
Srečanje z našo narodno zgodovino
Pod tem naslovom smo poročali že o prvem predavanju o novejši slovenski zgodovini, ki je bilo pred nedavnim v okviru Slovenskega prosvetnega društva .Bisernica" v Celovcu. Takrat je predaval prof. dr. Vasilij Melik iz Ljubljane, ki je nanizal glavne dogodke iz obdobja od 1848 do 1879. Zadnji petek je sledilo drugo predavanje iz tega ciklusa; tokrat je društvo povabilo prof. dr. Janka Pleterskega, ki je številne poslušalce seznanil z dobo od 1879 do konca prve svetovne vojne.
Medtem ko je bilo v prvem predavanju obravnavano obdobje, v katerem se je slovenski narod začel politično uveljavljati, je drugo predavanje veljalo dobi, v kateri je bilo politično udejstvovanje Slovencev zelo živahno in ko so — predvsem na Kranjskem — tudi že zabeležili prve, čeprav skromne uspehe pri uveljavljanju narodne samobitnosti, na koncu, ob razsulu stare monarhije, pa skupaj z drugimi jugoslovanskimi narodi zaživeli polno narodno in državno življenje.
Pot do tega uspeha je bila seveda težka in dolgotrajna. Boj za narodno enakopravnost je potekal v različnih taborih, kajti tudi med Slovenci, ki so prej imeli enotno narodno stranko, je prišlo do .ločitve duhov", ko se je poleg liberalnega tabora začelo uveljavljati tudi klerikalno politično gibanje. Strankarska razdelitev je bila izvedena najprej na Kranjskem in pozneje tudi v drugih deželah, le v Trstu in na Koroškem so ostale sile bolj ali manj združene — v Trstu pod pretežno liberalnim in na Koroškem pod izrazito konservativnim vodstvom. Zato niti ne preseneča, da slovensko krilo avstrijske socialdemokratske stranke, ki je si-
cer delovalo v vseh slovenskih deželah, ni zajelo Koroške. Po drugi strani pa je bila Koroška poleg slovenskega dela Štajerske tudi v tisti dobi ozemlje, na katerem je bila deželna in državna politika do Slovencev najbolj nestrpna in sovražna.
V tisti dobi je slovensko politično vodstvo iskalo možnosti za rešitev narodnega vprašanja najprej v okviru avstrijske monarhije, potem pa, ko je spoznalo, da Nemci Slovencem nočejo priznati enakopravnosti, se je začelo vedno bolj nagibati v .jugoslovansko smer", zlasti ko je leta 1903 postala Srbija parlamentarna u-stavna monarhija, kar je bilo za tedanje razmere vsekakor velik korak naprej. Posebno odločno se je v tej smeri udejstvovalo preporodovsko gibanje, ki se je zavzemalo celo za boj z orožjem, ko je spoznalo, da v okviru avstrijske monarhije ne bo mogoče doseči zadovoljive rešitve narodnega vprašanja.
Svetovna vojna je temeljito spremenila potek dogajanja. Začelo se je brezobzirno preganjanje Slovencev, pri katerem so se oblasti v prizadevanju, da bi eliminirale Slovence kot političen faktor, posluževale očitnega kršenja zakonitosti. Takratne izkušnje so Slovencem pokazale, da v tej državi niso zaželjeni in da si morajo zato priboriti lastno državo. Leta 1918 (27. maja) je prišlo do skupne izjave vseh slovenskih strank, da se slovenski narod ne more odpovedati pravici do samoodločbe.
Svoja izvajanja je predavatelj zaključil z zgodovinskim dogodkom razglasitve državne neodvisnosti, ob kateri pa je slovenski narod hkrati doživel tudi veliko krivico — razkosanje narodnega ozemlja.
tONE
SVETiNA
123
Kuhar pa je menil, da lisjak ne zapusti zlepa tako var-*^9a skrivališča. V tem taborišču je bil, preden so ga spra-v brigado. Zato je bil prepričan, da bodo našli hrošče . Joju. Tu jim je nekoč kuhal kakor kraljem, pa jim še ni všeč. Večkrat so zavrgli hrano, ki so jo bili pritovorili ^ 9oro. Ko jih je ozmerjat s presiteži, ki izkoriščajo dobroto *^6tov, jim je postat sumijiv. Zaradi dolgega jezika so ^ odstavili s položaja kuharja in ga imenovali za nosača. ^ še ni utihnil — govoril o privitegijih in o tem, kako 'odajo v brigadah — so mu odredili tak delovni urnik, . ^ jo bil teden dni vsako noč v dolini, naslednji teden pa tovoril hrano naprej, za bolnice in nekatere druge skrite Janove. Shujšal je, da so mu hlače opletale okoli nog. ^ ^oti ogj pa ;o ;e mu napravili črni kolobarji. Bii je tak °t kakšen zdelan ženskar, da se je še sam sebi smitii. h. Ta pritisk je omehčat njegovega uporniškega duha. ^ jo čedalje bolj zaprt sam vase in redkobeseden. Le oči so mu maščevalno svetlikale. Zato so malo popustiti. Ker j*tat kot sekač graditi kolibe, so mu naročili, naj jim . ^tavi še eno. Garal je — in vsi (antje z njim — da je imel ^ vse žuljave. Ko je bila koča zgrajena, ga je pokiical ^^ni terenec* in mu dejal: .Nande, pravzaprav bi te zavoljo tvojega jezika ustreliti. Precej politične ško-^ nam napravil med ljudmi. Ker si pa garač, naj ti bo *Sieseno. Za kazen pojdeš v brigado."
Nande se mu je prav lepo zahvali). Bi) je zelo vesel — drugače bi jo bil morda nekega dne pobrisal domov in šel partizani) kam drugam.
Zdaj je ime) priložnost, da jim povrne!
Pogumno je stopil proti priprtim vratom kolibe, ki jo je bil sam stesal. Hrešče so se odprla. Na pogradu so spali štirje moški, kot bi bili že pred tednom dni umrli.
.Alarmt* je zakričal Nande na ves glas, visoko in hrešče, da je Orlova popadel smeh. Vsi štirje so planili pokonci in presenečeno gledali v partizane med vrati. Kuhar ni poznal nobenega. .Ali jih tako hitro menjajo kot sitna gospoda služabnike?" je pomislit Nande in vzrojil:
.Spite sredi belega dne brez straže!? Med nemško otenzivo?!
izgovarjali so se, da so biii vso noč v dolini. Zdaj pa se je zrinil naprej Orlov in začel uradno:
.Kdo od vas poveljuje?"
.Od nas nihče. Vsi glavni so v dolini."
Orlov je vedel, da gredo terenci v dolino, kadar gredo Nemci v goro. Dejal je:
.Dali nam boste hrane za bataijon."
.Mi ne smemo dati ničesar, pravzaprav pa tudi nimamo. Mi ne oskrbujemo brigade .. .*
Orlov je zaostril:
.Takoj nam dajte, če ne vas bom postavit kot saboterje k smrekam in vas dai postreliti. Tri dni nismo jedli, borci so prekleto lačni."
.Pojdite si iskat hrano v dolinot Tudi mi jo prinašamo od tam, več vas je in ni se vam treba bati Nemcev."
.Dovolj je čvekanja! Vsi štirje ste po odloku štaba korpusa mobilizirani v brigado in pojdete z nami."
Potem so postali bolj ponižni. Peljali so ga do skladišča, kjer je kuhar odkrii le toliko živeža, da bi se dobro najedel en vod.
Medtem ko se je Orlov prepiral, je Nande izginil v hosfo, kjer je kmalu odkril med skalovjem vhod v jamo, zadelan s pokrovom in mahom.
Odprli so. Lačne oči so jim zažarele, nosnice pa se razpele. Tako je dišalo po suhem mesu in zaseki, da so se jim cedile sline.
.Kaj pa je to? Tu je vaš komunizem, ha?" je zarenčat Orlov. .Najraje bi vas postreli), podgane požrešne. Bijemo se za vas, vi pa takole .. .*
Vsi štirje so prisegli, da niso vedeli za skladišče, ker so novinci.
.Nič ne boste prisegali! Mi smo z bogom opraviti... Brž v jamo in nabasajte nahrbtnike!"
Orlov je vstopil in si ogledal skladišče. Vzel je v roke plesniv kruh in plesnive potice.
.Hrana se kvari, mi pa ginemo od gladu!"
Po policah je bilo precej suhega mesa, nekaj hlebov sira, v vrečah fižol, grah in krompir.
Nande je na ukaz Orlova razrezal hleb sira in velik kos mesa. Vsak je dobi) svoj del. Posedli so in z veliko slastjo mleti okusno prekajeno meso in sir.
Dren se je hohotai, ko so odlagali polne nahrbtnike in mu je Orlov poročal, kako je Nande staknil hrano. Vse štiri terence je vključil v bataljon. Tistega, ki je bit .glavni* in se je bil potajil, je poznal. Dvakrat se mu je skril, ko je mobilizira) po Bohinju. Da bi malo nadoknadil, kar je zamudil, ga je postat v vod težkih mitraljezov in ga določi) za nosača kobiiice težkega mitraljeza tiata.
Kuhali so šele v mraku. Večerja je bila božanska. Vsi so hvalili Nandeta, ki je skuhat pravi .srbski pasulj* in vsem po vrsti delii dodatek.

%ža?F^M7^I
SKD „Jepa-Baško jezero" v Ločah
Minuto :oboto je Slovenko kuiiumo društvo .Jepa-Baško jezero" v Ločah siovesno prosiaviio svoj ilati jubilej. V nabito poini dvorani Kuiturnega doma so priredite))) iahko pozdravit) števiine častne goste od tu in onstran meje, med njimi deieina posianca Ogrisa in Gaspa-rina, župana Schmida s čiani občinskega odbora, jugosiovanskega generainega konzuia v Ceiovcu Bojana Lubeja, predsednika občinske skupščine Radovijica Stanka Kajdiia, zastopnika občine Jesenice Poideta Uiago, predstavnike siovenskih narodnih in kuiturnih organizacij na Koroškem kakor tudi vse sodeiujoče skupine.
Podpredsednik jubilantnega društva Hanzej Miki je v siavnostnem govoru orisai zgodovino in deio društva v zadnjih petdesetih ietih (obširen čianek o tem smo objaviti v zadnji števiiki — op. ured.)inpri tem poudarit potrebo po nadalj-njem detu in širjenju siovenske kul-ture v Ločah in okotici.
Lerchov proces v CelovcM
V ponedeljek se je pred porotnim sodiščem v Cetovcu začet proces proti celovškemu kavarnarju Ernstu Ler-chu, bivšemu SS-majorju in pomočniku zloglasnega SS-generala Globočnika (kateri je po kapitulaciji napravil samomor), ter bivšemu pripadniku SS Helmutu Pohlu iz Lienza.
Obtožnica dolži Lercha sodelovanja pri množičnih zločinih na Poljskem in mu med drugim očita, da je leta 1942 v Lublinu dal povelje za ustrelitev 1000 Zidov, medtem ko je Pohl predvsem obtožen, da je oslabele Žide, ki niso bili zmožni za delo, pošiljal v taborišče smrti.
Kakor pri vseh drugih procesih proti nacističnim vojnim zločincem, tako se obtoženca tudi v tem primeru ne čutita kriva ničesar, kajti — kakor zagotavljata — o grozodejstvih sploh nič nista vedela ter sta opravljala le brezpomembne funkcije pri prenašanju pošte in preskrbovalnem delu.
Ker glavna priča ni prišla na obravnavo, je bi! proces v sredo preložen za nedoločen čas.
ČESTITAMO!
V priznanje za zastuge za dežei-no obrtno gospodarstvo je zvezni prezident Franz Jonas podeiii krojaškemu mojstru Franciju Haderia-pu iz Ceiovca nasiov komerciaine-ga svetnika. Visoko priznanje je odiikovancu izroči) predsednik trgovske zbornice, dežeini svetnik Baurecht. K imenovanju za komer-ciainega svetnika Franciju Hader-iapu iskreno čestitamo!
Ob tej priiožnosti so društvu čestitali tudi domači župan Schmid, gostje iz Radovljice in z Jesenic ter predsednika obeh osrednjih kulturnih organizacij koroških Slovencev Lovro Kašelj in Hanzej Weiss. Predsednik SPZ je med drugim dejal, da je jubilantno društvo nastalo v času, ko so koroški Slovenci bili odrezani od narodne celote. Zato je bil namen društva združevati vse Slovence izpod Jepe in okoli Baškega jezera ter jih bodriti, da ostanejo zvesti svoji materini besedi in da ohranijo svojo narodno zavest. Predsednik SPZ pa je nakazal tudi dobo, ko je slovenski narod bil obsojen na smrt, a je kljub zločinskemu iztrebljanju in zatiranju našega človeka prestal ta najtežji čas svoje zgodovine ter o-stal trden in takoj po vojni pričel z obnovo. Tudi v Ločah je spet zaživelo slovensko kulturno življenje, ki je tudi danes še prisotno, kar
zgovorno potrjuje jubilejna proslava.
Najbolj živ dokaz pa je bil bogat kulturni spored, ki so ga za to priložnost pripravili domači pevci skupno z gosti iz Sveč, Ribnega in Bohinja. Pevski zbor domačega društva se je pod vodstvom marljivega zborovodje Šimeja Triessniga dostojno predstavil z izbranim sporedom umetnih in narodnih pesmi. Prav tako se je izkazal pevski zbor .Viharnik* z Ribnega pri Bledu, ki je nastopil pod vodstvom zborovodje Nagliča kot gost v znamenju meddruštvene kulturne izmenjave. Enako navdušenje je izzvala tol-klorna skupina iz Bohinja s svojimi ognjevitimi narodnimi plesi. S svojo pesmijo je pod vodstvom prot. Feiniga čestital tudi pevski zbor SPD .Kočna" iz Sveč, ki z loškimi pevci nastopa tudi v skupnem zboru. Višek proslave pa je bil nedvomno skupni nastop vseh sodelujočih zborov, ki so zapeli pesmi Triglav in N'mav čriez izaro.
S proslavo petdesetletnice Slovenskega kulturnega društva ,Je-pa-Baško jezero* so loški prosve-taši potrdili svojo prisotnost ter živo vez s sosednjimi društvi tu in onstran meje.
ZVEZA K O R O Š K i H PARTiZANOV
VAB! NA
v nedeijo M. maja 1971 nad Piiberkom.
ODKRITJE
SPOMENIKA
PADUM PARUZANOM NA KOMEUNU
ob 14. ud pri Cimpercu na Komeijnu
Spored:
Pot na Komel) se odcepi v Nonči vasi (Einersdorf) od ceste, ki pelje iz Pliberka proti Labotu/LavamOnd (2 km od Pliberka pri kažipotu Kommel-Schule)
Komemoracija in odkritje spomenika
govor
recitacije
pesmi in godba
Vsi koroški Siovenci predvsem pa bivši partizani, njih svojci in somišije-niki prisrčno vabijeni
Giavni odbor
Korte pri Žeiezni Kapii \/
Uršule Smrtnik, po domače Smrtnikove matere v Kortah ni več med nami. Po daljši bolezni je prejšnji četrtek umrla v 78. letu svoje starosti. Pokojno smo v nedeljo ob številni udeležbi pogrebcev spremili iz hiše žalosti na domače pokopališče in jo ob strani njenega pokojnega moža Franca položili v domačo grudo.
Smrtnikova mati, ki je že pred 21 leti zgubila svojega moža, je kljub težki izgubi skupno z otroci preudarno in z vso skrbnostjo vodila veliko Smrtnikovo domačijo. V času nacistične strahovlade tudi Smrtnikovi družini niso prizanesli; delila
Občni zbor SPD „Košuta" v Seiah-Kotu
Slovensko prosvetno društvo .Košuta" v Selah-Kotu je imelo 10. maja v prostorih domače gostilne .Pri žagi" svoj občni zbor, katerega se je udeležila večina članov in lepo število prijateljev društva.
Vse navzoče, posebno pa predsednika Slovenske prosvetne zveze Hanzija Weissa, je uvodoma pozdravil društveni predsednik Jurij Mak. Tajnik Herman Velik je podal občnemu zboru obširno poročilo, v katerem je med drugim ugotovil razveseljivo dejstvo, da je članstvo v društvu naraslo kljub odselitvi nekaterih članov. V okviru društvenega izživljanja je tajnik omenil posrečene izlete v Železnike in Dražgoše v Selški dolini ter v partizansko bolnico .Franjo" na Notranjskem. V okviru družabnih večerov društva je podpredsednik Franci Kropivnik priredil slikovni predavanji z motivi iz ožje in širše domovine. Zelo pozitivno se razvija tudi poslovanje društvene knjižnice, katere se poslužuje vedno več bralcev, za kar ima največ zaslug knjižničarka Marta Velik. Ob koncu poročila je tajnik izrazil željo, da bi novo izvoljeni odbor poživil dejavnost društva in le-to razširil na razna druga področja ter iskal nove in modernejše metode pritegovanja zlasti mladine.
Glavna dohodka društvene blagajne sta podpora občine v višini 1500 šilingov letno in članarina. Kako se je gospodarilo s tem denarjem, je bilo povedano v blagajniškem poročilu. Pregledovalec računov Hanzi Roblek je ugotovil, da je bilo blagajniško poslovanje v redu.
Vsa poročila so vzeli navzoči člani društva z odobravanjem na znanje.
Na občnem zboru je bil soglasno izvoljen naslednji društveni odbor: predsednik Jurij Mak, podpredsednik Franci Kropivnik, tajnik Herman Velik, namestnik tajnika Janko Male, blagajnik Berta Kropivnik, namestnik blagajnika Hanzi Roblek, knjižničarka Marta Velik; za pregledovalca računov pa je občni zbor imenoval Toneta Maka in Otona Keliha.
Pozdrave SPZ je občnemu zboru posredoval predsednik Hanzi Veiss, ki se je selskim prosvetašem hkrati zahvalil za primerno udeležbo na vseh centralnih prireditvah SPZ. Pozval je na nadaljnje zvesto delo v korist slovenske narodne skupnosti, ki se trenutno nahaja v težkem boju za svoje pravice. Posebej se je predsednik Weiss zahvalil Tonetu Maku, Tomeju Ogrisu in Marti Velik za sodelovanje pri gramofonski plošči „Ob Zilji in Dravi" ter avtorju ene izmed pesmi na omenjeni plošči (Le tja, kjer je trata zelena), zaslužnemu selskemu prosvetašu Šimeju Otipu, kateremu je hkrati izročil ploščo v skromno zahvalo za njegov doprinos.
Po delovnem občnem zboru je podpredsednik Franci Kropivnik spet imel slikovno predavanje, ki ni bilo samo zanimivo, temveč tudi zelo poučno. Po stari navadi je občni zbor izzvenel v prisrčni družabnosti in ob prepevanju naših lepih domačih pesmi.
je usodo slolin poštenih koroških Slovencev, ki so morali v izseljeni-štvo. V taborišču Frauenaurach v Nemčiji so Smrtnikovi prebili tri mesece, nakar se jim je posrečilo priti zopet domov. Številni bivši koroški partizani se še danes veselijo vrnitve Smrtnikove družine, kajti njena hiša je pozneje postala skupni dom, kjer so številni borci uživali vsestransko podporo.
Predsednik Zveze koroških partizanov Karel Prušnik-Gašper se je ob grobu v imenu bivših borcev iskreno poslovil od pokojne Smrtnikove matere in se zahvalil za vse dobrote, ki so jih bili deležni v času narodnoosvobodilne borbe na Koroškem. Partizanska pesnica in bivša koroška partizanka Vida Brestova je ob grobu recitirala svojo pesem .Smrtnikovi materi*, katero ji je spesnila pred komaj tremi leti ob njeni 75-letnici. V imenu Zveze slovenskih izseljencev pa se je od pokojnice poslovil predsednik Lovro Kramer. Oba predsednika sta položila tudi vence na grob.
Pogrebne obrede je opravil domači župnik Holmar ob asistenci več duhovnikov. Pod njegovim vod* stvom so združeni pevci iz Sel, Železne Kaple, St. Vida in drugih krajev zapeli v slovo več pesmi, med njimi tudi pesem .Rož, Podjuna, Zilja". Kljub zelo neugodnemu vremenu, saj je dopoldne še močno deževalo, je bila velika udeležba žalnih gostov zgovoren dokaz, kako znana, priljubljena in spoštovana je bila pokojnica med ljudstvom.
Pokojno Smrtnikovo mater bomo ohranili v častnem spominu. Sorodnikom, zlasti otrokom, pa izrekamo naše globoko sožalje.
Tone Svetina: UKANA — Tone Svetina: UKANA — Tone Svetina: UKANA — Tone Svetina: UKANA — Tone Svetina: UKANA — Tone Svetina: UKANA Tone Svetina: UKANA Ton<
Po večerji so obsedeli pri četnem ognju. Borut je tiho igral na orglice, drugi pa so mrmraje peli:
7d?w f gozdu of* (dvornem ogn;K pesm:	pojo,
f<or: se z<! svojo svobodo .. .
Pesem je tiho zvenela v zvezdnato noč in plavala nad temno dolino, kjer so utripale luči domov. Premagala jih je utrujenost, strah pred neznanim, spletala skrivne vezi med srci, budila čustva zvestobe in prijateljstva.
Zaviti v temo so sedeli na nahrbtnikih in pestovali orožje ali ležali pod drevjem. Spet so se počutili močne in pripravljene. Marsikdo, ki mu je bilo težko, ko je razmišljal o domu in otrocih in že nameraval dezertirati, je začutil spet dovolj moči, da je vztrajal.
iz gozda se je utrgala senca. Bataljonski dežurni se je približal Drenu in mu nekaj šepnil na uho. Ta je pocukal Bliska in odšla sta z njim. Dežurni je poročal, da sta pobegnila dva terenca in z njima borec Mihač, ki so ga pred nedavnim mobilizirali. Dren se je razsrdil: .Zjutraj bomo imeli na vratu Nemce. Pripeljali jih bodo v ta skriti, zapuščeni kraj, kamor vso vojno ni stopila nemška noga." Mihač je bil njegov sošolec. Precej cmerav je bil in nič kaj prijeten. Ko so ga izpustili iz Dachaua, je bil le mesec dni doma, potem so ga partizani odpeljali v hosto. Dren je bil prepričan, da je v zaporu vse povedal; na srečo pa ni veliko vedel.
Ce napadejo bataljon Nemci, bo v nevarnosti divizijska akcija in on, Dren, bo spet ob ugled, ki si ga je komaj na novo priboril. Rekli so mu, da, če bo spet napravil napako, ga bo stalo glavo. Posvetoval se je z Orlovom in Bliskom. Soglasno so sklenili, da je treba poiskati predvsem Mihača, ki so ga sumili, da je gestapovski agent.
Poklical je komandirja domačina, ki mu je bilo ime Žuti, in mu naročil, naj gre takoj s partuljo za ubežniki v dolino.
17
Svit jutranjega sonca na vrhovih Triglava so zagledali borci Drenovega bataljona z drugih položajev. Dren je bil sredi noči odpeljal bataljon na nove položaje. Blisk mu je dat prav, čeprav je Orlov godrnjal in z njim še nekateri drugi. Po vsej Bohinjski kotlini se je valila gosta megla in napolnjevala korito do roba. Sonce jo je kmalu pre-svetilo in ustvarilo podobo mogočnih valov grozljive reke, ki je izginjala v pečinah Soteske.
Dren in Blisk sta stala na razgledni skali, od koder se je v globinah pobočja videla steza. Čakala sta na patruljo. Dren je bil živčen in nevoljen, ker ni bilo Gorazda. Jezil se je tudi zaradi dezerterjev. Vedel je: če ne bi bila popoldne s Pajkom med politično uro zagrozila, da vsakega dezerterja čaka krogla, bi zmanjkalo še kakšnega omahljivca. Borbe so bile ostre, napori strašni. Zato ni bilo čudno, če je kdaj koga zlomilo in jo je pocedil. Brigade so kopnele, tudi občasne mobilizacije novih niso mogle nadomestiti vseh padlih in .razhajkanih*.
Blisk pa je bil kar dobre volje. Noč je prespal z Melito in čeprav sta ležata na trdem, jima je bilo toplo in prijetno. Vso noč se je nežno privijala k njemu in se ga držala v objemu, kot bi se bala, da ga ne izgubi. Prosila ga je, naj jo vzame k obveščevalcem, da bosta potem vedno skupaj. To ne gre, jo je poučil, saj je ljubimkanje v partizanih prepovedano. Mar je niso poučili komisarji? Melita pa se je postavila v bran:
.Tudi jaz nisem za ljubimkanjel Prava ljubezen pa ni prepovedana."
.Kdo pa naj izdaja potrdila, ali je ljubezen prav<* ali ne?*
.Za naju kar jaz!*
Škoda, da jo bo moral zapustiti že jutri in ga bo "C zanesljivi veter gnal novim nalogam naproti.
tz premišljevanja ga je zmotil Dren:
. Gredo 1"
Dvignil je daljnogled in zagledal kolono. Čez pol je bil Žuti s patruljo in zvezanim dezerterjem pri bata!j°' nu. Povedal je, da so ga dobili v postelji pri ženi in d" se še ni bil premaknil od doma.
Z Bliskom sta ga zaslišala. Dren se je oddahnil, ko ^ je prepričal, da ni še ničesar izdal. Možakar je prisegi" da bi se bil sam vrnil; rekel je, da ni mogel zdržati, da moral skočiti k ženi. Doma bi se te preoblekel in vzel k"* za pod zob.	.
,Mi pa lahko zdržimo, kaj?" ga je nahrulili Dren. PoM** ga je kaznoval s tem, da bo mesec dni nosil kotel in ^ zervno municijo za težke mitraljeze. Za milo kazen pa se) imel zahvaliti le Drenu, s katerim sta skupaj drgnila š° ske klopi; drugače so dezerterje kaznovali z ustrelitvijo-
Medtem je krenil Jelen s skupino izbranih komunist k skrivnemu bunkerju po municijo in mine. Po uri hoda se znašli na robu, pod katerim se je odpirala Baška groP^ Globoko v ozkem koritu je šumela reka, ob njej pa jej", speljana železnica. Rosna pobočja dvatisočmetrske & ^ prsti, Rodice in hribovja, kjer je gospodoval korpus, so ^ kopala v soncu. Bili so na italijanski utrdbeni liniji, ki se < vlekla po pogorju noter do morja.
Iz gozdiča viharnih macesnov so se spustiti prek nih strmin mimo podzemskih kasarn in bunkerjev v . nad globokimi prepadi. Znašli so se pod golimi skalCj kjer se je s steze odcepila stečina med čeri. Tam so obs pred kupi kamenja. Razmetali so skale in pred njimi so b
..).."""""""'...mtmHmmomtmtn.um
g	=
= SLOVENSKO PROSVETNO DRUŠTVO BISERNICA V CELOVCU g
S	=
§ vabi na predavanja
j	o novejši ]
siovenski zgodovini [
g # petek, 26. maja 1972, ob 20. uri
dr. Tone Zorn: Doba med obema vojnama =	# petek, 9. junija 1972, ob 20. uri
univ. prot. dr. Metod Mikuž: Ca: narodnoosvobodilne borbe = S Predavanja članov ljubljanske univerze bodo ob navedenem ca- = S su v dijaškem domu v Tarviser Strahe 16
...mm:.......................umu...........
Pevski zbor SPD .Danica" gostoval v Zahodni Nemčiji
Pevski zbor Slovenskega prosvetnega društva .Danica" v Št. Vidu v Podjuni lahko s ponosom gleda na svojo plodovito pevsko dejavnost. In to ne samo v svojem domačem kraju, n*arveč je našo slovensko pesem ponesel tudi v druge kraje. V zadnjih 'etih se je posebno trudil, da s svojimi nastopi v tujskoprometni sezoni našo Pevsko kulturo predstavi gostom iz drugih dežel, predvsem Nemcem. Ta-je prišlo tudi do prijateljskih stihov med šentvidskimi pevci in zborovodjem Wittekom iz Nurnberga, n* je šentvidski zbor povabil na gostovanje v Nemčijo.
Po dolgih pripravah se je šentvid-ski pevski zbor 5. maja podal na pot 'n se ustavil v Ntirnbergu. Prvi kon-nert je bil v Rothenbachu, kjer je nase pevce pozdravil tamošnji moški Pevski zbor, ki ga vodi gospod Wit-tek. Čeprav nekoliko v dvomih, ali Y naša pesem sprejeta, je pevski *opr pod vodstvom Hanzija Rezarja Pričel s koncertom. Toda že po prvi Pesmi je bil ves dvom odveč, saj so obiskovalci, ki so docela napolnili Morano občinskega centra Nikode-ntuskirche, bili navdušeni. Koncert je obsegal slovenske narodne in umetne pesmi, razumljivo pa tudi nekaj "ernških, ki sta jih izvajala moški in nosani zbor iz Št. Vida v Podjuni, t Ovezavo med posameznimi pesmimi sta izvedla Stanko Wakounig in Da-t'ca Režar, medtem ko je za spremembo v sporedu poskrbel društveni ^ ^okalno-inštrumentalni ansambel.
. Drugi koncert je bil v Baiersdorfu ohzu Nurnberga. Tam je zbor natopil y dvorani telovadnega društva, ga pravtako najprej pozdra-, h pevci. Zatem je spregovoril še ^Opan in zboru v prisrčnih besedah 'Otekel dobrodošlico ter ga povabil "a ponovni obisk. Tudi ta koncert je Nsazal, da se s slovensko pesmijo ahko postavimo kjerkoli, saj povsod
izzove močno navdušenje. Za odlično organizacijo, ki jo je imel v rokah zborovodja Vittek, se je zbor zahvalil ter ga povabil, da z enim svojih zborov pride na protiobisk v Št. Vid.
Razumljivo je, da so pevci ob tej priložnosti imeli tudi dovolj možnosti videti znamenitosti krajev, katere so jim gostitelji razkazali.
Obisk v Zahodni Nemčiji pa je tudi omogočil, da so pevci med seboj navezali osebne prijateljske stike, saj so naši pevci bili zasebni gostje ta-mošnjih pevcev, kar je najboljša pot do medsebojnega spoznavanja.
Na povratku je šentvidski pevski zbor obiskal tudi Dachau, kjer se je pred spomenikom tega nekdanjega kraja smrti s pesmijo poklonil vsem tistim, ki so tam pustili svoje življenje. V Miinchenu so se srečali z našimi rojaki. Vsem, ki so turnejo šent-vidskih pevcev v Nemčijo gmotno podprli, se zbor iskreno zahvaljuje.
Katoliško prosvetno društvo Planlna-Sele vabi na veseloigro v treh dejanjih (S slikah) Nicoia Mancarija
„MRTViNE PLAČUJEJO DAVKOV"
v nedeijo 21. maja ob 3. uri popoidne v farni dvorani v Seiah.
Gostuje prosvetno društvo .Štandrei" pri Gorici. S to igro so že večkrat navdušiti števiine giedaice na Goriškem in Tržaškem.
Vabijeni!
Koroški prosvetaši obiskali Iskro v Kranju
Delovni kolektiv tovarne iskra v Kranju je Slovensko prosvetno zvezo povabil, da s svojimi prosvetaši obišče to največjo tovarno električnih in elektronskih izdelkov v Jugoslaviji. Povabilu se je SPZ rade-volje odzvala in za četrtek 11. maja povabila svoje odbornike ter predstavnike včlanjenih društev, da se najdejo v Kranju, kjer so jih pričakovali predstavniki Iskre z generalnim direktorjem Logarjem na čelu.
Tako se je v slavnostni dvorani tovarne Iskra zbralo 53 slovenskih prosvetašev iz Koroške in to od Zilje do Podjune. Generalni direktor Vladimir Logar je po svojih pozdravnih besedah goste seznanil s tovarno iskra ter njeno proizvodnjo. Čeprav je večina udeležencev izleta vedela, da je iskra velika tovarna, so bili vsi presenečeni, da celotno podjetje iskrakomers, ki ima poleg tovarne v Kranju še obrate po vsej Jugoslaviji, zaposluje nad 18.000 delavcev, od tega samo v Kranju nad 5000, kar pomeni, da je to največji obrat v Jugoslaviji, ki v enem kraju zaposluje toliko delavcev. Če samo omenimo, da ima to veiiko industrijsko združenje letno za milijardo dolarjev prometa, da letno izvozi za 20 milijonov dolarjev svojih proizvodov v ves svet, da tovarna iz leta v leto svojo proizvodnjo še stopnjuje in da vsako leto zaposli do 1500 novih delavcev, potem je to tudi za laika potrdilo o močnem gospodarskem napredku tovarne tskra. O proizvodnji Iskre pa je u-deležence izleta seznanil še poseben film o tovarni.
Poleg predstavnikov tovarne Iskra je gostom spregovoril tudi predsednik občinske skupščine Kranj Slavko Zalokar, ki je orisal Kranj kot močno industrijsko občino. Prav zaradi tega sodi Kranj med tista mesta, ki so po vojni zabeležila največji prirastek prebivalstva in s tem tudi napredek v gospodarstvu.
Po pozdravnih govorih so našim prosvetašem razkazali del kranjske Iskre, predvsem novi det tovarne, ki ustreza vsem sodobnim tehnološkim zahtevam industrijske proizvodnje. Med ogledom tovarne so bili naši prosvetaši prijetno presenečeni:	nenadoma se je ustavil
proizvodni trak in v pozdrav je za-
donela pesem zbora delavcev tovarne. Ob tej priložnostti je delovni kolektiv izročil lepo darilo SPZ in s tem vsem prosvetašem na Koroškem.
Za prisrčen sprejem in darilo se je v imenu udeležencev ter SPZ zahvalil predsednik Hanzej Weiss. Besede navdušenja pa so prišle tudi iz ust številnih predstavnikov krajevnih prosvetnih društev na razgovoru o kulturnem sodelovanju med tovarno Iskra in SPZ oz. včlanjenimi društvi. Tu je treba še posebej poudariti, da je v delovnem kolektivu Iskre močno kulturno giba-
nje, saj imajo poleg pevskega zbora še vrsto drugih sekcij, celo svoje mladinsko literarno glasilo.
Po zaključku razgovora, ki je privedel do nekaterih konkretnih predlogov o sodelovanju, je direktor Logar gostom v hotelu Creina priredil slavnostno kosilo. V znak zahvale za tako lep sprejem je predsednik SPZ gostiteljem izročit spominska darila ter ob tej priložnosti izreke) zahvalo tudi pobudniku tega obiska članu vodstva Iskre tov. Robleku. Za zaključek pa so gostom razkazali še nekatere kulturne zanimivosti Kranja.
Materinski dan v Biičovsu
V dolgoletnem obstoju našega Slovenskega prosvetnega društva ,Bilka" je postal materinski dan za našo faro že tradicionalen praznik. Dolga leta se na povabilo društva na ta dan zbirajo naše mamice na društveni prireditvi, kjer sprejemajo od svojih malih, še povsem njim vdanih ljubljenčkov iz še nepokvarjenih src govorjena voščila in želje, ali pa ta izraz ljubezni do svojih roditeljev privre iz njihovih čistih grl na uho vsem, ki radi tudi v pesmi poslušajo svojo lepo slovensko materino govorico. Mladi igralci, ki naštudirajo vsako leto temu dnevu primerne igrice in recitacije, pa skrbijo, da naše mamice vsaj za kratek čas pozabijo težave vsakdanjega življenja in se zazibljejo v dobrodejno neskrbnost.
Tako so tudi letos naše mamice in številni drugi gledalci v nedeljo 14.
ŠT. JAKOB V ROŽU
Pred nedavnim je bilo v gostilni pri Inzku v Št. Ožboltu zborovanje interesentov za novi vodovod, ki naj bi ga zgradili za vas Št. Ožbolt in okolico. Zupan Gressl je v navzočnosti prvega podžupana Franca Rassin-gerja govoril o novem načrtu in med drugim omenil, da bo uresničevanje le-tega stalo 3,5 milijona šilingov. Preko sedemdeset interesentov za vodovod že težko pričakuje začetka gradnje, ki bo predvidoma drugo leto spomladi. Seveda bo prej treba urediti še vsa administrativna dela, ki so potrebna za uresničitev načrta. Šentjakobska občina je zopet dokazala, da jemlje želje in težnje občanov resno in da jih skuša čimprej uresničiti. Z dograditvijo tega vodovoda bo zadoščeno dolgoletni želji in potrebi prebivalstva Št. Ožbolta in o-kolice.
maja popoldne in zvečer napolnili Miklavževo dvorano ter prisostvovali res lepi manifestaciji za naše matere, katere pomembnost je povzdignil še moški zbor Slovenskega prosvetnega društva „Bilka" s svojim nastopom z vedno k srcu segajočo slovensko pesmijo. K vzvišenosti praznika je prispeval tudi govor domačega župnika Kassla.
Ker pa je v naši fari tudi nekaj nemških mater z otroci, ki ne razumejo slovenskega jezika, vendar kljub temu radi obiskujejo naše prireditve, so njihovi otroci deklamirali v nemščini, skupno pa so vsi otroci s slovenskimi in nemškimi pesmimi počastili svoje mamice. Tako je tudi naša šolska mladina zgovorno pokazala vzvišen dokaz mirnega sožitja.
Vsem, ki so se za to lepo prireditev potrudili in kakorkoli prispevali k njenemu uspehu, se prav iskreno zahvaljujemo, posebno župniku Kasslu za nagovor, učiteljicam Buchovi, Quantschnigovi in Kropivnikovi, Moniki Gasserjevi za krojenje oblek za .abecedo", našim pevcem in seveda tudi mladini, ki je s svojim nastopom navdušila številne obiskovalce.
Naše matere pa prosimo, da bi zdrave in močne čuvale našo mladino in jo ohranile svojemu narodu.
Hodnina pri Podrožčici
Pred nedavnim se je 14-letni Jože Keuschnig iz Hodnine pri Podrožčici pri igranju s slamoreznico na skednju svojih staršev hudo ponesrečil: zobati kolesi stroja so mu zmečkali oziroma odtrgali prvi člen prstanca in mezinca. Po prvi zdravniški pomoči ga je prevzela v nadaljnjo oskrbo nezgodna bolnišnica v Celovcu.
Svetina: UKANA — Tone Svetina: UKANA — Tone Svetina: UKANA — Tone Svetina: UKANA — Tone Svetina: UKANA — Tone Svetina: UKANA — Tone Svetina: UKANA — Tona
^9zna vrata; v temnem, v živo skalo vklesanem rovu pa ^ se v šibki luči lesketale skladovnice min; za njimi so ^ali zaboji municije.
Do poldneva je Jelenov vod trdo garat, da so znosili "^e in zaboje na sedlo. Opoldansko sonce je hudo pričkalo. Bilo jim je vroče, da je pod težkim tovorom kar lilo
njih. Nanosili so sto petdeset težkih min, jih zložili v *ope kot polena, potem pa so polegli na sonce.
. .Če imam kaj nosu, bo nekje v kratkem bobnelo, ^9tjel* je dejal Jelen.
.Kar bobni naj, da se bomo čimprej vrnili na Primor-'	Sit sem že te Jelovice. Najraje bi se spustil čez grapo
i č Šentviško planoto," je dejal prileten kmet, upognjen, z ! karanimi rokami in utrujenim obrazom, i	Jelen ga je ostro pogledat:
.Komunist sil Boš že zdržali Saj zdrže tudi drugi, sta-i ^išiodtebe."
.Kmet sem. Vzeli so me v partijo. Vse drugače je, kot '	^ obetali. Ne vem, čemu me vlačijo na Gorenjsko, ko po
' čših vaseh rogovilijo Švabi. Ne razumem komande ,spet čiaj na Jelovico'. Ali nismo imeli dovolj izgub?"
'	.Poslušaj! Jaz imam ženo in dva otroka, prestreljen
'	^ skozi glavo in ne godrnjam. Tebi pa ni nikoli prav.
9°d'"jat "o presojaj stvari, ki jih ne razumeš. Izpol-'	povelja, če hočeš ostati živ. Ne ubijajo samo švabske
' "'Ogle.*
'	Ta lekcija je zalegla. Možak je umolknil.
'	^ Popoldne, ko so legale v grapo prve težke sence, je
'^el na sedlo bataljon. Komandirji so razdelili mine in ^ličijo. Vsak je dobil dve mini. Nekateri so jih strpali v '	,.?.^'btnike, drugi pa so jih zvezali za peruti in si jih obe-
!	' * na rame, da je visela ena spredaj in druga zadaj.
, Kdor ni dobil min, so mu dali municije. Tudi bataljon-'	^ mulo, ki jo je vodil harmonikar Blaž, so otovorili z mu-
nicijo, da se ji je hrbet sumljivo ukrivil. Toda žival je spokojno ždela pod bremenom, opletala z repom in se pridno pasla po sočni gorski travi.
Tudi Ana in Melita sta dobili vsaka po eno mino, ki sta si jo ponosno natovorili na ramo, da so vsi videli, kako ju nosita. Še Orlov, Blisk in Dren so nosili vsak po dve mini. Potem so se spustiti čez planjave v redek gozd. Šele ko so se prikrivili v gozd, je bil Dren zadovoljen. Vedel je, da bo v redu opravil nalogo.
Pod noč so brez nezgode prispeli na Rovtarico, kjer je v gozdarski koči spet zasedal divizijski štab. Pred kočo pa se je gnetla gruča kurirjev, ki so čakali na povelja, da jih razneso na vse strani.
18
Vlaki, natovorjeni z vojsko, ki je sodelovala v očiščevalnih operacijah, so izginili v bohinjskem predoru in peljali nekoliko zredčene enote v naročje italijanske tronte. Na cestah se je že polegel prah za motoriziranimi enotami policije, ki so bile prišle na pomoč posadkam zgornjega Gorenjskega kota in so se vračale v svoje postojanke. Na kranjskem pokopališču junakov, padlih za veliki rajh, se še ni usedla zemlja na novih grobovih. Nemško poveljstvo pa je bilo zadovoljno, da je tako naglo pregnalo divizijo.
Major Wolt se je pošteno naspal. Skozi odprto okno je vela svežina. Globoko je zajel sapo in se zagledal v košček modrega neba nad skalo z gradom. Spet je bil dobre volje. Spomin na dež, drevje, blatne poti, krvave madeže in vzdihe ter plapolanje ognja v pastirskih kočah mu je dvignil samozavest in moč. Po prestanih nevarnostih, v katere ga je gnal pustolovski duh, se je počutil srečen in spet zadovoljen s seboj.
Dopoldan je preživel v uradu. Vedet je, da ga bo klical general, in je napeto čakal na telefonski poziv. Generalov rezki glas mu je bil ko glas trobente, ki trobi alarm.
.Halo, Helmuti Slišal sem, da ste se sami udeležili spopada. Kako presojate učinek moje taktike udara grup?"
Wolt je komaj čakal, da je končal vprašanje, potlej pa se je razgovorit:
.Imenitno, gospod general! Izgubil sem strah pred velikim gozdom. Te vrste vojna je nekaj posebnega. Bilo je nekako tako, kot bi se šli slepe miši. Nihče ne vzdrži te igre v vašem novem stilu. Izginili so kakor voda! Tako grozljiva tišina vlada že dve noči, da mi je kar sumljiva. Ničesar otipljivega ni. Tudi izvidnice, ki smo jih pustili v bližini važnih točk, poročajo, da se v gozdovih in vaseh na vznožju pogorja nič ne premakne."
.Če je tako," je odgovoril general, .se bom pripeljat gor. Vreme me vleče k jezeru. Sit sem mesta."
.Pridite! Zanimive stvari vam bom lahko poročal." In brž je dodal: .Šla bova na ščuke. Dobro prijemljejo."
Med opoldanskim odmorom se je sprehodil ob jezeru. Na klopci pod vrbo žalujko je sedet von Gratt z ženo. Držala sta se za roke kot zaljubljena petošolca. Woltu so se ustnice ukrivile v nasmeh. Zavil je k njima.
.Prisedite no malo, gospod major!" ga je povabita Gretchen, ko se jima je prikloni). .Nekaj dni vas ni bilo, prav gotovo veste mnogo novega."
Wolt si je prižgal cigaro in pogledal von Gralta, rekoč:
.Lahko vam je žal, da niste šli z menoj. Bilo je prekleto zanimivo," je nadaljeval.
Gretchen ni odmaknila občudujočih oči od njegovega obraza, prepreženega z gubami, ko je namenoma pretiraval z zgodbicami o bojih na Jelovici.

Jean Mače
OGRLICA RESNICE
Nekoč je živela punčka, ki je kar naprej lagala. Dolgo časa sta ji očka in mama verjela, končno pa sta spoznala, da jima hčerka laže, in od takrat ji nista več zaupala. Toda bilo jima je silno hudo in poskusila sta vse, da bi odvadila punčko laganja in izmišljevanja. Slednjič sta jo odpeljala k čarovniku, ki je slovel po vsem svetu kot znamenit zdravnik za lažnivce. Ta čarovnik je prebival v stekleni palači in skozi njene prozorne stene je neprestano opazoval vse lažnivce na svetu. Zato je takoj takole nagovoril lažnivkino mamo:
„Vašo hčerko že dolgo opazujem in pričakoval sem, da jo pripeljete k meni. Priznati moram, da je lažnivka prve vrste in jo bo najbrž težko ozdraviti te hude bolezni. Toda ne bojte se! Vaša hčerka naj mi samo dovoli, da ji poklonim majhno darilce!"
Pri teh besedah je čarovnik odprl dragoceno skrinjico in vzel iz nje prelepo ogrlico iz bleščečih biserov. Pripel jo je punčki okoli vratu in rekel njeni materi:
„Zdaj ste lahko brez skrbi. Vaša hčerka nosi s seboj zvesto čuvarko resnice."
Punčka je bila čarovnikovega darila silno vesela. 2e je hotela oditi, da bi ogrlico čim-prej pokazala svojim prijateljicam, tedaj pa jo je čarovnik prijel za roko in ji rekel:
„Čez leto dni pridem spet po ogrlico. Do takrat pa je ne smeš niti za trenutek sneti z vratu. Gorje ti, če boš to poskušala!"
„Oh, ničesar si bolj ne želim kot to, da bi smela obdržati ogrlico za zmeraj okoli vratu. Saj je tako lepa!" je vzkliknila punčka in se poslovila od čarovnika.
Ko se je lažnivka vrnila domov, je takoj stekla na vrt, da bi pokazala darilo prijateljicam. Tem so bili biseri zelo všeč in vprašale so punčko, kje jih je dobila in kje je bila vse te dni, ko ni prihajala na vrt. Sedaj je bila punčka v zadregi. Čarovnik je slovel po vsem svetu kot zdravnik za lažnivost, in če bi priznala, da so jo starši peljali k njemu, bi prijateljice takoj spoznale, da je tudi ona lažnivka. Zato je odgovorila takole:
„Bila sem bolna in očka mi je iz samega veselja, da sem spet ozdravela, podaril tole lepo ogrlico."
Tedaj pa so vse njene prijateljice začudeno zakričale. Vsi dragoceni biseri so se namreč med punčkinim laganjem spremenili v navadne steklene kroglica.
.Da, res sem bila bolna! Zakaj pa tako kričite?" je vprašala lažnivka, ne da bi pogledala ogrlico. Ker pa se je tako že drugič zlagala, so postale steklene kroglice v ogrlici navadni črni kamni.
Prijateljice so zavpile še bolj prestrašeno in strmele v punčkin vrat. Tedaj je pogledala ogrlico tudi sama in hitro popravila:
.Ne, zlagala sem se. Bila sem pri čarovniku za laži."
V tem trenutku je postala spet biserna. Toda smeh prijateljic, ki so jo ujele na laži, je punčko tako ponižal, da je takoj pristavila: .Nikar se ne smejte! K čarovniku smo se peljali s kočijo, v katero je bilo vpreženih deset belih konj z zlatimi grivami in pri čarovniku smo se gostili s tortami..."
Toda brž ko je spet začela lagati, se je ogrlica daljšala in daljšala in lažnivko prisilila, da je povedala po pravici:
.Ne, priznam, da smo šli k čarovniku peš in ostali pri njem samo pet minut."
.In kdo ti je podaril ogrlico?"
.Podaril mi jo je čarovnik. Ne da bi rekel
Berač - brat
Sc) sem po cesti — ustavi) me je berač, nadiožen starec. Vnete, so)z)jive oči, posi-nete ustnice, nečiste rane — oh, kako ostudno je ogiodaia revščina to nesrečno bitje! !zteza) je k meni umazano, rdeče nabrekio roko in ječaje prosi) vbogajme. Zače) sem brskati po vseh žepih... Me denarnice, ne ure, še robca nisem bi) vzet s seboj. Berač pa je čaka), čaka) in iztegnjena roka mu je naiahno potrepetavaia.
Ves zmešan in v zadregi sem krepko stisni) to umazano, drgetajočo roko ... .Me zameri, brat, ničesar nimam pri sebi, brat!"
Berač je upri vame svoje vnete oči. Po-sineie ustnice so se smehijaie — zdaj je on meni stisni) premrie prste. .Mič ne maraj, brat," je zašepeta), .zahvaiim, tudi to je dar, brat!"
Začutii sem, da sem tudi jaz dobi! dar od brata.	ivan Turgenjev
besedo, mi jo je obesil okoli vratu . . ."
Naprej punčka ni mogla več govoriti. Ogrlica se je krajšala in krajšala in jo že začela tiščati okrog vratu.
.Lažeš, lažeš!" so zavpile prijateljice.
.Da, čarovnik mi je dejal, da sem lažnivka prve vrste," je priznala punčka, in ogrlica ji je takoj nehala stiskati vrat. Tedaj je punčka od strahu in bolečin pričela jokati.
„Ta ogrlica je čuvarka resnice in prav zato, ker sem lažnivka, mi jo je čarovnik obesil okrog vratu. Jaz, neumnica, pa sem se je tako razveselila!"
Prijateljicam se je zasmilila in skušale so jo potolažiti: .Nikar ne jokaj! Snemi ogrlico, kdo ti pa brani!"
Tedaj se je začela ogrlica divje vrteti okrog punčkinega vratu in prijateljice so zakričale: .Gotovo nam še nekaj prikrivaš."
Tako je morala lažnivka povedati po pravici: .Čarovnik mi jo je prepovedal sneti z vratu." In ogrlica se je pet ustavila.
Kaj naj bi sedaj naredila uboga lažnivka? Hočeš, nočeš se je morala navaditi govoriti samo resnico. Brž ko se je zlagala, se je biserna ogrlica spremenila v navadne kamenčke, se daljšala in krajšala ali pa se ji je vrtela okoli vratu. Punčka je v začetku le s težavo govorila po pravici. Kmalu pa se je na resnico tako navadila, da je tudi sama spoznala, kako grda bolezen je laganje. Še misliti si ni več mogla, da bi si še kdaj kaj izmislila ali se komu zlagala. Kmalu ogrlice ni več potrebovala, ker je tudi brez nje govorila samo resnico.
Čarovnik pa je punčko neprestano opazoval skozi steklene stene svoje palače. In ko je videl, da nič več ne laže, ji je snel ogrlico resnice, še preden je preteklo dogovorjeno leto. Potreboval jo je že za nekega drugega lažnivca.
Beiouška
V nedetjo je bi! Peier na podežetju pri stricu, ki ima vetiko kmetijo. Peter je vedno žeto vese!, če se sme igrati z vaškimi otroci.
Tudi v nedetjo so se poditi po skednju. Domeniti so se, da se bodo skrivati. Vsak se je skušat čim bolje skriti. Peter si je začet z rokami kopati v seno jamo. Vedno gtob-tje je prihajat. Toda kaj je bito to? Kar naenkrat je držat v roki nekaj sluznatega. Mnogo betih krogtic se je privatito iz sena. Hudo se je ustrašit. Srce mu je močno utri-pato. Toda že se je privita iz sena vetika, grda kača. Petru se je srce skoraj ustavilo. Dolgo je stat in trepetat, potem je zakričat na ves glas. Otroci so prihiteti in radovedno gtedati. Ko so zagtedati kačo in krogtice, so prestrašeni odhiteti. Le Peter si od strahu niti prestopiti ni upat; samo kričat je kot obseden.
Stric, ki je čut Petrove ktice, je prišet na skedenj, kjer je zagtedat tanta vsega btedega, ottpiega. Povprašat ga je, zakaj da tako vpije. Peter je pokazat na krogtice in kačo. Tedaj je stric Petra odtočno potegnit k sebi in ga poučit: ,Ne boj se, Peter, ta kača ni strupena! Betouška je, ki je zvalita jajčeca v seno. Dajemo ji četo mleko, ker prinašajo betouške kmetijam srečo.*	Andrej Mohar
NgJg Irrtgrrt top/? Metre Aez </ež;g, IM terrtrtllr oNgMf rtgllrrt rtg^eljerr: MgJfgM' MA, žltro oMrvgrtlA AloAov. OA te/? MetA ^ rtgrrtreč <A zelertlcgA Irt rtg peAovrtlAlA zM" otroci,- trsi, od rtgjrrtlgjše, treMo srrtr-Mtre AM' ce, do rtgjstgrejsegg Afgtjgžg, Al Ao rteAoč *" trerjerrtlte rrtM — Aozrrtortgtrf. Če /e Mtegrter"' se j:7?! prlAllžgrr: Ir? jlA o^gztrjerr: pr: rtjlAoV" fese/dr IgrgA.
Pefer ;e Mrtes prlrtese! Me prrtčlcl. Ng prv" /e s Ar*e</o rtgrlsg! vellA ArrtrtlA, zg rtgrrtečeA f potegni! še rteAg; trljcg, Al preJstgtrljgjo dd%-/rt prog prnčlcg je tgAo postglg loAorrtotlfg' dr%gg sArgrrtAg zg prer7?og, oggord pg so zr<d* r?g Algzlrtg. Peter je o/g^ooodjg, potrdi: P'* Mojcg, A/etAg Irt /Irrdrej.
„1/, M," Aliče Peter, „vstopite, vlgA Ao vs^ čgs odpeljg/."
/rt potnlAl poAlte, sgj rtlAče rte Al rgd zgr%#' dd prijetne vožnje Irt to še olr tgAo leperr? vrt* rrtertg Aot je dgrtes.
Veste, Petrov očAg je v/g^ovodjg trt Petf se je z rtjlrrt že večArgt peljgl. /rt pomislih'
lAjo/At/ ičttpg/n
sAorgj zg trsgAo postgjo olr prog: ve, AgAo ^ Imennje. Pg prgv rtič „vgžert" rti zgrgd! tegtr Tttd: pesAovnlA je oživel. /Vgrjgrt Irt /4"' zldgtg grgd, A/etAg Irt /gng pg zg slovesrd otvoritev prlprgvljgtg prgvo rgzstgvo potlA „Prtg, dve, tri, štiri, deset," šteje A/etAg, A tri Irovg spekli, pg l?o dosti zg vse. /grtg, tl P^ stopi še & rrtesgrjg po telečje rrteso zg pečenAo; j /rt /grtg steče rtg rol? pesAovnlAg, Ir rrtesgfA DttšgrtK. Tg je dgrtes še poseAno dolrre volj^' sgj Irrtg dgrtes rojstrtl dgrt Irt ve, dg Iro dot"' velijo lelnlAovo čoAoMlo. Pg čisto prgvo, ste. No, Aer je tgAo dolrre volje, dolr: /grtg M Aot rrtesg Irt gostje v grgdtt Irodo prgv gotoV zelo zgdovoljrtl.
„Nje pg je A/gtjgž s tvojim: vesoljs^lrrtl !<w' jgrrtt?" — vprgšgrrt.
„Dgrtes gg rte Iro," rrtl odgovor: Mojcg, „1"! jtttr! tttdl ne, pg Irolj jtttr! tttdl rte. Veš, P" Irglrlcl je."
„Ne reče se Irolj jtttr:'," jo poprgv: /g%-*' „gmpgA pojtttrltnjem."
O, joj, Agj pg je to? Le Agj pomen! to g!<^' rto govorjenje? Štiri deklice se Igrgjo trgov!""' A/gjdg je protlgjglAg, drgge tri pg Anp^jejo.
,,/gz serr? Irllg prej," govori prvg, „rte, j"^ serrt Mg," prgvl tretjg.
Ne, tole pg rte M več Igrg, tole je že p rgd prepirček. No rrte deklice opgzljo, rrte poAA' čejo zg rgzsodrtlM. No jim pojgsrtlrrt, dg rr)<j' rg Attl v vtgA! trgovlrtl red, trtdl v tisti d Igrice, se postgvljo v vrsto trt Igrg se vet"'" rtgdgljgje.
Vidite, tgAo je olr toplllr drtevdr pod rtgšld' živo olrgrvgrtlrrtl AloA; Irt zgto tgAo težAo Mrrt, dg pride poMgd.
Tone Svežina: UKAMA — Tone Svetina: UKAMA — Tone Svetino: UKAMA — Tone Svetino: UKAMA — Tone Svetina: UKAMA — Tone Svetina: UKAMA — Tone Svetina: UKAMA — To"*
c
c
d
:
:
S!
v
d
n
n
r
v
H
c
c
tl
i:
r
I
s
r
s
t
't
t
)
I
i
:
!
.Skoda,* je dejat von Grafi. .Toda imet sem važnejše deto. Mistit sem, da gre te za kraiek spopad.*
.Bata sem se za vas,* je poudarita Greichen. .Saj vas nisem videta, odkar je šet mož v Bertin.*
.Partizanske vojne ni moč voditi v pisarni,* je dejat Wott.
Von Gratt je prestišat pripombo in vprašat:
.Kaj pa je najnevarnejše v gozdnem boju?*
.Nevarno je vset Zaseda ati udarci v bok in hrbet, nastavtjene mine, posamezni streti iz drevja, nočni napad ... Dve noči se mi je sanjato samo o morju sivih eno-iičnih debet — tovit sem se med njimi in stišat krike, ki so me buditi.. .*
.Saj se bodo še pojaviti, ne?*
.Seveda, pa se jih bomo prav tahko ubraniti. Če boste pri votji, vas bom povabit s seboj. Ne bo vam žatt*
.Nikar ga ne zapetjujte, gospod major. Dokter sem jaz pri njem, ga ne pustim nikamor. Čemu bi se izpostavtjat, če ni treba? Vi ste sami, on pa ima mene. Ati ne, dragi?* se je namuznita in prižeta svettotaso gtavo k njegovemu ramenu.
.Oprostite! Če vas žena ne pusti, umikam predtog,* je porogtjivo dejat Wott.
.Set bom z vamit Kam pa bi prišti, če bi se ozirati na ženske muhe,* je nevotjno poudarit von Gratt.
Wot(a pa je obšet gtobok prezir do von Gratta in vroče si je zažetet, da bi z Gretchen tisto reč čimprej ponovit. Oči so se ji tako požetjivo svettikate, da ni bito težko razbrati iz njih, kaj si žeti.
.Rada bi videta živega pravega bandita,* je pritaknita.
.Tudi to se bo zgodito, če boste dovotj dotgo tu.* .Kakšni pa so? Sptoh si ne predstavtjam...*
.Moža vprašajte, pa vam jih bo opisat.*
,Ne bodi no otročja,* se je razjezit von Gratt. Spoznat je, da je pod vptivom žene, ki se je ogrevata za Wolfa, tudi on spremenit svoj odnos do tega čtoveka. V srcu mu je zagorelo tjubosumje. Ni bit tako step, da ne bi zaznat pri svoji ženi očitnih sprememb v zadnjih dneh. Postata je živahnejša, sproščena, igriva. Sprva je to pripisovat spremenjenemu okotju, soncu, vodi in naravi, potem pa se mu je v srce prikrade! sum, da se je morda zagtedata v Wot(a. Vse preveč je govorita o njem in ga hvatita, da bi tahko ostat ravnodušen. Sum pa je pobijata z nenavadno pozornostjo in nežnostjo.
Pahnjen v svet negotovosti in razdvojen, si je zažetet Wotfove družbe, da bi z osebnim stikom proučit njegov manever in ga razorožit. Ravnat je čisto drugače, kot mu je narekovata njegova znanstvena metoda.
Tudi danes je ugotovit, da je Wot( zanj še vedno sfinga. Če taže, deta to tako prepričtjivo, da verjame sam sebi. Razpršit je vse njegove sume. Ravnodušno jima je povedat nekaj zgodbic z ženskami, iz katerih je bito moč sktepati, da prav nič ne računa na Gretchen. Le-ta je rekta, kot bi bita užatjena:
.Nepobotjštjiv cinik ste. Uboge ženske, ki vam pridejo v roket Prav privoščita bi vam, da bi se vas katera pošteno izposodita!*
.Naj bo tako ati drugače," je menit von Gratt, .škodovati ji ne more. Tako žeto sta si tuja, da si ne bosta nikoti btizu. Če pa je s svojim vedenjem razgibat njen odpor, ženski ponos in domištjijo, bo to koristito samo njej in njemu.*
Sicer pa se je takoj po vrnitvi iz Bertina potrudit, da ji je podrobno pojasnit, v kako nevarnem potožaju je major, ki da ga bo dobita v precep speciatna komisija in ga pretipata od nohtov do tas. Zapekti pa so ga njeni očitki, češ da naj jih bo sram, ko se skrivajo po štabih, njega,
ki si upa v gozd in v pošten boj, pa sumničijo. .Obožuje"* ga kot rodotjuba, detate mu veliko krivico!* Vso njegov" togiko sumov, ki jo je gradit vse teto, je porušita z Wott"' vimi trditvami, skoraj z istimi besedami, ki jih ji je bit 9"^ vorit v postetji.
Von Gratt je motčat in se čudit svoji ženi. Čutit se i* krivega, ker jo je podcenjevat in njenih ocen tjudi in pd'' tike ni nikoti jemat resno. Erotično vznemirjen je bit doje""' tjiv za njene dokaze in je iz napada prešet v obrambo. ,
,Ne razumeš me," ji je zagotavtjat. .Jaz sem v t"* zadevi orodje. Detam po natogu povetjstva šeta urad" RSHA. Gradivo sem spravit v red ter dat gtavo in obtožbam, ki so jih postati drugi. Proti njemu nimamo ose^ no nič.*
.Meni, dragi moj, pa ne gre zanj, temveč zate. da sem že od otroških tet fanatično privržena pravici. So"* vidiš, v kakšnem gnoju se koptjemo, zato ne maram, d" bi ti sodetovat pri teh umazanih postih, ko gre predvs""* za stotčke posameznikov. Mi imamo denar. Ne bi te mo9[f tjubiti, razumeš, moj dragi...* se mu je zjokata v posteč' Ob njenih sotzah so njegove teorije odpovedate kot navadi.
.Poteg tega pa je tudi zate nevarno,* je nadatjevo^! ,Če se izkaže, da so obtožbe izmištjene, in če izve, s* . tahko maščuje. Tudi on ima močne zveze in prakso pri f" rečeh.*
Von Gratt je zavzdihnit:
.Ne govoriva več o tem, draga moja! Ne spraidi^ me v siabo votjo. Kaj vse počnejo naši ijudje v tej dežel' ' v rajhu v imenu naših svetih idej) Ne jemtji mi moči i" pusti, da bi jih razvijat naprej z občutkom, da so za hr<3" svinjam. Drhat je drhatt Mnogo naših se je privtekto iz d""' v svojih dušah so svinje, kobacajo se v btatu.*	.)
(*Sf ngdglN
I^tttttttttttttttt**********.......................................................................44444444444444*44444**##k*t4V4t4t44*4t4tt4444*4444t4444444444t4t444444444444444444tl
j TRtBUNA BRALCEV - TRtBUNA BRALCEV - TRtBUMA BRALCEV - TRtBUNA BRALCEV - TRtBUMA BRALCEV - TRtBUNA BRALCEV - TRtBTRtBUNA BRALCEV - TRtBUMA BRALCEV -
*++*t4t+++++4+***++*,+++4****++444*+*4+++++++++++++4+++++++*+*++*+++++++*+++++++++++++++++++++4**+**4*44+4444444444444444444444444444444444444444444444444444444444444444444444444444444<
Tudi inozemski turisti
spoznavajo „sadove" koroške miseinosti
Jung gewohnt ist alt getan
Ob prvomajskih praznikih je prejšnje število turistov iz Slovenije obiskalo kraje južne Koroške. Nedvomno prihajajo ti turisti v kraje s slovenskim in mešanim prebivalstvom v prvi vrsti z željo, da bi spoznali, kako živijo koroški Slovenci.
So ljudje, ki čutijo neko dolžnost "O koroških Slovencev, vendar pa njihov odnos do slovenske manjšina na Koroškem ni povsem razjasnjen. Verjetno se podajo na pot z Veliko dobre volje, potem pa se n° Koroškem znajdejo pred situa-^t°f ki jim je povsem neznana in n kateri doma niti sanjali niso. Nji-novo znanje o koroških Slovencih 'ivira večinoma iz časopisnih poučil, ki so zadnje čase brez dvoma pogosto posejana po stolpcih slovenskih listov. To aktualno povečanje pa ne more nadomestiti tihega, kar je bito zamujenega v šoli. šolah v Sloveniji bi pač morali °lj upoštevati sociološke in psiho-°ske aspekte koroškega manjšinskega vprašanja.
Gotovo ve precejšen odstotek lovencev, kdo je Borut Marijan jerm; ime mladinca povezujejo z njegovim političnim dejanjem in s Političnim procesom. Vendar je to o ena plat zvona. Zelo majhno število Slovencev pa ve za dejanske Vzroke raznarodovanja in za resnično aspekte narodne zavesti na Koškem. To neznanje dnevno časopisje lahko samo ublaži, ne more 9o pa popolnoma odstraniti; to je stvar šole oziroma stvar učnih pro-9'amov šol. Pri tem pa ne bi bilo P°metno, obravnavati vprašanja Zamejskih Slovencev ločeno, temveč je treba ta vprašanja obravnavati v sklopu učnih programov, kaj-' zamejski Slovenci so in bodo in-^Sralen del slovenskega naroda.
Avstrijska tujskoprometna organi-^Ocija vabi po mestih v Sloveniji n"iste s plakati .Obiščite Avstrijo*. 'Ov tako tudi Gradčani vabijo na ^aj velesejem v slovenščini. Toda ^°benemu avstrijskemu tajskopro-jPstnemu podjetju ne pride (in ne ^ prišlo) na misel, da bi vabil na *j°isk krajev južne Koroške. Dobro Vsdo, da v teh krajih lahko pride . ^ neljubih gododkov. Zato si verzno mislijo: dragi slovenski turisti, ^°idite raje v Bad Kleinkirchheim. tem dosežejo po eni strani loči-v med Slovenci, po drugi strani ^ kar jim je še veliko bolj važno ,, Pa krepijo tujski promet v nem-krajih.
vi* mednih poročil je potem razimo, koliko Jugoslovanov je preučevalo v koroških tujskopromet-krajih in kako lepo da je to, ? Pomagajo premostiti zlasti šibko "ztsko sezono. Na zgornjem Koškem tudi ne pride (vsaj doslej ni ' o slišati o tem) do nacionalne ne-j.zpnosti do slovenskih turistov. Le-potem spet odpeljejo in pu-v teh krajih le lepe denarce. ^V$e drugače je, če pride turist iz $ Ovenije na slovensko oziroma me-P°dročje južne Koroške. Tukaj kaferj že slovensko govorico v ^stilni razumejo kot izzivanje. Ce ia* ^ turisti še posebej zavzame-^ *a slovenske ljudi na Koroškem, ^°'aj nujno pride do konfliktnih ^Ocij. Kako naj tudi povprečen ^ 'skovalec iz Slovenije razume ^Veka, ki mu v čistem slovenskem ^'ečju dopoveduje, da ni Stove-^ In tako se srečuje obiskovalec Slovenije s problemom narodne ""esti.
^ faznih vaških gostilnah se po-"°jdejo tudi ljudje, ki so ko-k'm Slovencem izrazito nasprot-^ Tega gostje iz sosednje dežele ,^da rte morejo vedeti in tako ^ te v zadnjem času že ponovno bodilo, da je prišlo do sporov
med turisti iz Slovenije in domačini. Tisti, ki so morali požirati žalitve, so bili navadno gostje. Psovke na račun teh gostov ter Slovencev kot celote, pa tudi na račun Jugoslavije in njenega predsednika v južno-koroških gostilnah niso nič izjemnega, spadajo že v besedni zaklad narodnih nestrpnežev. In tako psovanje je seveda treba opraviti v slovenskem narečju, ker bi bilo drugače nesmiselno. Gost iz Slovenije naj ve in razume, kako ceni koroški domoljub vse tisto, kar je na Koroškem slovenskega in vse, kar je za Karavankami. Svoje opravi pri tem tudi alkohol, ki se mu na Koroškem gotovo ne odrekajo nič manj kot v Sloveniji.
Zanimivo bi bilo raziskati, katerim slojem pripadajo ljudje, ki nastopajo tako prostaško, iz kakšnih nagibov to počenjajo in ali delajo to sploh iz lastne iniciative. Razume se, da so obiskovalci iz Slovenije nad tako .gostoljubnostjo" na južnem Koroškem močno prizadeti. Če začne kdo žalitve odločno zavračati, se mu lahko pripeti še kaj hujšega; torej jih večina hote ali nehote raje požre. Le bolj redko se dogodi, da razumni domačini posežejo vmes in izolirajo razgrajače ali razgrajača.
Turistom iz Slovenije žal ni mogoče dajati konkretnih napotkov za njihov obisk južne Koroške. Vedo pa lahko vsaj to, da se Avstrijci prav dobro zavedajo takega nemogočega vzdušja na južnem Koroškem in da med drugim tudi zaradi tega ne vabijo Slovencev na obisk južnokoroških krajev — čeprav tega javno seveda ne bodo nikoli priznali. Vzdušje na Koroškem pa se tako dolgo ne bo spremenilo, dokler ne bodo avstrijske politične stranke ter sindikati in druge množične organizacije zavestno in odločno spregovorile o svojem odnosu do nacionalnih nestrpnežev ter podprle koroške Slovence v prizadevanjih, da ustvarijo na južnem Koroškem ozračje, v katerem do fa-
Die Karntner Landsmannschaft hat unlangst einen neuen Landesob-mann erhalten. Der bisherige Ob-mann Dr. Moser, der bei der kiirz-lich abgehaltenen Jahresversammlung der Ortsgruppe Velden der Landsmannschaft vor einer .Verbalkanisie-rung Karntens" tvarnte, hat das landsmannschaftliche Ruder an Dr. Franz Koschier, Direktor des Karnt-ner Landesmuseums, Iibergeben.
Unter der Oberschrift .Dokumen-tation der Einigkeit" berichtete da-mals die Volkszeitung, daB an der Landsmannschaftsversammiung in Velden eine Menge von Gasten teil-
OPOMBA UREDNUTVA:
V mbriki ..Tribuna bratcev" objavijamo od časa do časa dopise, M jih prejmemo od braicev našega tista. Pri tem pa izrecno poudarjamo, da v posameznih prispevkih izraženo mnenje ni nujno tudi mnenje uredništva.
kih izbruhov nacionalne nestrpnosti, ki v določenih situacijah prehaja že v pravi rasizem, sploh ne bo več moglo priti.
Seveda je tudi tukaj možna alternativa. To je pokazal primer Marijana Sturma, za katerega je zvedela vsa slovenska javnost. Svoj pomen so imele tudi akcije .komiteja za socialno in nacionalno o-svoboditev": vzdramile so domačo in mednarodno javnost (in seveda tudi avstrijske policijske oblasti). V okviru takih akcij pride do osveščanja Slovencev in če bodo le-ti prišli kot turisti na južno Koroško, bodo seznanjeni o dejanskih vzrokih nacionalne nestrpnosti in se bodo znali braniti.
Pri vsem tem je vprašanje, katera pot je za koroške Slovence in katera za Avstrijo bolj pripravna. Znano je, kako .prizadeto" so reagirale oblasti na omenjene akcije — kakor da bi razumele le tako govorico.
—MG—
nahmen. Vor versammelter lands-mannschaftlicher Creme wurde der alte Kampfer gegen den obligatori-schen Slowenischunterricht an der Hauptschule in Velden aus den Jah-ren 1955—1958, Dullnig, geehrt und mit einem Papier .Dank der Hei-mat" ausgestattet. Den Vorsitz bei der Versammlung fiihrte laut Zei-tungsmeldung der Volksschuldirektor Seyerl, der schon bei der vorjahrigen Versammlung der Veldener Landsmannschaft „zur Wachsamkeit", wie in seinem Leibblatt zu lesen stand, aufgerufen hat — v/ahrscheinlich tvohl deshalb, weil er es nur der aus-drucklichen Zustimmung der slowe-nischen Volksgruppe verdankt, dah er als aus Slowenisch ungeprlifter Lehrer den Direktorposten in Velden erhalten konnte. Es wird langsam Zeit, daB er sich in Pension begibt, da er die Qualifikation fiir die Lei-tung einer zweisprachigen Schule nicht besitzt und auf Grund solcher AuBerungen auch kaum zu erwarten ist, daB er objektiver werden wird.
In Velden gab auch der neue Landsmannschaftsobmann Koschier groBe Tone von sich. Er verlangte laut Volkszeitung zum Minderheiten-problem von den maBgebenden Stel-len „die notige Harte" bei den Ver-handlungen und wartne die „HeiB-sporne" vor .unliberlegten Taten". Minderheitsfreundlicher geht es wohl nicht mehr, was? Es stimmt schon, Herr Koschier: Jung gewohnt ist alt getan!
Wer aber ist dieser Dr. Franz Koschier, der zu glauben scheint, daB die Zeit tatsachlich wieder gekommen ist, wo er erneut offen gegen die sloweni-sche Volksgruppe auftreten kann? In der Nazizeit war der fruhere deutsch-nationale Mittelschullehrer fiir Slo-wenisch Referent fiir Volkstumspad-agogik und volkstumspadagogische Forschung des NS-Gauamtes fur Er-zieher in Karnten, Direktor der Leh-rerbildungsanstalt im damaligen Krainburg (solche Posten bekamen woht nur geeichte Nazis) und als Parteigenosse anscheinend eine so prominente NazigroBe, daB er nach dem Ende der tausendjahrigen Herr-lichkeit als schwerbelasteter Nazi-funktionar aus dem offentlichen Dienst entlassen werden muBte, um
Zastopniki siovenske miadine
pri zveznem kanderju dr. Kreiskem
Zvezni Hanc/er dr. Hrano KreZsHp je v četrtek 4. nraj-z t. /. sprejet De/eg%c;jo s/ovens^ih	organiza-
cij, H; so jo sestavija/i; Feii^s /. Bister za KiaB Af/adje, Vin^o Wieser za K/ai? s/ovens^iH stadentov na Da-naja ter zlvgast Hramn:^ za Siovens&o ^a/tarno-po/i-tično organizacijo (Kiadivars^o s&apino).
/ntenovane tri organizacije, ^i nastopajo hot Delegacija siovens^ih m/adins^ih organizacij, se potegujejo, da Hi Hi/e zastopane pri aradniH razgovorih zvezne v/ade s predstavnih; s/ovenshe ?nanjsine.
Dr. Rreishp je izrazi/ svojo priprav/jenost, da so /aHho zastopane tadi w/adinshe organizacije pri tahiH razgovorih, v intervjaja z /jaH/jansh;5n De/on; (70. 70. 7977J, vendar De/egacija s/ovenshih m/adinshih organizacij na aradne razgovore 6. apri/a t. /. ni Hi/a po-vaH/jena.
Pri sprejela De/egacije s/ovenshih w/adinshih organizacij je dr. Kreishp poveda/, da nima nič proti, če se aradnih razgovorov ade/eži tadi m/ada generacija, vendar je odvisno od oHeh centra/nih organizacij, če se s tem strinjata.
V svoji v/ogi je De/egacija s/ovenshih m/adinshih organizacij raz/oži/a svoje razmerje do zvezne v/ade ter v čem Hi oHstaja/a rešitev manjsinshega proH/ema.
De/egacija s/ovenshih m/adinshih organizacij je v odnosa do zvezne v/ade v nas/ednji sitaaciji.*
7. Zvezna v/ada nima programa; horoshi 5/ovenci v v/adni izjavi za to zakonodajno periodo sp/oh niso o-menjeni.
7. Zvezna v/ada nima metode; zvezna v/ada goji tajne pogovore in stihe z raznimi aradi, ne da Hi pritegni/a h sode/ovanja prizadeto manjšino.
J. Namesto programa; Jo/h/oristične šaH/one hot je to neprimerno rezervatsho miš/jenje zvezne v/ade (207 vasi in zase/hov/).
Zato De/egacija s/ovenshih m/adinskih organizacij nima i/azije g/ede izHo/jšanja po/ožaja s/ovenshe narodnostne shapnosti na Koroškem s strani odgovornih v/adnih organov.
Pri reševanja proH/ema izhaja De/egacija iz sta/išča, da je potrebno astvariti z dos/edno demokratičnim postopanjem takšno sitaacijo, ki izh/jačaje možnosti na-ciona/ne diskriminacije.
Pri nezadostni rešitvi zdajšnjih demokratičnih zahtev koroških 5/ovencev ni Hi/ apoštevan teritoria/ni princip. Čeprav kot pos/edica zatira/she manjšinske po/itihe obstaja videz, da je jezikovna podoba tega področja že popo/noma deformirana in ni več zak/jačenega teritorija, obstaja deformacija /e g/ede po/itičnega odnosa prebiva/stva do aporabe s/ovenskega jezika; zato je poznano strnjeno s/ovensko in jezikovno mešano področje pod/aga za reševanje vseh prob/emov s/ovenske narodnostne shapnosti.
Ker izkašnje gonj proti dvojezičnema šo/stva kažejo predvsem gospodarski pritisk na socia/no nižje s/oje s/ovenskega prebiva/stva in ker je nase/itveni prostor koroških 3/ovencev, kot je znano, nerazvit, je treba skrbeti za to, da Ho odgovarja/a indastria/izacija v tem področja naraščanja prebiva/stva in da Ho v javnem živ/jenja in na de/ovnem mesta dos/edno izvedena enakopravnost s/ovenskega jezika.
Enakopravnost jezika zasigara /e zakon, ki dopašča, da se m/adina ce/otnega s/ovenskega in jezikovno mešanega področja naači oba deže/na jezika.
.Da Hi v šo/skem vprašanja končno priš/i do zado-vo/jive rešitve, si je Provizorična deže/na v/ada vze/a vzorec v nekaterih švicarskih kantonih. Niho/i se ne Hi konča/i prepiri, če ne Hi kratko in ma/o Hi/ sprejet sk/ep, da se mora vsak otrok v tem področja ačiti oba deže/na jezika. Prav takšna rešitev je Hi/a sprejeta tadi za jagovzhodno Koroško. Tako mora v nekaj /etih vsak č/ovek v tem področja obv/adati oba jezika in vsakdo se /ahko svobodno od/oči, h katerema naroda pravzaprav hoče pripadati." (,Neae Zeit" z dne 77. 77. 794Ž, cit. po /. Tisch/er, Die Sprachenfrage in Karnten vor 700 /ahren and heatej.
Avgust Brumnttt
ia Delegacijo slovenskih mladinskih organizacij
erst Jahre spater als Vertragslehrer, Heimatsverkorganlsator und Muse-umskustos angestellt zu werden. Aber er hat es geschafft: liber den Hlnaus-wurf 1945 brachte er es zum Karnt-ner Museumsdirektor — als ob es niemand anderen fiir dlesen Posten geben wurde.
Der Volkswllle vom 7. 4. 1962 schrieb unter dem Tite! .Die 5. Ko-lonne von heute" liber Koschier fol-gendes: .Einer der eifrigsten ,An-schluB-Redner' jener Tage war ein Pg. Dr. Franz Koschier (.Gaurefe-rent der NSDAP fiir Feierabende"), der selbst Maier-Kaibitsch noch liber-traf. Er unternahm es dann auch, vor dem 1. Mai 1938 den Karntner Ar-beitern in einem Zeitungsartikel die-sen alten Kampftag der Arbeiter in einen NS-Feiertag umzufaischen. Es klingt wie ein schlechter Witz: Aus-gerechnet diesem Dr. Franz Koschier libertrug die von der SP geflihrte Karntner Landesregierung dann 1960 den Auftrag, die groBe Landesfeier zum 10. Oktober zu organisieren. Das Ergebnis ist bekannt: Hitlerorden mit Hakenkreuz, antislowenische Losun-gen .freiheitliche Burschenschaftler in vollem Wichs', ,Heil'-Geschrei, kurz, eine Parade der unverbesserlichen Ge-strigen, zu denen die Gsterreicher, vom Bundesprasidenten angefangen bis zu den einfachen Arbeitern, gera-de die Kulissen abgeben konnten. Hinter der sogenannten ,Volkstums-Arbeit' hat sich schon vor 1938 die flinfte Kolonne Hitlers formiert, die schlieBlich die Unabhangigkeit Uster-reichs vernichtete. Auch heute ist es diese sogenannte ,Volkstums'-Arbeit, die diesen gleichen Leuten tiberaH Eintritt verschafft: einem Koschier in der SPU usw."
Aber Franz Koschier hat nicht nur den 10. Oktober 1960 organisiert; er organisierte unter Wedenigs Nachfol-ger Sima auch den 10. Oktober 1970, an dem die Karntner Slowenen tot-geschwiegen worden sind und zu dem sich der Landeshauptmann erst unlangst bekannte. Zum 10. Oktober 1920 kann man sich wohl bekennen, wenn man ehrlich getvillt ist, alles einzulosen, was man den Karntner Slowenen vor dem 10. Oktober 1920 versprochen hat. Ein Bekenntnis zum 10. Oktober 1970 aber ist ein Alp-traum, engstens verbunden mit dem ehemaligen .Gaureferenten der NSDAP fiir Feierabende" Pg. Dr. Franz Koschier. Koschier ist auch fur die unvollstandige Abstimmungs-ausstellung 1970 im Museum verant-wortlich. Diese Ausstellung hat — wie konnte es anders sein — das Ab-stimmungsflugblatt, das den Slowe-nen alles versprach, unterschlagen, namlich das Flugblatt .Slovenci smo!". Damit lieferte Koschier einen schlagenden Beweis seiner .wissen-schaftlichen Objektivitat" (etwa gleichzusetzen mit dem vollig unwis-senschaftlichen Artikel .Deutsche Namen in Oberkrain", veroffentlicht in .Karnten, Heimatland, Ahnen-land") und seiner bewuBten Manipu-lation.
Wenn Dr. Koschier glaubt*, sich in die Hetze gegen die slowenische Volksgruppe wieder flihrend ein-schalten zu mlissen, weil die Minder-heit bei seiner Ernennung zum Museumsdirektor geschwiegen hat, um so die Gegner der slotvenischen Volksgruppe zum Angriff zu sammein und die Einigkeit der Ewiggestrigen unter Beweis zu stellen, so moge er in diesem Irrglauben verbleiben. Man kann aber nicht zur Kenntnis neh-men, daB es dem ehemaligen Pg. Koschier wieder erlaubt sein solite, ungestort und vielleicht sogar offent-lich gefordert seine braunen antislo-wenischen Faden zu spinnen und zu verstarken. Der Landeshauptmann moge seinem Museumsdirektor die Zeichen der Zeit beibringen, damit die von ihm immer wieder angezogene Atmosphare der Toleranz und Auf-geschlossenheit gegenliber der slowe-nischen Volksgruppe etwas glaub-ivurdiger wird.
ŠPORTNI VESTNIK
*	SAK ODDAL 3 TOČKE
Višek pomladanske nogometne sezone za Slovenski atletski klub je pomenila zmaga nad najhujšim nasprotnikom iz Metlove. Veselje nad pridobljenim prvim mestom pa ni trajalo dolgo. Utrujeni in deloma poškodovani so nogometaši SAK-a 11. maja na domačem igrišču nastopili proti Žitari vasi in dosegli skromen remi 2:2. Navijači so deloma morali trepetati celo za to točko, saj je imel nasprotnik odlične možnosti za zmagoviti gol. Krivdo za slab rezultat pa ne smemo pripisati samo igralcem SAK-a, ki so zastrelili celo enajstmetrovko, ampak tudi sodniku, ki je sodil enostransko.
Prvenstveni tekmi z Zitaro vasjo pa je sledila tekma v Rudi s tamkajšnjim ^razmeroma slabim" moštvom, saj mu je SAK v jesenskem delu prvenstva kar 14-krat zatresel mrežo. Slovenski nogometaši so v nedeljo zapravili najlepše možnosti, medtem ko je nasprotniku uspelo vse; stala mu je ob strani tudi sreča. SAK je doživel končno najhujši poraz, odkar obstoja klub — 1:5. Na podlagi poteka tekme je treba kritizirati zlasti oba vratarja, ki nista bila zmožna braniti niti najlažje žoge.
S porazom v Rudi je SAK oddal vodstvo v lestvici 2. D razreda spet Metlovi, ki je zmagala proti Galiciji 3:1 in ima začasno 37 točk. Slovenski atletsk klub zaseda s 35 točkami 2. mesto pred Zitaro vasjo (31) in DSG Borovlje (28).
Prvo mesto v lestvici 2. C razreda je oddalo tudi nogometno moštvo Št. Janž v Rožu, ki je prvenstveno tekmo z Weilšen-steinom izgubilo 1:4. Upamo, da bo obema nogometnima moštvoma uspelo v finišu prvenstva spet zasesti zmagovalno mesto.
*	ZAKLJUČNE TEKME EVROPSKEGA PRVENSTVA V BELGiJ!
Ob koncu minulega tedna so bile na sporedu četrtfinalne tekme za evropsko nogometno prvenstvo, ki so deloma prinesle presenečenja. Izločene so bile vse tri prvo-uvrščene reprezentance z zadnjega evropskega prvenstva — prvak Italija, vicešam-pion Jugoslavija in tretjeuvrščena ekipa Anglije. Na zaključnem turnirju, ki bo v Belgiji, je po izpadu teh nogometnih „velesil" zato največji favorit Zapadna Nemčija, tretja na svetovnem prvenstvu v Mehiki. Zaključnega turnirja se bodo udeležile reprezentance Belgije, Sovjetske zveze in Nemčije. O četrtem polfinalistu pa je odločila tekma med Romunijo in Madžarsko (1:1 in 2:2), ki je bila 17. t. m. v Beogradu. Pari četrtfinalnega tekmovanja so bili naslednji: Anglija:ZRN (1:3 in 0:0), Belgija: Italija (2 :1 in 0:0), Sovjetska zveza Jugoslavija (0:0 in 3:0), Romunija:Madžarska (1:1 in 2:2).
Najuspešnejša nogometna reprezentanca v dosedanjih štirih evropskih prvenstvih (vključno letošnjega) je Sovjetska zveza, ki je na zaključnem turnirju evropskega nogometnega prvenstva v Parizu postala evropski prvak, zasedla v Madridu 2. mesto in v Rimu osvojila 4. mesto. Na drugem mestu je reprezentanca Jugoslavije, ki je tako v Parizu kakor v Rimu postala vice-šampion.
*	30. NAGRADA MONTE CARLA
Nedeljska avtomobilska dirka za svetovno prvenstvo formule 1 se je v Monte Carlu končala s senzacijo. Letošnjo četrto dirko je namreč odločil v svojo korist Francoz Jean Pierre Beltoise, ki se v eliti dirkačev doslej še ni uveljavil. Francoz je vodil od štarta do cilja in dosegel na deževni mestni krožni progi prvo zmago svoje dirkaške kariere. 33-letni Beltoise je vozil vozilo znamke BRM. Drugo mesto je zasedel Belgijec Jackie Ickx (Ferrari) pred Brazilcem Emersonom Fittipaldijem in Škotom Jackyem Stewartom (Tyrell Ford). Izvrstno osmo mesto je zasedel Avstrijec dr. Helmut Marko, ki osvaja od dirke do dirke boljša mesta. Avstrijec Niki Lauda je sicer dirlto za „30. nagrado Monte Carla" vozil do konca, vendar se ni uvrstil med prvih petnajst. Zanimivo je dejstvo, da je vsaka dirka letošnjega svetovnega prvenstva imela drugega zmagovalca; Stewart je zmagal v Buenos Airesu, Denis Hulme v Južni Afriki, Fittipaldi v Madridu in Beltoise v Monacu. Po štirih dirkah je v lestvici na prvem mestu Fittipaldi z 19 točkami pred Ickxom (16) in Hulmom (15).
*	SMUČARSK! DVOBOJ MLADtNE
Na Zelenici je bil pretekli teden smučarski dvoboj mladine Slovenije in Koroške. Smučarski dvoboj je organiziral smučarski klub Tržič v počastitev dneva mladosti. V vsaki reprezentanci je nastopilo 12 smučarjev in smučark, zmago pa je letos odnesla ekipa Slovenije, ki se je „revanžira!a" za 4-kratni poraz.
izdajate)], zaiožnik tn iastnik: Zvem slovenskih organizacij na Koroškem: giavni urednik: Rado Janežič; odgovorni uradnik: Andr*) Kokot; uredništvo in uprava: 9021 Klogenturt — C*iov*c, Gasometergasse tO, !*i. 32-5 50 — Tiska: Zaiožniška in tiskarska drulba K o. ). Drava, C*lov*c - Borovi)*.
RADtO CELOVEC
Poročita: 5.00 — 4.50 — 8.00 — 10.00 — 15.00 17.00
—	17.00 — 20.00 — 22.00 — 25.00 — 24.00.
Dnevne oddaje: (razen ob sobotah, nedeijah in praznikih): 5.05 Ljudske viže — 5.50 Kmetijska oddaja
—	5.55 Ljudske viže — 5.40 Jutranja opažanja — 5.45 Pisane jutranje melodije — 4.00 Jutranja gimnastika
—	4.55 Glasba in dobri nasveti — 4.45 Deželni raz-gied — 7.00 Glasbeni mozaik — 7.45 Lokalna poročila
—	8.05 Godba na pihala — 8.15 Oddaja za ženo —
7.00	Za prijatelje stare glasbe — 10.05 Operetni koncert — 11.25 Oddaja za podeželje — 11.45 Za avtomobiliste — 15.05 Dežeini razgledi — 13.50 Giasba po kosilu — 15.45 Slovenska oddaja — 15.50 še vedno priljubljeno — 14.15 Ženska oddaja — 18.10 Odmev časa — 18.40 Šport — 18.45 Note in beležke — 18.55 Lahko noč otrokom — 17.03 Pregled sporeda — 19.05 Zabeležite si — 19.35 Melodija in ritem — 20.05 Deželna poročita — 22.10 šport iz vsega sveta.
Sobota, 20. 5.: 5.05 Za tiste, ki zgodaj vstajajo —
4.00	Jutranja gimnastika — 4.55 Glasbeni mozaik —
7.40	Mednarodni delovni trg — 7.55 Naš hišni vrt —
8.05	Družinski obzornik — 10.00 V žarišču — 10.45 Naša lepa domovina — 13.50 Poskočno in zabavno —
14.00	Ljudske viže — 15.50 Voščita — 17.10 Koroška v pesmi in besedi — 18.00 Deželni razgledi — 18.20 Umetnostna in kulturna kritika — 18.35 Mala solistična parada — 19.05 Koroške koračnice — 19.50 Note in beležke — 20.10 Spored v orehovi lupini — 22.20 Plesna glasba po naročilu.
Nedeija, 21. 5.: 4.10 igra na orgle — 4.55 Koračnice
—	7.40 Vesela ljudska giasba — 8.05 Prazničen začetek — 8.15 Kaj je novega — 9.45 Dunajski zajtrk z glasbo — 10.50 Radijska pripovedka — 11.00 Dopoldanski koncert — 12.05 Za avtomobiliste — 13.05 Ogledalo Mestnega gledališča — 13.45 iz domovine —
14.50	Voščila — 14.00 šola intrig, radijska igra — 17.05 Ljudski koncert — 18.00 Majhen večerni koncert — 18.30 Kulturna prizma — 18.45 Zborovsko petje — 19.00 Nedetjski šport — 19.30 Deželni razgledi — 20.10 Avstrijska raliye — 21.15 Zadnja postaja Dunaj.
Ponedeijek, 22. 5.: 4.10 Igra na orgle — 4.35 Zveneč jutranji pozdrav — 7.40 Veseli godci — 8.05 Prazničen začetek — 8.15 Oddaja za starejše ljudi — 9.45 Zabavni orkester zgornjeavstrijskega studia — 1000 Radijska pripovedka — 10.50 Veselo razpoloženi —
11.00	Binkoštni koncert — 12.03 Za avtomobiiiste — 15.45 iz domovine — 14.00 Vodnjak v narodnih običajih — 17.05 To radi poslušamo — 18.00 Veselo petje, veselo igranje — 19.00 Šport — 19.50 Deželni razgledi
—	20.10 Zveneč operetni vodič — 21.00 Knjiga gostov. Torek, 25. 5.: 5.05 Za tiste, ki zgodaj vstajajo —
4.50	Pisana jutranja metodija — 4.50 Glasbeni mozaik — 9.00 Ljudska glasba — 10.00 Čas je tu — 11.05 Moja mati je Dunajčanka — 15.50 In kaj pravite vi?
—	15.00 Tam zunaj v gozdu — 14.15 Za ženo — 14.30 Lovska latovščina — 18.00 Dežeini razgiedi — 18.45 Oddaja sindikalne zveze — 19.05 Pozdrav iz Lungaua
—	19.50 Note in beležke — 20.10 Zveneča alpska de-žeia — 21.10 Ljudstvo in domovina.
Sreda, 24. S.: 5.05 Za tiste, ki zgodaj vstajajo —
4.50	Glasbeni mozaik — 9.00 Cesar Jožef II. in njegov svet — 9.30 Vesele note mojstrov — 10.00 šolska oddaja — 10.30 Latinska Amerika iz prve roke — 11.03 Ljudska glasba z Dunaja — 13.30 Na obisku pri koroških zborih — 14.30 Srečanje: Ljudska glasba iz Koroške, Slovenije in Furlanije — 15.00 Ura pesmi —
14.15	Za ženo — 14.30 Operetni koncert — 17.10 V dunajski kavarni— 18.00 Dežeini razgiedi — 18.45 Oddaja združenja industriaicev — 19.05 Kjer prepevajo
—	19.35 Za prijatelja planin — 19.50 Note in beležke
—	20.10 Šola intrig, radijska igra — 21.30 Zvezna dežela o sebi: štojerska.
četrtek, 2S. S.: 5 05 Za tiste, ki zgodaj vstajajo —
6.05	Pisana jutranja meiodija — 9.00 živo gospodarstvo — 9.30 Veseie note mojstrov — 10.15 šolska oddaja — 10.50 Osnove spora med Vzhodom in Zahodom — 11.03 Ljudske pesmi z Dunaja — 13.30 Zabeleženo na koroških cestah — 14.30 Podjunske impresije — 15.00 Komorna glasba — 14.15 Za ženo — 14.50 Otroška oddaja — 17.10 Operetne melodije — 18.00 Deželni razgledi — 18.45 Oddaja zbornice obrtnega gospodarstva — 19.05 Avstrijska godba na pihala —
19.50	Note in beležke — 20.10 Martha W6lger — Edu-ard Walcher — 21.00 iz koroškega glasbenega živ-tjenja.
Petek, 24. S.: 5.05 Za tiste, ki zgodaj vstajajo — 4 50 Glasbeni mozaik — 9.00 Rlziko vere — 9.30 Klavirska dela VVolfganga A. Mozarta — 10.30 Bodočnost v ogledalu utopične književnosti — 11.03 Mi smo mi
—	13.30 Poskočno zaigrano — 14.45 Koroški avtorji
—	15.00 Zborovska glasba iz češkoslovaške — 14.15 žena v kmetijstvu — 14.45 Otroška oddaja — 17.10
Glasba za konec tedna — 18.00 Deželni razgledi — 18.45 Oddaja deiavske zbornice — 19.05 Robert Stolz dirigira — 19.50 Note in beležke — 20.10 Orkestrski koncert.
SLOVENSKE ODDAJE
Sobota, 20. 5.: 7.00 Od pesmi do pesmi, od srca do srca.
Nedeija, 21. S.: 7.10 Duhovni nagovor — Po vaši želji.
Ponedeijek, 22. 5.: 7.10 Pesem je tiha moč.
Torek, 23. S.: 9.30 Popevke za mlade — 15.45 Informacije — šport od tu in tam — Po iovčevih stezah.
Sreda, 24. S.: 15.45 Informacije — Poper in sol.
četrtek. 25. 5.: 13.45 Informacije — Koroški kulturni pregled — Cerkev in svet.
Petek, 24. S.: 15.45 Informacije — Glasbena skrinja.
RADiO LJUBLJANA
Poročita: 4.30 — 5.00 — 7.00 — 8.00 — 9.00 — 11.00 —
12.00	— 13.00 — 14.00 — 17.00 — 18-00 — 22.00 — 23.00
—	24.00.
Sobota, 20. S.: 4.50 Beseda za današnji dan — 8.10 Glasbena matineja — 9.05 Pionirski tednik — 9.55 Pihalni orkester RTV Ljubljana — 12.10 Beia Bartok: Plesna suita — 12.40 Po domače z domačimi vižami
—	14.10 Sobotno popoldne za mladi svet — 15.40 Pojo naši operni pevci — 14.40 Kitara v ritmu — 14.45 S knjižnega trga — 17.10 Gremo v kino — 17.50 Z ansamblom Vilija Petriča — 20.00 Spoznavajmo svet in domovino — 21.15 Za prijeten konec tedna — 22.20 Oddaja za naše izseljence — 23.05 S pesmijo in plesom v novi teden.
Nedelja, 21. 5.: 4 00 Dobro jutro — 4.50 Danes za vas — 7.30 Za kmetijske proizvajalce — 8.05 Veseli tobogan — 9.05 Koncert iz naših krajev — 10.05 še pomnite, tovariši — 10.25 Pesmi borbe in dela —
11.00	Srečanje mladine v Kumrovcu — 13.30 Voščila —
15.05	Iz opernega sveta — 14.00 Radijska igra — 14.45 Zabavni orkester RTV Ljubijana — 17.05 Nedeljsko športno popoldne — 19.15 Glasbene razglednice —
20.00	Zabavno glasbena oddaja — 22.20 Melodije za lahko noč — 23.15 Jazz za vse.
Ponedeijek, 22. S.: 4.50 Rekreacija — 8.10 Glasbena matineja — 9.05 Pisan svet pravljic in zgodb — 9.20 Cicibanov svet — 9.40 Revijski orkester Frank Chacks-field — 12.10 Iz slovenske simfonične zakladnice —
12.40	Pihalni orkestri na koncertnem odru — 14.10 Med zbori Slavka Zlatiča in Rudolfa Matza — 14.30 Voščila — 15.40 Melodije mojstrov lahke glasbe —
		AVSTR! JA 1
*		Sobota, 20. S.: 14.30 Za otroke — 14.55 čarobni karusei — 17.00 Za družino —
18.00	Tedenski obzornik — 18.25 Otrokom za lahko noč — 18.30 Posebej o kulturi — 18.55 Dober večer v soboto želi Heinz Conrads — 19.20 Pregled sporeda — 19.50 čas v siiki — 20.04 Šport — 20.15 Dober večer, sosedje — 20.05 šport — 22.35 čas v sliki in poročilo o prihodu ameriškega predsednika Nixona v Solnograd — 22.45 Rumeni krog, kriminalni fiim.
Nedeija, 21. S.: 14.30 Za otroke: Sosedje — 1440 Bitka v vodi — 17.10 Zeleni kralj, binkoštni običaj iz Nižje Avstrijske in Gradiščanske — 17.55 Otrokom za lahko noč — 18.00 Kdo ve več? — 17.00 čas v sliki in vprašanje tedna — 19.30 šport — 20.15 Žena v belem — 21.45 čas v sliki in šport — 22.15 Presneto sedmo leto.
Ponedeijek, 22. 5.: 9.50 Odhod predsednika Nixona iz Solnograda — 14.30 Za otroke — 17.00 Daktari —
17.50	Spotlight — 18.40 Otrokom za lahko noč — 18.45 Ljudje in miti — 19.50 Čas v sliki — 20.00 šport —
20.15	Žena v belem — 21.50 Feiiks Mendelssohn-Bart-holdy — 22.20 čas v sliki.
Torek. 2!. !.: 18.00 Tečaj angleščine — 18.25 Otrokom za iahko noč — 18.30 Silke iz Avstrije In Južne Tirolske — 18.55 Raji za živali — 19.20 Pregled sporeda — 19.30 čas v sliki In kulturne novosti — 20.04 šport — 20.15 Vaš nastop, prosim — 21.05 Zakoni v troje, satirični film — 22.50 čas v sliki.
Sredo, 24. S.: 10.00 Tujski promet ob Klopinjskem jezeru — 10.30 Električno gospodarstvo — 11.00 Presneto sedmo leto — 14.50 Za otroke — 17.15 Antena — 17.35 Lassie, zgodba psa — 18 00 Tečaj francoščine— 18.25 Otrokom za lahko noč— 18.30 Slike Iz Avstrije — 18.55 Ljubi stric Bill — 19.20 Pregled sporeda — 19.30 čas v sliki in kulturne novosti — 20.04
ZAHVALA
Vsem, ki so rtam ob ježki izgubi, ko nam je smrf iztrgata iz naše srede našo drago mamo, staro mamo, svakinjo, teto in taščo
Uršuto Smrtnik
ROJENO ZOPPE
izkazati svoje sočustvovanje, za števitno udetežbo pri pogrebu, za podarjene vence in cvetje ter za pismeno izražena sožatja, izrekamo iskreno za-hvato. Posebna zahvata vetja domačemu g. župniku Tomažu Hotmarju za mašo zadušnico, za vodenje pogreba in za totažitne besede ob odprtem grobu, ter ostatim navzočim duhovnikom, zastopnikoma naših stovenskih organizacij za podarjene vence in postovitne nagrobne besede ter obirškim pevcem za petje pri sv. maši in ob odprtem grobu, tskrena zahvata pa tudi vsem, ki so našo rajno mamo v času njene botezni obiskati.
Franc!, LjudmHa, Marka,
Bernarda, Terezija, V!da in Kat), otroci
v imenu ostatih sorodnikov
14.40	Orkester newyorških filharmonikov — 17.10 ^ nedeljkovo glasbeno popoldne — 18.15 Z domači" pevci — 19.15 Ansambei Feniks — 20.00 Operni cert — 22.15 Za fjubitetje jazza — 23.15 Zapiešitei nami.
Torek, 2$. 5.: 6.50 Beseda na današnji dan — ^ Operna matineja — 9.05 Radijska šoia — 9.35 Sto venske narodne v raziičnih izvedbah — 12.10 NeM razpotoienjske giasbe — 12.40 Z domačimi ansomb*' in godci — 14.10 Giasbena tPibunamtadih—l^ Ljubijanski jazz ansambei — 14.40 Miadinska oddoj"
—	15.40 Baritonist Samo Vremšak — 16.40 Orkeste' beigijskega radia — 17.10 iz siovenske simfonik zakiadnice — 17.30 Tito, državnik sveta — 18.15 V !"* rek nasvidenje — 18.45 Pota sodobne medicine
19.15	Z ansambiom Franca Miheliča — 20.00 Prodajo*
na melodij — 20.30 Od premiere do premiere — 2*-^ Koncert iahke giasbe — 22.15 Pri sktadateiju Pavie*" Merkuju — 23.05 Pesniki o Titu — 23.15 S popevkar"' posvetu.	,
Sreda, 24. 5.: 6.50 Rekreacija — 8.10 Giasbena ^ tineja — 9.05 Za miade radovedneže — 9.25 Z o"' sambiom Mojmira Sepeta — 9.40 iz giasbenih šot ^ j 12.10 iz opere „Somson in Daiita" — 12.40 Od vasi vasi — 14.10 izseijenski zbori pojo: zbor Giasbe"" matice iz Cieveianda — 14.50 Voščita — 15.40 Noč' ^ španskih vrtovih, simfonične impresije — 16.40 Sir"' fonični orkester RTV Ljubijana — 17.10 iz siovens^ orkestraine giasbe — 17.20 Tito in deiavski razred *"
18.15	Popevke Jureta Robežnika — 18.30 Naš razgov^
—	19.15 Giasbene razgiednice — 20.00 Simfonični kester RTV Ljubijana — 21.40 Lepe meiodije — 22^
S festivaiov jazza — 23.05 Viadimir Nazor: S partizc"'
—	23.15 Jugosiovanski pevci zabavne giasbe.
četrtek, 25. 5.: 6.50 Rekreacija — 8.10 Operna mo*''
neja — 9.05 Prva svetovna vojna in deiavsko g'^ nje — 9.35 Pesmi in piesi jugosiovanskih narode^
—	12.10 iz oper siovenskih skiadateijev — 12.40 !9^ jo pihaine godbe — 14.10 Pesem iz miadih gr!
14.30 Z ansambiom Jožeta Privška — 14.40 Enajst" šoia — 15.40 Kiarinetist igor Kortin — 16.40 Z orkestrom Siiverstrings — 17.10 Titova zgodovinska pot ^
18.15	Orgie v ritmu — 18.45 Kuiturna kronika — 17-1 Z ansambiom Jožeta Privška — 20.00 četrtkov ve^e' domačih pesmi in napevov — 21.00 Literarni večer Titov naprej — 22.15 Sodobni češki skiadateiji
23.05	Vidmar: O Titu — 23.15 Jazz — 23.40 Pope^ za iahko noč.
Petek, 26. 5.: 6.50 Rekreacija — 8.10 Giasbena matineja — 9.05 Radijska šoia — 9.35 Od meiodija meiodije — 12.10 Poje tenorist Rudoif Franci — 12-4 Z domačimi ansambii in godci — 14.10 Kaj vam P'*' poveduje giasba — 14.30	Voščita —	15.50 Napotki ^	i
turiste — 15.40 Ob iahki	giasbi —	17.10 čiovek	,
zdravje — 17.20 Operni koncert — 18.50 Ogiedaio našega časa — 19.15 S triom Henčka	Burkata — 20.0"
Naj narodi pojo — 20.30	„Top-pops	13" — 21.15 Od,	]
daja o morju in pomorščakih — 22.15 Besede in zvok' j iz iogov domačih — 23.15 Jazz.	.
šport — 20.15 Obzorja — 21.05 UDO 70 — 21.35 ^ i gometna tekma Giasgovv Rangers - Dinamo MosK^
—	23.05 čas v stiki.
Četrtek, 25. 5.: 10.00 Razstava Ferdinonda Hodio"^
—	10.30 Savei postane Pave) — 11.00 Merjenje čas"
—	11.50 Viijem Teii — 12.00 Komentar k oktuainim d" godkom — 18.00 Tečaj itaiijanščine — 18.25 Otroko*"
za iahko noč — 18.30 Siike iz Avstrije — 18.55 špod' , ni mozaik — 19.20 Pregied sporeda — 19.30 čas v s!'k' in kuiturne novosti — 20.06 Šport — 20.15 DogodivŠ^' ne dobrega vojaka švejka — 21.20 Dobre pesmi s" kakor pištote, fiim o Marianni Mendt — 22.05 čas ^ stiki — 22.15 San Francisco, čakanje na novo ka^ strofo.
Petek. 26. 5.: 10.00 Renesansa — 10.30 Viri zgodovine: Ogiej — 11.00 Podiožnica — 18.00 Ostani zd^
—	18.25 Otrokom za iahko noč — 18.30 Siike iz Avst"' je — 18.55 Dekieta v obiakih — 19.20 Pregied sP^ reda — 19.30 Čas v siiki in kuiturne novosti — 20^ šport — 20.15 Senzacije pod cirkuško kupoio — 21-Novinarski pogovor — 22.10 čas v siiki — 22.20 S'^ ka, zabavni fiim.
JUGOSLAV!^
Sobota, 28. S.: 9.35 šolska oddoja*'
17.55 Po domače — 18.05 Obzornik — ^ , Disneyev svet — 19.10 Mozaik — Humoristična oddaja — 19.45 Kratek film — 20.00 nik — 20.55 TV križanka — 21.55 Na poti k zvezd«" — 22.00 Tekmeca — 22.50 Kažipot — 25.10 Poročite Nedeija, M. S.: 9.00 Madžarski pregled — 9.40 ? domače — 9.45 Kmetijski razgledi — 10.55 Mozaik ^
11.00	Otroška matineja — 11.50 Mestece Peyton
12.40	Kažipot — 18.00 Elizabeta angleška, fiir" 19.25 Kratek film — 20.00 Dnevnik — 20.50 Humoris"'
^21?
na oddaja — 21.20 Zabavno glasbena oddaja športni pregled — 22.05 Poročila.	^
Ponedeijek, !ž. S.: 905 Odprta univerza — ^ šolska oddaja — 11.00 Osnove splošne izobrazbe ^
14.45	šolska oddaja — 14.45 Madžarski pregled^
17.45R!ki — 18.15 Obzornik — 18.30 šest srečanj^
Barkerjem — 18.55 Mozaik — 19.00 Mladi za mlade ^
19.45	Kratek film — 20.00 Dnevnik — 20.55 Monitor 21.55 Diagonale — 22.55 Poročila.
Torek, ž!. S.: 9.55 šolska oddaja — 11.00 Oso«
sptošne Izobrazbe — 14.45 šolska oddaja — 15 35
vrtec — 17.15 Madžarski pregled — 17.45 Kroj«^
Hlaček Opatija z našimi pevci
,„t
v globino možgan — 20.00 Dnevnik — 20.55 De'^
18.00 Risanka — 18.15 Obzornik— , 19.00 Mozaik — 19.05 V .
De'
na Drvar, jugoslovanski film — 22.00 Glasbena
d°i°'	ril«
Sreda. 24. S.: 8.20 šolska oddaja — 14.50 Por«". — 14.55 Zasedanje zvezne skupščine — 18.30 Kihot — 18.55 Mozaik — 19.00 Od filma do 19.20 S kamero po svetu — 20.00 Dnevnik — 20.45	,
daja o Titu — 21.45 Nogomet Glosgov/ - Dinamo ^ kva — 23.15 Poročila.
četrtek, 2S. t.: 9.35 šolska oddaja — 14.45 šoj^
oddaja — 14 10 Osnove splošne Izobrazbe Madžarski pregled — 17.20 Pesmi, otroška oddd)«^,
17.35 Risanka — 17.50 Obzornik — 18.05 Boj za
stanek, film — 18.50 Mozaik — 18.35 Civilizacij« 19.55 Dnevnik — 20.00 Prosiava ob Dnevu mlado'*
21 35 četrtkovi razgledi — 22.35 Poročila.
c'
Petek, 24. S.: 9 30 šolska oddajo — 14.40 šolsk« 14 10 Osnove splošne izobrazbe — 14.45
daja žarskl pregled
17.25 Veliki zmagovalec in sužnja — 18.10 Obzornik — 18.25 Glasbena «dd^„
18.45 Gospodinjski pripomočki — 18.55 Ekonof'^ izrazoslovje — 19.00 Mestece Peyton — 20.00 Dn*"
— 20.35 Franch can-con, francoski film — 22.00
met Zahodna Nemčija - Sovjetska zveza ročiia — 23.35 Pokal pevcev.