I^eto 1890.
Državni zakonik
za
kraljevine in dežele v državnem zboru zastopane.
Kos V. — Izdan in razposlan dné 1. februvarja 1890.
S.
kazglas ininisterstva za deželno ”raft iu za finance z dné 21. decembra 1889 L,
•■«•rim se oznanja dodatna uvrstitev mestne “ cine štira (Steyr) v 5. razred vojaško-najmo-'nsl<e tarife (Drž. zak. št. 168. od leta 1885.).
(Drž ^0(*atno k razglasu z dné 14. decembra 1885.1.
St. 168.) se v porazumu z državnim vojna p 1Q'n‘sterstvom uvrščuje mestna občina Štira do , orenje-Avstrijskem v peti razred najmovinske, v0j, “nca 1 890. leta veljavne tarife za namene u *e8a nastanovanja.
^UQajewski s. r. VVelsersheimb s. r.
^azglas trgovinskega ininisterstva s 2 dno 21. jamivarja 1890.1.,
S|,ua<eri,n 8e objavljajo dodatna določila k mero-Snemu redu z dné 19. decembra 1872. I. (Drž. zak. št. 171.).
(Dri. ^ 'ZVr^ev zakona z dné 23. julija 1871. 1. Za > St. 16 od letu 1872.), s katerim se je
ustanovil nov red za mere in uteži, daje se na splošno znanje naslednji razpis c. k. prvomérske komisije.
ßacquehem s. r.
Petnajsti dodatek k ineroskusneinu redu
z dné 19. decembra 1872. 1. (Drž. zak. št. 171.). K §. 2.
0 trakastih merah iz kovinske ploče.
K preskusu in kolkovanju se pripuščajo:
1.	Take trakaste mère, dolge po 20, 10, 5 metrov, po 2 metra in po 1 meter, pri katerih nista samo konca, ampak so tudi razdelitve po črtah napravljene na nabitih medenih (mesingastih) pločah.
2.	Take trakaste mère, dolge po 20, 10, 5 metrov, po 2 metra in po 1 meter, pri katerih sta napravljena konca in razdelitve s črtami, ki so neposredno na mérskem traku razločno najedkane.
Pri teh dveh vrstah trakastih mér se smeta konca tistih delov mérskega traku, kateri molé črez
U
Kos V. 10. Razglas trgovinskega ministerstva z <iné 81. januvarja 1890.
mérske meje, pritrditi na premičnih ali nepremičnih obodcih (obročkih) ali ločkih.
Pri mérah druge vrste pa je tudi pripuščeno, pritrditi én konec merskega trakti na obodcu ali ločkn, drugi konec pa na osi, ki tiči v kovinskem okrovu in okrog katere se mérski trak navija.
3.	Take trakaste mère, dolge po 20, 10 in 5 metrov, pri katerih sta konca v središči ali mejni plošči premičnih ali nepremičnih ohodcev in so celi metri razdelitve napravljeni s črtami na nabitih medenih pločah, posamezne desetine metra pa z malimi medenimi glavicami ali pa z malimi okroglimi luknjicami.
Pri mérah, katerih konca sla v središči obod-cev, morata se ta konca zaznamovali s črtami na obodčevi plošči, kakor je to narisano pri « a v podobi, ki je tu poleg.
Vsaka trakasta méra mora vsaj na eni strani imeli svojo dolgost zaznamenovano v metrih.
Zaznamenilo se mora napraviti ali s celo besedo „meter“ ali pa s črko m.
Podrazdelki metra na trakasti méri se sméjo sè številkami izraziti po decimetrih ali centimetrih,
in pri tem se sméjo dotičnim številkam pristaviti okrajšana oznamenila dm za decimeter, cm za centimeter.
Kolkovanje (štempljanje) trakastih mér, navedenih pod 1 in 2., naj se vrši na medenih pločah. nabitih ob koncéh mère, in sicer na njih zakovici (niti). Pri trakastih mérah z okrovom zadostuje kolkovanje na začetni črti mère.
Pri trakastih mérah s premičnimi obodci, ki so navedene pod 3., treba je kolkovati:
Skozi središče obodcev idoče, na njih plošči narejene črte a, oziroma mérske meje a' (glej p°' dobo), nadalje vsaj eno od zakovic b b s katerima je trak pribit na šarnirjev dél A, in pa zakovico c, katera gre poprečno skozi glavo, nataknjeno na šar-nirjevem délu B, in skozi ta šarnirjev dél, in naposled šarnirsko 6s d.
Pri trakastih mérah, navedenih pod 3., katerih obodci so nepremični, vrši se kolkovanje samo pr' a a, oziroma pri a' in b.
Na Dunaji, dné 2F>. julija 1889.
G. k. prvomérska komisija:
Arzberger s. r.
to.
Razglas trgovinskega ministerstva z dné 21. januvarja 1890.1.,
da se razveljavljajo z razglasom z dné 27. jaf,u' varja 1878. I. (Drž. zak. št. 11.) objavljeni Pre(l' piši o napravi, preskusu in kolkovanju StamP,er jeve palice sodomérke, s katero se določuj® prostornina sodov, valjastih in stožkovitih P°s° (kadi) in pa prizmatičnih teles.
V naslednjem se v splošno znanje obj8'^ predpis c. k. prvomérske komisije, s katerim razveljavlja v državnem zakoniku št. 11. od leta oznanjeno pripustilo Stampfer-jeve sodom v preskus in kolkovanje.
Bacquehem *■x'
Kos V. 11. Razpis finančnega ministerstva z dné 24. januvarja 1890.
25
Predpis,
® katerim se razveljavlja v državnem zakoniku H- od leta 1878. oznanjeno pripustilo Stampter-jeve sodomérke v preskus in kolkovanje.
Predpisi o pripustilu Stampfer-jeve sodo-’’rêrke v preskus in kolkovanje (Drž. zak. št. 11. 0(l leta 1878.) se razveljavljajo.
Na Dunaji, dne 25. julija 1889.
G. k. prvomérska komisija:
Arzberger s. r.
11.
^azpis finančnega ministerstva z dné 24. januvarja 1890.1.
0 Potrošnini. pripadajoči od alkoholove količine, era »e je odnesla z vezjd potrošnine, ali se ni' ni dokazalo, da bi bila dospéla v prosti sklad za žganje.
št. S
iti c ^ oz‘rom na določilo §. 24. II. lit. a) ptç.’,'n Pa točke 7. lit. h) v prilogi C izvršitvenei P18® k žganjarinskernu zakonu (Drž. za s ^ , • od leta 1 888.) zaukazuje se v porazun J- ogerskim finančnim ministerstvom to-le:
i v ,^adar je pošiljalec žganja, katero se hoče vl°žilo ^°^ro^n'ne odnesti iz žganjarnice, da bi se (rafin .T. Prosteni skladu ali v žganjski čistilnici ta*ličn * * ’	Pro^teäena za prosti sklad, oseba
jelei^ a od žganjarniškega podjetnika (n. pr. pod-°Ptavi|)IOSte^a skl;ldü za zKanJe)' 'n teisti ni samo p°fi|jis Ptedpisane prevozne varščine, ampak je tudi
»zr,
ecllo
odnosno zglasitev, oziroma na nji stoječe
ta pošiljalec
s	Zilveznosti, tedaj prevzame
doljf)	Zajedno sè žganjarniškim podjetnikom
’ da v zglasitvi podrobneje označeno žganje
v nespremenjeni kakovosti in količini v določeni dobi dostavi sè zglasitvo vred v daljno odpravo finančnemu organu (uradu), kateremu je izročen nadzor prostega skladu, oziroma da plača potrošnino, kar je gré od dotične alkoholove količine, z redno kaznijo vred, ustanovljeno v §. 69. žganjarinskega zakona, če jo je treba odmeriti, kadar in ako dotična alkoholova količina ni dospela v prosti sklad in se tudi ni dokazalo, da se je pogubila na prevozu.
Kadar torej nastopi v §. 24. odst. II. lit. a), št. 6. zgoraj imenovanega izvršitvenega predpisa, oziroma v točki 7. lit. b) pravilnika o prostih skladih za žganje omenjeni slučaj, da se mora plačati potrošnina za alkoholovo količino, ki ni dospela na namenjeno mesto, tedaj naj se to z ozirom na §. 69. žganjarinskega zakona sporoči pač tudi žganjarniške-mu podjetniku, plačflo potrošnine,kar je gré, pa naj se brezpogojno v prvi vrsti terja od osebe, ki se je kot pošiljalec zavezala, oziroma iztérja naj se iz varščine, katero je položila, tako torej, da se od žganjarniškega podjetnika plačilo te potrošnine zahteva samo, ako bi se od pravega pošiljalca ne mogla izterjati.
Potrošnino za alkoholovo količino, katera ni dospela na namenjeno mesto (v namenišče), treba je praviloma plačati pri tistem pobiralnem uradu, kateremu je bila dotična žganjarnica odkazana v bo-letovanje. Kadar pa nastopi kot pošiljalec kak podjetnik prostega skladu ali žganjske čistilnice, ki je proglašena za prosti sklad, tedaj se sme plačilo izvršiti pri tistem pobiralnem uradu, kateremu je v boletovanje odkazan dotični prosti sklad, oziroma za prosti sklad proglašena žganjska čistilnica, če je namreč taka, da stojé ta podjetja in pa žganjarnica v kraljevinah in deželah, zastopanih v državnem zboru.
Pobiralni urad, pri katerem se plačilo izvrši, mora o tem izdati pošiljalcu poroštveno boleto ter istočasno poročati o tem dotičnemu nadzornemu organu žganjarnice, oziroma prostega skladu.
Oh sebi se razume, da mora žganjarniški podjetnik podpisati dotično odnosno izrecilo tudi tedaj, kadar nastopa kot pošiljalec oseba od njega različna.
I)iinajew8ki s. r.
It.
Ukaz ministerstev za notranje stvari, trgovino in finance z dne 25. jaiiuvarja 1890. 1.,
kako je gledé cola postopati s kreolinom, kreo-Mnskim milom in farmacevtičnimi kreolinskimi izdelki.
čemer pa naj veljajo dobavne omejitve za n*-pravljeno zdravilno blago.
Kreolinsko milo (milo proti zajedalcem itd') je zavezano zacolanju kot fino milo po tarifni št. 342. b) s 15 gl. za vsakih 100 kg, ako ne obvelja po splošnih določilih postopek po tarifni št. 336. ali 337.
Vposlednjem slučaji pa je opustiti zdravstveno-uradno omejitev prometa.
V novejšem času se pod oznamenilom kreo-lin uvažajo raztopine mila v premogovih dehtovih oljih (naftalinskih oljih), katere so po barvi in duhu enake surovi karbolovi kislini ali premogovim dehtovim oljem, pa se vendar po priprostem preskusu lahko dadô ločiti od téh. Ako vliješ nekoliko kapelj milo držeče raztopine v kozarec vode, pomešajo se z vodo takoj v nekako mlečnato izmolžo, surova karbolova kislina pa in premogova dehtova olja ostanejo v vodi neraztopna kot kapljice ali plast.
Take milo držeče raztopine so pri uvozu v sodéli in enakih posodah zavezane postopku po tarifni št. 331. z 10 gl. za vsakih 100 kg.
Kadar pa so te raztopine kakorkoli (z napisi, etiketami itd.) označene kot zdravila (antiseptična ali razkužna tekočina, tinktura proti zajedalcem na živalih i. t. r.), tedaj se ž njimi colno postopa po tarifni št. 336. sè 24 gl. za vsakih 100 kg., pri
Farmacevtični kreolinski izdelki (krogljice [pile], mošnice itd.) so gledé colnega postopka in tako tudi gledé prometne omejitve zavezane dolo-čilom, ki veljajo za zdravilno blago.
Taaffe s. r.	Dunajewski s. r.
Bacquehem s. r.
Popravek.

V LXVII., dné 24. decembra 1889. 1. izdane'1' kosu državnega zakonika št. 194., obsegajoče"1 dopustno pismo z dné 23. novembra 1889. 1-lokalno železnico z ozko raztečino od Mori e®2 Arco v Rivo, mora se konec 4. odstavka v §• u' (stran 567., črta 3. in 4.) soglasno z vsebino §• odstavka 3. prav takö-le glasiti: „ne srne se odmerjati z več nego petimi odstotki“.