ZGODOVINSKI ZBORNIK
PRILOGA
LJUBLJANSKEMU ŠKOFIJSKEMU LISTU.
-4H
—ecrcxe Izhaja v nedoločenih obrokih.
~
Dvanajsto leto. Ljubljana, meseca decembra 1899.
Številka 52.
I	il	bil	;l|i,	|li'	M,	‘	Ij.UjI'1!'.	i!	■:	,	I.	'M.	Ji_:
Zgodovina horjulske fare.
Sestavil Jožef Kržišnik.
(Nadaljevanje.)
4. Franc Veriti (od dne 17. marca 1. 1812. do	Svoji fari je bil Vcriti skrben oče; ojster do sebe,	je tudi
24. aprila 1.1840.). — Rojen 17. decembra 1. 1771. v	želel in tirjal, da naj bi podložni v vsem prav storili. Z ne-
trgu Tolmezzo nadškofije Videmske, je hodil v latinske	kakim P°^bnim veseljem se ga še sedaj spominjajo starejši
v .	,T.	,	.	V11	VJ	.	. .	^	v	v	.	.	farani. Pa tudi Venti ni pozabil svojih nekdanjih ovčic. Kot
sole v Vidmu, sluzil v stacum trgovski v Pozunu, stin	kanonik jih je še prišel nekaterikrat obiskat. Tudi cerkvCi v ka_
leta v mornarstvu na Laškem, potem bil nekaj časa go-	teri je toliko let opravljal službo božjo, ni pozabil. L. 1847. je
spodar doma, nato bogoslovec v Vidmu, posvečen mašnik	poslal dva lepa mašna plašča z drugo pripravo. — V cerkvi je
dnč 12. aprila 1. 1800., je služil za kapelana v Horjulu.	naPrayiI orgle, katerih poprej ni bilo. Tudi župnišče je vzdignil
Prestavljen v Selca je tam deloval do sv. Filipa 1. 1804.,	jV^Pf1 ZJ.asti vrt je tako lepo uredil, da	daleč	na	okrog	ni
T, . . _	.	«rr>	.	v.,.	bll° takega. Tudi v svoji oporoki z dnč 16.	decembra 1.	1848.	ni
potem na Krki do leta 1806. To leto so mu izročili	p0zabil Horjulcev*
vikarijat v Rovtah, kjer je ostal do sv. Jožefa 1. 1812.	b§	14 Kranjske bukve bodo pos]ane v Horjul) de jih
Na sv. Urbana 1. 1840. se je preselil iz Horjula v Novo	g. Fajmošter med farmane po svoji previdnosti razdeli, stroški
Mesto, kjer je na svoje stare dni prišel v častito	za vožnjo, ali drugo bo iz mojega plačano,
družbo novomeških kanonikov. Umrl je ravnotam dne	„§• 20. Jožef Leben, sin ranciga Jakoba Leben iz Vasi	Horjul
16. julija 1. 1849.1)	Nr. 10. je meni dolžan 167 f. ker sim bil v leto 1841 posodil
Ker je na Kranjskem pomanjkovalo duhovnikov, je pisal	njegovimu očetu, ki je bil '/, Grunta kupil,
župnik Cipriani v Videm po enega novomašnika, ki naj bi prišel	”*z tcga c*°'®a zaPu-st’m v Kapital, ktiriga obrest	bo za
v Horjul za kapelana. Ker pa ta ni hotel iti, seje podal na pot	vbo8e Horjulske faic . . . . . . . . . . . . . 100 f.
Fr. Veriti in prišel v Horjul dnč 26 maja 1800. Ali siromak ni	gospod	fajmošter	horjulski	zamorejo	dolžno,
znal slovenske besede. Bil je „mutast kapelan”. Takoj v začetku	intabulii ano pismo plačati, zapustim................ 6	f.
seje začel z vsem pridom učiti slovenščine. Čez malo časa je	”barn' zerkvi s- Margarite v Horjuli.................25	f.
že lahko bral na glas v cerkvi sv. evangelij, ko mu je župnik	»lodtužnici s. Kanciana na Veizdencu.................12	f.
zaznamenjal naglaske. Potem je začel po malem spovedovati in	”	” s' Urha v Zaklancu............................12	f.
drugo leto je lahko brez vsake pomoči slovensko pridigoval in ”	”	s'	M‘hela v Samotorci..................  .	12	f.
vse duhovske reči opravljal. V Horjulu je začel g. Veriti delo-	167	f.
vati v Gospodovem vinogradu kot mutast kapelan, v Horjulu je
tudi služil kot zgovoren in skrben župnik celih 28 let na velik	Matej	Arnol	(od	25.	aprila	1.	1840.	do	25.	okt.
prid krščanskih duš. Pero in vrtnarski vinjek sta mu bila naj-	1. 1842). — Rojen v Stari Loki 29. avgusta leta 1780
ljubše orožje. Moliti in učiti, pisati in drevje žlahtniti je bilo	jc bil posvečen v mašnika 18. marca 1. 1810. Najprej
župnikovo vsakdanje delo.	je služboval kot kapelan v Škocijanu; 22. okt. 1. 1812.
«r.	sSSSSS;	v	JS	i° M' F"*»*» ~ Moke i" 28' i»"- 1815 V šmarije.
niku“ XXIII. leto, str. 50.	Konkurzni izpit je napravil 6. avgusta leta 1817. Od
1. 1820.—1825. je bil mestni vikarij in zadnja tri leta ob jednem dekanijski upravitelj v Radoljici. Župnijo Selca je nastopil 18. jan. 1. 1826. Leta 1829. je začasno opravljal posle loškega dekana. Za horjulsko faro se je oglasilo 27 prosilcev. Dne 13. marca 1. 1840. je bila podeljena župniku Mateju Arnolu. Najbrže je pričakoval boljših prihodkov, ker se je naglo naveličal nove službe.
V	pokoju je živel še 17 let v Stari Loki, kjer je umrl
5.	nov. 1. 1859.
6.	Aleš Jerala (od 25. oktobra 1. 1842. do 4. decembra 1. 1878). — Rodil se je v Hrašah pri Smledniku, h. št. 23, dnč 14. julija 1. 1792. Šole je dovršil v Ljubljani in sicer bogoslovje z izvrstnim uspehom. V duhovnika ga je posvetil 22. septembra 1. 1816. prošt stolne cerkve in naslovni škof Druzenski Janez Anton Ricci. Novomašnik je opravil prvo sveto daritev dnd
29.	septembra v domači farni cerkvi v Smledniku. Prvo službo je nastopil v Gorjah.1) Posebno se je odlikoval v tej službi kot odgojitelj. Zato je dobil od škofijskega konzistorija pohvalno pismo. Iz Gorij je bil prestavljen dnč 26. marca leta 1818. na Vače, 20. aprila 1.1819. v Dol in 3. maja 1. 1822. je bil imenovan za drugega mestnega kapelana v Kranju. Tukaj je služboval do 19. februvarija leta 1834. Vmes ga je poslal škof Anton Alojzij Wolf za provizorja v Tržič, kjer je oskrboval župnikove posle od 22. novembra 1. 1827. do
24.	aprila 1. 1828. Potem je prišel nazaj v Kranj za prvega kapelana. Konkurzni izpit je napravil v maj-niku leta 1832. Prosil je za faro Poljane nad Škofjo Loko, ter bil kanonično vmeščen 20. febr. 1 1834. V Poljanah ni mogel izhajati župnik Jerala s kmetijo, katero ima poljanski župnik za užitek. Vedno se je bal, da bo zalezel v dolgove. Zato je prosil 27. julija 1. 1842. za razpisano horjulsko faro. V priznanje njegovih zaslug mu je podelil knez in škof Anton Alojzij dne 6. avgusta 1. 1842. to župnijo.2) V Poljanah je ostal župnik Jerala do 24. oktobra. Potem je prevzel horjulsko župnijo, v kateri je deloval kot pravi duhovni oče celih 36 let. Umrl je demantnomašnik 4. decembra 1. 1878.8)
Kanonik Janez Novak je dejal 1. 1855., ko se je pri odhodu v Horjul poslavljal pok. kanonik Marn: „V Horjulu bodete dobili župnika, ki ima velike obrvi in ostro, odurno zunanjost; toda nikar se ga ne bojte, srca je zlatega." Resnico je
') Dekret z dne 25. sept. 1 1816
’) „In freudiger Anerkennung Ihrer, bald 26jahrigen ge-wissenhaften Dienstleistung in der Seelsorge, und Ihres miinn-lichen stets unbescholtenen Betragens willfahre ich recht gerne Ihrem Ansuchen und verleihe Ihnen hiemit die . . . erledigte Pfarr Horjul in der vollen Ueberzeugung, dass Sie dieser Pfarr-(icmeinde allseitig wiirdig vorzustehen nie ermangeln \verden.“
') Viri: „Drobtinice“ 1893, str. 154; „Zg. l)anica“ 1866, št. 29, 30; 1876, št. 40 do 42; „Slovenec“ 1876, mes. oktobra in 1878, št. 135.
govoril pok. gospod kanonik. Ranjki horjulski „gospod oče“ so bili res vzoren duhovnik, izkušen župnik, mož, ki je res plodo-nosno deloval v Gospodovem vinogradu.
Novi župnik je prav kmalu pridobil srca horjulskih faranov. Z besedo in zgledom jih je napeljeval k pobožnemu življenju. Za vsakega je imel prijazno očetovsko besedo Kadar je moral katerega posvariti, je vedno skrbel, da dotičnega ni razžalil. Da bi povzdignil gorečnost v srcih svojih faranov, je ustanovil zlasti po prizadevanju tedanjega kapelana Janeza Volčiča 1. 1852. družbo živega rožnega venca; deset let kasneje je vpeljal bratovščino vednega češčenja presv. Rešnjega Telesa, 1. 1868. so obhajali Horjulci prvi sv. misijon in leta 1871. so imele veliko uspeha duhovne vaje.
Da bi olajšal sebi delovanje, je pred vsem skrbel, da je dobro vzgojil svoje duhovne pomočnike. Imel je res posebno srečo in blagoslov božji pri tem poslu. Kapelana čč. gg. Luka Jeran in Janez Volčič sta slovela kot goreča dušna pastirja in in tudi s svojimi spisi sta poslavila sicer neznatni Horjul. Pokojni Jožef Marn je sam v pismu izrazil svoje veselje in zadovoljnost, da je dobil tako izkušenega in pobožnega župnika. Pisal je namreč nekemu tovarišu: „Blagor nam novincem, kateri imamo na strani tako vrle in dobre in izkušene može, kakor je moj ljubeznivi gospod župnik! Sama dobrota in ljubezen ga je, da smo mu vsi udani, jaz in farani. Ne želim si kmalu priti od tod i t. d.“
Kako vneti so bili horjulski „gospod oče“ za čast božjo, razvidimo že iz raznih del, katera so izvršili pri farni cerkvi in podružnicah. Leta 1843 je bila napravljena streha na cerkvi in zvoniku v Zaklancu. Dve leti kasneje so naročili v Ljubljani veliki in mali zvon za vrzdenško cerkev. V Horjulu so dobili 1. 1851- tri nove zvonove- Mali zvon so dali 1. 1869. preliti, ker ni ugajal njegov glas. L. 1858. je dobila samotorška cerkev nov veliki oltar; naslednje leto so prenovili veliki oltar na Vrzdencu. Mnogo truda je imel g. župnik s farno cerkvijo, katero je bilo treba razširiti. L. 1861. je naročil dva nova zvonova za samo-torško podružnico in 1. 1862. tri zvonove za podružnico v Zaklancu, ki je pogorela L. 1868. sta bila prenovljena stranska oltarja na Samotorici. Farna cerkev je dobila novo obhajilno mizo, 1. 1873. zidano ograjo in vodnjak pred cerkvijo. Nabiranje prostovoljnih doneskov za veliki oltar sv. Marjete je sicer prevzel duh. pomočnik g. Fr. Dolinar, a župnik Jerala je sklenil pogodbo s kamnosekom in je tudi kasneje nadzoroval postavljanje velikega oltarja. Leta 1877. je preslikal Janez Šubic prezbiterij. Zadnje župnikovo naročilo je bilo deset vlitih svečnikov za domačo farno cerkev.
Pokojnega horjulskega g. očeta niso ljubili samo farani in duhovni sobratje, marveč so ga cenili in odlikovali tudi cerkveni in svetni predstojniki. Knez in škof Anton Alojzij je ustanovil z glavnico 3000 gld. mašno ustanovo gospodu očetu v priboljšek. Grof Blagaj je bil iskren prijatelj gospoda župnika. In tudi vlada je priznala zasluge g. župnika Jerala s tem, da mu je podelilo Nj. Veličanstvo zlat križec s krono za zasluge tekom šestdesetletnega zvestega službovanja.
Tudi milostni Bog je počastil svojega služabnika že tukaj na zemlji. Pod Njegovim varstvom so zdravi in krepki praznovali gospod oče petdesetletnico in tudi šestdesetletnico mašništva. Obedve slovesnosti je obhajala s slavljencem vsa fara horjulska. Krog cerkve so farani postavili več mlajev, naredili dva slavoloka, spletli mnogo vencev, ter jih sklenili med seboj. K zlati maši (30. septembra 1866) je prišlo več odličnih gostov, med njimi preč g. stolni prošt Anton Kos, kanonik J. Novak in na čelu dekanijske du-
hovščine vrhniški dekan J. Boncr. Milostni gospod prošt poda s kratkim Eagovorom gospodu zlatomašniku imenitno, nalašč v ta namen narejeno palico s cvetličnim šopkom na vrhu. Gospod dekan nato pokloni slavljencu prelep križec v imenu dekanijske duhovščine. V cerkvi so pozdravili zlatomašnika pevci s posebno pesmijo, katero je za to slavnost zložil g. L. Jeran, g. Gregor Rihar mlajši je pa naredil primeren napev. Pred sv. mašo je na prižnici povedal gospod stolni prošt vzrok slavnosti, pokazal je na častitljivega starčka pred oltarjem s palico, katero je poslal slavljencu nekdanji kapelan g. L. Jeran, naznanil ob kratkem njen pomen in potem razložil resnico, da je starost dar božji, ki se doseže na potu pravice. Pri slovesni sv. maši so stregli bližnji gospodje župniki, popoludne pa navzoči štirje kapelani gospoda zlatomašnika. Pri obedu se je zopet prav odkritosrčno razodevalo, kako v čislih so častiti gospod oče Aleš Jerala vsem pričujočim gostom. G. dekan Boner poda drug spominek, lepo tobačnico z vpisanima črkama A. J. in z letnico 1866. Nato izroči zlatomašniku č. g. kanonik Novak v spomin podobo prevzv. gospoda nadškofa goriškega s posebno knjižico, v katero so se vpisali vsi pričujoči gosti; g. prof. Andrej Zamejic poda zvezek svetih podobic, na katerih so z zlatimi črkami brati besede: »V spomin na zlato mašo, ki jo je imel v Horjulu 30. kimovca Aleš Jeral a.“ Bivši g. kapelan L. Jeran se ni mogel osebno udeležiti slovesnosti. Zato je poslal kratko razlago zlatomašne palice, kise je brala pri mizi: Palica je enoletna smokvina mladika, katero je urezal L. Jeran na božji poti v Jeruzalem v Kani Galileji. Na vrhu ima držaj iz terebintovega lesa z gore Tabor. Drugi les je bila m o 1 k o v i n a , potem je bilo vdelane nekaj mirte iz Cezareje Filipove, košček lesa 1 i b n e od enega največjih Jordanovih virov, kosec palme in trnja, po imenu »avusses", iz kakoršnega je bila Zveličarjeva krona na križu. — Razun teh so vloženi lesovi iz Smlednika, rojstnega kraja, in vseh tistih krajev, po katerih so služili v duhovski službi g. Aleš Jerala. — V sredi sta bili dve mali steklenici dragih pijač in mazil, tri so pa posebej podali gospodu zlatomašniku: malo vina iz Jeruzalema, Jordanove vode in olja iz oliv na vrtu Getzemani.
Svojo demantno mašo je opravil g. Aleš Jerala rožnovensko nedeljo leta 1876. Vse je bilo zopet ozaljšano: mlaji, slavoloki, zastave po vasi, zlasti bližje cerkve, ob cerkvi in v cerkvi, mogočno zvonilo, pokanje možnarjev, ljudstvo povsod veselih obrazov je to spričevalo. Za demantno mašo svojega častitega duhovnega ženina, kakor za vezilo, je prejela farna cerkev prelep kamenit oltar. Pred tem novim, ravno prejšnjo nedeljo posvečenim oltarjem je obhajal svojo duhovsko šestdesetletnico starosta kranjske duhovščine v pastirski službi, horjulski gospod oče Aleš Jerala v 85. letu svoje starosti. Novo, krasno mašno obleko je daroval domačin veleč. g. Andrej Zamejic. V roki je imel slavljenec v novo preslikano palico, katero je nosil že pred desetimi leti pri zlati maši. Zbralo se je kjub slabemu vremenu 17 duhovnikov in neštevilno ljudstva, ki je s tem očitno pokazalo, kako spoštujejo Horjulci svojega duhovnega očeta, ki jih vodijo že 34 let. Pri demantni maši je pridigoval preč. gospod kanonik Jurij Vole, kolik dobrotnik je mašnik vernikom, tu posebej de-mantnik. — Dnč 15. oktobra leta 1876. je pripel po veliki maši c. kr. okrajni glavar pl. Fladung g. župniku Alešu Jerali zlati zaslužni križec s krono po primernem nagovoru, v katerem je posebno poudarjal slavljenčevo neutrudljivost v spolnovanju svetih dolžnosti tekom 60letnega duhovnega pastirstva.
Dve leti po tem slavnostnem dogodku je poslavil tudi Bog deinantnika s krono večnega življenja. Zelo ganljivo je popiso-
vanje smrti pokojnega gospoda župnika po prof. Marnu v »Slovencu". Dne 4. decembra 1. 1878. opoldne po angelovem zvonenju je izdihnil svojo blago dušo kakor pravi junak na bojišču du-hovskem. Pogreba se je udeležilo 15 duhovnov in obilno število vernikov.
Takoj po smrti horjulskega gospoda očeta sprožil je urednik »Zgodnje Danice" misel, da se postavi blagemu pokojniku dostojen spominek. Razni spoštovalci, večjidel duhovni tovariši iz cele škofije, so poslali doneske. Izdelan je bil spominek iz na-brezinskega marmorja pri vdovi Tomanovi v Ljubljani za 120 gld.^ z napisi 27 gld. 70 kr. več. Monsignor Luka Jeran je prišel dne 13. julija 1879. slovesno blagoslovit krasni spominek. Ob enem sta prišla iz Ljubljane preč. gg. prof. Jožef Marn in semeniški podvodja dr. Anton Jeglič. Ljudstva se je tudi veliko zbralo, ker so ravno obhajali patrocinij. Govoril je pred sv. mašo gospod prof. Marn, monsignor Luka Jeran je pa imel slovesno sv. mašo. Po sv. maši je šla z duhovniki skoraj vsa množica na pokopališče, kjer je bil že med tednom postavljen lepi spominek. Monsignor Luka Jeran je blagoslovil križ in vdelani podobi Jezusa in žalostne Matere božje. S kratkim nagovorom do pričujočih in z molitvijo za ranjkega so sklenili slovesnost.
Napise je sestavil mons. Luka Jeran. Spredaj je podoba Jezusova in spodaj napis:
Tukaj počiva preč. gospod
Al ež Jerala,
rojen v Smledniku 14. rnal. serp. 1792; posveč. 1816; fajmošter v Horjulu 36 let; zlatomašnik 1866; demantnomašnik z zlatim križcem 1876; umeri 4. grud. 1878.
Mirno pasel svoje si ovčice,
Kazal pot do čednosti, resnice;
Strasti si krotil v krotkosti,
Sam ne vedil, kaj je strast;
Kar preziral si v modrosti,
To povsod si našel čast.
Na zadnj i strani je zgoraj vdelana podoba žalostne Matere božje in spodaj napis:
Služil je za kapi.: V Gorjah, na Vačah, v Dolu, Kranju,
Tržiču; za fajm. od 1834 v Poljanah, od 1842 do smerti v Horjulu.
R. I. P.
Postavili spoštovalci.
Tudi na straneh je napis in sicer: na desni strani:	Na	levi	pa	beremo:
Smiljcnost, ki serca greje	Znal si vsac'ga posvariti,
In dobrotljivost brez meje	Serca nikdar ne raniti,
Čednosti naj blagši vse	Bil z ljubeznijo Bogu si vdan,
So ti dušo lepšale.	Od ovčic, prijatlov spoštovan.
Osirotela fara je kmalu dobila novega dušnega pastirja, ki je vestno nadaljeval delo sprednikovo. Za izpraznjeno faro sta prosila g. Franč. Svetličič, župnik v Godoviču, in domači
kapelan g. Fr. Dolinar. Mil. knez in škof so podelili horjulsko faro g. Fr. Dolinarju. Kanonično vmeščen je bil novi župnik 16. aprila, doma pa v nedeljo 20. aprila.') Farani so slovesno sprejeli novega župnika. K slovesnosti je prišlo v Horjul 17 duhovnikov. Od župnišča do cerkve je bilo vse okičeno z venci in mlaji. S pismom udanosti, z darili i. t. d. so duhovnijani počastili vrednega naslednika rajnkega očeta Jerala, pri katerem je novi gospod župnik veliko let — rekel bi — bil v šoli.
7.	Frančišek Dolinar (od 16. aprila 1. 1879. do
10.	novembra 1896). — Rojen dnč 24. januarija 1. 1841. v poljanski fari pri mežnarju podružnice sv. Križa. Farno šolo je obiskaval v Poljanah. Potem ga je oče poslal v Škofjo Loko in komaj deset let starega v prvi gimnazijski razred v Ljubljano. Vsa gimnazijska leta se je moral boriti s pomanjkanjem, ker mu stariši niso mogli pošiljati izdatne podpore. L. 1859. se je oglasil za vsprejem v bogoslovje in 1. avgusta 1. 1863. je bil posvečen v mašnika. Prvo sv. daritev je opravil novo-mašnik v Poljanah nad Škofjo Loko. Določen je bil za drugega kapelana in vodjo glavne šole v Postojni. Toda Bog je na drugem kraju določil delokrog gospodu novomašniku. Pokojni župnik Janez Volčič je prišel prosit kapelana za dragatuško faro. Želel je dobiti prav potrpežljivega in tihega duhovnega pomočnika. Nato je predlagal semeniški vodja Janez Novak g. Frančiška Dolinar-ja. Sredi meseca septembra je nastopil prvo službo v Dragatušu. Tam je deloval do adventa 1. 1864. Prestavljen v Lašče, je prišel tje 6. decembra 1. 1864. Tudi Laščanom seje naglo prikupil gospod kapelan. Ribniški dekan Holzapfel je že prosil zanj, da bi ga prestavili v Ribnico, pa oglasil se je prekasno. G. Dolinar je bil že določen v pomoč horjulskemu zlatomašniku gospodu Alešu Jerali. Z obljubo, da bode samo malo časa ostal v Horjulu, je zapustil 21. oktobra 1. 1867. Velike Lašče in se preselil v Horjul. Te fare ni kmalu zapustil, kakor je pričakoval. Enajst let je pomagal župniku Jerali v pastirstvu in skoraj 18 let je potem sam uspešno deloval kot naslednik horjulskega gospoda očeta. Kaj je dosegel v Horjulu tekom 29 let, smo že na raznih mestih omenili. Na kratko ponavlja isto „Slovenec“ v dopisu z dne 10. nov. 1. 1896.:
S svojimi izvrstnimi govori na prižnici, v spovednici, v šoli in sploh občevanju z ljudstvom in z dobrimi sveti je dosegel, da je tukajšnje ljudstvo verno in nravno dobro. Gospod se je tudi dobro razumel na dela, bodisi pri prezidavi ali pri novi napravi. Pri farni cerkvi je notranja oprava do malega vsa nova. I’od njegovim vodstvom dobila je farna cerkev nove, krasne kamenite oltarje, križev pot, orgije itd. Vse to se je omislilo po prostovoljnih darovih. Ker je fara bolj majhna, ljudstvo pa revno, si je lahko misliti, da je bilo treba mnogo žrtvovati v priporočilo. Dalje je gospod prezidal župni dvorec, ki je ponos fare in za katerega je stroške prevzel tukajšnji rojak visokoč. g. Andrej Zamejic. Gospodarsko poslopje je popolnoma
*) Prim. Zgodnja Danica, 25. aprila 1879.
na novo pozidano. Tudi vrt je dobil vso novo ograjo, v katerem se nahaja polno mladega drevja, ker je vse gospod dekan zasadil. Razume se, da podružnične cerkve tudi niso ostale zapuščene. Blagi gospod dekan ni imel skrbi samo za dušni, ampak tudi za telesni blagor svojih faranov. Dokaz temu je ustanovitev kmetijske podružnice pred petimi leti, katera se je pod njegovim vodstvom tako lepo razvijala. Svojim duhovnijanom je dve leti oskrboval dvojno božjo službo. Horjulski občinski zastop je gospoda dekana Franceta Dolinarja izvolil častnim občanom. Diploma se mu je 8. novembra izročila. Gospodu dekanu na čast pa je bila 8. novembra zvečer od 7. do 8. ure napravljena raz-svitljava vasi; požarna bramba je napravila podoknico z godbo.
Dne 9. novembra je gospod dekan zapustil prijazni Horjul, da nastopi novo službo dekana in župnika v Ribnici. 15. novembra pa je predstavil prečast. g. stolni kanonik Janez Sušnik gospoda dekana novim faranom.
V	najkrajšem času si je pridobil gospod dekan ljubezen in naklonjenost vseh Ribničanov.
8.	Peter Bohinjec (od 9. nov. 1. 1896. nadalje). — Rodil se je na Visokem (fara Št. Jurij pri Kranju) dne 21. februarija 1. 1864. Gimnazijske nauke je dovršil v Ljubljani 1. 1884. in dne 22. julija 1. 1888. je bil posvečen v mašnika. Prvo službo je nastopil v bohinjski Srednji vasi dne 11. sept. 1. 1888. Že 16. dec. 1. 1888. je zapustil Bohinj in prišel v Dobrepolje 19. decembra za drugega kapelana in beneficijata, koder je farno cerkev vso prenovil. Tu je služboval do 23. septembra 1. 1890. Na Vrhniki je bil drugi in kasneje prvi kapelan od 3. okt. 1. 1890. do 26. nov. 1. 1893. in je ondi ustanovil »rokodelsko društvo katoliških pomočnikov14. Vmes je bil tudi farni in dekanijski upravitelj od 23. januarja do 16. avgusta 1. 1893. Kot ekspozit v Trnji je sezidal novo cerkev svete Trojice. Dne 9. novembra 1. 1896. se je preselil za župnika v Horjul, kjer še sedaj vspešno deluje.
Pod njegovim vodstvom se je sezidalo dvoje znamenj, lurške Matere božje na Ljubgojni in sv. Jožefa v „Grabnu". — Stanovska družba mladeničev in deklet se je razvila 1. 1898. v Marijino družbo mladeničev in deklet. V prvem letu seje vpisalo 36 mladeničev in 105 deklet. Preskrbel je svojim faranom od 17. do 24. decembra 1. 1S99. obnovitev sv. misijona. Sezidal je novo mežnijsko poslopje, lepo enonadstropno hišo. Spodaj stanuje Cerkvenik, zgoraj so pa prostori za „Marijin Dom“. — Tudi v gmotnem oziru skuša pomagati gospod župnik svojim faranom. Pomagal je ustanoviti kmetijsko društvo v Horjulu, ki dobro uspeva, kakor se razvidi iz letnih poročil. Koncem 1. 1899. je štelo 260 udov in ima že čez 2000 gld. rezervnega zaklada. Pod župnikovim vodstvom si je postavilo kmetijsko društvo lastno hišo za prodajalnico in skladišče. V znak priznanja in hvaležnosti ga je horjulski občinski odbor v seji dne 16. aprila 1. 1900. izvolil za častnega občana.
B. Duhovni pomočniki.
1.	Tomaž Cuderman (Zudermann) od 26. decembra 1. 1789. do 23. novembra 1. 1792. — Rojen v fari Preddvor je bil posvečen dne 14. novembra 1. 1789.
(ad titulum Seminarii generalis Graecensis seu fundi Religionis). Prvo službo je nastopil v Horjulu. Prestavljen (dekret z dne 12. novembra 1. 1792.) v Staro Loko, je tam deloval eno leto, na Vačah do 1. 1796., na Raki do 1. 1800. (nekaj časa tudi kot upravitelj), in v Kranju do 1. 1804. Župnik je bil v Zatičini do 1. 1807. in v Predosljih do smrti (26. novembra 1. 1824.).
2. Matej Boštijančič od 26. decembra 1. 1792. do 1. avgusta 1. 1793.') — Porojen 12. septembra 1. 1749. v Mešačah, fare mošenjske, je bil v mašnika posvečen
12.	decembra 1. 1773. (ad titulum mensae a ferrariis Croppensibus assignatum). Bogoslovja se je učil v Gradcu. Pastiroval je do leta 1776. kot subsidijarij v Gorjah, na Vrhniki, 1. januarija 1. 1780. je bil poslan v Lipoglav, dalje k sv. Joštu nad Kranjem, potem v Moravče. Poldrugo leto je bil kapelan v Preserju,
6.	maja 1. 1780. so ga poslali za lokalista na Sen turško goro, kjer pa ni dolgo ostal, ker že nastopno leto ga nahajamo subsidijarija v Cerkljah, od koder je bil 7. maja
1.	1791. dekretiran za kapelana v Selca. Ker je bil za to težavno službo prešibek, prosil je prestave in je bil še isto leto, 23. avgusta, poslan kapelanovat v Dol, potem 12. novembra 1. 1792. premeščen v Horjul in od tod za manemisarija v Kamnik. Tam je ostal do sv. Jurja 1. 1796. Potem je bival nekaj časa v Ljubnem in na Dobravi pri Kropi. L. 1799. mu je dovolilo ško-fijstvo preseliti se v St. Jurij pri Kranju ter pomagati v pastirstvu. Kapelanoval je ondi od 12. sept. 1. 1799. do 28. junija leta 1804. Dne 24. oktobra 1. 1804. je bil nastavljen na prošnjo ljubenske občine kot provizor kuratnega beneficija ali manemisarijata v Ljubnem. Že
5.	maja 1. 1805 je zapustil Ljubno. L. 1808. ga nahajamo kurata v Kamni Gorici. Umrl je v svoji rojstni vasi v Mešačah 4. marca 1. 1812.
3. Franc Jerkič od 1. avgusta leta 1793. do
16.	septembra 1. 1793. — Rojen pri Sv. Križu na Vipavskem 1. 1742, se je učil humanističnih predmetov in modroslovja v Gorici. Tudi bogoslovske nauke je dovršil v Gorici. Posvečen 1. 1765. (ad tit. Patrimonii) je služboval na Avstrijskem, Štajerskem in Kranjskem. L. 1788. je bil že peto leto kurat v Begunjah. Pred prihodom v Horjul je služboval v Idriji kot drugi kapelan (od 16. maja leta 1792.). Kam se je preselil iz Horjula, je nam neznano.
4. P. Viktor baron Rauber od 4. oktobra 1. 1793. do 1. februarija 1. 1794. — Rodil se je leta 1735. na graščini Weinegg na Dolenjskem. Sole je obiskoval v Celovcu in Gradcu. Potem je vstopil v kapucinski red. L. 1785. je prišel za ekspozita na Kurešček. Od 27. ju-
') Zgod. Zbornik št. 19.
nija 1. 1792. nadalje je bil subsidijarij na Vrhniki in od
11.	marca 1. 1793. provizor v Rovtah. V Horjul je bil dekretiran 22. septembra I. 1793. Umrl je v Horjulu dne 1. februarija 1. 1794. Zapustil je za mašno ustanovo potrebno glavnico in ustanovo za reveže horjulske fare (70 gld. konv. velj.).
5. Andrej Schustig od 6. februarija 1. 1794. do
23.	maja 1. 1794. — Rojen v Vipavi 1. 1746., se je šolal v Gorici. Bogoslovja se je učil v Gradcu. V mašnika posvečen leta 1770. (ad tit. mensae Patrimonii) je služboval brez stalnega nameščenja v Vipavi, na Štajerskem in Dolenjskem. L. 1788. je živel kot kurat in valetudinarius v Moravčah. Dne 15. februarija 1. 1791. so ga vmestili na lokalijo Žalina, 1. 1793. poslali za subsidijarija v	Metliko	in potem	v Horjul. Iz	Horjula je
prišel za	kapelana	v Ljubno,	leta 1801. za	vikarija v
Bevke in 1. 1804. v Prežganje. Umrl je kot kurat na Savi dne 19. jul. 1811.
6. P. Feliks Mušič (bivši frančiškan), od 23. maja 1. 1794. do 12. septembra 1. 1794. — Iz Horjula je prišel za	kapelana	k M. D. v	Polje, 1. 1795. za upravitelja v	Toplice,	leta 1796.	za lokalista	v Košico;
1. 1798. je bil kapelan na Trebelnem in 1. 1801. provizor na Travi (Obergrass, sedaj pod župnijo Draga). Čas in kraj smrti je neznan.
7. P. Albin Bošič (bivši frančiškan), od 22. septembra 1. 1794. do 31. januarija 1. 1795. — Rojen v Vipavi 1. 1753. je obiskoval humanistične šole v Ljubljani. Modroslovja in bogoslovja se je učil v samostanu. L. 1788. je bil že tri leta in pet mesecev kapelan pri farni cerkvi Marijinega oznanjenja v Ljubljani. Iz Horjula je prišel za kapelana na Ig, leta 1801. za farnega upravitelja in kapelana v Preserje. Tam je postal 1. 1806. župnik. Umrl je v Preserju 17. decembra 1. 1822.
8. 'Janez Jarnevič od 31. januarija 1. 1795. do
30.	aprila 1. 1796.') — Porojen v metliški fari 21. decembra 1. 1767.; posvečen 23. oktobra 1. 1791.; 1. 1793. kapelan pri D. M. v Polji, 1. 1794. in 1795. vikarij na Vrhniki, potem kapelan v Horjulu, do 1. 1798. Preddvorom, potem od septembra 1. 1798. do srede aprila 1. 1806. v Naklem. Od 1. 1806. do 1816. župnik v Selcih in pozneje v Dobrepoljah. Zarad slabega zdravja je prosil za Predoslje in prišel tja meseca aprila 1. 1825., kjer je umrl 6. marca 1. 1834. Bil je izveden v zdravilstvu in pravoznanstvu ter dober govornik.
9. P■ Eugen ZabukoviČ (Sabukovitz) od 25. maja
1.	1796. do 31. julija 1. 1796. — Rojen 1. 1750. se je izšolal v samostanu. V mašnika posvečen 1. 1776. je bil sedem let spovednik v samostanu oo. kapucinov.
‘) Prim. Zgod. Nakelskc fare, str. 92.
L. 1788. je prišel za kapelami k sv. Križu, I. 1792. je bil mestni vikarij v Krškem, 1. 1793. v Šmihelu pri Novem mestu. Iz Horjula je prišel za kapetana na Trebelno, 1. 1798. je bil tretji kapelan pri sv. Jakobu v Ljubljani. L. 1799. je postal vikarij v Pečah, kjer je umrl 5. decembra 1817.
10. Jakob Tancman (Tanzmann) od 1. novembra 1. 1797. do 13. marca 1. 1798. — Rojen v Kranju 1. 1748., je bil posvečen v mašnika 1. 1772. (ad titulum mensae dominii Rattmansdorf). Bogoslovja se je učil v Ljubljani. Do 1. 1788. je deloval že trinajst let v pastirstvu in sicer kot officialis v Ljubljani, kot substitutus v Polhovem Gradcu in Krašnji, kot kapelan v Šent Jerneju in v Smledniku. Potem je bil provizor lokalije Št. Jurij pod Kumom; 5. oktobra I. 1791. je bil vmeščen za vikarijat Dobovec, 1. 1794. je prišel v Spodnji Tuhinj, 1. 1796. je bil vikarij na Studencu, potem kapelan v Horjulu, Jokalist na Jančem, 1. 1800. vikarij v Bevkah, 1. 1801. lokalist pri sv. Lenartu, 1. 1802. kapelan v Svibnem, 1. 1804. beneficijat v Višnji Gori, 1. 1805. kapelan na Rovi, 1. 1807. provizor na Šenturški Gori, leta 1813. vikarij in kapelan v Dobu. Umrl je kot penzijonist v Kranju, dnč 29. juhija 1. 1816.
11. Matej Sokolič od 30. avgusta leta 1799. do
3.	februarija 1. 1800. — Odkod je prišel v Hojul in kam se je preselil, ni znano.
12. Franc Veriti od 26. maja 1. 1800. do 12. aprila 1. 1803. (kasneje župnik horjulski).
13. Antonius a Rivo od 10. junija 1. 1803. do
7.	marca 1. 1804. — Prišel je iz videmske nadškofije. Prijavil se je 7. junija 1. 1803. pri ordinarijatu v Ljubljani, da bi rad dobil službo pri takem župniku, ki ga bo naučil slovenščine. Iz Horjula je odšel v lavantinsko škofijo.
14. Jožef Kmet od 6. septembra 1. 1804. (de-kretiran) do 7. septembra 1. 1805. — Kje je služboval pred 1. 1804. ni znano. Iz Horjula je prišel v Škocijan pri Turjaku, od oktobra 1. 1807. do 1. 1808. je bil sub-sidijarij v Preski, star že 63. let,1) 1. 1809. je bil kapelan na Trati, 1. 1813. vikarij v Dobrempolji, 1. 1815. v Cemšeniku, 1. 1817. provizor v Vranji Peči. V pokoj je šel 5. januarija 1821. Živel je potem v Trbojah in tudi tam umrl dnč 4. marca 1823.
15. Janez Krst. Floriančič od 12. septembra 1. 1805. do 26. septembra 1. 1807. — Rojen v Kranju dne 25. junija 1. 1779.; v mašnika posvečen 22. avgusta 1. 1805., je nastopil prvo službo v Horjulu.2) Po odhodu župnika N. Gipriani je bil farni upravitelj do 6. maja
‘) Zgod. Sorške in Preske fare, str. 128.
3) Dekret z dne 10. septembra 1805.
1. 1807. Iz Horjula je prišel za kapelana v Škofjo Loko, 1. 1808. na Mirno; 1. 1813. je bil kapelan v Rovtah, 1. 1815. v Šent Jerneju, 1. 1817. v Sostrem in od 1. 1818. do leta 1836. vikarij v Rakitni. Umrl je penzijonist v Kranju, dne 2. marca 1. 1839.
16. Gregor Žun od 28. septembra leta 1807. do
28.	septembra 1. 1809. — Rojen v Smledniku (Trbojah) dne 10. marca 1. 1780., v mašnika posvečen 6. septembra 1. 1807. je prišel za kapelana v Horjul. L. 1813. je bil kapelan v Moravčah, 1. 1815. pa vikarij v Logatcu. Kot župnik je deloval v bohinjski Srednji Vasi od 1. 1816. do leta 1835. in potem do 1. 1843. v Šent Jurju pri Kranju. Vsled bolezni se je odpovedal službi, ter je umrl v Kranju dne 13. avgusta 1. 1850.
17. Luka Zajec od 9. oktobra leta 1809. do
27.	avgusta 1. 1811. — Rojen v Češnjicah 3. oktobra 1. 1780. in posvečen 9. avgusta 1. 1809., je nastopil prvo službo v Horjulu. Dne 16. avgusta 1. 1811. je dobil dekret za kapelana v Ložu. L. 1817. lokalist na Bohinjski Beli, 1. 1822. na Homcu. Župnik je postal v Ihanu 1. 1830. Tam je umrl 21. okt. 1. 1849.
18. Kaspar Soklič, od 14. septembra 1. 1811. do
21.	novembra leta 1811. — Rodil se je 30. decembra 1. 1783. na Lazih, Gorjanske fare. V mašnika so ga posvetili kot bogoslovca-tretjeletnika 23. septembra leta 1810. V dekretu z dnč 16. avgusta 1. 1811. mu je bilo zaukazano, naj nastopi dne 31. avgusta službo duhovnega pomočnika v Horjulu. L. 1813. je bil kapelan na Bledu, 1. 1815. mestni kapelan v Kranju, 1. 1821. vikarij v Ovsišah in od 1. 1830. do 1. 1861. župnik na Breznici. Umrl ;e 6. junija 1. 1861. ob eni popoldne, ravno ko so ga obiskali knez in škof Jernej.1)
19. Janez Strel od 9. januarija 1. 1815. do 1. maja 1. 1815. — Rojen v Mokronogu 13. septembra 1. 1790. je prišel kot novomašnik (14. decembra 1814.) v Horjul. L. 1817. je bil kapelan v Šmartnem pri Kranju, 1. 1819. je postal stolni vikarij v Ljubljani, 1. 1825. pa župnik in dekan v Gorjah. L. 1845. se je preselil v Trebnje, kjer je umrl 30. aprila 1. 1847.
Ordinarijat ni poslal naslednika v Horjul. Zato je prosil župnik Veriti vpokojenega duhovnika Jožefa Mesisnel, da se je preselil z Vrhnike v Horjul.
Jožef Mesisnel1), subsidijarij od 13. januarija 1. 1817. do 21. aprila 1. 1818. — Porojen je bil v Erzelu na Vipavskem. Služboval je kot subsidijarij v Vipavi tri leta, misarij na Uncu štiri leta, manemisarij v Gorenji Planini dve leti, vikarij v Rakitni nekako osem let. L. 1791., 7. decembra mu je bila podeljena lokalija na Golem. Ko je bila vsled ces. odloka z dnč 1. oktobra
‘) Zgod. župnij in zvonov v dekaniji Radolica, 44.
3) Zgod. Zbornik, št. 19.
leta 1792. odpravljena lokalija na Golem, je bil 8. novembra istega leta premeščen za lokalista v Lučine, kamor se je selil 5. decembra. L. 1795. v oktobru, je prosil za izpraznjeno lokalijo Podlipo, katero so mu tudi naklonili. Preselil se je še isto leto. Od tod je bil premeščen 19. novembra 1. 1811. za vikarijatnega provi-zorja v Rakitno. Bil je tu farni vikarij do 5. maja 1. 1817. Tedaj je stopil v pokoj ter ga vžival najprej nekaj časa na Vrhniki in v Horjulu, nekoliko časa tudi v Dobrunji, potem pa na Spodnjem Berniku in od leta 1824. v Trbojah. L. 1828. jel je splošno pešati in oči so mu odpovedale. V nadi, da ga bode okrepčala sprememba zraka, je sklenil iti zdravja iskat v toplo vipavsko podnebje, kamor se je poleti preselil. L. 1829. je prebival v Gorici. Toda smrt ni prizanesla 82 letnemu starčku, ki je umrl v Vipavi dnč 22. decembra 1. 1829.
20. Janez Venier od 30. julija leta 1818. do 29. septembra 1. 1818. — O tem gospodu je znano, da je bil 1. 1802. kapelan v Svibnem, 1. 1803. v Škocjanu, 1. 1815. ekspozit v Bevkah, potem kapelan v Horjulu. Umrl je kot penzijonist v ljubljanski bolnici 27. janu-varija 1. 1821.
Matej Wolf, bivši župnik horjulski, je vžival pokojnino v Horjulu od 13. februarija leta 1821. do
4.	maja 1. 1821.
21. Andrej Kump od 26. marca leta 1824. do 16. junija 1. 1825. — V mašnika posvečen 31. avgusta 1. 1806. je nastopil prvo službo v Stari Loki. L. 1808. je bil prestavljen v Dobrepolje. Ko so ga poslali na Krko, je odšel 1. 1810. na Štajersko. Nazaj je prišel najbrže 1. 1817. Poslali so ga za kapelana v Sorico in 1. 1821. je bil kapelan v Kočevski Reki (Rieg). Potem je živel nekaj časa v začasnem pokoju. Novo službo je prevzel v Horjulu, od tam je šel v Črmošnjice in 1. 1827. v Mozelj. Umrl je v Ljubljani 11. dec. 1. 1828.
22. Filip Jakš od 16. septembra leta 1825. do 21. julija 1. 1828. — Rojen Ljubljančan dne 28. aprila 1. 1801., posvečen 27. avgusta leta 1825., je prišel za kapelana v Horjul, potem v Dole, kjer je ostal do leta
1831.,	nato v Kolovrat in 1. 1834. v Spodnji Tuhinj. L. 1838. je prosil za pokojnino, ki se mu je dovolila. Stanoval je v Ljubljani do smrti (19. januarija 1. 1853.).
23. Janez Prokelj') od 7. oktobra leta 1828. do
4.	oktobra 1. 1830. — Novomeščan, rojen 19. januarija leta 1804., v mašnika posvečen 26. avgusta leta 1828. Pastiroval je kot kapelan v Horjulu 1. 1828. do 1830., kurat na Spodnjem Brniku 1. 1830. do 1832, kapelan in beneficijat v Šmartnem pri Litiji 1. 1832. do 1835., kapelan v Dobrepoljah 1. 1835. do 1838.; 1. 1838. naj-
’) Zgod. Cerkljanske fare, str. 110.
demo ga v začasnem pokoji v Ljubljani, potem ekspo-zita v Bevkah pri Vrhniki 1. 1839. do 1841. in naposled vikarija in župnika v Št. Lovrencu ob Temenici; umrl je zlatomašnik v pokoju v Novem mestu 20. avgusta 1.1884.
24. Janez Skubic od 5. oktobra leta 1830. do
31.	julija 1. 1831. — Rojen v Šmariji 12. maja 1. 1806., posvečen 14. julija 1. 1829., je prišel za subsidijarija v Šent Vid nad Ljubljano, potem za kapelana v Polhov Gradec. 16. septembra 1. 1830. je dobil dekret za Horjul, naslednje leto se je preselil na Vrhniko. Z Vrhnike je prišel leta 1835. za vikarija v Rakitno, 1. 1841. pa v Borovnico, kjer je ostal do 1. 1862. Potem je živel v pokoju v Mirni Peči do smrti. Umrl je zlatomašnik 29. maja 1. 1886.
25. Matija Schmidt od 24. avgusta 1. 1831. do
9.	sep'embra 1. 1833. — Rojen v Selcih 24. februarija 1. 1801., posvečen 19 julija 1. 1831., je prišel za kapelana v Horjul, potem v Senožeče, 1. 1836. na Vrhniko in 1. 1844. za vikarija v Planino. Tam je postal župnik 1. 1849. Deset let kasneje mu je bila podeljena mestna fara v Idriji. Kot dekan je umrl 28. marca 1. 1863.
26. Kajetan Konc od 19. septembra 1. 1833. do
7.	oktobra 1. 1834. — Rojen v Kranju 7. avgusta leta
1802., posvečen 20. avgusta 1830., je prišel za kapelana v Logatec, 1. 1831. v Vipavo, 1. 1832. za beneficijata v Podrago. Dne 20. avgusta 1. 1833. je bil prestavljen v Horjul, potem na Trato in 1. 1836. v Ljubno. L. 1841. je postal lokalist v Babnem Polji, kjer je umrl 17.maja 1870.
27. Jožef Germek od 8. oktobra leta 1834. do
29.	aprila 1. 1835. — Rojen v Ljubljani 11. marca leta
1806., posvečen 19. julija leta 1831., je nastopil prvo službo v vŠt. Janžu, potem v Horjulu. L. 1835., se je selil na Vinico, leta 1836. v Črmošnjice, leta 1839. k sv. Križu poleg Kostanjevice, 1. 1841. na Polšnik, leta 1842. v Cirknico, 1. 1846. na lokalijo v Spodnjem Logu in leta 1852. za vikarija na Dobovec. Župnik je postal 1. 1860. na Studenem, kjer je ostal deset let. Pokojnino je užival v Ljubljani do smrti (24. februarija 1. 1876.)
28. Jakob Poličar1) od 28. aprila leta 1835. do
28.	septembra 1. 1836. — Porojen 5. aprila 1. 1807. pri Poličarju na Policah v Nakelski fari, se je šolal v Celovcu in v Ljubljani; posvečen 27. julija 1. 1834.; novo mašo je pel na sv. Jerneja dan v Naklem; 15ega decembra je nastopil službo tretjega kapelana v Ložu; potem je kapelanoval v Horjulu, 1. 1836. v Križih pri Tržiču, 1. 1840. v Spodnji Idriji; meseca junija 1. 1841. je šel v začasni pokoj. Zdravil se je na Spodnjem Brniku; jeseni leta 1844. je sprejel kapelanijo v Pod-brezjah; o sv. Juriju 1. 1858. je dobil lokalijo na Do-
‘) Zgod. Nakeljske fare, str. 107; zgodovina Cerkljanske fare, str. 112.
bravi'); jeseni 1. 1879. pa faro v Podbrezjah, kjer je
24.	avgusta 1. 1884. pel zlato mašo. Umrl je v Podbrezjah 15. novembra 1. 1892.
29. Valentin Sever1) od 28. septembra 1. 1836. do 18. septembra leta 1838. (prvič) in od 25. oktobra 1. 1838. do 13. maja leta 1839. (drugič). — Rojen na Brezovici 19. januarja 1. 1804.; posvečen 21. avgusta
1.1830.,	je služboval kot kapelan na Jesenicah do 1. 1834., v Križih pri Tržiču do 1 1836., v Horjulu, na Breznici do leta 1843., v Poljanah do leta 1848., kot kurat na Spodnjem Brniku do 1. 1856. To leto se je preselil v Št. Jurij pri Kranju, kjer je kapelanoval eno leto. L. 1857. je prišel za beneficijata v Olševek, kjer je ostal do 1. 1870. Nato se je vrnil na Spodnji Brnik, kjer je umrl
28.	januarja 1. 1879.
30. Jakob Kapelj*) od 19. septembra 1. 1838. do 23. oktobra 1. 1838. — Ižanec, rojen dne 9. maja 1. 1801., posvečen 20. septembra 1. 1831. Bilje kapelan v Kamni gorici, od 22. oktobra 1. 1833. dalje kurat v Zalogu, pet tednov kapelan v Horjulu, potem dve leti kot deficijent pri bratu Ivanu v Turjaku. L. 1840. je prišel za kapelana v Sostro, od 1. 1846. do 1851. in od 1. 1856. do smrti (14. avgusta 1. 1871.) je zopet živel bolehen pri bratu na Šenturški Gori in pri sv. Jakobu ob Savi. Od 1. 1851. do 1856. je živel pod Šinkovim Turnom pri Vodicah. — Prednik Valentin Sever ni takoj dobil nove službe po odhodu iz Horjula. Stanoval je začasno na Viču. Ker je novi kapelan zbolel, je ordi-narijat zopet prestavil kapelana Severja v Horjul.
31. Jožef Gogala od 14. maja 1. 1839. do 7ega oktobra 1. 1839. — Rojen na Bledu 10. aprila 1. 1811 , posvečen 3. avgusta 1. 1836., je bil najprej subsidijarij v Šmartnem pri Kranju. Vsled bolezni je stopil v začasni pokoj ter bival na Bledu in v Škofji Loki. Zopet je stopil v službo kot horjulski kapelan Čez pet mesecev se je preselil na Vače in 1.1844. na Breznico. Dve leti kasneje je zopet zbolel in umrl v Rodinah pri Breznici dnč 8. februarja 1. 1847.
32. Janez Kastelic od 18. oktobra 1. 1839. do
16.	septembra leta 1841. — Rodil se je v Višnji gori dnč 23. decembra 1. 1809. Posvečen 3. avgusta 1. 1836., je prišel za subsidijarija v Št. Rupert, 1. 1839. za kapelana k sv. Križu pri Litiji (pod Turnom), potem v Horjul, in 1. 1841. v Preddvor. L. 1849. je bil prestavljen v Šmartno pri Kranju in od leta 1852. do 1855. je bil mestni kapelan v Kranju. Nato je prevzel lokalijo v Kokri. Župnik v Mokronogu postal je 1. 1861. Umrl je ravnotam 1. 1870.
33. Jurij Plemel, od 22. septembra 1. 1841. do
27.	oktobra 1. 1844. — Rojen v Gorjah 16. aprila 1. 1805., posvečen 2. avgusta 1. 1835. L. 1837. je prišel pastirovat na Vreme, 1. 1840. je postal ekspozit v Harijah, potem je prišel za kapelana v Horjul in odtod za beneficijata v Lozice. L. 1850. je služboval v Koprivniku (Nesselthal) in od leta 1850. do smrti (17. septembra 1. 1853.) kot lokalist v Zaplani.
34. Franc Strmole'), od 1. novembra 1. 1844. do 9. aprila 1. 1847. — Rodil se je v Zatičini 30. julija 1. 1801., v duhovnika so ga posvetili 12. avgusta 1. 1827. Kot kapelan je služboval v Dobrepolji 1. 1828., v Podzemlju od 1. 1828. do 1830., v Kostanjevici leta 1831., subsidijarij v Šmarjeti 1. 1832., kapelan v Št. Lovrencu 1. 1833. in 1834, v Dolini 1. 1835., Metliki od 1. 1836. do 1. 1839., v Starem Trgu pri Poljanah do 1. 1841., odkoder je prišel dne 16. oktobra 1. 1841. v Adlešiče. Tam je ostal do 1. 1844. Iz Horjula je šel za lokalista v Lučine, kjer je bil do 1. 1862. To leto se je preselil v Kokro, kjer je končal tek življenja dne 25. sept. 1. 1874.
35. Luka Jeran2) od 9. aprila leta 1847. do
26.	junija leta 1851. — Rodil se je dne 16. oktobra 1. 1818. v Javorjah pri Škofji Loki. V Loki je hodil v ljudsko šolo, na gimnazijo pa je šel v Karlovec, ker ga zaradi prevelike starosti niso sprejeli v Ljubljani.
V	šesto šolo je prišel pa v Ljubljano 1. 1840 ; tukaj je dovršil tudi filozofijo v dveh naslednjih letih, v katerih se je pridno pečal s slovenščino. Tedaj je tudi zlagal prve pesmi. L. 1843. je vstopil v ljubljansko semenišče in se posvetil duhovskemu stanu. Za mašnika so ga posvetili 1. 1845. (kot bogoslovca-tretjeletnika), 1. 1847. poslali v Poljane, kmalu potem za kapelana v Horjul, in 1. 1851. postavili za kapelana pri sv. Petru v Ljubljani. Gorečnost za sv. vero in ljubezen do vernikov ga je gnala v misijon. L. 1853. je šel z drugimi tovariši vred v Afriko, da bi bil ob strani Knobleharjevi blagovestnik za osrednje afriške dežele. A huda bolezen ga je zavrnila iz Afrike v domovino, in istotako še drugi pot, ko se je' napotil tjekaj. Doma je bil kapelan v Trnovem v Ljubljani več let, in urejal „Zgodnjo Danico“, za katero je že poprej deloval ves čas njenega življenja. L. 1869. je popustil kapelanijo in odtlej živel samo za „Danico“ in pisateljevanje, dokler ga niso 1. 1882. izvolili za šenklavškega kanonika, kar je ostal do smrti. Izdihnil je v Gospodu dušo dnč 25. malega travna 1. 1896.	(Nadaljevanje	prih.)
‘) Zgod. župnij v dekaniji Radolica, str. 50. ’) Zgod. Cerkljanske fare, str. 112.
*) Zgod. Cerkljanske fare, str. 113 in 117.
‘) Zgod Adlešičke fare, str. 33; zgodovina Šmarješke fare, str. 108.
J) Dom in Svet 1896, str. 755.
Zgodovina horjulske fare.
(Nadaljevanje.)
IM.
Izdajatelj in odgovorni urednik : Josip Šiška. — Tiska »Katoliška Tiskarna« v Ljubljani