Zgodoain"ft zayin UDK 6 14.885(497.4OnloZ)" I 965/l 970" Maja Botolin Vaupotii. SMO, KER NAS POTREBUJE NA TISOCE LJUDI Tako je pled dobrim desetletjem Rdedi kriZ Slovenije (RKS) naslovil svojo zloZenko, s katero je na kratko predstavil svoje dejavnosti. V prispevku najprej sledimo kratkemu opisu zgodovinskega razvola tako v mednarodnem merilu kot na podrodju Slovenije, drugi del prispevka pa predstavlja aktivnosti Obmodnega zdruZenja Rdedega kriZa (OZRK) OrrnoZ danes in vkljuiuje, ztlaljo predstavo, nekatere podatke za leto 2006. Sklenem ga s kronolo5kim pregledom delovanja Rdedega kriZa OrmoZ v obdobju 1965-1970, ki ternelji izkljudno na najdenih pisnih virih, ter z veliko Zeljo odkriti ved taklnih virov. Ti br pomagali osvetliti razvoj dlr-rStva, ki je Ze od ranil"r zadetkov zdruZevalo poZrtvovalne ljudi. Vedno so jih navdihovale in jih 5e navdihujejo sanje Henrya Dunanta - potreba po moZeh in Zenah. ki se v vojni in miru posvedajo za5diti Zivljenja, Kljudne besede llttruanitonte orgcutizcLcije, Rdeii kri!, itt Rdeii polnrcsec, Rdeii krii Slovenije, Obntoino z.drui.enje Ortnoi,, rozroj, delot,cLnje, kron.ol.oiki preglecl I965- I 970 Uvod Ide.ja o organizaciji Rdedega kriZa se ni rodila dez nod. Izoblikovati so se morali pogo.ii za nastanek neke nove kvalitete v odnosih med liudmi in drZavami in Ie v takih zgodovinskih okoli5dinah so lahko padle na plodna tla ideje Jelene Pavlove, Florence Nightigale in Henrya Dunantii. Potrebni pa sta bili 5e dve stra5ni vojni. da je ideja o pomodi ranjenim vojakom postala trajna praksa - na nastanek Rdedega kriZa je modno vplivalo dogajanje ob krirnski vo.jni 1853-1856, v najizvirne.jii obliki pa se je ideja o stalni organizirani pornodi in mednarodni zaSditi ranjencev in bolnikov rodiia rnecl bitko pri Solf'erinu, 24. junija 1859.' Rojstvo Rdedega kriZa 2zl. junija i859 je bila pri severnoitalijanski vasi Solferino 16 urna bitka med vojskama avstrijskega cesarstva in fiancosko - sardinijske zyez.e. V izredno 14aja Boiolin Vupotid. prol. biologije rn kemijc, Rdcdi krii Slovenijc Obmoino zdruZcnje OnnoZ, Ptujska I t,2210 OlmoZ. Ravnikar, Rdeii kriZ Slovcnijc * 140 let. krvavem spopadu je padlo ali bilo ranjenih 40.000 moZ. Kot vedno dotlej tudi tu ni bito skoraj nobene pomodi ranjenim. PoslovneZ, ki je sludajno priSel mimo, se.le odlodiJ prostovoljno pomagati. Trpljenje, ki ga .je videl, ni spremenilo le njegovega Zivljenja, ampak tudi vedenje do ranjencev po vsem svetu. Ta poslovneZ je bil Svicar Henry Dunant. Slika I : Henrlt Dunatrt (1828-1910), ustonoyitelj Rdeiegct kri*L ilt prvi Nobeksv trugrajenec za nrir. Dogodki pri Solt'erinu mu niso dali miru in tako je novembra 1862 izdal knjigo Spomini na Solferino, v njej je jasno in brez prikrivanja dejstev opisal klanje, krike groze, trud zdlavnikov, pogum vojakov in trdo delo ter neskondno ljubezen vseh, revnih in bogatih, \i so pomagali ranjencem laj5ati trpljenje. V knjigi je zastavil osnovno vpraianje: >Ali ne bi mogli v mirnodobnem dasu oblikovati reievalnih ekip vnetih, predanih in temeljito pripravljenih prostovoljcev, ki bi v vojnem dasu pomagali ranjencem?< Dunantove zamisli so ljudi vznemirile in zadelo se je dolgotrajno in utrudljivo delo, ki naj bi vizijo spremenilo v praktiden, udinkovit sistem. Dunant in sodelavci so si zadali zelo ambiciozno nalogo ter povabili v Zenevo strokovnjake razlidnih d,riav na konferenco, ki je bila 23.10.1863 in je predstavljala uradno rojstvo Rdedega kriZa. Celo Dunanta je osupnilo, ko je videl, kdo vse je priSel. Tam je bilq 3l delegatov tz 16 driav. V razpravah sta se prepletala kritika in navdu5enje. Dolodili so znak - rdedi kriZ na beli podlagi. Konferenca je bila izredno uspe5na, njeni sklepi in predlogi so naleteli na glasno odobravanje, sprejetje teh nadel pa je pomenilo zadetek Rdedega -94- kriZa, ki je do danes zrasei v najvedjo svetovno humanitarno organizacij o'. Nekatere drZave so kasneje rdei,i kriZ zamenjale s polmesecem in danes ima skoraj 185 drZav svoje nacionalno dru5tvo Rdedega kriia ali Rdedega polmeseca. 1r prvih letih gibanja je enotnost miSljenja v glavnem slonela na enakosti oseb. Dolodene dlovekoljubne vrednote so kmalu postale konstitutivni element gibanja, ne da bi bile posebej zapisane v pogodbah. Ze 1875. leta je Gustave Moynier govoril o Stirih glavnih delovnih nadelih, ki se iih morajo drZati vsa druStva. Ta so: predvidevanje, ki zahteva, daLe v mirnem dasu zadnemo s plipravami na akcije pomodi za plimer vojne; solidarnost, saj je dolZnost drudtev, da razvijejo medsebojne stike rn pomod; centralizacija, tj. obstoj enega samega dru5tva v drZavi, ki delLrje po celotnem drZavnem ozemlju; ter vzajemnost, ki doloda, da se mora pomod nuditi vsem ranjenim in bolnim, ne glede na narodnost. Sele leta 1921 je Mednarodni odbor Rdedega kliZa (MORK) kot ustanoviteljsko telo gibanja v eni izmed revizr.l svojega statuta uvedel prvi uradni razglas temeljnih nadel, kot so nepristranost, politidna. verska in gospodarska neodvisnost, univerzalnost grbanja in enakost dlanov, ki ga sestavljajo. Sedern temeljnih nadel gibanja, kot jih poznamo danes, so soglasno sprejeli leta 1965 na XX. rnednarodni konferenci Rdedega kriZa in odlodili, da jih bodo svedano prebrali na odprtju vsake mednarodne konference: hmncutost - mednarodno gibanje Rdedi kriZ in Rdeii polmesec, ki je bilo rojeno v Zelji, da bi brez razlikovanja nLrdilo pomod ranjencem na bojiSd,ih, si zdaj s svojo dejavnostjo na mednarodni in drZavni ravni prizadeva prepredevati in lajSati dtoveiko gorje v vseh okoli5dinah. SUtiti Zeti zdravje in Zivljenje tel zagotoviti spo5tovanie dlovekove osebnosti. Spodbuja medsebojno razumevanje, prijatelistvo, sodelovanje in trajen mir med vsemi narodi; nepri.stranosr - gibanje ne dela nobene razlike po narodnosti, rasi, veri, socialnem stanju ali politid,ni pripadnosti. Posameznikom skuia pomagati sorazmerno z njihcvim trpljenjem irr denarno podpreti najprej najnujnejie primere; nevtrolttost - da bi ohranilo zaupanje vseh, gibanje zavrada sodelovanje v sovraZnostih in vpletanje v politidna, rasna, verska in ideolo5ka nasprotja; neoclvisrtost * nacionalna druStva kot pomodniki javnih oblasti pri dlovekoljLrbnih dejavnostih morajo biti podrejena drZavni zakonodaji svo.ie deZele, ne da bi izgubila svojo avtonornijo, ki jim ornogoda, da Zgodovircftzayin vedno delujejo po nadelih gibanja; prostovoljnost - gibanje je prostovoljno in neprofitno; enotnosl - v eni deZeli je iahko le eno druitvo Rdedega kriZa ali Rdedega polmeseca. Odprto mora biti vsem in s svojo dlovekoljubno dejavnostjo delovati na celotnem ozemlju; univerzalnost * mednarodno gibanje, v katerem tmajo vsa njegova dru5tva enake pravice in dolZnost do medsebojne pornodi, je univerzalnor. MORK je leta 1863 ustanovila skLrpina Svicarskih drZavljanov (Henry Dunant, Guillaume-Henri Dufour, Gustave Moynier, Louis Appia in Theodore Maunoir). Je nepristranska, nevtralna in neodvisna humanitarna institucija, ki ji je mandat zaupala mednarodna skupnost. Kot promotor in varuh mednarodnega humanitarnega prava si prizadeva . zaSdititi irtve oboroZenih spopadov, notranjih nemirov in drugih oblik nasilja ter pomagati. Leta 1998 je MORK deloval v ved kot 50 drZavah sveta in imel vei kot 8600 zaposleniha. Prva Zenevska konvencija za izboljianje poloZaja ranjenih v armadah na bojnem polju je bila sprejeta Le leta 1864, danes pa temelji, v mednarodnih oboroZenih spopadih, delo MORK-a na 5tirih Zenevskih konvencijah iz leta 1949 in dveh dopolnilnih protokolih izleta 1911.Te pogodbe dajejo MORK-u pravico do opravljanja dolodenih dejavnosti, kot je dajanje pomodi ranjencem, bolnikom in brodolorr-rcem v oboroZenih silah, obiskovanje vojnih ujetnikov, pomod civilistorn in na sploino skrb za to, da se z osebami pod zaidito humanitarnega prava. ustrezno ravna'. 14. janua{a 2007 je stopil v veljavo III. dodatni protokoi k Zenevskim konvencijam iz leta 1949, ki uveljavlja dodatni zaSditni znak, imenovan Rdedi kristal. Cilj dodatnega znaka je za5dita vseh tistih, ki jo potrebujejo, bodisi uporabnikov humanitanre pomodi, bodisi ljudi, ki poskuKajo humanitarno pomod vroditi. Rdedi kriZ v Sloveniji Na Slovenskem se pridne razvojna pot Rdedega kiZa, ko je bilo pod AvstreOgrsko na obmodju dana5nje Sloveniie ustanovljeno prvo druStvo za pomod ranjenim in bolnim vojakom z imenom Druitvo gospa za pomod ranjencem in bolnim vojakom, ki se je kasneje, leta 1819 preimenovalo v Zensko ponodnn druitvo Rdedega kriia za Kranjsko. Tega leta je bilo ustanovljeno tudi Mo5ko pokrajinsko pomodno druitvo Rdedega kriZa za Kranjsko kot del avstrijskega druitva Rdedega kriZa. 1902. sta se 3 MORK, temeljna naiela. t Oberson, Mednarodno humanitarno pravo - oclgovori rn vpra5anja. 5 Prav tarn. -95- Blown, Henry Dunanl Zgodor;iruft zapisi Zensko in mo5ko druStvo zclruiili v Deielno in Zensko podporno dru5tvo Rdedega kriZa. 1918. so prekinili z,\ezo z avstrijskirn Rdedirn kriZem in ustanovili slovenski Rdedi kriZ. Leta 1921 je kraljevska vlada v Beogradu sprejela odlodbo o delu Rdedega kriZa na celotnem ozemljLr St-lS. V Sloveniji so v tem dasu ustanovili banovinski odbor Rdedega kriZa in pododbore (danes obmodna zdruZenja). Leta 1941 so bila drr-r5tva Rdedega kriZa razpuSdena, okupator pa je tbrmiral nova drLr(tva pod svoiim nadzolom. V dasi-r II. svetovne vojne je Rdedi krii ntidil pomod beguncem, preganjlnceln, internirancem v obliki hrane in obladil, delovala je tr-rdi poizvedovalna sluZba. Po vojni se je Rdeii kriZ Slovenije organizacrjsko sicer vkljudil v Rdedi kriZ Jugoslavije, vendar mu .je uspelo kljub obdasnim poskusom, da se Rdeii kriZ v Jugr:slaviji poenoti in centraljzira, ohraniti bolj ali manj avtonomen poloZaj. Rdedi kriZ Sloveni.ie ie bil organizacijsko, finandno in programsko sarnostojna organizacija" Skupne naloge. ki so bile v pristo.jnosti Rdedega kriZa Jugoslavije, so bili predvsem mednarodni odnosi. uveljavljanje Zenevskih konverrcij in poizvedovalna sir-rZba. Toda celo na tel-r podrodjih je Rdedi krii Slovenije deloval (sicer skladno z nadeli in predpisi, ki so veljali v Rdedem kriiu Jugoslavije) zelo avtonomno. Tako je deloval .ise dc 8. 10. 1991, ko je uradno izstopil iz Rdedega kr:iZa Jugoslaviie. I-eta t993 sta Mednarodna organizacija Rdedega kriia in Federacija priznali Rdedi krii Slovenije kot enakopravno dlanico mednarodnega gibanla Rcleiega k'iia in Rdedega polmeseca6" Eden temeljnih programov Rdedega kriZa Slovenije je kn,orlujolstto. Je ena najvedjih solidarnostnih akcij, ki nepretrgoma potekajo po vserr svetu. Zagotavl ja stali:n vir krvi in krvnih pripravkov, potrebnih za rtormllno izvajanje programov zdriivstvenega varst'/a. V Sloveniji so bili pred drugo svetovno vojno le pcisamezni primerki neposrednega dajanja krr-i. Za zadetek or-ganiziranega krvodajalstva v Sloveniji velja ,1. .1Lrnij 1945, ko je bila v ljubljani usrnnovijena transfuzijska sluZba in so bile odrzete prve doze konzervirane krvi. L,eta 1953 je skrb za organizaci.jo krvodajalstva prevzel Rdedi kriZ Slovenije. Prenos obveznosti zbiranfa klvi pri Rdecem kliiu pomeni tudi zadetek uvel javljania nadela prostovoljnosti, nepladanosti in anonimnosti. V Sioveniji redno daruje kri nekaj ved kot 57o prebivalstva lerno, kar zacloSda za normalne potrebe slovenskega zdravstva. S tem Llresr.lii.Lr'emo mednarodno sprcjeto nadelo. cla si nora vsak narod sani zagotoviti zadostne kolidine kn,i in krvnih pripravkov, clb nesredah pa se rkljuii tucii mednarodna solidairrostna pomoi. Z ved kot 100.000 kr"vodajalci letno in neliaj ved kot 216"000 litri zbrane krvi socLimo med driave z dobro razr itin-. krvodajalsrvorn v Flvropi. Razvoj rnedicine je posru,.:. lLdedi kriZ precl novo na_iogo. V skladu s sprej:ti:_-. zakononr o odyzenur in presaditvi delov dlor,,eike.:" telesa v zdravstvene namene .je od leta t986 - 2006 tzdajal izkaznice vsem tistim, ki so se ocllodili po srruti darovati svoje ot'gane za sodloveka. od januarja 2.006 pa je Rdeii kril, pooblaiien za zbiranje pristopnili izj av darovalcev. Rdedi krii se je vscskozi ukvarjal z dejavnostrni. ki pornenijo i:istvo irr srnisel obstoja te crganizacl.je - z izobraZevanjem in usposabllanjem aktivistov v laidni prvi Ttonnii, negi bolnikn i.n po,{kodovollco ler z usposabljanjem z;l ltoiz.t;edova.Lno sl.uibo v vojni in milu. Center l{deiega kriia z.a prvo pornoi je sistematidno usposabljal predavatel.ie. zdravnike, rneclicinske sestre in peciagoge, izdajali so se r_riberriki in drugi udni pripornodki. obclinski odbori pa so v razlidnih tedajih usposobili na risode ljudi. V Sloveniji so tedaji prve ponroii potekali Ze v 19. stoledu, nlroZid.no obiskani pa so biI v rlasu pr: drugi svetovlri vojni. Se zlasti pomernbno .ie, usposabljanje posirnreznikov in ekip za prvo pomod ob naravrrih in drugih nesredah. Za usposabljanje pripadnikov enot Civiine zaliite, bolnidarjev, gasilcer,. reievalcer,, ekip R.deiega kriZa. in pripadnikov Slovenske vojske je namenjen na-jzahtevnejii program prve pomodi. Obrnoina zdruZenja RKS c,rganizirajo in izvajajo tucli teiaje prve pornodi trtr,-rt del usposablj;rnja kanciicjatov za voznike ntotornih vozil. Ena terr-reljnih dejavnosti R.cledega kriZa, ki izhala iz dolodi Zenevskih konvencij, Zakona o Rdedem kriZLr Slovcnije in Statuta RI{S,.ie sltribo zu trtoizt;erlot)(utje. Njena nalog,: je. da v vojni in drugih izreclnih razmerah poizveduje za izginulimi in pogreSanimi osebami, posredu.je drr"rZinska sporoiila in vzpostavlja stike rned svojei. Pri izvajanju programa sodeluje Ii.KS s pristojnimi driavnimi in drugimi institucijunri. prav tak(-r sodeluje s Centralno poizvedovalno sluZbo Nlednarodnega lddedega kriZa v lenevi in clrugimi mednarodnimi institucijarni, turli z Visokim homisariatorn za begunce. RKS je bil r.sietnik bo.iu proti ,{kodljivim rcLzt,urlrun ilt orlt,isttostiut. i,e zgodaj je z,ai,el z zdravstveno- vzgojnirni prizadcvanji v boju proti kajenju, alkoholizmu in narkomaniji, se zavzemal za zdrav nai:in Zivljenja in prehrane ter pozival k vrLrovunju pred okr"rZho z virusom HIY. Za osveidanie lludi, predvsem rnladih, je izdal 5tevilne zloZenke, prir odnike in dnrge inforniativno-propagandne " AIbreht, Smo, kcr nas pot.rebujc na tisoie Ijudi Zgodoainsft zapisi publikacrje. Med prvirni je zadel izvajati akcije za napredek sploine higiene in vcu-stvu okoljo. Odrnevna je bila akcija urejanja higienskih pomanjkljivosri. kot so bila neurejena straniida in gnojiSda in divja odlagaliSda smeti. Izvedena .je bila v letih 1953 _ 1956. Zaradi Stevilnih uropitev v rekah in jezerih je RKS zadel ustaravljati sluZbo za prvo pornod ob vodah in usposabljati reievalce. Dat je tLrdi pobLrclo za ustanovitev takinih slr-rZb na vseh javnih kopaliidih. Naloga RKS .jc tudi seTnculjanje .jcltrosti ?. ntedncu'otlriltt luuntutiluntittl preiiotlt ler" iiriti irt tLre,;niiet:ati nuieLn svctor)trcsa hunuutilttntego gibotja. SIika 2: Seatrcttrt tt.\'rotrcr)ttiIt i!ttrtttt' KORK T'otttcr!, pri O rtttoi.u. RKS opravlja obseZno ,socialrto clejutlto.tt. ieprav pride ta najbolj do izrtza v obdobjih po vo.ini, ob hujiih elementarnih nesredah in v obdobjih gospodarskih kriz. pa Rdedi kriZ priskodi na pomod tudi ob vsakdanjih stiskah posameznikov in druZin. Ljudem pomaga po svojih modeh: organizira solidarnostne akcije, skrbi za zbiranje in razdeljevanje pomodi, skuia la"jsati stisko brezposelnih, brezdomcev, starostnikov, bolnih, csamljenih in sploh vseh, ki potrebujejo pomod. RKS se lahko zahvalimo, da inramo v Sloveniii sorlobno alraviliiie in letovi.{ie irt otroke in tttlcrclino do 15. leta starosti. Zgrajenoje bilo v letih 1956-1964 na Debelem rtidu pri Ankaranu. prvid so na l)ebelem rtidu otroci lctovali 1956.. clo leta 1964 kar pod iorori. Sredstva za izgradnjo so se zbraia s posebno loterijo, pnspevki dlanov Rdcdega kriZa in obdanov Slovenije in tudi s pomodjo vedjih sponzorjev. Dvema paviljonoma se je leta 1975 priclrulrl novi, v zadetku 90-ih pa je bilo_ zdraviliide in letovi5de urejeno v danainjo podoboT. Rdeii kriZ v OrmoZu V OrmoZu .je bil prvi vpis Il"dedega kriZu v register. druitev izveden 21. 2. 1948. v arhivskih vrrih pa najdemo se znam ustanovnih d.lanov Krajevne organizacije Rdede_qa kriZa (KORK) TomaZ pri OrmoZu iz .leta l94i in datum ustanovitve Oslrovne organizacije (OO) Ildcdega iriia Cvetkovci_ OsluSevci. kar nam daje vedcti. cia so se Ze precl uradnim vpisom zdruZevale skLrpinc prostovoljcev, ki so .jim bila blizu uadela re najved,je in najstarejie humanitarne organizacije na svetu. Iz pisnega vira, ki nosi elatum 16. 6. 1990. ko so v dana(nji KORK Podgorci razvili prapor, je razvidno, da )>orguiZ,ironje irt z,ctietek clelot,cuict RK tta potlroiju ckutctinje KS Podgorci segu ,- teto t917. t9. rLoyentbru lega l.eto je bilct Lt.slcutovl.jeno osno\)n(L orgattiz,nci.jo RK Cyetkcl,r:i - OslLtiet,ci. pobLrclo a.o njeno ustrutot,itet, je dot tov. Trurtk Atojz., doteclunji ilcut obiirtskego ctclborcr RK Goriinica. V tct osttovno orguttiz,acijo se f e kntolu yila.nilo 240 oktivisrctv RK, ki so rLspeino izt,etlli obAti z].tor in y,olitt,e. Za predscalnika je bilu iz,t,oljenct trn. Ozntet: Mru.iirt, :,rr sel;reto.rjo Alolz Tnutk, z.cL ltreclseclnikct trculzorttegc, oclbrtro pct lt,tut Oa.ttrcc. Leltt 1958 se je ta OO pridrui.ilo Obiinskenur otlltcn.u IIK Ornrci. V tr:rtt iasu, toinefe leto 1950, .ja bilct ustttrtovl.jerto nrcli OO RK Breytir:q, t, kalera sklop so spodale ie t,rLsi Poclgctrci, Srajttnci, Preclcn,tt in Rifincrk. l\,ljen pn,i ltretlserlrik je biL Dovcior Jo|e, trtjnik pre.jrtc Ciril in blogajttik A4cL.jce n Joz.e. Trt ia.s, y lerih po vojri, ,sta inrcli obc OO nrjvei t]ela z tlel.itt;ijo hrrLne, oblciil in obutye, pretl.vsetn olrokont, ostrLrelirtr. irt. gntotno iibkint. S potnoijct obiinskegu oclborrt RK Orntoi so se ie leta 1961 priieli rtrgrutiz,irctti ruzni teict ji in siccr: teiaj prve potttoii, teictl 1u iofer.je rnotorrih t,ot.il, ktLlm-,ski teia.ii, ,iir i/i(l rt,itji irt ie nekuteri dntgi. V telt Letih. stu obe OO RK tutli. pricltto pridcfiivuli knoclufolce, ntulili Ttorttoi v suttitettrcnt ntrtlerio.lu ter ,iirili syojg ilenstyo.< 8 RKS OZ OrmoZ namenja pozornost in das izvajailu troclicionalnih prollronrct) RKS (opisani so v prejinjern poglavju) na socialnem poclrod.iu. ' Ravnikar, Rdeli kriT Slovenijc - l:10 lcr s A.hiv RKS oz orntoi. Zgodooiruft zapisi zdravstvenoprevcntivni dejavnosti, delovanju ob naravnih in drugih nesredah, prvi pomodi, krvodajalstvu. delu z mladimi, pomod boinim, starejlim, invalidom in odvisnikom. Dejavnost izvajamo poleg redno zaposlenih z veliko pomodjo krajevnih organizacij in nj ihovih prostovoljcev, mentorjev rnladih dlanov na osnovnih 5olah, v sodelovanju s pogodbenimi delavci (na podrodju izobraZevanja). Nadrtovanje in izvajanje programa krvodajalstva ternelji na potrebah zdravstvene sluZbe. Program zajema pridobivanje krvodajalcev in organiziranje krvodajalskih akcij za Zayod RS za transfuzijsko rnediciiro Ljubljana in BolniSnico Ptuj, vzporedno s tem pa se Rdedi kriL zavzema za motivacijo prebivalcev za darovanje delov dloveikega telesa. V letu 2006 smo tako pripravili vse potrebno za izvedbo krvodajalskih akcij, ki sta potekali februarja (enodnevna) in avgusta (dvodnevna) za Zayod RS za transfuzijsko medicino. Akci.j se je udeleZilo skupno 383 krvodajalcev. Na transfuzijskem oddelku Bolni5nice Ptuj so v istem letu odvzeli kri 261 krvoda.ialcem obdine OrmoZ. Zraven tega so potekale Stevilne druge dejavnosti, kot so LrdeleZbe na sestankih in konferencah o krvodajalstvu, urejanje krvodajalske kartoteke, aktivnosti ob 4. j uniju - dnevu krvoda.ialcev, aktivno sodelovanje in pomod pri sprejemih za krvodajalce v KO RK Ivanjkovci, Hermanci, Vinski Vrh in OrrnoZ, organizirali srno predavanje za dijake Gimnazije OrmoZ ter pomagali pli organizaciji odvzema krvi za tipizacijo moZnih darovalcev kostnega mozga, ki je potekal r-ra pobudo KO RK Rakovci in KORK Sveti TomaZ, izveden pa je bil v tovarni Can'era Optyl in Osnovni Soli OrmoZ. UdeleZilo se ga je 714 obdanov, kar so na oddelku za tipizacijo tkiv oznadili kot najvedjo udeleZbo v Sloveniji do junija 2006. Podrodje socialne dejavnosti je namenjeno vsem ljudem v stiski ali teZavah, 5e zlasti pa: starim in osamljenim, bolnim in invalidom, druZinam in posameznikom brez osnovnih sredstev za preZivetje, druZinarn in posameznikom, ki so se zna5li v stiski zaradt enkratne Zivljenjske situacije, otrokom in mladostnikom. Del socialne dejavnosti so tudi postaje Rdedega kriZa, ki so ena izmed oblik, preko katere Rdedi kriZ izvaja aktivnosti konkretne pomoii in istodasno deluje kot informacijski center o uporabnikih in darovalcih pornodi. Na postajah Rdedega kriZa se izvaja tudi merjenje krvnega tlaka, sladko{a in l-rolesterola v krvi. V okviru te dejavnosti smo leta 2006 izpeljali zbiralno akcijo za nakup invalidskega vozidka, razdeljevali prehrambene pakete, ki smo jih prejeli v skladi(de (241), 986 druZinam in posameznikom smo razdelili poiiljko hr:ane iz intervencijskih zalog Evropske unije. v skupni koljdini 38.160 litrov mleka ter 14.108 kg moke, testenin. sladkorja. riZa, jeiprenja. Pomod smo nudili posamezni,n obdanom pri urejanju bivalnih prostorov, sodelovali pri letovanju otrok na Debelern rtrdu in v Punatu, skozi vse leto pa smo v skladi5de prejemali obtadiia, obutev in igrade ter jih razdeljevali pomodi potrebnim. Merjenj sladkorja in holesterola v krvi ter klvnega tlaka, ki smo ga izvajah na 6 postajah Rdedega kriZa, seje udeleZilo 1896 obdanov" Program podmiadka Rdedega kriZa je namenjen osnovnoSolskim otrokom, zelo dobro pa sodelujemo tudi z yrtci, predvsem na zdravstvenovzgojnem podrodju in podrodju varovanja okolja. S programom Zelimo Siriti humanitarne vrednote med mladimi, vzgajati jih za zdrav nadin Zivljenja in pridobivati mlade za delo v humanitarni organizaciii Rdedi kriZ. V ta namen smo v letu 2006 organizirali seje z rnentorji mladih dlanov, v tednu Rdedega kriZa smo organizirali kviz za osnovnoSolce na temo kajenja, v sodelovanju z Vzgojno varstvenim zavodom OrmoZ smo v vrtcih Velika Nedelja, Podgorci in OrmoZ izvajali dejavnost Mali raziskovalec, v sodelovanju z Lokalno akcijsko skupino za prepredevanje zasvojenosti (LAS) OrmoZ smo organizirali 8. otro5ki poditniSki tabor na Pohorju za osnovnoSolce, bili smo organizatorji 4. rnladinskega raziskovalnega tabora, na katerem tradicionalno sodeluje tudi Muzej Ormol, za dijake smo v sodelovan ju s Psihiatndno bolnico OrmoZ organizirali delavnice na temo zdravje, preko mento{ev smo posredovali zdravstvenovzgojno gradivo za udence ir.r r"rrejanje oglasnih desk po osnovnih 5olah na razlidno ternatiko. Prioritetna naloga Rdedega kriZa je priprava in izvajanje programov za razlii,ne skupine prebivalcev in tako Rded,i kriZ v skladu z zakoni izvaj'a usposabljanja in izpite iz prve pomodi za voznike motornih vozil, pripravlja tudi usposabljanja za prebivalce, za ekipe prve pomodi, skrbi za depoje in opremo udnih pripomodkov ter usposabljanje pripadnikov civilne zaidite. V letu 2006 smo organizirali predavanja za civilno prebivalstvo, s predavatelji prve pomodi smo sodelovali pri izvedbi regijskega tekmovanja ekip civilne zaSdite, sodelovali s Solami, izpeljali pa smo tudi tedaje prve pomodi za Soferje, v katerih je izpit opravilo 158 obdanov. Podrod.je zdravstvenovzgojne de.javnosti obsega aktivnosti za omejevanje in prepredevanje kajenja, aktivnosti za prepredevanje vseh oblik zasvojenosti, vkljudevanje in prizadevanja za disto okolje, organiziranje predavanj na razlidne teme, sodelovanje z institucijami, ki izvajajo pedagoSke in zdravstvenopreventivne progratne. nrmenjene otrokom, mladini in odrasLm. V letu 2006 smo v sodelovanju z LAS OrrnoZ organizirali ved zdravstvenovzgojnih -98- Zg o dor,,i n s !i'j z. ayk i predavanj za obdane, se udeleZevali izobraZevanj, razdeljevalr zdravstvenovzgojno gradivo. mesedno organizirali sredanja z varovanci Centra stareiiih obdanov ter se vkl.judevali v aktivnosti po koledarju Svetovne zdravstvene organizac ije. Poizvedovalna dejavnost temelji na delu s strankami, postopkom poizvedovanja, urejanju dokurnentaci.je, posredovanju sporodil. V okviru de.javnosti 5e vedno pomagamo dvema beguncema, ki sta ostala v naii obdini po vojni v 90-ih letih. Na podlagi programov sodelujemo pri zbiranjLr sredstev vseh rnoZnih yi161, (javni razpisi, sreclstva, ustvarjena z lastno dcjavnosqo, in sredstva, ki jih prispevajo donator ji in sponzorji). Sirjenje znanja o Rdedem kriZLr .je ena glavnih nalog za prornoci.jo in utrjevanje miru v svetu. S to dejavnostjo Zelimo clvigniti raven zuanja o nrednarodnem [rumanitamern pravu in gibanju, priciobiti dinr ved mladih. iiriti humanitame vrednote in prornocijo miru. V ta nar.nen smo v tetLr 2006 v Tednu RK pripravili razsravo ob 140-letnici RKS. rzvedli vcd predavanj na tcmo Sirjen ja znan.i, sodelovali z lokalnimi mediji, s prostovoljci iz KO RK Vinski Vrh, OrmoZ in Hermanci srno se udeleZili svedanosti ob 140-letnici RKS v Gradacu. z desetimi prostovolici pa svedanosti v Cankarjevem domu. na obdinski ravlri srno pripraviii slovesnost in sprejein zl prostovolj ce ter izbranin-r podcl i li j u bi lej na pri znan j ae. Pod okriljern Rdedega kriZa OrmoZ deluje od 199g. Lokalna akcijska skupina (LAS) za prepredevanje zasvojenosti. ki se .ie leta 2007 preimenovala v Medobcinsko lokalno akcijsko skupino zr prepreievanje zasvojenosti na podrodju obdin OrmoZ, SrediSde ob Dravi in Sveti TomaZ. LAS je medsektorsko telo, ki povezLrje strokovnjake razlidnilr podrodij (5oistvo, zdravstvo, socialno varstvo, policija ...) z narnenorn koordinirati preventivne dejavnosti v treh obiinah na podrodju prepredevanja vseh vrst odvisnosti - delo LAS namred ni ontejeno samo na droge, temved iSde moZnosti, ki bi rnladirn ornogodile boij zdrav nadin Zivl.jenja in koristno izrabo prostega dasa. Kronolo5ki pregled delovanja Rdeiega kriia OrmoZ v obdobju lgGS-Ig7A Zal so pisni viri iz samih zadetkov skromni oz. jih ni. Dobro ohranjena je Blagajni5ka knjiga, ki nosi pocl zaporedno Stevilko 1 darum 14. 4. 1959. redke pisne vire najderno (za danainje Obrnodno zdruZenje Rdedega kriZa) po letu 1965, za krajevne orga,nizacije e Antt:lid. Poroiilo RKS Obntodncga zrirulenja OrntoZ za lcto 200(r pa po letu 1972. V nad;rljevanjr_r sleclijo krarltr povzetki v arhivu najdenih pisnih virov iz o!:_,do}:ja 1 965- 1 970. SLikct 3: Blagajni.ika knji,qct. i:.tera t95g. 21. rrarec 196-5: Redrra letna skupidina Obdrnskega odbor.ii Rcledega kriitr. lz. zapisnil>okcije RK prispevaio k razvijcLnju in negovanju soliclornosti, tovcLriitvrt, k novim oblikant scttlelot,an jo irt pontoii nrctl delctvrtinti ljud.ni, k sklojevanju sktqttih indivitlualnih interesov ter sytctitovctrtju noiel, ki na njil, ternelji RK kot {iroko prostovoL.inct clrui.bena orgortiz.ociict < Posebno pozornost so Ze takrat namenjali starim in bolnirn, mladini ter opozariali na problem naraldajodega aikol-rolizma. Zdravstvenovzgojnih predavanj je bilo v letih 1963 in 196.1 skupno 35, udeleZilo se jih je 1983 posluialcev, teme pa so bile naslednje: prva pomod, zdrava prehrana, tuberkuloza, alkoholizem, varstvo muterc in otroka, krvodajalske akcije. Tedaje prve pomodi zl odrasle, ki so trajali po 10 ur, je obiskovalo ul8 poslulalcev. lz porodila je razvidno. da je bil dr. Jurij Carf tisti, ki je s svojim poZrtvovalttim delom najved doprinesel k zdravstvenovzgojnemr: delu Rdedega kriZa. Nr podrodju obdine OrmoZ je leta 1965 delovalo I0 5o1, (tevilo podmladkarjev RK je bilo 2846. Le-ti so po Solah izvedli >raz,ne higijenske akciie, ponmgaLi iolski nileiri kuhirli, skrbeli za pruo pontoi, opremili omnrico, nabuvili zclrcLvila iz ilunctrine, zbrali so sadje v sirovcttt stanju za 820 kg, preclelanego v sokove -56B kg, polskih priclelkov zn Sl,lt< so ncrbruli 3.224 kg. Posebno polnal.e vredno je Krajewru c.,rg. RK Vel. Nedelia, ki je iz.vedla tekmot,ctnie s podnrladfutrji in mladini ilani RK pri osrtot,ni ioli Val. Nedeia. Tekrnovonje je trajalo od 1.5. dct 30. 10. 1964. hro osnotti poroiil in predlogov okrajnih tekntot,ulrtilt komisii ter obiskov na terenn je bila nogrctjutct KO RK Vel. Nedelia s podnilcrclkotn RK in M. iLanov z 4 nag,rado 30.000.- din v republiikent ruerilu.o Postaie prve pomodi Rdedega kriZa predstavljajo danes eno izrr-red oblik, preko katere Rdedi kriZ izvaja aktivnosti konkretne pomodi in istodasno delujejo kot informacgski center o uporabnikih in darovalcih pomodi. V zadetku Sestdesetih let so omarice na postajah predstavljale >clobro povezovo z zclrot,stvenim clonrcnt. Vsi clobro veruo koLiko iasa potrebuje reiiLni (Nto no podeielju, da pricle provoiusn.o do nesre ie, '0 Franc Zgonc, roj. 1897, je opravljal naloge sekreta{a od leta 1957 do 1911. predvseru ponoii, ko poita ne clelao. Veliko pozornost so na obmodju obdine OrmoZ Ze v ranih zadetkih posvedali krvodajalstvu. Podatki iz let 1963 in 1964 kaZejo, da je bil odziv tistih, ki so darovali svojo, kri dober. ,rSkultrto .je bilo prijuvljenih krvodajalcev zuvotltt 7a transJirz.ijo krvl SRS brez. Sredi,iicL in Koga 635, oclzvcmilt otl prijavLjenih 123, odkLonjenih krvodajolcev 34, otlv-zentov krvodajalcev 389, oclvzete kt-vi 124 litrov. Bolnici Pntj je oddalo kri 370 kn,oclajalcev Srediiia in Kogu.< UdeleZenci skupldine so bili pozvani, da redno oddajajo svoja porodila, saj le tako lahko delo poteka pregledneje, prav tako pa so bili pozvani, da se druZabne prireditve s sredelovom, ki jih planirajo rned letom, ne smejo izroditi v pijandevanja, saj bo to zelo 5kodilo ugledu organizacije. Dobidek od plireditev se je narnenil predvsem za nabavo zdravil in opremo omaric prve pomodi1l. - 9. julij 1965: glasilo Tednikl2 je bralce obvestilo o pripravah na krvodajalsko akcijo, ki se bo odvijala 21. in 22. septembra istega [eta. Hkrati je zapisano, da je na obmodju obdine OrmoZ 19 krajevnih organizacij RK z 2350 dlani in da je med vsemi dlani pribliZno 1300 krvodajalcev, med katerimi je mnogo takinih, ki so kri darovali Ze 5- krat. V prispevku pozivajo tudi vse tiste, ki krvi 5e niso darovali, da se akcije udeleZijo. 9. julij 1965: v glasilu Tednik je bilo objavljeno porodilo o delu Krajevne organizacije RK (KO RK) OrrnoZ, 'ki je takrat Stela 410 dlanov. V "minuli izobraZevalni sezoni,, so organizirali tedaj za nego boinjka na domu, izvedli krvoda.ialsko akcijo za ptujsko bolni5nico, ki se je je udeleZilo 30 dlanov, za podmladek RK so pripravili dvoje predavanj o negovanju zob in o zdravljenju zob Solske rnladine, za odra5dajodo mladino so organizirali predavanje o osebni higieni, bilo pa je tudi nekaj predavanj o Zenskih boleznih. KO RK OrmoZ se z'ayzema,. da bi dim ved rnladine obiskalo obmorske kraje, pomembno pa se jim zdi tudi to, da bi mlade poudili o kdrrstnosti zclravilnih zeliSd in gozdnih sadeZev, ki lahko rnladi,m pomenijo tudi pomemben dodatni zasluZek ter smotrno uporabo prostega d.asa. Oktober 1965: Iz prispevka Razstava ob tednu boja proti tuberkulozi v ormoiki bolniinicirr: ,,V trcLclicionahtem terlnu bojo proti tuberkulozi je 't zAP,406, IiK, sk. l. lt Tednik - glasilo socialistiine zveze clclovnega Ijudstva za Podravje, letnik XVIII, 5t. 28, str.4 '3 Tecinrk - glasilo socialistrdne zveze clelovnega ijr:dstva za Podrar,je, letnik XVlll, 5t. 39, str,,l. - 100 - Zgododruft zapisi obiinski oclbor RK v Ornu,titt pokazcrl precejien smisel z,{t Tcttiylrri, tuberkuloze. T.a obiinski oclborje posrednik, ki poveluje zclraystyeno sltdbo z clr u /.b e no p o I it ii ni ni o r g rut t zac ij ctnt i in ttkr e p a v s e p ot re bno z.a p rep re i e v cutj e rozi i rj anj a nul e zlj iv ih boleai, predvsem pa zct prepreievrtnje zahrbtne tuberkuloze. Ob teclnu boja proti ttrberkilozi .je precltrol dr. Emil Venguit<. 12. november 1965: Glasilo Teclnikra je porodalo o pomodi prizadetim po poplavah. ki so >ne obmoijtL obiine Ortttcti povzroiile ncrcl I ntilijctrclo dinnrjev ,{kocle. Voda je po,ikoclovcila precei startovcui, cest, kmetijskih prid.elkov, ocl.nesla .je nekai mostov, brvi, precej roclovitne 7emlje, leJ,o, krrne za ijvino in drugo. pomoi poplavljincent je obihski odbor RK Orntoi raz.delil no poclroijn KO RK Cvetkovci, v prihodnjih chrch pa lto 1tonrci ruzcleljetru tucli no obrnoiju KO RK pri Veliki Nedelji, v Srecliiitt irt v Onnoiu.< prispevek napoveduje 5e dogodke, ki bodo sledili do konca leta: krajevni odbori (KO) RK bodo oprernili omarice prve pomodi iz sredstev Obdinskega odbora RK in zavarovalnice Maribor, nekateri KO bodo izvedli 2O-urne tedaje za prvo pomod, r,si KO bodo izvedli obdne zbore. Isti Tednik obvesda (na str. 3) tudi o uslte,ini krvottcrjal.ski okciji, nct krfiero se .je prijavilo 515 kn-odajolcev, ucleleiilct se je akciie 35() dorovalcey, ,tclyzete pa je bilo 1 03.7 3 5 kubiinih centinrctrov kn,i. 7. aprrl 1966: Sverovni dan zdrtvjaje potekal pod geslom ,ilovek v mestu<(. 17. junij 1966: iz prispevka v glasilu Tednikl5 je razvidno, da se je Rdedi kriZ pomembno vkljudeval tudi v kul.ntnto-prosvatno clejcn,nost in je v prvi polovici leta ie priredil nekoj nspeinilt kttltarskih teiajev s preclavanii iz. razliinih podroiij. 2. seprember 1966: v glasilLr Tednikr6 je bilo objavljeno vabilo na tridnevno krvodajalsko akcijo v OrmoZu, >>ki se bo octvijala 15., 16. in 17. septentbra. Na obmoiju ornrcike obiine je okrog 620 aktivnih krvoclajalcev, venrlar obiirtskct konisija nteni, da je to itevilo prentctjhrn irt upcr, dq se bo v prihodnje prijavilo ie vei tjudio. - 18. december 1966: V zadruZnem domu pri Veliki Nedelji je bila konferenca KO SZDL Velika Nedelja. Iz porodila je razvidno, da je KO RK Velika Nedelja za novolerne praznike dodelila 1a Teclnik - glasilo socralistiine zvezc delovnega l.ludstva za Podravje, lcrnik XVIII, St. 45. str. 2. '' Tednik, lernik XIX, It. 24. str. 4. '6 Teclnik, lcrnik XIX, it. 3-5. str 3. 38 druZinam, ki so potrebne pomodi, Livtla v vrednosti 100.000 S dinarjevlT. 13. januar 1967: Tednikr8 .je objavil obvestilo o uspelem letnem obdnem zboru Rcledega kriZa Velika Nedelja, kije bil izveden 26. 12. 1966. Januar 1968: pri Veliki Nedelji so uspeino kondali 20-urni redaj prve po*oOi, ki ga je organiziral KO RK Velika Nedelje. Tedaja se je udeleZilo 18 redajnikov, od rega i6 cleklet in dva fanta. Tedaj je vodila medicinska sestra Elizabera Tu5ek, zakljudka redaja pa se je udeleZil rudi predsednik Obdinskega odbora RK dr. perer Gaiparid'e. 19. maj 1968: KO RK Kljudarovci je proslavil dvajsetletnico obstoja. Ob proslavi so priredili Se vrtno veselico. Cisti dobidek je bil namenjen nakupu sanitetnega materiala za krvoclajalce in obdaritev iolskih otrok osnovne Iole Rune!,u. 21. junrj 1968: vabilo na krvociajalsko akcijo. ki se bo odvijala 1 1., tZ. in 13 julija je bilo objavljeno tudi v glasilir Tednikrr. pisec ugotavlja, da je bilo v preteklern letu na obmodju obdinskega odbora Rdedega kriZa opravljenih nad 400 odvzemov krvi. pri pregledu profila liudi, ki darujejo kri, je zanimiva ugotooit"u, da so bile krvodajalske akcije uspeine povsod tam, kjer je uspelo v vrste krvociajalcev pritegniti tudi vodilneljudi iz druZbeno politidnili in delovnih organizacij. 26..juhJ 1968: tridnevne krvoclajaiske akcije, ki.je bila organizirana v juliju, se je udeleZilo 4g5 od 712 prijavljenih. Sekretar Franc Zgoncje poudaril, da br se akcije udeleZilo ved ljudi. de bi bila organizirana v drugem dasu, ne pa poleti. ko imajo ljudje veliko dela na kmetiji. Ob tej priloZnosri so krvodujalcem razclelili znadke za uedkrat darovano Kn - 26. december 1968: Skupidrna Rdedega kriZa obdine OrmoZ je na podlagi temeljnega pakona o dru5tvih (Uradni lisr SFRJ _ -Sr. 16/65) republiSkega zakona o dru5tvih (Uraclni iist SRS 5t. 36/65) in 25. dlena Sraruta republiikega odbora Rdedega kriZa Slovenije, na svoji ,"dri se.ii sprejela Pravila obdinskega odbora Rdedega kiZa '' Tednik - glasilo SZDI-. letnik XX, Sr. 2, srr. 3. '3 Tcclnik - -elasilo SZDL, ictnrk XX, ir. 3, str. 5 re Tednik - glasilo SZDL, lernrk XXI. Sr. g, srr. 5. t0 Teclnik - glasilo SZDI-. letnik, XXI, Sr. 19, srr. 6.l Tecinik - -qlasilo SZDL, ietnik XXI, jr. 2,1, str. 4. 2t Tecinik - glasrlo SZDL, lernik XXI, it. 29. srr. 3. 101 - Zgo[oairuft zayisi OrmoZ23. 31. december 1968: Izdelan je finandni nadrt Obdinskega odbora RKS za leto 1969. Za leto 1969 so predvideni dohodki od dlanarine, od Tedna RK, od mednarodne pomodi, dotacija od obdinske skupldine, ostale dotacije in nepredvideni dohodki, ostali dohodki od de.javnosti (krvoda-ialstvo), zbrani dohodki v posebnih akciiah, prenos sredstev iz preteklega leta in dohodki od prireditev v skupni vrednosti 40.081,00 din. V enaki vrednosti so planirani izdatki za materialne stroike. sredstva za redno dejavnost (organizacijski izdatki obdinskega odbora, zdravstvena vzgoja in prosveta, prva pornod, domada nega bolnika, krvodajalstvo, socialna dejavnost, boj proti alkoholizmu. boj proti tuberkulozi, mednarodna pomod, pomod pri letovanju otrok, podmladek in mladina), odvodi in pr ispevki glavnemu odboru (GO) od dlanarine (n%,), glavnemu in centralnemu odboru od plireditev (20%), odvod GO od mednarodne pornodi po Solskern programlr, odvod GO od CARE prograrna in ostale ltredliarodne pornodi, odvod zbranih prispevkov 1, posebnih akcijah, odvod v sklade obdinskega odbora RK, prispevki zt dejavnost KO llK (dotacrja). Podpisniki liriandnega plana so predsednik dr. Peter Ga5parid2l, sekretar Franc Zgonc in radunovocja Ivan Voriid. Sliko 4: Pn,a .strotr iLartske izkatrice. (Origitutl ltratti ga. Marijtt lt'uttLtitt ii Onrrcia). April 1969: na Zelio rr-rladil-r je bil organiziran20- urni tedaj prve pomodi za podmladka{e. Tedaj je :: zAP 406. ItK, sk. l. r" Dr. Peter Ga5parrd je v organizaciji Rdcdega kriZa aktivno dcloval od lcta 1967 do 1999. bilje dolgoletni prcdavatelj in pledscdnik komisije za prvo pomod, lunkcijo plcdsednika Obdinskega odbora llK OrmoZ pa jc opravljal od lcta 1967 do 1914. uspe5no vodila medicinska sestra Anica Lah. Ob kor-rcu teda.ia se je 24 podmladkarjev pomerilo v znaniu, ki so ga zelo hitro osvojili25. 22. juhj 1969: seja Obdinskega odbora Rdedega kriZa OrmoZ ter predsednikov in sekretlrjev krajevnih organizacij Rdedega kr:iZa. V treh todkah dnevnega reda so obravnavali minuli Teden Rdedega kriZa, ki je bil namen jen zbiranju rabljenih obladil in prihajajodo tridnevno krvodajalsko akcijo, ki je potekala v mesecu avgustu. Tajnik Franc Zgonc je vse prisotne zaprosil, da se potrudijo pri zbiranju prijav za akcijo, saj ie treba zagotoviti 600 prostovoljcev. Prisotni so dvomiii o zagoiovitvi tolikinega Stevila prostovoljcev, saj je v mesecu avgustu potekalo v Savinjski dolini obiranje hmelja in se je veliko ljudi odpravilo na delo. Plisotni so obravnavali tudi pro5njo KO RK Sardinje za odobritev 25.000 S din za asanacijo dveh studencev in jo tudi ' , .,.]6oooDilll 26., 21. in 28. avgusta je v OrmoZu potekala krvodajalska akcija, udeleZilo se je je 416 obdanov iz 17 krajevnih organizacijrT. Prva polovica l9l0: obdinski odbor Rdedega kriZa je dobil na vpogled realizacijo finandnega nadrta Republi5kega odbora RKS za leto 1969. Izdatki so bili namenjeni naslednjim dejavnostirn: organizacijskodruZbeni dejavnosti, zdravstveno- socialni vzgoji, propagandi, krvodajalstvu, varstvu pred elementarnimi nesredami in prvi pomodi, mladirn dlanom RK, mednarodnemu sodelovanju. odvodu delovne skupnosti28. September 1969: Obdinski odbor Rdedega kriZa OrmoZ je orgar-riziral za- svoje najaktivnejSe aktiviste v posameznih krajevnih organizacijah in za n alpoLrtvovalnej 5e krvodaj al ce dvodnevni izlet. 84 udeleZencev izleta si je ogledalo letaiiSde na Brniku, nato so potovali dez Vr5id do izvira Sode, skozi dolino Trente do Bovca in dez Novo Gorico in Koper do Pirana. V Piranu so jih pridakali predstavniki Obd.inskega in Mestnega odbora RK ]'iran2e. 28. maj 1970 - v OrmoZu je bila izvedena nabiralna akcija obladit, obutve in drugega materiala3o. r5'I'cdnik. Icro XXII. Ir. t6. srr. 5. :6 zeP 4ort. R K. sk. I " Tednik, lcto XXII, st. 35, srr. 4. r* zAP,+0r,. RK, sk. l. " T.tlnik, leto XXII, 5t. 37, str. 10. :t0 Alhiv IIKS OZ OrmoZ - Kronololki pregled 1910-1999 -102- Zgodaainsft zapii 14., 15. in 16 jLrlij l91O - r, OrmoZu je bita izvedena krvodajalska akcija, ki ni v celotr uspela. Opaziti je bilo, da je pri odvzemu krvi zastopano krnedko prebivalstvo in delavstvo; minimalno so bili zastopani zdravstveni in prosvetni delavci ter vozniki motornih voz1l. Zato je bil podan predlog, da se v letu 1971 pri pridobivanju krvodajalcev angaZirajo vse druZbene organizacije. Se posebej bi se moralo vkljuditi avto - moto dru5tvo, sa.j na.j bi bil sleherni voznik rnotornega vozila tudi krvodajalec, deje za to sposoben3r. 1910 * krvodajalci so se s Stirimi avrobusi odpeljali na izler v Stubi5ke toplice32. September \970: v SrediSdu ob Dravi so organizirali Ze tretjo krvodajalsko akcijo v letu 1970. Akcije se.je udeieZilo 38 krvodajalcev, ki so skupno darovali t3 litrov krvi3r. 12. oktober' 1970: organiziran je bil seminar za delo s starostniki, ki se ga je udeleZilo 24 sluiateljev iz KS Sredi5de ob Dravi, Kog, MiklavZ, Ivanjkovci. TomaZ, Podgorci, Velika Nedelja in OrmoZ ter predsravniki DU, SZDL. skrbstvenega organa SO, Zdravstvenega doma OrmoZ in drugi. Ze precl tem je bil sestavljen koordinacijski odbor za pomod starostnikom pri Obdinskem odborr"r RK v naslednji sestavi: Minka Raih, v.d. nadelnika za obdo upravo in druZbene sluZbe SO, predsednica komisije in dlani Anica Ged, viSja medicinska sestra iz Zdravstvenega doma Ormoi, Lizika Lah, diplomirana babica, MiklavZ pri OrmoZu, Marta Per5ak, diplomirana babica (teren Podgorci), Kristina JaneZid, diplomirana babica, SrediSde ob Dravi, Ivan Kandrid, predsednik KORK Velika Nedelja, Bolfenk Pokrivad, predsednik KORK Kog, Marija Caf, dip!ornirana babica, Ivanjkovci, Leon Rado5. predsednik druitva upokojencev, Marica Brazda. sekretarka obdinske konference SZDL. V krajevnih organizacijah RK so delovale komisije za varstvo ostarelih. Obdinskj odbor RK je posedoval tudi sezname aktivistov, ki so nuriili pomod starostnikorn, nekateri so 5e ohranjeni v arhivu3a. Namesto zakljudka Henry Dunant je Lrmrl v nedeljo, 30. oktobra 1910, v starosti 82 let. Iz dLrdaSkega, zmedenega moZa. digar sanje so bile celo zanj skor:aj prevelike, .je izilo 31 Prav tam. 32 Prav tam. rt'l'eclnik, Ieto XXII, St. 35, srr. l0 1a zAP 406, RK, sk. 2. gibanje, ki danes sega rudi v najbolj ocldaljene kotidke sveta. Sega do rniliionov ljudi. pomaga vojakom in civilistorn in resnidnost je danes celo lepia od Dunantovih sanj. Pisni viri - Tednik - glasilo socialistidne zveze clelovnega ljudstva za Podr"avje, letnik XVIII, St. 28, 39 in 45. - Tednik, letnik XIX. 5t. 24 in 35. - Tednik - glasilo SZDL, letnik XX, 5t. 2 in 3. - 'Iednik - glasilo SZDL, letnik XXI, Sr. 8, 19, 24 in29. - ]'ednik, leto XXII, it. 16. 35 in 37. - Tednik, leto XXIII, 5t. 35. - Zgodovinski arhiv PtuJ (ZAP),.106, RK, Sk. 1*6. Literatura - Albreht, Anita, 1995: Smo, ker nas potrebuje na tisode ljudi. Rdedi kr iZ Slovenije, Ljubljana. - Antolid, BoLa 2001 : Porodilo RKS Obmodnesa zdruZenja OrmoZ zaleto 2006. OrmoZ. - Brown, Pam, i993:Henry Dunant. Mohorjeva druZba, Celje. - Oberson, Bernard, 1998: Mednarodno humanitar.no pravo - odgovori in vpla5anja. Zeneua. - Ravnikar', T., 2006: Rdedi kriZ Slovenije - 140 Iet. L.1ubljana, Rdedi kliZ Slovenr.le. - Rdedi krrZ Slovenije Obmodno zdruienjeOrmoZ - KlonoloSki pregled delovanja Obmodnega zdr.uZenja Rdedega kriZa OrmoZ 19i0-1999. Povzetek ldeja o organiz.uciji Rdeiega kriia se ni roclila iez noi. lz.oblikovrili so se rnoroli pogoji za nostanek neke nove kvalitete v odnosilt nrcd ljudmi in driavami. V na.lizvirnejii obliki se je ideja o stolni organiz,ircuti pornoii irt nteclnaroclni zaiiiti rtutjertcev in bolnikov rodilcL nted bitko pri Solferinu, 24. jwtija 1859. V letu 2006 snTo praz.novali tudi v Sloveniji okroglo obletnico, irt sicer 110 let Rtleiega kriirL Slovenije. Rdeii krii je na nctiem ctzentliu cleloval neprekinjeno od zaietko, prvi vpis rtcr poclroijrt Obiine Orntoi pa je bil izt,erlen 27. 2. 1918. Obrnoino z.druienje RcleiegcL krii.ct Orntoi, rtcunerjo poz,ornost in ias izvajanju traclicionolnih programov RKS na raz,liinih podroii;11 s ponroijo aktivistov kra.jevnih organizacij, mentorjet ntlculih ilattoy nd osrtowtil.t iolah in v sodelovanju s pogodbeninti rlelavci" Pod okriljem Rcleiega k"i/1a Orntoi clelttje od 1998. Lokalna akcijskrt skultina za prepreievanje z.asvojenosti, ki se je letq 2007 preintertovala v Meclobiinsko lokalno akcijsko sktrpirto zct prepreievctnje Tasvojenosti nu poclroiju Oliin Ornrcti,, Srediiie ob Dravi in St,eti Tomei. -103-