NAŠ ČASOPIS
Tež/co /e /i/f/ najboljši.
IZHAJA ZA OBČINE VRHNIKA, BOROVNICA, DOBROVA-HORJUL-POLHOV GRADEC in BREZOVICA
LETO XXV, ŠT. 244
Konec štiriletne Me
Tudi letos v številki, ki izide pred dopusti, prilagamo Našemu časopisu posebno prilogo o šolarjih, ki so končali šolanje na osnovnih šolah v naših štirih občinah in zdaj odhajajo v večji kraj nadaljevati šolanje. To je seveda prelomnica v njihovem življenju in obdobje novega upanja, da se jim morda na njihovi poti izide vse tako, kot si želijo oziroma kot želijo njihovi starši. Saj si med seboj ne želimo nič slabega, čeprav je res, da že zdaj nastaja posebna živčnost.
Posebna živčnost zato, ker bo konec leta morda vse drugače, kot so želje. Prvo štirirazrednico namreč končuje ekipa, ne le v eni, temveč v štirih občinah, kije ob delu in na lastni živi koži,doživela šolanje za lokalno samoupravo. Prav previdno bomo pogledali, kaj so obljubljali pred štirimi leti in kaj so zares uresničili. To je bila šola pravzaprav brez poštenega učnega načrta, brez obveznih in neobveznih vsebin, izvajanje nalog se je uresničevalo kot v enajsti šoli pod mostom in sproti, kakor da bi probleme prinašale narasle vode in jih mimogrede puščale na bregu.
Razen enega občinskega središča, kije bilo to že prej, so ti udeleženci štiriletne šole v naravi orali trdo ledino. V prvem letu sploh, ko so se komaj začeli zavedati, kaj vse so njihove pristojnosti in kje vse so njihove omejitve. Obljubljali so marsikaj, kar potem ni bilo v njihovih močeh, kajti država jim je določila preveč stvari in jim premalo dajala.
Veliko so se ukvarjali tudi sami s seboj in z bontonom komuniciranja v občinskih svetih, med občinskimi svetniki in župani, med krajevnimi skupnostmi, kjer jih imajo in občinsko upravo. To je bilo kot puberteta, ko je vztrajanje pri lastnih stališčih tako trdno, da človeku tudi škoduje, tudi če bi mu luknjo v koleno vrtali, kot se reče.
V nekaterih občinah so napredovali in ošpice prebolevali hitreje, drugod še danes čutijo posledice.
Eno pa je gotovo: prednost problemov v malo bolj pregledni občinski samoupravi je drugačna kot prej pod večjo streho, tako je tudi marsikje -to pa v vseh občinah brez izjeme, če si le niso naložile pretiranih bremen, kaže zlasti napredek pri urejanju komunalnih zadev.
Seveda so tudi zadeve, ki presegajo moči enega župana in enega občinskega sveta. Regij sicer še nimamo, toda razvoj bo najbrž pokazal, da vseh bremen le ne zmore ena sama občina in da bodo potrebne povezave. Nekaj teh zametkov povezovanja v občinah, ki izdajajo Naš časopis, že je, in najbrž se bo temu pridružila tudi nova občina, o kateri so se volilci izrekli in mora njihovo voljo požegnati še državni zbor.
Čeprav se radi veselimo, in zdaj je obdobje različnih veselic, je najbrž že sedanja zasedba občinskih veljakov ne le v eni občini ugotovila, da delo za občino ni niti špehovka, niti klobasa in pol litra vina, kar se pogosto napačno sodi ob različnih manifestacijah, ki se jih ne manjka in morajo biti zaradi boljšega počutja.
JULIJ 1998
Ampak zdaj bodo dopusti, šele potem bo jesen.
Horjulciza svojo občino
Z zelo dobrim izidom referenduma o tem, ali naj bo Horjul občina, so se Horjula odločili, da gredo na svoje. Zdaj mora njihovo odločitev potrditi še državni zbor. Predstavniki vseh parlamentarnih strank v svojih izjavah poudarjajo, da ne bodo glasovali proti volji ljudi.
Na volišča je od 1901 volilnega upravičenca prišlo 1262 volilcev, kar je 66,39 odstotna volilna udeležba* od teh jih je bilo za občino 83,20 % (1050 volilcev), proti pa 16,24 % (205). Neveljavnih glasov je bilo sedem.
Glasovali so na sedmih voliščih, nekateri pa predčasno, eden pa po pošti. Na straneh občine Dobrova-Horjul-Polhov Gradec objavljamo celotne rezultate referenduma.
Če torej državni zbor potrdi, kar so odloČili Horjulci z večino, se bo krajevna skupnost Horjul postavila na svoje noge, v dosedanji občini, kise formira na novo, pa ostanejo KS Šentjošt, Črni Vrh, Polhov Gradec in Dobrova.
tone janežič      Sliko smo posneli nekaj pred 20. uro zvečer, ko je bila volja že znana.
OSNOVNA ŠOLA BREZOVICA IN
OBČINA BREZOVICA
Dan
borovnic bo 25. julija
V organizaciji Turističnega društva se tudi letos pripravlja prireditev, ki naj bi pred žegnanjsko nedeljo povezala sedanje in odseljene Borovničane in njihove goste.
Rdeča nit letošnjega praznovanja v soboto, 25. julija popolne bo pridelava ameriških borovnic, prikaz tega, kako rastejo in koliko dela je z njimi, obenem pa bo to tudi veselo popoldne. Za nastop so naprosili nekatere borovniške pevske skupine, povabljena je žirovska pihalna godba, popoldne se bo v noč nadaljevalo z živo glasbo.
Prizorišče dogajanja bo središče Borovnice, zlasti parkirišče pred vrtcem in Paplerjeva ulica.
Prireditelji bodo podrobnosti tega srečanja pravočasno predstavili tudi s plakati, vse Broovničane oziroma prebivcalce borovniške občine pa že zdaj vabijo, naj povabijo svoje sorodnike in prijatelje do drugod.
Dela pri izgradnji šole se bodo začela
Župan Vrhnike Vinko Tomšič in direktor gradbenega podjetja Grosuplje Bogdan Korošec sta podpisala pogodbo o graditvi nove šole na Vrhniki. Na javni razpis Občine Vrhnika seje prijavilo pet izvajalcev del. Izbrano je bilo podjetje GP Grosuplje, kije imelo tudi najboljše pogoje. Tako je prišlo do podpisa te pogodbe. Dela se bodo pričela takoj, to je v začetku meseca julija. Do tretje faze gradnje, do podstrehe, naj bi bila narejena že do novembra letošnjega leta. Če bi bila sredstva zagotovljena, bi lahko pričeli poučevati že s šolskim letom 1999/2000. Tako pa bo po zagotovilih in dotoku finančnih sredstev možno sprejeti prve učence šele leta 2000.
s.s.
VABITA
NA SVEČANO OTVORITEV PRIZIDKA OŠ BREZOVICA,
KI BO
V PETEK, 11. SEPTEMBRA 1998, OB 18. URI
V OŠ BREZOVICA.
V programu bodo sodelovali učenci OŠ
Brezovica, podružnične šole Notranje Gorice in Ženski pevski zbor Brezovica.
i Naslednja številka izide J 3. septembra. Rokopise ,  zbiramo do 28. avgusta
POZOR! OTROCI IN NAJSTNIKI!
SHEN Ql center na Vrhniki organizira od 10. 7. do 19. 7.1998 vsak dan od 15.30 do 16.30 POSEBEN BREZPLAČEN POČITNIŠKI PROGRAM ZA OTROKE IN NAJSTNIKE.
Program je namenjen vsem otrokom in najstnikom, ki jih zanimajo raziskovanja in
spoznavanje nečesa popolnoma novega, in
vsem tistim, ki zaradi težav, bolezni in drugih problemov ne morejo uživati počitnic
tako kot njihovi vrstniki, hkrati pa je to tudi trening, ki bistveno pripomore k razvoju sposobnosti, ki se skrivajo v vsakem od
nas. Dajmo mladim možnost spoznavanja novih razsežnosti in sposobnosti!
'  LEPO VABLJENI TUDI STARŠI!
SHEN QI*
SHEN Ql center, Tržaška 28, na Vrhniki!
30. SEJA OBČINSKEGA SVETA VRHNIKA
Julija povišanje cen v vrtcih
Sredi junija je bila že 30. redna seja Občinskega sveta Vrhnika in najbrž tudi zadnja pred poletnimi počitnicami.
Na sejo sveta sta prišla tudi dva predstavnika lastnika lokalov na Stari cesti, ki jo v tem času obnavljajo. Hotela sta, da bi na dnevni red uvrstili posebno točko Problematika Stare ceste. Dodatno točko je predlagal tudi eden izmed svetnikov, vendar pa zaradi nepripravljenega gradiva in tudi dogovora s predsednikom Občinskega sveta, da bi to problematiko obravnavali prihodnjič, dodatna točka ni bila sprejeta. V nadaljevanju seje pa so svetniki sprejeli oziroma potrdili cene vzgojnovarstvenih storitev v vrtcih na Vrhniki, tako da od 1. julija 1998 dalje znaša za I.   starostno skupino
46.264,00 SIT, za II. starostno skupino 36.655,00 SIT. Naj ob tem zapišemo, da so svetniki na februarski seji zavrnili predlog za povišanje cen, ki so v veljavi že od 1. septembra 1997. Takrat so tudi menili, da se je treba odločiti za notranje varčevalne ukrepe. V sedanji obrazložitvi pa je ravnateljica vrhniškega vrtca poudarila prav nekaj ukrepov: manjše in manj dnevnic, manjše odpravnine, drago izobraževanje zunaj občine so organizirali v lastnih objektih,... Povečava pa je potrebna.saj se bo prav sedaj izpisalo 170 malih šolarjev in za dva meseca bo izpad dohodka dobrih 11 milijonov. Po obravnavi so le izglasovali povišanje cen v vrtcih (samo 10 za) in tako se bodo storitve v vrhniškem vrtcu povečale s 1.7.
DEL OSNUTKA NAMERE O SODELOVANJU NA PODROČJU RAVNANJA Z ODPADKI
Deponiranje komunalnih odpadkov (stranke: Občine Vrhnika, Borovnica, Logatec in Komunalno podjetje Vrhnika ter Komunalno podjetje Logatec)
Komunalna deponija Komunalnega podjetja Vrhnika na Tojnicah se polni ter se tako njena obratovalna doba izteka. Stranke tudi ugotavljajo, daje na obstoječi komunalni deponiji Komunalnega podjetja Logatec na Ostrem Vrhu dovolj depo-nijskega prostora za 6 let v primeru, da bi to deponijo v času ustrezno tehnološko opremili. Stranke tudi ugotavljajo, da sta Občina Vrhnika in Komunalno podjetje Vrhnika že pričela s pridobivanjem nove lokacije komunalne deponije ter da bi novo Komunalno deponijo na območju Občine Vrhnika lahko uredili v doglednem času (končanje v roku 6 let). V primeru, da v 6 letih nova deponija v vrhniški ali borovniški občini ne bo zgrajena, sta dolžni obe občini zagotoviti odlaganje na drugi primerni deponiji ter poravnati Občini Logatec oz. Komunalnemu podjetju Logatec vse stroške, povezane z odlaganjem in transportom komunalnih odpadkov zaradi novo nastalega stanja za takšno količino smeti, kot je bila deponiranih odpadkov iz vrhniške in borovniške občine.
Podjetji se bosta dogovorili, v soglasju z Občinskimi sveti občin, na območju katerih delujeta podjetji, da se za čas 6 let uporablja za uporabnike javne storitve Odvoz komunalnih odpadkov Komunalnega podjetja Vrhnika deponija Komunalnih odpadkov na Ostrem Vrhu v Občini Logatec. Količina pripeljanih odpadkov iz občine Vrhnika je vložek Občine Logatec v novo deponijo v občini Vrhnika. S tem dogovorom ima torej Občina Logatec rezerviran deponijski prostor na novi deponiji v občini Vrhnika ali Borovnica za takšno količino odpadkov, kot bo pripeljana na deponijo na Ostrem Vrhu. Za tovarno usnja Vrhnika so pogoji odlaganja odpadkov določeni posebej in niso predmet te namere. Po šestih letih bo po predvidevanjih v primeru odlaganja odpadkov, kijih bosta zbrali obe Komunalni podjetji, deponija na Ostrem Vrhu polna. OBČINA VRHNIKA in OBČINA BOROVNICA se zavezujeta v tem času poiskati ustrezno novo lokacijo za deponijo komunalnih odpadkov in omogočiti izgradnjo nove deponije.
Stranke namreč ugotavljajo, da del podzemnih vod z območja občine Logatec gravitira na območji občin Vrhnika in Borovnica. Zato sta občini Vrhnika in Borovnica zainteresirani, da občina Logatec oz. njeno Komunalno podjetje uredi deponiranje odpadkov skladno z določili, ki veljajo v Evropski skupnosti in bodo v doglednem času veljali tudi pri nas. Zato občini Vrhnika in Borovnica predlagata, da občina Logatec uredi deponiranje svojih komunalnih odpadkov na ozemlju občine Vrhnika. *
Občina Vrhnika seznanja druge stranke, da ima v postopku pridobitev nove lokacije komunalne deponije na lokaciji Kamnoloma Verd. Vendar pa ustrezna izgradnja te deponije ne bo narejena pravočasno in se bo v vmesnem času pojavljala potreba po deponijskem prostoru za komunalne odpadke, ki imajo svoj izvor v občinah Vrhnika in Borovnica.
Stranke predlagajo, da bi novo komunalno deponijo na območju občin Borovnica ali Vrhnika gradili s sorazmernim vložkom vseh treh občin v višini, sorazmerni številu prebivalcev v posamezni občini. Količina odloženih smeti na deponiji na Ostrem Vrhu v občini Logatec je del vložka Občine Logatec v novo deponijo na lokaciji Kamnolom Verd. Za gospodarstvo bi cene odlaganja oblikovali pozneje po posebni kalkulaciji. Po pridobitvi ustreznih upravnih dovoljenj bi k sovlaganju in izgradnji deponije povabili tudi druge občine, ki gravitirajo na novo lokacijo deponije.
Dogovor med strankami bo obvezal vse stranke k sorazmernemu plačilu stroškov izgradnje in obratovanja nove deponije ter tudi k sorazmernemu strošku sanacije in ureditve razmer deponije na Ostrem Vrhu v logaški občini. Dogovor bo sestavljen na enakih osnovah. Renta, ki bo določena v občini, na katere lokaciji bo deponija, bo na podlagi tega dogovora fiksna in vezana na tečaj ECU.
1998.
Osrednja točka dnevnega reda je bil Osnutek namere za sklenitev dogovora o sodelovanju na področju ravnanja z odpadki. Svetniki so se seznanili z obrazložitvijo, da je to namera skupnega dogovora o sodelovanju na področju ravnanja z odpadki med občinami Vrhnika, Borovnica in Logatec ter dvema komunalnima podjetjema iz Vrhnike in Logatca. Problem je v tem, da se bo vrhniška deponija na Tojnicah napolnila konec leta 1998 (oktober - november). Tudi na deponiji v Logatcu na Ostrem vrhu je depo-nijskega prostora le za 6 let. To deponijo pa je treba pripraviti in urediti, in še to je le začasna rešitev. Zato je Občina Vrhnika naročila pri podjetju OIKOS preveritev tehnične združljivosti živega kamnoloma Verd in deponije v njem. Rezultati študije so pozitivni, tako da se deponija odpadkov ponuja kot delna sanacija degradiranih površin kamnoloma Verd. (Iz osnutka vam posredujemo del besedila zaboljše razumevanje).
V razpravi je sodelovalo kar nekaj poslancev, ki so povedali pozitivno mnenje o nameri in je velika obveznost občine Vrhni-
ka. Ker pa je to le osnutek in je bil namen vrhniške svetnike le seznaniti, se bo razprava zagotovo še nadaljevala na prihodnjih sejah. Isti osnutek namere morajo namreč obravnavati še v občinah Borovnica in Logatec.
S.S.
TMS
Tehniški muzej Slovenije
Bistra pri Vrhniki
Mlade   in vedoželjne obiskovalke in obiskovalce vljudno vabimo na POČITNIŠKE DELAVNICE
• šivanja,
• slikanja na svilo in
• slikanja na blago. Potekale bodo v prostorih našega muzeja od 10. 7. do 31.8.1998 vsak torek, sredo in petek od 9. do 12. ure in vsako soboto od 14.30 do 17. ure. Vsak dan bosta potekali dve delavnici vzporedno. Če se boste udeležili delavnice slikanja na blago, lahko s sabo prinesete majice. Za dodatne informacije pokličite na tel. št. 754-422. Pričakujemo vas!
Občina Vrhnika
Tržaška c. 1,1360 Vrhnika
Telefon: 061/755 121
objavlja
prosto delovno mesto
1. SVETOVALEC II
- PREMOŽENJSKE PRAVNE ZADEVE
Pogoji:
- univerzitetna izobrazba (Vll/l) ali visoka strokovna izobrazba pravne smeri
- 3 letne delovne izkušnje
- strokovni izpit ali preizkus ZUP-a
- usposobljenost za delo z računalnikom
Delovno razmerje bomo sklenili za nedoločen čas, s polnim delovnim časom in 3 mesečnim poskusnim delom.
2. PRIPRAVNIK
Pogoji:
- univerzitetna izobrazba (Vll/l) ali visoka strokovna izobrazba pravne smeri
- usposobljenost za delo z računalnikom
Delovno razmerje bomo sklenili za določen čas, za 12 mesecev, za opravljanje pripravništva.
Poleg navedenih pogojev morajo kandidati izpolnjevati še splošne pogoje določene v Zakonu o delavcih v državnih organih (Uradni list RS, št. 15/90, 5/91, 70/97). Prijave z ustreznimi dokazili o izpolnjevanju navedenih pogojev ter življenjepisom pošljite do 10.07.1998 na gornji naslov. O izidu bodo kandidati obveščeni v 15 dneh po sprejeti odločitvi.
Liberalna
demokracija Slovenije-diagnostik in zdravilec
V maju sta zakonca Angelca in Franc Severkar praznovala 60 let skupnega življenja in tako slavila še diamantno poroko. Vseh 60 let zakonskega življenja sta preživela na Brezovici, kjer se jima je rodilo 6 otrok. Angelca je vseskozi gospodinjila in skrbela za družino, Franc pa se je izučil za strojnega ključavničarja in dolgo vozil znameniti ljubljanski tramvaj. Pokoj je dočakal kot varnostnik pri Iliriji. Ob visokem življenjskem jubileju jima tudi v imenu uredništva iskreno čestitamHn želim še mnogo lepih in zdravih let v krogu družine.
S.S.
Zgibanka, ki so jo razposlali te dni v vsako gospodinjstvo ima zgovoren podnaslov » Za aktivno sodelovanje pri reformi sistema«, pokojninskega, političnega in prometnega.
V času, ko ljudje premišljajo o dopustu, kako in ali ga bo sploh mogoče preživeti tako, da bo v resnici dopust in ne le preživetje iz dneva v dan, smo dobili v razmišljanje za državo izjemno pomembne, lahko celo usodne zadeve.
Ali smo zadovoljni s političnim sistemom, z občinami, kako razmišljamo o pokrajinah? In nazadnje spretno podtaknjena misel, da opozicija preko Poslovnika dela DZ načrtno ovira normalno delo DZ, brez ocene o tem kdo ga dan za dnem krši ali o tem, da prav vladajoča koalicija v bitki za lastne interese pozablja na interese države. Tudi brez ocene o tem, da vlada pošilja v parlament tako slabo pripravljene predloge zakonov, da jih je potrebo v parlamentu z amandmaji dopolnjevati oz. popravljati skoraj vsak člen zakona. Od tod je le majhen korak do ideje o tem, da o postavljanju in razreševanju ministrov odloča le en človek v državi in se pri tem sklicevati na več stoletno tradicijo parlamentarnS demokracije držav, v katerih se sprejemajo take odločitve s konsenzom vseh strank. Kritično mnenje o drugih, brez samokritike torej. Ocenili naj bi uspešnost prometnega zakona. Potrebna je le statistika prometnih prekrškov in nesreč. Za razmišljanje in odločanje o pokojninski reformi, ki bo prizadela vse upokojence in zaposlene državljane Slovenije je torej čas dopustov kot nalašč.
Kriza pokojninskega sistema ni od včeraj. Opozorilna znamenja so se začela v letih med 1985-1990, ko so se povečale pokojnine realno v primerjavi s plačami do 18=. Ob sočasni gospodarski krizi seje zmanjšalo število delovnih mest od 973.000 na 780.000. V sistemu, ki ga imamo, zaposleni neposredno prispevajo v pokojninski sklad za tiste, ki so upokojeni. Vendar je bilo tedaj razmerje še ugodno, 3 zaposleni so prispevali za 1 upokojenca. Danes pa morata 2 zaposlena solidarno prispevati za pokojnino 1 upokojenca, kar trenutno pomeni, da lahko s 55= čiste plače zaposlenega pokrijemo 1 pokojnino. S prispevki zaposlenih seje v letu 1997 zbralo le 2/3 vseh potrebnih sredstev. Že 1.1992 so bile pripravljene spremembe pokojninskega sistema, ki bi jih tedaj morali postopno uvajati. Tedaj je bilo že očitno, da so bile nekatere spremembe pokojninske zakonodaje od 1. 1987 dalje zgrešene in so samo pospešile zaostritev problema. Vlada tedaj ni ukrepala. Stranka, ki je bila tedaj in je sedaj na oblasti, LDS, ni želela izvesti potrebnih sprememb, do danes, ko so se razmere zaostrile do te mere, da država brez zadolževanj in na račun neizvajanja investicij, ki bi lahko prinesla nova delovna mesta, ne more več pokrivati izgub v pokojninskem sistemu. Zdaj pa nas ista stranka poziva, naj se o predvidenih spremembah odločimo vsi skupaj, da torej breme »zgodovinske odgovornosti« nosimo vsi.
V naši državi seje dogodil čuden preobrat. Biti upokojenec je lepo, sistem sili ljudi v nedelo. Iz demografskih razlogov pa je bodočnost slaba. Od 1. 1965 seje število rojenih otrok zmanjšalo od 37.000 na polovico. Zato težave pokojninskega sklada izvirajo tako iz nezaposlenosti kakor tudi iz demografskih značilnosti in prenizke meje za upokojevanje. Kaj bo torej čez 2o let? Imeli bomo več upokojencev kot zavarovancev. Demografski podatki za naslednjih 10 do 15 let bodo bistveno slabši kot so sedaj. Delovna mesta bodo, ne bo pa ljudi. Zgodnje upkojevanje ima neprijetne socialne efekte. Upokojujejo se mladi ljudje, ki bi bili še sposobni delati, predvsem pa sposobni posredovati svoje izkušnje. Zato je pokojninska reforma usmerjena predvsem v spremembo razmerja med zaposlenimi in upokojenimi. Najmanj boleče bi bilo prepričati ljudi, da naj dalj časa delajo. To pa ni stvar zakonodaje, je stvar "drugih okoliščin, predvsem delovnih mest in dobrega plačila za delo. Dobro plačani delavci ne bi želeli v pokoj, kjer bodo prejemali manj kot 70= trenutne plače ob dejstvu, da bi še lahko ustvarjali. Zavedati seje treba tudi politične moči, ki jo imajo sedaj upokojenci. Sedanji priviligirani del njih je vodil vojno, partijo in 5o let državo. Pokojninski sistem je zato zamrznjena slika zadnjih 50-tih let. V njem dobro uspevajo tisti, ki so imeli v preteklosti dobre plače ali politične položaje, tisti s slabimi dohodki so na dnu tega sistema. Tega se ne želi spremeniti, ob temeljnem načelu, ki ga navajajo predlagatelji sprememb in sicer, varovanje pridobljenih pravic. Torej tudi v novem sistemu bodo ohranjene pokojnine v obsegu in pod pogoji, ki so bile določene ob uveljavitvi.
V zgibanki je rečeno, da mora novi sistem zavarovati interese najbolj ogrožanih skupin, zlasti delavcev , ki delajo v težkih delovnih razmerah, žensk in mladih. O prvi skupini razmišljajo za delavca ugodno, torej o tem, da bi delodajalec, ki zaposluje delavce v delovno intenzivnih panogah, plačeval dodatna sredstva za delavce, ki bi se preje upokojili, zaradi narave dela. Za drugo skupino, ženske, pa je žal prav obratno. Po hipotetičnem izračunu višine pokojnine v veljavnem in predlaganem sistemu (podatki MEOR) in ki temeljijo na ocenjeni čisti plači 150.000 SIT, bi dobila ženska po starem pri starosti 55 let in 35 letih delovne dobe pokojnino 96.454 SIT, v reformiranem sistemu pa enako pokojnino, če bi se upokojila pri 65-tih letih in s 45-timi leti delovne dobe. V primeru, da bi imela 2 otroka, bi se sicer lahko upokojila pri 63 letih in s 43-letno delovno dobo dosegla pokojnino 93.050 SIT. Če bi delala 38 let in bila stara leto več kot je povprečje za upokojevanje žensk sedaj, bi bila njena pokojnina le 63.235 SIT. Komentar ni potreben. Pokojninska reforma bo tudi in predvsem na plečih žensk. Glede mladih pa tole. Predvideni II. steber pokojninske reforme, ki bi bil naložbeni in bi torej predstavljal rentno obvezno varčevanje za starost, obvezen pa bi bil za mlade in tiste, ki prvič vstopajo v sistem, je sedaj že stvar, odmaknjena v prihodnost, ker je vlada oz. koalicijske stranke od tega že odstopila.
Pokojninsko reformo naj bi spremljali ukrepi aktivne politike zaposlovanja, o katerih se veliko govori, kadar hoče vladajoča koalicija izničiti prizadevanja opozicije, kot npr. pri Spremembah in dopolnitvah zakona o zaposlovanju in zavarovanju za primer brezposelnosti, papirje pa smo videli zaenkrat le v rokah državne sekretarke in ministra, od daleč. Tudi zakona o varstvu pri delu še ni v proceduri, kakor ni učinkovitih ukrepov vlade za spodbujanje hitrejše gospodarske rasti.
Ko je sindikat ostro protestiral proti spremembam pokojninskega sistema, je bilo vladi kar pogodu, kljub paradoksu, da je bilo potrebno v proračunu za letošnje leto zagotoviti za pokojnine 140 milijard in da to pomeni direktno zadolževanje SPIZ-a. Bela knjiga je postala aktualna le z vidika, kaj bi morali napraviti.
Pilula je torej, kot so vsa zdravila, grenka.
Helena Hren Vencelj
Nenavijaško o vseh kandidatih
TOMO GROM - KANDIDAT LDS VRHNIKA ZA ŽUPANA
Priprave na predvolilno kampanjo v polnem teku
Medjesensko predvolilno kampanjo, ko bomo v vseh naših občinah volili župane in občinske svetnike, si mora tudi Naš časopis v skladu s sklepom skupne komisije sedanjih štirih občin, ki se ji bo po referendumu v horjul-ski krajevni skupnosti in po sklepu državnega zbora, ki bo najbrž razglasil novo občino Horjul, izdelati pravila za objavljanje besedil med prevolilno kampanjo, časa imamo še dosti, saj si morajo vsa javna glasila najmanj 45 dni pred datumom volitev določiti in objaviti pravila za predstavitev strank, volilnih list in kandidatov. Ker pa nekateri prispevki kažejo, da se nam že dogaja predvolilna kampanja, je prav, da ta pravila zapišemo že zdaj.
Naš časopis je glede na druga javna glasila v posebnem položaju, saj se denar za njegovo izdajanje napaja iz občinskih proračunov, iz katerih prejemajo svoje deleže tudi stranke, ki so bile uspešne na prejšnjih lokalnih volitvah. Zato je razumljivo, da bo šel del denarja teh strank tudi za objave v Našem časopisu.
Vendar bo del svojega prostora Naš časopis namenil tudi za brezplačne objave. Brezplačen prostor za objave predvolilnih sporočilvseh političnih strank in drugih list v posameznih je omejen na četrtino časopisne strani, kar bo več, bomo zaračunali po naši oglasni tarifi, ki ni tolikšna, da bije stranke ne zmogle.
Podobno bo s kandidati za župane. Tudi njim namenjamo iz vsake občine po četrtino časopisne strani. Kar bo nad tem obsegom, bo treba plačati kot komercialni oglas. Pričakujemo velik naval, zato tudi ta omejitev, saj sicer lahko širimo obseg časopisa do neslutenih razsežnosti. Obseg časopisa pa je omejen s proračunom, ki ga vse občine namenjajo časopisu.
Naš časopis bo predvolilno dogajanje sicer spremljal po svojih močeh, pri čemer ne bo zamenar-jal raznovrstnost zamisli, pogledov in nazorov, kakor je to delal
že ob prejšnjih volitvah. Seveda bo poskrbel, da ne bosta trpeli ne ustavnost in ne zakonitost, kar zadeva uredniški del, je zavezan enakopravni in uravnoteženi predstavitvi kandidatov, obenem pa tudi pogledov civilne družbe, če se bodo hoteli izraziti skozi Naš časopis. Kar zadeva uredniško delo, bo o tematiki uredništvo odločalo samostojno in predvsem v interesu vseh, ki nas berejo. Posebej občutljivo bo na diktat samozvanih /zunanjih urednikov., na uredništvo lahko zainteresie-rani vplivajo samo v obliki svojih pisnih izdelkov. Tako bo kar zadeva prispevke za časopis kot tudi pisma uredništvu, ki jih običajno objavljamo v rubrikah pod Prejeli smo.
Uredništvo ne bo dovoljevalo, da bi strani Našega časopisa postale prizorišče diskretidiranja političnih tekmecev, ne bo dovoljevalo, da bi s prispevki kršili splošne in veljavne civilizacijske norme v medčloveških odnosih in ne bo dovoljevalo takih napadov na tekmece, ki bodo pod ravnijo dobrega okusa. Pričakuje pa, da bo v različnih prispevkih kandidatov različnih strank za sedeže v občinskih svetih in za župane toliko koristnih zamisli za obogatitev lokalne samouprave v občinah, za katere izhaja Naš časopis, da bodo tudi ta sporočila vredna pozornosti uredništva, s tem pa tudi objave v časopisu.
Uredništvo Našega časopisa se zaveda, kot se je v vseh volilnih preskusih doslej zavedalo, da gre pri volitvah za konkurenco med dobrimi in manj dobrimi idejami, predvolilni tekmeci pa morajo po volitvah največkrat postati sodelavci pri razvoju naših krajev. Zato bo črtalo tudi v plačanih oglasnih sporočilih vse poskuse diskvalifikacije političnih tekmecev.
Če se bo pokazala potreba, bo dober teden pred volitvami izšla še ena posebna predvolilna številka Našega časopisa.
Za uredništvo Našega časopisa Tone Janežič, odgovorni urednik
Čeprav še nismo dobro stopili v poletje, pa se kandidati za novega vrhniškega župana že pospešeno pripravljajo na jesensko tekmo. Med že najavljenimi kandidati je tudi gospod Tomo Grom, trenutno vodja poslovalnice NLB v Trnovem, sicer pa Vrhničan po rodu in prepričanju, saj je bil že njegov oče nekaj časa v.d. predsednika Skupščine občine Vrhnika, dolga leta pa spoštovan predsednik vrhniškega turističnega združenja.
Tomo Grom je sedaj na Vrhniki predsednik občinskega odbora Liberalne demokracije Slovenije in podpredsednik Občinskega sveta v občini Vrhnika.
Gospod Grom, čemu priprave tako zgodaj, saj je do volitev še skoraj pol leta?
Županovanje je za občino preveč pomembna funkcija, da bi si jo upal prevzeti na pamet. LDS na Vrhniki, ki me je predlagala kot kandidata na volitvah za župana se je zelo zgodaj resno lotila priprav na lokalne volitve. Kot podpredsednik Občinskega sveta sem seznanjen z aktualnimi dogodki na Vrhniki in z nalogami, ki vrhniško občino čakajo v naslednjem obdobju. Sedaj s sodelavci analiziram stanje in predvsem možnosti rešitev. Ocenjujemo, da so zastoji v razvoju občine predvsem izziv za novega župana in njegove sodelavce.
Govorite, kot da ste že izvoljeni.
Če ne bi bil prepričan, ,da občanke in občani Vrhnike hočejo župana, ki misli in je sposoben uresničiti program gospodarskega razvoja občine in s tem zagotavljanja večje stopnje
skupne blaginje za občane, ne bi kandidiral. Prepričan sem tudi, da bodo volilci cenili dejstvo, da je naša družina tradicionalno povezana z reševanjem občinskih vprašanj, da sem torej že zato dodatno motiviran, da svoje delo posvetim občini, in da sem se v zadnjih letih profesionalno usposobil kot manager v bančništvu - da torej, kot radi rečemo, »znam z denarjem«. *
Govorite o programu razvoja občine. Kaj mislite s tem?
Gospodarski razvoj občine je temeljni izziv, ki sem si ga kot bodoči župan zastavil - in mislim, da mora to biti tudi temeljni izziv občanov. Ob tem pa je potrebno skrbeti za skladen razvoj vseh krajevnih skupnosti.
Vprašanja komunalne infrastrukture ,ekologije, družbenih dejavnosti, še posebej šole in vrtcev, so odvisna od naše gospodarske uspešnosti. Uspešno gospodarstvo, ki se odraža v gospodarski rasti in stabilnih razmerah je eden od temeljev za razvoj in napredek občine. Zupan mora s svojimi aktivnostmi določiti smer in način razvoja občine v vseh segmentih, ter združiti uspešne in vplivne Vrh-ničane za čimbolj enotne cilje.
Že, ampak, ali ima župan dovolj moči, da tak program zažene, če že ne izpelje?
Zupan mora imeti po eni strani znanje, da določi prioritete razvoja, da določi smer, potem pa mora imeti znanje in spretnost, da na podlagi skupnih interesov poveže med seboj ljudi. Seveda ne more ustvarjati namesto podjetnikov, obrtnikov in podjetij. Lahko pa jim zagotovi možnosti in pogoje za ustvarjanje, ter pomaga pri odstranjevanju ovir. Sam to znam in hočem.
Na kaj se mislite opirati pri svojem načrtu gospodarskega razvoja občine?
Predvsem na malo gospodarstvo, obrtnike. Se bolj kot za Slovenijo velja za Vrhniko, daje to glavni potencial, ki mu je potrebno omogočiti, da bo lažje dihal, in da se bo lažje razvijal. To pomeni dvoje: po eni strani jim olajševati razne upravne formalnosti in olajševati dostop do virov finančnih sredstev in ustrezne infrastrukture, po drugi strani pa prek občinskega pritiska in vseh vrhniških poslancev in drugih poti zagotavljati tako državno zakonodajo, ki bo temu delu gospodarstva v korist.
Malo gospodarstvo in obrtniki so pomembni tudi zaradi možnosti odpiranja novih delovnih mest. Ker je področje občine Vrhnika tudi kmetijsko razvito je potrebno nadaljevati uspešno kmetijsko tradicijo in jo nadgraditi s turistično ponudbo.
Kako pa s problemom občinskih velikanov IUV in Lika?
IUV in Liko za resnega gospodarstvenika nista problem ampak izziv. Dejstvo je, da sta to bili ugledni podjetji, z visoko stopnjo znanja, kako delati odlične proizvode, z lojalnimi in strokovnimi delavci. To je vrednost, ki jo je potrebno ohraniti tudi s pomočjo lokalne skupnosti. Ocenjujem, čeprav seveda od zunaj, da gre trenutno za zastoj kot posledico hitre spremembe razmer na trgu.
Lastniki in vodstvi podjetij morajo tudi s pomočjo države najti pravo pot razvoja, ki bo ohranila delovna mesta in omogočila socialno varnost zaposlenih.
Ali menite, da so občani dovolj informirani o dogajanjih v svoji občini?
Formalno je pretok informacij zadovoljiv. Vendar pa se ob začetku izvajanja določenih občinskih aktivnosti izkaže, da to ni dovolj, kajti občani odreagi-rajo, ko aktivnosti že potekajo. Zagovarjam odprtost in javnost delovanja občinske uprave in župana, kajti s stalnim izmenjavanjem informacij in občutkom za potrebe občanov bo delovanje učinkovito in pregledno. Osebno težko delujem brez stalnih odzivov ljudi, za katere delam in to pomeni, da bom storil vse, da se pretok informacij v obe smeri še izboljša.
Pogovarjal se je Richard Beuermann
KARA-obutev, Tržaška 5 in PTC Loka-Robova 6, pa Vas vabi k nakupu modne in športne obutve po ugodnih cenah in ugodnih plačilnih pogojih!
Financiranje občin
Na enem od sestankov županov sosednjih občin, ki izdajajo glasilo Naš časopisje bila izrečena kritika, da poli slanci, ki sicer redno dopisujemo v logi kalno glasilo, pišemo o stvareh, s ka-p terimi se lahko občani seznanijo iz || ostalih medijev. Sam sem kritiko razumel kot dobronamerni nasvet, da naj pišemo predvsem o stvareh, ki ljudi oziroma volilce najbolj zanimajo.
Pa smo tam. Že stari Latini so poznali izrek, da o okusih ne gre razpravljati.
Kar je zanimivo za srednjo generacijo ne zanima starejših, mladi imajo pa tako ali tako vedno posebne želje in interese.
Obstaja pa tema, ki zanima vse generacije in vse sloje, to je denar. Ob obilici tem in različnih problemov, ki se jim parlament in njegova delovna telesa posvečajo v zadnjem času je zato prav gotovo med najpomembnejšimi zadevami obravnava novele zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o financiranju občin. Predlog je že oktobra lansko leto v parlamentarno proceduro poslal poslanec Vili Trofenik, sicer predsednik komisije za lokalno samoupravo. Državni zbor seje odločil, da bo zaradi pomembnosti zakona, ki po svoji naravi neposredno posega v delovanje in nadaljnji razvoj slovenskih občin le-tega sprejel po hitrem postopku.
Razlogov za spremembo veljavnega zakona o financiranju občin je več. Veljavni zakon je vpeljal tako imenovano zagotovljeno porabo, za financiranje opravljanja nujnih nalog kot so delovanje občinskih organov in uprave, financiranje osnovnega izobraževanja, raziskovanja, kulture, športa.socialnega, otroškega in zdravstvenega varstva ter subvencioniranje gospodarskih javnih služb, kot so komunalna, stanovanjska, cestna dejavnost, gospodarjenje s prostorom, varstvo okolja in tako dalje, da ne naštevam čisto vseh nalog, ki so v občinski pristojnosti.
Ministrstvo za finance je izračunavalo zagotovljeno porabo za posamezno občino na podlagi meril, ki so jih vsako leto oblikovala pristojna ministrstva.
Izračunan obseg zagotovljene porabe naj bi omogočil občinam normalno finaciranje osnovnih nalog, toda v praksi seje pokazalo, daje v vseh letih od uveljavitve reforme lokalne samouprave v letu 1994 prihajalo do razkoraka med merili ministrstev in vlade ter možnim obsegom razpoložljivih sredstev v okviru skupne bilance zagotovljene porabe občin, ugotovljene na ravni države. Drugače povedano, občine niso bile dovolj samostojne pri odločanju ob oblikovanju občinskih proračunov v smislu prostega razpolaganja s finančnimi sredstvi v okviru svojih pristojnosti.
V vsem tem obdobju smo priča preveliki arbitrarnosti ministrstev, ki so s pretirano podrobnim upoštevanjem posameznih elementov za izračunavanje obsega zagotovljene porabe že povzročala nepre-
glednost in hkrati omogočala nekaterim občinam finančna sredstva, ki so bila nad izračunanim obsegom zagotovljene porabe in nad standardom, kot gaje opredelilo posamezno resorno ministrstvo za konkretno proračunsko leto.
Analiza financiranja lokalnih skupnosti, kije bila objavljena v de-cemberskem Poročevalcu je jasno pokazala, da veljavni sistem financiranja favorizira majhne občine in s tem soustvarja dodatne argumente nezdravim pritiskom za nadaljnje drobljenje slovenskih občin.
Osnovna intencija predlaganih sprememb gre v smeri odpravljanja omenjenih anomalij ter zagotavljanja večje transparentnosti pri kreiranju politike na področju financiranja lokalne samouprave. Predlog zakona za razliko od veljavne zagotovljene porabe vpeljuje tako imenovano primerno porabo, ki jo bo za posamezno proračunsko leto določal Državni zbor kot povprečni znesek sredstev na prebivalca v Republiki Sloveniji.
Novelo zakona sta do sedaj obravnavala Odbor za finance in monetarno politiko ter Komisija za lokalno samoupravo in pripravila kar nekaj amandmajev oziroma dopolnil. Tudi sam sem sopodpisnik amandmaja, ki bo, če bo sprejet, zagotavljal občinam prosto razpolaganje s sredstvi finančne izravnave, seveda ob upoštevanju področne zakonodaje, ki ureja financiranje določene dejavnosti.
Amandma odbora za finance in monetarno politiko določa znesek primerne porabe za posamezno občino tako da se primerna poraba na prebivalca korigira z razmerjem površine, dolžine lokalnih cest, številom prebivalcev, mlajših od 15 let in številom prebivalcev starejših od 65 let, glede na populacijo posamezne občine in povprečjem v državi. Znesek primerne porabe za posamezno občino se izračuna po formuli:
Ppi = (0,70 + 0,05*Ci + 0,05*Pi + 0,16*Mi + 0,04*Si)*ZP*Oi
pri tem so Ci,Pi,Mi in Si korekcijski koeficienti, značilni za posamezno občino v primerjavi z državnim povprečjem, ZP pomeni primerno porabo na prebivalca, Oi pa predstavlja število prebivalcev v posamezni občini. Osnovni seštevek koeficientov je 1,00. Pri občinah, ki so bile pred reformo lokalne samouprave sedež občine se namesto koeficienta 0,70 upošteva koeficient 0,74, pri mestnih občinah pa je ta koeficient 0,78. Občinam naj bi po novem sistemu ostalo 35% dohodnine, kar je
predstavlja dobrih 16% več kot doslej, ko je ostalo občini le 30% dohodnine.
V času, ko smo priča pravi euforiji ustanavljanja vedno novih pa je odbor za finance in monetarno politiko oblikoval amandma, ki stimulira združevanje dveh ali več občin. Če se združita dve sosednji občini je nova občina upravičena do dodatnih 3% sredstev finančne izravnave, v primeru, da se združi več občin pa je predvidena stimulacija kar 6 %. Občine bi bile do teh dodatnih sredstev upravičene tri proračunska leta.
Zelo je pomemben tudi amandma, ki omogoča, da se občini, ki ima v programu določeno pomembno investicijo, katera predstavlja v skladu z zakonom ali drugim predpisom poseben interes za_njen razvoj, zagotovijo iz državnega proračuna dodatna sredstva. Če bo ta amandma sprejet, bo možno pridobiti že obljubljena državna sredstva za sofinanciranje izgradnje nove vrhniške osnovne šole. V obstoječem sistemu financiranja občin je Vrhnika ena od sedmih slovenskih občin, ki ni bila upravičena do finančne izravnave s strani državnega proračuna, kar je v praksi pomenilo, da so sicer že obljubljena sredstva za šolo ostala v državni blagajni.
Poslanci smo poleg pregleda amandmajev na klopi prejeli tudi izračun obsega finančne izravnave, ki bi se zagotavljala občinam ob upoštevanju predloga sprememb in dopolnitev zakona o financiranju občin. Izračun pokaže, da bi po novem štirideset občin razpolagalo z manjšim obsegom razpoložljivih prihodkov. Zanimivo je, da gre v glavnem za manjše občine in nekatere mestne občine kot na-primer Maribor, Ptuj in Murska Sobota.
Izračun pokaže, da bi v tem primeru imelo osemnajst občin presežek lastnih prihodkov nad primerno porabo. Med temi občinami pa je seveda tudi Vrhnika.
Ker bralce Našega časopisa verjetno zanima, kako je z našimi občinami sem v dodatku pripravil tabelo, iz katere je razvidno, da vse štiri občine po novem pridobijo večje razpoložljive prihodke.
V kolikor bodo omenjeni amandmaji sprejeti bom z veseljem glasoval za predlog zakona, saj sem prepričan, da bo sistem financiranja precej bolj transparenten, gledena dejstvo, daje sedanji sistem zaradi neustreznosti meril za zagotovljeno porabo omogočal nekaterim občinam veliko odstopanje od državnega povprečja, bo pa tudi bolj pravičen.
Richard Beuermann
IZRAČUNAN OBSEG FINANČNE IZRAVNAVE, KI 81 SE ZAGOTAVLJALA OBČINAM OB UPOŠTEVANJU PREDLOGA SPREMEMB IN DOPOLNITEV ZAKONA O FINANCIRANJU OBČIN
/000 SIT
LDS
LIBERALNA OEMOKRACIjA SLOVENIJE
OBČINA	Število prebivalcev	Razpoložljivi prihodki po starem	Primerna poraba	Lastni prihodki	Korigirana finančna izravnava	Razpoložljivi prihodki po novem	Dodatna finančna izravnava	Nova osnova razpoložlji vih prihod	Pripadajoča finančna izravnava	Presežek lastnih pnhodk nad primerno porabo
	1	2	3	4	5*3-4	6=4+5	7	8=6+7	9=5+7	10=4-3
BOROVNICA	3 702	153 236	176 662	151 898	24 764	176 662	0	176 662	24 764	0
BREZOVICA	8 516	371.697	405 850	356 743	49 107	405 850	0	405 850	49 107	0
D0BR0VA-HORJUL-P0LH0V GR	8 684	355 247	441 182	299 996	141 186	441 182	0	441 182	141 186	0
VRHNIKA	16402	736 560	822 949	828 217	0	828 217	0	828.217	0	5 268
POSLANSKA KLOP št. 48
Slovenija, država
državljanov ali oblastnikov?
Svoj sestavek pišem prav na dan, ko praznujemo sedmo obletnico rojstva slovenske države. Dan državnosti je spomin na dan, ko smo izsanjali tisočleten sen, izkoristili svoj kairos, milostni trenutek, ki nam gaje namenila Usoda in iz naroda postali nacija, ki lahko suvereno odloča o svoji sedanjosti in prihodnosti.
Mnogo je bilo v tem času postorjenega, veliko tudi zamujenega. Predvsem nam je manjkalo odločnosti, da Sloveniji v novi obliki dodamo še novo kakovost in jo spremenimo v moderno državo. V 5. členu Ustave zapisano besedilo, da država varuje človekove pravice in temeljne svoboščine se v praksi kaže kot dejstvo, da jih država z zakonodajo bolj umerja, kot pa varuje. Pri svobodi govora, izražanja politične, nazorske in verske opredelitve ter pravici do združevanja še nekako gre, zaustavi pa se, kadar zagotavljanje pravic presu-rova tranzicija in nedomišljena sociala ustvarjata vse večje razlike, dolgi roki na sodiščih posamezniku otežujejo pot do pravice. Vse se seveda ne da urediti čez noč, a zdi se, da tudi politične volje ni vedno dovolj. Celo ob ključnih ciljih, pa najsi gre za zunanjo politiko, vključevanje v evropske povezave ali prepotrebne notranje reforme, ni več videti soglasja, ki nas je krasilo ob narojevanju države. Kot da nam je že njen obstoj dovolj in se ne zavedamo, da smo komaj kaj več, kot na začetku njene izgradnje.
Praznik je zato primeren trenutek, da premislimo o svojem odnosu do države in sobivanja, ki nam je dano. Smo pričakovali preveč in naredili premalo? Misel ubitega ameriškega predsednika Kennedvja: »Ne sprašuj, kaj mora država storiti zate, temveč, kaj boš ti storil zanjo!« pove dovolj. Ni vsakemu dana enaka moč in dodeljena ista odgovornost za blaginjo države, vsak pa ima pravico in dolžnost, da si zanjo po svojih sposobnostih prizadeva. Že zato, ker si posameznik lastno dostojanstvo in svodobo odmerja s tem, koliko jo je pripravljen priznati drugemu.
Največja je seveda odgovornost politikov. Preko njih ljudje z neposrednimi volitvami izvajajo oblast in njihove odgovornosti ne odvezuje niti pripadnost določeni stranki, niti dejstvo, da jim je mandat zaupan le za določen čas. Pričakovanja ljudi so zato upravičena, slabi rezultati javnomnenjskih anket o delu vlade in predvsem držav-neelitve ga zbora dovolj zgovorni. Resda smo vsi skupaj še pri prvih oblasti učnih urah parlamentarne demokracije, ki pri nas nima tradicije, res pa je tudi, da nikakor ne uspemo vzpostaviti vseh potrebnih kontrolnih mehanizmov, v prvi vrsti resnične dna zakonodajno, izvršno in sodno. Interesi so tako preveč ozki, prepleteni in vzajemni, mesto vizije pa zapolnjujejo trenutne koristi. To še najbolj občutimo poslanci, ki smo tudi najbolj na očeh javnosti. Mnogokrat iskreno prizadevanje se kot val na obali morja zlomi ob logiki prakse »višjih interesov«.
Interes pa bi moral biti le eden, zgraditi državo, ki svojim državljanom ne bo predpisovala, temveč zagotavljala in varovala osnovne pravice. Slovenija je demokratična, pravna in socialna država, piše v Ustavi. Skupaj se potrudimo, da kot taka resnično zaživi!
Leon Gostiša
Pogled na prenovljeno razpadajočo zgradbo v Bistri, kjer je sedaj gostilna Bistra in poslovni prostori podjetja Mogota.
Podpredsednik vlade Marjan Podobnik je prereza! trak in z enim od lastnikov Mogote Matejem Čukom prvi stopil v prenovljeno gostilno Bistra.
V Bistri nova gostilna in poslovni prostori
Podjetje Mogota, ki je imelo svoje prostore v Drogi na Vrhniki, je v Bistri preuredilo in odkupilo prostore bivše gostilne (Pristava pred gradom Bistra). Lastnika Mogote Martin Jamar in Matej Čuk sta razpadajočo zgradbo temeljito prenovila, ob-
SPOMINSKA SLOVESNOST PRI LIPI DRŽAVNOSTI
Vrhniški veterani in simbolno veteransko dejanje
Na predvečer slovenskega praznika dneva državnosti je bila v Športnem parku na Vrhniki pri lipi zmage in samostojnosti krajša slovesnost, ki nas je spomnila na dneve pred sedmimi leti, ko je Slovenija razglasila svojo samostojnost. Slovesnost je pripravil območni odbor vrhniških in borovniških veteranov. Spregovoril je njihov predsednik Jože Molk, ki je poudaril, da so veterani vojne za samostojno Slovenijo še vedno del današnjega in jutrišnjega vsakdana, ne pa le še spomin na dneve izpred sedmih let. V navzočnosti le majhnega števila ljudi je Jože Molk tudi prvič na Vrhniki prebral in podal simbolno veteransko dejanje. Na oder Je stopil izvajalec dejanja Jože Suštaršič, praporščak veteranov, v pravi uniformi ZVVS ter po besedilu Jožeta Molka upodobil simbolno veteransko dejanje. Vsi prisotni so zajeli sapo, saj je bilo to nekaj čisto novega in podano kot eno izmed prvih v Sloveniji. Nato sta bila oba akterja deležna veliko pohval, saj je bilo dejanje prikazano resnično izvirno, slovesno in v opomin za mir, svobodo, zmago in spomin na dneve boja samostojnosti.
Pri lipi so se resnično zbrali le tisti, ki v srcih še vedno čutijo dolžnost in ponos za samostojnost in državnost naše Slovenije. Besedilo dejanja pa je naslednje:
»Simbolno veteransko dejanje
To je simbolno veteransko de-
janje miru - svobode - neuklonlji-vosti - zmage - ponosa - spomina -opomina.
Prisluhnite, prosim!
Ali smo tukaj zato, ker nas druži ljubezen do doma, družine in domovine; ker spoštujemo hrabrost, poštenost, čast in resnico; ker želimo in delamo v dobro naše domovine Republike Slovenije? Smo!
Ta miza s štirimi nogami je simbol trdnosti in dokončne vpetosti Slovenije v zemljevid Evrope in sveta.
Prazen stol je simbol veteranov vojne za samostojno Slovenijo, kijih ni več med nami. Spomnite se jih in prisluhnite bitju svojega srca, ki naj utripa v tem trenutku zanje, kijih več ni. Naj bodo večno v našem spominu!
Bel prt na mizi je simbol čistosti in neomadeževanosti naših misli ter dejanj.
Kamen z našega očaka Triglava je simbol naše trdne odločnosti, da na tem slovenskem prostoru obstanemo.
Rdeč nagelj je simbol spomina na vse tiste, ki so v vsej zgodovini prelili kri za slovensko domovino.
Vaza čiste vode pa je simbol solza njihovih najdražjih.
Ščepec soli in vejica pelina sta simbola bolečine in grenkobe družin padlih.
Bodalo je simbol boja, poguma, hrabrosti in zvestobe tistih, ki so se bojevali za samostojno Slovenijo.
Kozarec rdečega vina je simbol spomina na vse, ki so se bojevali zaSlovenijo, zato:
• Prva zdravica naj velja vsem, ki so padli, umrli in prelili kri za domovino, za solze njihovih otrok, žena, mater in očetov.
• Druga zdravica naj velja vsem, ki so v vsej zgodovini delovali v dobro slovenstva.
• Tretja zdravica naj velja vsem tukaj zbranim.
• Ostanek vina je žarek upanja veteranov, da nam bosta čas in prostor vendarle dala vsaj del topline in priznanja za naša dejanja, dosežke in posledice.
S. S.
novda in v njej uredila poslovne prostore, za proizvodnjo in pakiranje številnih čajev ter gostilno, ki je bila nekdaj zelo znana. Otvoritev obeh prostorov je bila v petek, 19. junija z lepo slovesnostjo, ki soji prisostvovali nekateri znani gostje: podpredsednik vlade Marjan Podobnik, minister za zdravstvo dr. Marjan Jereb, župan Vrhnike Vinko Tomšič in drugi.
Za kulturni program je poskrbela igralka in pevka Jerca Mrzel, prireditev pa je povezovala Eva Longvka.
Otvoritveni trak je prerezal Marjan Podobnik, kije spregovoril tudi nekaj besed. Vse prisotne pa je pozdravil tudi župan Vinko Tomšič.
Tako smo na Vrhniki pridobili še eno obnovljeno zgradbo, ki bo resnično služila poslovnosti in turistični ponudbi Bistre. Delo je dobilo tudi 30 ljudi, kar ni zanemarljivo. Novim lastnikom pa želimo veliko poslovnih uspehov.
S.S.
TRGOVINA ..KOCKA'
12. julij - 8. LOGAŠKI FARNI DAN
15. avgust-DOBRODELNI KONCERT MARKA FINKA IN NATAŠE VALANT
V bližnji okolici Logatca je mnogim že kar znano, daje v času okoli dneva državnosti, 25 Junija, v dolnjelogaški župniji tako imenovani farni dan.
Na trgu svetega Nikolaja se v zgodnjih popoldanskih urah zberejo ljudje iz domačega kraja, v zadnjih nekaj letih pa tudi vedno več obiskovalcev iz drugih krajev.
Letos bo ta dan zaznamovan nekoliko drugače. Na lanskem 7. farnem dnevu je namreč logaška Karitas položila temeljni kamen za izgradnjo novega dela Doma Marije in Marte, letos pa je dom že dograjen. Domači župnik Tone Kompare, dobrotniki, Občina Logatec in nemška Karitas so z veliko zavzetostjo poskrbeli, da bo dom, kjer bo poskrbljeno za 30 ostarelih ali invalidnih ljudi, že na letošnji farni dan predan svojemu namenu.
Slovesnost odprtja se bo začela z zahvalno mašo ob 9. uri, vodil pa jo bo sam ljubljanski nadškof in slovenski metropolit dr. Franc Rode. Po končani maši in odprtju bo na trgu poskrbljeno za kosilo, popoldne pa se bodo na njem zvrstili kulturni, športni in družabni dogodki, ki bodo trajali do večernih ur. Naj na tem mestu omenim, da bo za gradnjo Doma potrebno več kot 115 milijonov tolarjev. Zato smo za pomoč prosili tudi mnoge logaške obrtnike in nekatera slovenska podjetja.
Obeta pa se nam še en velik dogodek z enakim namenom.
15. avgusta bo v Narodnem domu dobrodelni koncert bari-tonista Marka Finka in pianistke Nataše Valant. Za pomoč pri zbiranju sredstev za Dom Marije in Marte bosta izvedla celovečerni koncert samospevov, pesmi in skladb za klavir. Marka Finka kot pevca stalno vabijo v koncertne dvorane znanih evropskih, ameriških Južnoameriških in japonskih mest, predvsem pa je znan kot izjemen interpretator samospevov. Letos spomladi je dobil tudi nagrado francoske Académie du Disque Lyrique za Zimsko popotovanje F. Schuberta. V zadnjem času veliko snema tudi s simfoniki RTV in Slovenskim komornim zborom. S Slovenskim komornim zborom pa kot korepetitori-ca sodeluje tudi pianistka Nataša Valant, koncertno pa se udej-stvuje kot pianistka — spremljevalka naših vokalnih solistov na domačih in tujih odrih.
Na koncertu boste poleg Schubertovih del lahko prisluhnili tudi skladbam domačih avtorjev, kot so Pavčič, Gerbič, Vola-rič, Gerženič, Ravnik, Ipavec. Nekaj skladb bo tudi izpod peresa argentinskih skladateljev, saj je bil Marko Fink rojen slovenskim staršem v Buenos Airesu.
Karte boste lahko kupili na farnem dnevu in pozneje v žup-niščih ter na različnih mestih v Logatcu.
Torej, v imenu logaške Karitas Vas lepo vabim na obe prireditvi.
Simon Istenič
Košarkaško igrišče potrebno prenove
Tradicija košarke je na Vrhniki že dolgoletna. Tudi eno izmed prvih asfaltiranih igrišč v Sloveniji smo imeli. To igrišče je bilo narejeno z udarniškimi urami in prostovoljnim delom številnih košarkarjev in takratnih članov društva ŠD Partizan Vrhnika. Takrat so veliko pomagali tudi pripadniki bivše JLA in s skupnimi močmi so košarkarji pridobili eno najlep-
ših igrišč v Sloveniji. Prav sedaj, ko nekako vsi trdijo, da gre največ denarja za vrhniške športne objekte, pa moram reči, da je eno prvih košarkaških igrišč v naši občini nujno potrebno nove asfaltne prevleke. Saj je asfalt razpokan (kar kaže slika) in ob mokrem vremenu tudi smrtno nevaren, ker zelo drsi. Reči pa tudi moram, da pa je vedno zaseden z mladimi športniki. Prav sedaj so se obnovili koši in ograja, nujno pa je potrebno zagotoviti sredstva za obnovo asfaltne površine. Zakaj sem to napisal? Kot dvanajstleten mlad košarkar sem takrat z vsem srcem pomagal pri graditvi tega igrišča ter na njem preživel najlepše športno - košarkaške dni. Upam, da se bodo našla sredstva ter uredilo igrišče, saj je že življenjsko nevarno.
Simon Seljak
NA SV.TROJICI
Žegnanje z žegnom
- V nedeljo 7. junija je Bog skozi največje okno požegnal našo dobrodelno prireditev z lepim vremenom in z številnimi obiskovalci. Tako obsežna prireditev pa kljub lepemu vremenu ne bi uspela, če ne bi bilo zares požrtvovalnih sodelavcev ter dobrotnikov - darovalcev za sreče-lov. Prav nihče ni odrekel naši prošnji za dobitek. Izkupiček od srečk ter zaslužek od prodane hrane in pijače smo razdelili, kakor smo že napisali v obvestilih; t.j. tričetrt vsote za ureditev Sv. Trojice ter ostalo za pomoč Radiu Ognjišče. Vsi sodelujoči so pomagali brezplačno. Njim kakor tudi darovalcem se javno zahvaljujemo.
_ Mizarstvo JANEZ KOGOV-ŠEK, izdelava in postavitev odra ter več prevozov; klopi mize, les, dobitki...
JANEZ NAGODE, JANEZ in PAVLE ROŽMANEC, ANGELO PENKO, ALBIN NAGODE, ANDREJ KAVČIČ. ANŽE STRŽINARj FRANC OGRIN, FILIP ROZMANEC, GABROVŠEK SLAVKO prevozi miz, klopi, dobitkov ter so pomagali ves čas. Mize in klopi so nam za dobitek posodili gasilci s PODLIPE in z VERDA. Tudi vam Bog lonaj!
Za sodelovanje pri celotnem projektu smo hvaležni našemu dekanu VINKU PODBEVŠKU. Hvala triglavskemu župniku g. FRANCU URBANIJI za darovano mašo; za vse umrle v gorah in pevcem OKTETA RASKO-VEC, ki so s petjem polepšali bogoslužje. Preko dneva so tudi pritrkovalci v zvoniku oznanjali veselo prireditev; hvala njim, kakor tudi vsem župnijskim uradom vrhniške dekanije za oznanilo o prireditvi. Zahvala tudi voditeljema na prireditvi NATAŠI LIČEN in MARJANU ŠNEBERGERJU.
Dobrotnik, ki je našemu namenu prav posebej prisluhnil je FRANCI PIŠEK, PIZZERIJA IN GOSTILNA BOTER z Vrhnike
Da je potekala prireditev po vseh predpisih in nemoteno pri prometu, varovanju in urejeni okolici so zaslužni: Vrhniški gasilci Z JANEZOM SLAVCEM, Komunalno podjetje Vrhnika z JOŽETOM TURKOM, ki je tudi ponoči varoval prireditveni prostor, POLICIJA z Vrhnike za nočno kontrolo in z obhodi Sv. Trojice ter VINKO BIZJAK.
Hvala SKAVTOM z Brezovice in Vrhnike za celodnevno pomoč pri prodaji srečk in za vsestransko pomoč.
Še hitreje kot srečk je zmanjkalo peciva in dobrot, ki so jih napekle naše gospodinje: TIL-KA ŽITKO s Podlipe, MARIJA ISKRA z Bevk, HELENA LIKAR z Loga, STANKA KO-PRIVC z Drenovega Griča, MAJDA NAGODE iz Stare Vrhnike, MIMI KUNSTELJ z Vrhnike, MARJANKA in BRE-
DA JEREB s Podlipe. Hvala vam!
Obvestila za prireditev ter srečke je natisnil in daroval tiskar: BOŠTJAN NAGODE, tiskarna SCHWARZ z Vrhnike. BOŠTJANU, očetu Jožetu in mami Ani Bog lonaj!
Srečke in dobitke so pomagale pripravljati ter razdeljevati: MARIJA ROŽMANEC, META PETRAČ, TONČKA STR-ŽINAR, MAJDA ŠEBENIK in MAJDA NAGODE, MARIJA TOMŠIČ.
Starovrhniški fantje in možje: DRAGO, JERNEJ, PRIMOŽ ter oba MARKOTA, hvala tudi vam za postavitev lepih mlajev. Dobitke za zadnje žrebanje so prispevali:
CITROEN SERVIS, ANTON MERLAK - VRHNIKA, DRENOV GRIČ
COMING d. o. o. Tržaška 28, VRHNIKA - tel. 752 - 392 G-MQM - BLACK DECKER, BRVACE 11, GROSUPLJE EVEX d. o. o proizvodnja in trgovina, VERD - VRHNIKA JANEZ NAGODE, MIZARSTVO, VRHNIKA INDUSTRIJA USNJA - VRHNIKA
KOLINSKA - LJUBLJANA, ob svoji 90 letnici FORTRADE d. o. o. Pod Hru-ševco - VRHNIKA ELLES d. o. o. BOROVNICA MOGOTA d. o. o. proizvodnja in trgovina BISTRA 2 - VRHNIKA
MIZARSTVO VIDMAR, Sinja Gorica - VRHNIKA OBNOVA - Trgovina z gradbenim materialom LESNO BRDO - VRHNIKA OREL d. o.o. VRHNIKA LIKO - VRHNIKA ANŽE - Janez Stržinar, Hrib -Vrhnika
ZDRAVILIŠČA - TOPLICE -POTOVANJA
TERME - LENDAVA DOLENJSKE TOPLICE ZDRAVILIŠČE - RADENCI ZDRAVILIŠČE - LAŠKO TERMALNO ZDRAVILIŠČE - ZREČE
VMV - JANKO LAMPE, BEVKE - Prevozi in potovalna agencija
PAV - POTOVALNA AGENCIJA - VRHNIKA QUO VADIŠ, AMB d. o. o. Vodnikova 130, LJUBLJANA
MIZARSKE DELAVNICE
JANEZ KOGOVŠEK, Velika Ligojna 20/a - Vrhnika JANEZ NAGODE, Pod Hru-ševco - Vrhnika MIZARSTVO NOVAKI, Log -Vrhnika
FRANŠIŠEK KRŽE - Vrhnika JANEZ ROŽMANEC - Vr nika
FILIP ROŽMANEC - Vrhnika
ZALOŽBE KNJIG, KASET in ZGOŠČENK
VALE - NOVAK, Poljanska 1 -Ljubljana
GALERIJA 2 - Bojan Novak,
Stara c. - Vrhnika OGNJIŠČE, Trg Brolo  1 -Koper
DRUŽINA, Krekov Trg 1 -Ljubljana
MOHORJEVA ZALOŽBA CELJE, Cankarjeva 4 - Ljubljana SALVE , Rakovnik - Ljubljana G.A. PETAN, Vilharjeva 7 -Celje /New Sving kvartet IVAN HUDNIK, Dobrova DOTS, Cunajska 48 - Ljubljana Tomaž Domicelj ALEKSANDER MEŽEK, Moste 11 - Žirovnica SIMONA WEIS - Trzin REGINA KOGOJ - Ljubljana ZLATKO DOBRIG - Ljubljana
PRODAJALNE Z DELAVNICAMI, PEKARNE in POSAMEZNIKI
AVTOCENTER, Jelovškova 6
- Vrhnika
GORENJE VELENJE, notranja oprema - VELENJE ES - OSRAM, Meta Novak, Ob Zeleni jami - Ljubljana POPIT MARKO, C Dolomitskega odr. - Log Vrhnika PEKARNA, Anton Baškovč -Vrhnika
PEKARNA, Jože Adamič -Vrhnika
PEKARNA VRHNIKA, Vrhniški kruhek - Vrhnika SAMEX, d. o. o. - Horjul VINKO TOMŠIČ, Vrhnika LOTERIJA SLOVENIJE za: Štefan Petkovšek - Vrhnika EDA    ŠTEBLAJ,    napisi -Vrhnika
FRANC JELOVŠEK, elektro-mehanika BTC Ljubljana in Drenov Grič
LOKA, Robova 6 - Vrhnika ANDREJ KAVČIČ - Stara Vrhnika
MARIJA PETAVS, Betajnova
- Vrhnika
TONE ISKRA, Bevke -Vrhnika
ANDREJ TREVEN, Partizanski tabor - Vrhnika FRANC GORENC - Vrhnika JOŽE ŠUŠTARŠIČ - Vrhnika GABROVŠEK SLAVKO st. Ribiška pot 4 - Vrhnika-MODNI DEŽNIK, Slavko Pu-zigača - Vrhnika PLESKARSTVO Žvokelj - Horjul
AVTOTRADE d. o. o. Sinja
Gorica - Vrhnika
ISKRA ANTENE, Idrijska c. -
Vrhnika
KLJUČAVNIČARSTVO, Polde Trček - Vrhnika AKVA, čistilni servis FURLAN
- Verd Vrhnika
REGAL MOLE, ključavničarstvo, - Vrhnika
SANIKER, Opekarska 18 -Vrhnika
ČEVLJARSTVO, Teodor Mi-kelj, Stara c. - Vrhnika MODNO KROJAŠTVO, Sta-novnik, c. Gradenj 3 - Vrhnika PAVEL ŠTIRN, Idrijska c. -Vrhnika
PICO, Sinja Gorica 98 -Vrhnika
INTIMA, spodnje perilo, Loka
- Vrhnika
ZLATO RUNO - ČISTILNICA Glušič - Vrhnika VULKANIZERSTVO in AV-TOPRALNICA, Jernej Jeršino-vič - Vrhnika
FRIZERSKI SALON - BEBA,
Stara c. - Vrhnika FRIZERSKI SALON - KATI Leskovec, Stara c. - Vrhnika STEKLARSTVO, Danilo Kralj
- Vrhnika
TRGO SODČEK, Breda Kržič
- Vrhnika
KROVSTVO, Miro Pivk - Vrhnika
DIGITSTROJ - RAM d. o. o. Molek - Vrhnika DOGET-Vrhnika STIKING, Dolenjska c. 73 -Ljubljana
CANKARJEVA ZALOŽBA, Lošca 5- Vrhnika FOTO- STUDIO, Markelj Bogomir - Vrhnika MERCATOR, ul. 6. maja -Vrhnika
METULJČEK, trg. Center Loka - Vrhnika
MAVRICA, Kolodvorska 8 -Vrhnika
DIČNA; Vesna Kogoj, Stara c. 30 - Vrhnika
CENTER - Ljubljana / Kurivo CVETLIČARNA KARMEN, So-dnijski trg - Vrhnika CVETLIČARNA TADEJA / Turk, Robova ul. - Vrhnika CVETLIČARNA VERONIKA, Stara c. - Vrhnika BELLISIMA modno šiviljstvo, Črni Orel - Vrhnika OPTIK, Branka   Jelovčan -Vrhnika
SONČEK, otroška oblačila, Stara c. - Vrhnika ANVINA, Stara c. - Vrhnika MRGOLE, mini diskont, Idrijska c. Vrhnika
URARSTVO, Elo Mihevc, Stara c. - Vrhnika
DOM - OPREMA, Čelešnik Bojan - Vrhnika KOTNIK, Tržaška c. - Vrhnika KARA, Tržaška c. - Vrhnika SEMENARNA, Stara c. Ida Pe-trovčič - Vrhnika SAMI ABAZAJ, sadje in zelenjava, ul. 6. maja - Vrhnika KOCKA, Stara c. - Vrhnika ZLATARNA AURUM, Robova 6 - Vrhnika
ČEBELARSTVO, Marko De-bevc - Vrhnika
KMETIJSKA   ZADRUGA -
Vrhnika
NAŠ ČASOPIS
GOSTILNE
VIKTORIJA, Sinja Gorica -Vrhnika
GOSTIŠČE   MOČILNIK, in
MARINČIČ, Jani Marinčič,
Verd - Vrhnika
NIBI, Sinja Gorica - Vrhnika
SIMON,    Jelovškova    ul. -
Vrhnika
CASERM AN, Franci Toma-žič, Hrib 11 - Vrhnika PAPALINA, Gashi d. o. o. Sinja Gorica - Vrhnika PEKEL, Matija Mazi - Borovnica
MLINAR, Turnovše - Vrhnika BOTER, Franci Pišek - Vrhnika K1RN JANEZ, Kamnik pod Krimom
KOPAČ, Avgust Pleško - Brezovica
MOST, Nada Drašler, Dražica -Borovnica
TURŠIČ, Voljčeva ul. 3 -Vrhnika
KAVČIČ, Drenov Grič -Vrhnika
BERZO, slaščičarna, Stara c. -Vrhnika
SKRITI KOT, Stane Rejc, Ljubljana
Če smo koga izpustili, naj nam oprosti. Pomota zagotovo ni bila namerna. Vsem in prav vsakemu posebej, obiskovalcem in vsem, ki ste na kakršen koli način sodelovali ter ansamblu LOJZETA SLAKA prav iskrena hvala. Organizator OBČINSKI ODBOR, SLOVENSKIH KRŠČANSKIH DEMOKRATOV z Vrhnike želi vsem lepo, zdravo in srečno dopustovanje ter naši mladini enako lepe počitnice. SKD Vrhnika: Tajništvo
Spet kresovanje
Zopet je zapel veliki zvon pri Sveti Trojici nad Vrhniko z namenom, da povabi občane Vrhnike in njene širše okolice k enemu od starejših slovenskih običajev, kresovanju.
Ideja je prišla spontano ob razmišljanju, kako združevati ljudi, saj združevanje ob kresu sega nazaj v staroslovanska čaščenja sončnega boga Svetovida. To so bili trenutki, ko so ljudje ob pesmi, vriskih, hrupu, smehu, šalah in streljanju možnar-jev preganjali zle duhove ter prosili za zdravje in dobro letino.
Krščanska doba je Svetovida zamenjala z zelo cenjenim svetnikom Janezom Krstnikom, katerega god — Šentjanževo ali Ivanje je prevzel običaje praznika boga sonca.
Kresni večer je nekaj posebnega, če človek to dovoli sebi, prisluhne tihemu glasu, ki va^bi vse k dobremu in združuje. Ta večer naj ne bi bilo sovraštva. To naj bi bil trenutek prvega koraka k sočloveku, odkritemu pogovoru in razumevanju njegovih težav. Tokrat se je pri Sveti Trojici nad Vrhniko to dogajalo. Maša za domovino, ki jo je daroval župnik g. Vinko Podbevšek, je ustavila čas. Izbrane besede o domovini je nagradil igralec g. Tone Kuntner s Slomškovim razmišljanjem o domovini.
la iz Doberle vasi na Koroškem. Peter, Andreja, Sonja in Hanzi so nam zapeli več pesmi, ki so jih peli naši očetje in matere. Pesmi kot so: Rož Podjuna Žila, Kje so tiste stezice in druge, so v srcih prisotnih prebujale narodno zavest. Že tako lepe pesmi so dale ob njihovem izvajanju občutek svetosti kraja in trenutka.
Ponovno je sledil recital, pesem, ki jo je spremljalo tenkočutno pritrkovanje,
Program pred cerkvijo ob kresu je z nagovorom pričel predsednik KS Vrhnika-Bregg. Andraž Gruden. Navzoče je povabil, naj dovolijo, da bo kres, ki bo pravkar prižgan, začrtal pot politični strpnosti in modrosti za lepšo prihodnost slovenskega naroda. Z nagovorom je nadaljeval g. Jože Dre-nik, predsednik OO-SDS Vrhnika, ki se je navzočim najprej zahvalil za množičen obisk. Poudaril je, da prav kresovanje na Vrhniki zopet združuje, saj sta idejo OO-SDS Vrhnika podprli tudi OO-SLS Vrhnika in OO-SKD Vrhnika. Vodstvu obeh strank seje zahvalil za podporo in udeležbo, prav tako pa tudi vsem nastopajočim.
Pesem članov Okteta Rasko-vec je pomenila uvod v drugi del kresovanja. Zagorel je kres, visok in veličasten, kot da hoče podoživeti leta, ko ni smel priti
Kres pred cerkvijo na Sveti Trojici
Za kulturni program so poskrbeli Tone Kuntner in Kvartet a-capella iz Doberle vasi na Koroškem.-
Cerkveni pevski zbor, ki je ta večer imel še poseben ton, je trenutku dal čar, čar kresne noči. Z dvignjeno roko je umetnik g. Kuntner prinesel akustični cerkvi tudi misli Ivana Cankarja. Težko bi našli besedila o domovini, napisana z večjo ljubeznijo, kot jih je znal napisati Ivan Cankar, in lepše povedana, kot je to storil g. Tone Kuntner.
Dolg aplavz je zmotil množico, vendar samo toliko, da je svojo pozornost preusmerila k mešanemu Kvartetu a — capel-
OBVESTILO
OO SKD VRHNIKA vabi svoje člane in
simpatizerje na 9. TABOR STRANKE v LJUTOMER, ki bo v nedeljo 2. avgusta.
Prijavite se v turistično potovalni agenciji PAV priu Črnem orlu, kjer boste dobili še vse dodatne informacije. Tajništvo 00 SKD Vrhnika
med nas in se poveseliti z nami. Harmonika, jedača, pijača, petje, pogovori; vsega je bilo dovolj. Srečali so se ljudje, stisnili so si roko in poseben čar, čar kresnega večera, je bil na njihovih obrazih. Kdor pa je imel srečo, daje imel praprotno seme v žepu, odtrgano nevede in točno ob polnoči, je lahko videl svojo prihodnost.
Bela golobica, kakor je v zanosu Cankar imenoval Sv. Trojico, je bila nekaj dni pred tem omadeževana z grafiti v stilu podganje kulture. Le kako bi reagiral Cankar? Na takšno civilizacijsko pohabljenost je »sodobni« odgovor le »šit v glavi«...
Druženje ob kresu seje nadaljevalo pozno v noč. Domači kvartet Raskovec je kmalu prerasel v pevski zbor. France in Janko, ki sta držala obljubo od lani, sta pripravila več golaža, a žal, zaradi nepričakovano številnih obiskovalcev, zopet premalo.
Nasvidenje ob letu osorej —23. junija 1999!
"    Tajnik OO-SDS Vrhnika Pavel CASERMAN
NAS GLAS NAJ SEŽE DO VAS
IZ NAŠIH KRAJEVNIH SKUPNOSTI
IZ NAŠIH KRAJEVNIH SKUPNOSTI
JUNIJSKI UTRINKI    Krajani in krajanke Bevk - prav je, da veste!
Člani našega Pevskega zbora, ki ga vodi Ivan Malavašič, so se udeležili V. srečanja Pevskih zborov Socialnih zavodov Slovenije v Poljčanah.
Še zadnjič, preden bodo odšli v šolo, so se prišli poslovit otroci vrtca Pri pošti, s katerimi smo se srečevali zadnja leta. Podarili so nam čudovito sončnico, ki jo je naslikal Matevž. Naš kipar Vinko je napravil glinene vaze za vzgojiteljice, gospa Pavla pa je otrokom podarila tulipane, ki pri nas cvetijo vse leto. Skupaj smo tudi zapeli in zaplesali. Upamo, da se bomo z mladimi prijatelji srečevali tudi takrat, ko bodo hodili v šolo.
Obiskali so nas stanovalci Doma upokojencev Izola, ki so si na svojem izletu ogledail tudi Bistro in Močilnik. Skupaj z našimi stanovalci so si ogledali dom, poklepetali in tudi zapeli...
Člani skupine Nazaret iz Logatca, ki jo vodi gospa Kati Dolenc, so uprizorili igrico Torta za mamo. Prijetne počitnice, dragi otroci!
OBVESTILO
KS Vrhnika Center, Vas in Breg obveščajo krajane, da bo v času od 1. 6.1998 do 1.11.1998 vpeljano dežurstvo v Domu KS vsak torek in četrtek od 16. do 19. ure.
Nekaj številk Našega časopisa je izšlo, kar smo vam zadnjič natrosili novic iz naše vasi.
Mogoče niti ne bi bilo potrebno, pa vendar cilje, ki smo jih zastavili v začetku leta vztrajno zasledujemo in to lahko tudi opazite, če vas pot popelje mimo Kulturnega doma. Gradbena dela lepo napredujejo, čeprav bi mogoče lahko še bolje, vendar pa hitrost na samo ceno ne bo imela vpliva, dokler izvajalec ne bo prišel v zamudo. Ob starem Kulturnem domu, ki bo tudi v letošnjem letu pridobil nekatere novosti — zamenjan bo star lesen oder z betonskim, preurejeni pa bodo tudi prostori bivše trgovine.
Ti prostori skupaj z novogradnjo bodo pripravljeni tako, da jih bomo lahko ponudili v najem za opravljanje dejavnosti vrtca. Veliko seje v zadnjem času govorilo okrog te ideje, da bi v Bevkah imeli vrtec v katerem bi se vzgajali naši in mogoče tudi otroci iz bližnje okolice. Kar nekaj jih je idejo, ki jo je podprl Svet krajevne skupnosti Bevke na eni od svojih sej, z veseljem pozdravilo in pritrdilo, da bi tudi to v Bevkah potrebovali, saj če se ozremo po vasi, smo lahko kar ponosni na naš vsakoletni prirastek malčkov. Gotovo pa vas je tudi nekaj takih, ki se vam zdi ideja mogoče celo neumna. Upamo, da bomo tudi vas pridobili na svojo stran.
Sicer pa smo storili kar nekaj korakov, da bi idejo tudi uresničili. Zaprosili smo za pomoč Občino Vrhnika, pa tudi vodstvo VVZ Antonije Kucler. Pomagali so nam s podatki potrebnimi za samo prilagoditev projektov. Gradnja mora biti namreč prilagojena potrebam malčkov. Za samo pomoč pri izgradnji pa se še nismo uspeli dogovoriti, delno tudi iz razloga, da bo na Vrhniki potrebno zgraditi centralni vrtec.
Ne glede na izid teh dogovorov, pa bodo prostori pripravljeni »tako, da jih bomo lahko ponudili tudi drugim uporabnikom.
Nova zgodba, ki nastaja ob »starem« domu je pred kratkim dobila že drugo ploščo. Se nekaj vrst modularca in streha pa bo gasilski dom pod streho.
Takoj bomo začeli razmišljati o nadaljevanju del (okna, vrata, ometi...), kar pa pomeni tudi imeti na razpolago dovolj denarja.
Tudi tukaj se trudimo, da bi pridobili pomoč tudi s strani Občine Vrhnika in v letošnjem letu smo na podlagi programa dobili 1,6 mio SIT za našo gradnjo. Tu pa je tudi samoprispevek in prav je, da nekaj besed rečemo tudi o tem.
Naša krajevna skupnost ima sloves, da že vrsto let na podlagi naših odločitev, da želimo nekaj od svojih prihodkov nameniti tudi napredku kraja, imamo samoprispevek. V zadnjem času se enako odločajo tudi v sosednjih vaseh (Blatna Brezovica, Drenov Grič — Lesno Brdo, Ligojna...), vendar pa imamo pri nas najdaljšo tradicijo.
Prav v zadnjem času smo si zadali nalogo, da preverimo kako je s plačevanjem te obveznosti in ugotovili smo, da vas je kar nekaj prebivalcev (krajani in krajanke s stalnim prebivališčem v KS Bevke), ki vam vaši delodajalci ne odtegujejo samoprispevka pri plačah.
Ker je bila odločitev za samoprispevek izglasovana na referendumu, ker jc prav, da smo tudi tukaj enakopravni in da prispevamo vsi in ker mislimo, da vaše prispevke porabljamo v skladu z odločitvijo na referendumu, vas pozivamo, da obvestite svoje delodajalce (finančno računovodske službe v vaših podjetih), da je v Bevkah uveden samoprispevek in da vam naj obveznost odtegnejo od vaše neto plače. Seveda pa lahko pokličete tudi nas in se bomo dogovorili z vašo firmo. Prihranili bi nam kar nekaj truda, vsekakor pa bomo tudi sami storili vse, da bodo samoprispevek plačevali vsi zavezanci. Nenazadnje so delodajalci po zakonu o samoprispevku dolžni le-tega
STAROVRHNIŠKI KOTIČEK
Zmaga Aljoše Groma
V drugi tekmi državnega prvenstva v športnem plezanju, ki je bila v Pivki, je zmagal Aljoša Grom. Aljoša je tokrat plezal odlično na izredno zahtevni steni in zasluženo zmagal. Tako je prevzel vodstvo v skupnem seštevku DP pred Valjavcem in Golobom.
Košarkarski turnir
V maju je košarkarska sekcija ŠD POVZ organizirala tradicionalni turnir treh generacij. Med seboj so se pomerili mladi, člani in veterani. Po izredno borbeni igri so letos slavili veterani. Rezultati:
SKUPAJ PROTI
POKLIČITE ! OSTALI BOSTE ANONIMNI
Veterani : Mladi 40:37 Veterani: Člani 36:36 Mladi : Člani 50:33 Ekipe so nastopile v naslednjih postavah :
Mladi: Velkavrh A., Velkavrh B., Grom Mi., Grom Ma., Mesec P., Petkovšek K., Petkovšek G. Člani: Gabrovšek, Krvina, Mesec M., Mesec B., Rode, Slabe Veterani: Petkovšek F., Mesec D., Grom T., Grom B., Šraj, Bole, Mulej, Živec. Košarkarska ekipa ŠD Povž je odigrala tudi dve prijateljski tekmi z veteransko ekipo IUV in Grogarji ter zmagala z 71:59 oz. 65:60.
Zmaga Romana Hojaka v Pivki
Na tradicionalnem Petelinjem teku v Petelinjem pri Pivki je v absolutni konkurenci na 21 km zmagal naš krajan Roman Hojak. V 18. kategorijah je tekmovalo kar 600 tekačev in tekačic iz Italije, Hrvaške in Slovenije.
Planinci tudi letos na Triglav
Planinska sekcija SD POVZ Stara Vrhnika, POVŽARJI, bo tudi letos organizirala tradicionalni pohod na Triglav. Na pohod bomo odšli v dneh od 17. do 19.7. oz. od 24. do 26.7.1998, če bodo vremenske razmere takrat neugodne. Pohodniki so se letos dogovori-
odvajati, sicer so odgovorni za prekršek.
V kraju pa se ne gradi samo nov gasilski dom in ne obnavlja samo Kulturni dom, pač pa smo bili s strani Upravne enote Vrhnika obveščeni o novogradnjah, kijih lahko pričakujemo v kratkem. Predvsem je z vidika Sveta krajevne skupnosti vprašljiva gradnja večstanovanjskih objektov, ki jih namerava graditi firma Lapidarium, d.o.o., Ljubljana. Vprašljiva predvsem zaradi neurejene komunalne infrastrukture. S strani Upravne enote nam je bilo pojasnjeno, da so izpolnjeni vsi pogoji za gradnjo, samo cestni koridorje vprašljiv, zaradi nameravane tako povečane gradnje. Obveščeni smo tudi bili, da je Občina Vrhnika graditeljem postavila pogoj, da zagotovijo potreben koridor za širitev dovozne ceste. Mi pa želimo, da se v Bevkah začne z urejanjem kanalizacije — odpadne vode. Zavedamo se, daje področje zelo občutljivo in zahteva posebno skrb. Dogovorili smo se za ustanovitev gradbenega odbora za ureditev kanalizacije v Bevkah, z namenom, da se poišče najboljše rešitve s katerimi bi odpadne vode zbrali in kar najbolje očistili, seveda sodi zraven tudi iskanje možnosti za financiranje. Predstavnik sveta KS v odboru je Bogdan Vonča, člani pa so še Lojze Denžič-koordinator, Marko Nemanič, Milan Marčen, Ivan Celarc, Anton Kermavner, Matjaž Rup-nik. Sodelujejo pa tudi domačini, ki čistilne naprave projektirajo in gradijo — Lenarčič Jože, Nosan Niko in Skodlar Janko.
Zagrizli smo tudi v problem športnega igrišča v Bevkah, ki se vleče že več kot 20 let. Sama KS Bevke je predlagala že kar nekaj lokacij, vendar se vedno najde razlog, da lokacija ni primerna:
— je na najboljših kmetijskih zemljiščih
— motijo urbanistično urejenost naselja
— posegajo v naravni park,
motijo avtohtone rastline in ptice
— možne lokacije poplavljajo
— ni ustreznih dovoznih poti...
Člani sveta KS Bevke pa vztrajamo in upamo na rešitev morda s Prostorsko ureditvenim planom za naselje Bevk, kjer po sklepu sveta KS ne smejo manjkati športnorekreativne površine.
Da je problem res pereč ste opozorili krajani, ko so mladi našli prostor za šport na pokopališču — parkirišče. Tudi mlade skušamo razumeti, saj jim ostane le še cesta ali pa urejene športnorekreativne površine v sosednjih krajevnih skupnostih.
Svet krajevne skupnosti je za izvajanje aktivnost za pridobitev zemljišča pooblastil Janka Skodlarja. Opravljeni so bili razgovori z Ministrstvom za kmetijstvo za spremembo plana, z Zavodom za varstvo naravne in kulturne dediščine in pridobljeno pozitivno mnenje. Komisija za kmetijstvo pri županu je prav tako izdala pozitivno soglasje...
Aktivnosti potekajo in želimo si, da bi bil cilj dosežen.
Skrbimo tudi za čim varnejšo vožnjo, zato smo v ta namen skupaj z občino postavili štiri cestnoprometna ogledala.
Ureja se tudi pokopališče in notranjost — oprema mrliške vežice. Kar nekaj prostovoljnega dela je bilo opravljeno s strani krajanov. Potrebno pa bo postoriti še kaj, da bi bilo življenje v Bevkah prijazno.
Natrosili smo van nekaj informacij o dogajanju v Bevkah, povabljeni ste prav vsi, da pridete na pogovor v KS, še vedno so uradne ure vsak četrtek v tednu od 18.00 ure dalje. Da posredujete svoje predloge, ideje, ali pa da nas obvestite o problemih in če je možno ih predvsem, če je v pristojnosti Krajevne skupnosti, vam bomo z veseljem prisluhnili in vam pomagali.
Predsednik Vinko Keršmanc
Mladi košarkarji so bili tokrat drugi.
Dan državnosti in krajevni praznik
Ob 7. obletnici državnosti in krajevnem prazniku je krajevna skupnost pripravila družabno srečanje krajanov pri domu krajevne skupnosti. Srečanja so se udeležili številni krajani, praznovanje pa se je zavleklo pozno v noč.
Franci Petkovšek
li, da bodo pot opravili nekoliko drugače.
Krenili bodo iz Vrat proti Kredarici, Triglavu in Doliču ter prvi dan prespali v Studorju. Naslednji dan jih bo pot peljala skozi Bohinjsko Bistrico, Bačo, Petrovo Brdo do Robidnega Brda, kjer bodo ponovno prespali. V nedeljo bodo pot nadaljevali prek Leskovice, Hota-velj, Gorenje vasi in popoldne prispeli na Staro Vrhniko, kjer bosta sprejem in zaključni piknik.
TURIZEM IN RENT - A - CAR d.o.o.
CANKARJEV TRG 4, 61360 VRHNIKA tal. (061) 755 375. f«x. (061) 755 380
Tudi župan Vinko Tomšič je izkoristil priložnost in se vpletel v zanimiv pogovor z načelnikom generalštaba SV brigadirjem Iztokom Pod-bregarjem.
Slovesna prisega ob dnevu vezistov Slovenske vojske
V vojašnici Ivana Cankarja na Raskovcu pri Vrhniki je bila v petek, 19. junija, svečana prisega vojakov nabornikov, ki bodo vojaški rok služili v 1. raketnem divizijonu zračne obrambe in v 11. bataljonu za zveze. Svečana prisega je sovpadala tudi s praznovanjem dneva vezistov Slovenske vojske.
Prav zaradi dneva vezistov se je svečane prisege udeležil načelnik general štaba Slovenske vojske brigadir Iztok Podbrer gar, ki je bil tudi slavnostni govornik.
Zbrane vojake, pripadnike stalne sestave ter vse starše in prijatelje vojakov je pozdravil podpblkovnik Milan Žurman, poveljnik raketnega divizijona zračne obrambe z naslednjimi besedami: »Danes tu slovesno prisega svoji domovini Republiki Sloveniji nov rod mladih slovenskih fantov, ki s tem dejanjem postajajo pravi vojaki naše - Slovenske vojske.
sabljanju dosegali najboljše možne rezultate in tako vzdrževali ter krepili visoko stopnjo bojne pripravljenosti. Ob vseh naporih in trdem delu pa ne bomo pozabili na našo najpomembnejšo nalogo, to je varnost. Varnosti pri usposabljanju in delu v enoti ter z bojno tehniko bomo pripadniki stalne sestave namenjali še posebno pozornost, zanjo pa boste morali poskrbeti tudi sami, še posebno v vašem prostem času in ob izhodih ob prostih vikendih.«
Nato so vojaki slovesno prisegli ter svojim pokazali bivalne in učne prostore. Ob svečani prisegi je vojakom čestital tudi župan Vrhnike Vinko Tomšič. Za kratek kulturni program je poskrbel oktet Raskovec.
Načelnik generalštaba Iztok Podbregar si je z gostitelji in drugimi gosti ogledal še vojaško opremo obeh enot, v katerih so vojaki prisegli.
S.S.
Pogled na svečani postroj vojakov nabornikov, ki so z vzklikom: »Prisegam!« postali pravi vojaki Slovenske vojske.
Vojaki naborniki! Slovesno boste prisegli v sicer maloštevilnih, zato pa tem bolje usposobljenih, opremljenih in motiviranih enotah, ki dosledno in disciplinirano, uspešno izvajajo vse zastavljene naloge, in so s svojim delom, rezultati in ino-vativnostjo lahko v ponos celotni Slovenski vojski. Med služenjem vojaškega roka vas bodo vodili in vas že vodijo, podčastniki in častniki, ki so svoje bogato znanje in izkušnje nabirali že v času osamosvojitvene vojne za Slovenijo in na najrazličnejših zahtevnih šolanjih in urjenjih doma ter v tujini.
Usposabljanje v obeh enotah, v enoti zračne obrambe in enoti za zveze, bo zanimivo, dinamično toda tudi naporno. Trudili se bomo, da bomo pri uspo-
Dostava plzz na dom vsak dan od 12" do 24*1
(^teh; 755 195^)
TERENSKO URJENJE NA POČKU
Ponovno so pokazali solidno znanje
Primerna bojna usposobljenost in pripravljenost 54. oklepnome-haniziranega bataljona se na najboljši mogoč način dokazuje na terenskih urjenjih. Tako je bilo tudi letos maja, ko je na vadišču Poček potekalo terensko usposabljanje 11. generacije vojaških obveznikov. Pripadniki tega oklep-nomehaniziranega bataljona so, po daljšem času kot prva enota v slovenski vojski, uspešno izvedli streljanje s topovi, ki se uvrščajo v kaliber najvišjega razreda, kar jih vojska trenutno premore.
S prvimi pripravami za odhod na teren so v enoti, poleg vseh drugih vsakodnevnih aktivnosti, pričeli že v aprilu. Z načrtovanimi in postopnimi pripravami so omogočili, da so se ustvarili temeljni pogoji za nadaljnje uspešno delo v taboru in na streliščih.
V 54. OKMB so se, po prihodu zadnje generacije vojakov,
povezanznovim,enovitim usposabljanjem v vrhniškem bataljonu.
Kako ocenjujete terensko usposabljanje, ko v enoti prvič poteka enovito usposabljanje?
Zaradi novega enovitega usposabljanja je bilo letošnje terensko usposabljanje bolj intenzivno. Izvedli smo sedem streljanj, kar je več, kot je bilo doslej v navadi. Opravili smo vsa predvidena šolska streljanja, bojna pa pridejo na vrsto ob zadnjem terenu. Streljali smo na tarče, ki so bile postavljene na razdaljah do 1600 metrov. Vojake je bilo treba usposobiti za namerilce in voznike. V naslednji fazi bomo usposobili, na podlagi potreb, tudi poveljnike vozil, kar so predlagali upravni organi, če med urjenji kandidati ne bodo pokazali zahtevanega znanja, bodo ostali na svojih prvotnm dolžnostih.
š. * & *^W»jr*y JHHPBih? UPI Bojna tehnika 54. OKMB stopa v korak s sodobnimi vojaškimi trendi.
starešine prvič doslej odločile za nov (enovit) način usposabljanja. Na svoj način so enovito usposabljanje že izvajali po prejšnjem, starem programu, saj so vojake več let usposabljali vse od sprejema do odpusta.
Po novem programu pa je sedemmesečno usposabljanje razdeljeno iz prvotnih dveh na sedanje tri faze. V prvi fazi, ki traja osem tednov, vojaki pridobijo temeljno splošno vojaško znanje, veščine in spretnosti; usposobijo se predvsem za preživetje na bojišču in opravljajo osnovne naloge vojaka. V nadaljnjih devetih tednih (druga faza) se izurijo za opravljanje specialnih nalog za vojaške dolžnosti, kot so: vozniki bojnih oklepnih vozil, namerilec..., ob koncu le-te pa še za usklajeno delovanje znotraj posadke in oddelka. V zadnji, tretji fazi, ki traja trinajst tednov, se vojaki urijo za opravljanje namenskih nalog v sestavi posadke, oddelka, voda in čete. Spremembe so ifastale tudi na področju terenskega usposabljanja: iz enega terenskega usposabljanja, ki je bilo prvotno proti koncu vojaškega roka, sta nastala dva z vsemi zahtevami programa, ki smo jih že omenili.
S poveljnikom tankovske čete, stot. Romanom Kervino, smo opravili krajši pogovor,
Za doseganje uspehov pri vojaškem usposabljanju vojakov je treba upoštevati različne dejavnike. Nedvomno imajo pomembno vlogo moralne odlike in šolska izobrazba, s katero pridejo vojaki na služenje. Povprečna izobrazba te generacije je bila zadovoljiva. Poleg srednješolcev jih je kar nekaj s končano visoko šolo ali pa so blizu temu, dajo kmalu končajo. Šolani starejši vojaki ponavadi s svojim dobrim zgledom pozitivno delujejo na vso enoto, tako da ni nikakršnih disciplinskih problemov.
Terensko usposabljanje je pokazalo, da izurjenost posadk in sistematsko vzdrževanje tehnike omogočata varno in uspešno izvajanje vseh bojnih streljanj. To terja veliko prizadevanj in profesionalnost od ljudi, ki so zadolženi za vzdrževanje in uporabo le-te. Bojno tehniko opravljamo sistematično na različnih
Kulturno-priredltvenl center In okrepčevalnica
COMING
VRHNIKA TV, VIDEO, HI-FI CENTRI
Stot. Roman Kervina iz Velike Ligojne
nivojih. Stroški so sorazmerno visoki; v to so vključena tudi druga finančna sredstva, ki jih bataljon potrebuje za normalno delovanje ter varno in uspešno usposabljanje nabornikov.
Usposabljanje tankistov je izredno zahtevno, predvsem zato, ker je treba vojake usposobiti v zelo kratkem času. Urjenje temelji na tem, da vojak osvoji do-
ločene sklope oziroma sisteme na vozilu tako teoretično kot praktično. Nesmiselno bi bilo tank teoretično spoznati v celoti in šele nato praktično. Osvojene sklope znanj je treba povezovati do celotnega poznavanja bojnega vozila.
Bojna tehnika, ki jo ima bataljon, stopa v korak s sodobnimi vojaškimi trendi. Naša oklepna vozila posodabljamo z vgrajevanjem boljših in razvitejših sistemov, kar nas vse zaposlene navdaja s še večjim delovnim zanosom.
Kaj bi bilo treba narediti za še boljše delovanje bojnih enot?
Za boljše delovanje enot bi bilo treba še veliko postoriti z dodatnim izboljšanjem material-no-tehničnih učnih sredstev za usposabljanje. Ob tem pa je treba povedati, da že kar nekaj časa pričakujemo tudi trenažerje in simulatorje. Pojavlja se potreba po primernejšem šolskem poligonu, ki bi bil v bližini vojašnice, ker ne moremo vsega postoriti na vadišču Poček.
Kaj vam pomeni podeljeno pri-zananje srebrne medalje SV?
Priznanje je nagrada za nekatere dosežke v preteklosti, po drugi strani pa je obveza in vzpodbuda za nadaljnje delo. Kljub visoki vsestranski angažiranosti bataljona pri različnih dejavnostih je bilo v preteklosti zelo malo podeljenih medalj. Menim, da bi bilo treba več pozornosti nameniti poklicnim vojakom in starešinam, ki vojake neposredno usposabljajo.
Dan odprtih vrat postaje konjeniške policije
Ljubezen do konj je vez, ki že nekaj let povezuje vojake 54. oklepnomehaniziranega bataljona in pripadnike Postaje konjeniške policije. Pred kratkim so se predstavniki 54. OKMB z veseljem odzvali povabilu na dan odprtih vrat omenjene konjeniške enote. Na prireditvi, ki je bila prva te vrste, je bilo mogoče videti marsikaj zanimivega, kot na primer: poslopje postaje, v katerem je bila predstavljena bogata razstava delovanja enote, priročna kovačnica, skrbno urejeni hlevi, kjer so obiskovalci občudovali iskre konje... Kdor si je zaželel, se je lahko podal tudi na krajšo ježo. Za boljšo informiranost bralcev NAŠEGA ČASOPISA smo iz predstavitvenega lista Postaje konjeniške policije povzeli nekaj najpomembnejših informacij o delovanju le-te. 'p,
»Slovenski policisti so konje za svoje delo uporabljali že po drugi svetovni vojni vse do leta 1958. Leta 1974 se je pokazala potreba po ponovni uporabi konj v policiji, zato je bila ustanovljena Postaja konjeniške milice s sedežem v Ljubljani. Začetki so bili skromni. V Mali vasi 9 je bil v najem vzet hlev, v katerem so imeli 8 konj, zaposlenih pa je bilo devet miličnikov. Zaradi pomanjkanja finančnih sredstev je enota prešla v sestavo Šolskega centra in istega leta pod Zaščitno enoto milice. Leta 1981 so bili sezidani novi sodobni hlevi, deset let pozneje pa še novi postajni prostori. Le nekaj let po tem je bila enota organizacijsko ponovno premeščena iz Zaščitne enote milice nazaj v UNZ Ljubljana
(leta 1992 preimenovana v Postajo konjeniške policije) in v takšni obliki deluje še danes.
Postaja konjeniške policije je zdaj ena izmed postaj s posebnim delovnim področjem v okviru Uprave za notranje zadeve Ljubljana. Na postaji je trenutno zaposlenih 22 delavcev, kolikor je tudi sistematiziranih delovnih mest. V hlevu je 18 konj, večinoma hanoverske pasme in dva konja pasme slovenski lipicanec.
Policisti opravljajo vse klasične naloge policistov, in sicer predvsem na območju ljubljanske Uprave za notranje zadeve, po potrebi pa tudi v drugih upravah po vsej Sloveniji. Za prevoz na teren uporabljajo dve vlečni vozili in dve prikolici za prevoz konj. Policisti se s konji gibljejo predvsem po površinah, na katere ni mogoče priti z vozili (Tivoli, Rožnik, Mostec, Golovec). Naloge opravljajo tudi v starem delu mesta Ljubljane, na grajskem griču in v strnjenih naseljih - Fužine. S konji opravljajo kontrolo tako imenovane zelene meje s Hrvaško na območju Kočevja in Ribnice. Policisti opravljajo občasne kontrole na Veliki planini. Uporabnost konjenice se je posebno pokazala pri varovanju protestnih shodov in športnih prireditev, zato jo v takih primerih s pridom uporabljamo. Posebno vlogo pa imajo policisti konjeniki pri promociji dela policije in pri navezovanju stikov z državljani. Policisti konjeniki redno sodelujejo v okviru lutkovne igrice 113 in pri dnevih odprtih vrat na policijskih postajah.«
Samuel Lajevec
Vojašnico Vrhnike je 31.5.1998 obiskal aktiven, izjemen športnik Miran Stanovnik, ki se ukvarja z mnogimi športi. Vojakom je popestril nedeljsko dopoldne s pogovorom in jih navdušil s praktičnim prikazom vožnje z motorjem. V teh dneh se je vračal iz rallvja ATLAS po Maroku, zato je vojakom lahko povedal vtise iz prve roke.
Pristni stiki med vojaki in policisti
ARGONAVTSKIDNEVINA VRHNIKI
Veliko prireditev in številni obiskovalci
V dneh od 19. junija do 21. junija so na Vrhniki potekali ARGONAVTSKI DNEVI, ki so postali tradicionalna turistična prireditev. Tako so že šeste Argonavtske dneve izvedli prizadevni turistični delavci Turističnega društva Blagajana s pomočjo Občine Vrhnika. V treh dneh so se zvrstile številne kulturno -zabavne prireditve na številnih prizoriščih ter v organizacijah številnih prirediteljev in zagnanih ljudi, ki si zelo prizadevajo, da bi se Vrhnika večkrat pojavljala s svojo turistično ponudbo v širšem slovenskem prostoru.
Same prireditve pa so potekale v Cankarjevem domu, na Stari cesti, na trgu za sodiščem, v športnem parku ter v številnih gostinskih lokalih na Stari cesti. Lahko pa zapišemo, da so bile vse prireditve zelo dobro obiskane, čeprav je bil program kar precej natrpan, vendar pa sprejemljiv za vse starostne kategorije, od najmlajših j)a do najstarejših.
Se najmanj obiskovalcev je bilo na predstavitvi nekaterih športnih legend slovenskega športa. Vendar pa je znal radijski napovedovalec Rado časi na njegov lasten način pritegniti in predstaviti znane športnike.
Gotovo je tudi, da so se mogoče pojavile napake, mogoče je bilo kar nekaj hude krvi, to vse je sestavni del neke večje prireditve, kjer je več prirediteljev in organizatorjev posameznih segmentov programa. Kdor dela, tudi greši!
Celotni Argonavtski dnevi so minili v zadovoljstvo številnih obiskovalcev iz bližnje in daljne okolice. Prireditev so omogočili tudi številni sponzorji, ki so tako pomagali, da je Turistično društvo Blagajana Vrhnika izpeljalo svojo največjo prireditev ob 110. obletnici začetka organiziranega delovanja članov društva, iz leta 1888, ko se je imenovalo Društvo za olepšavo trga Vrhnike.
Prireditve smo spremljali ves čas ter vam v sliki in besedi predstavljamo ARGONAVTSKE DNEVE.
PETEK, 19. JUNIJ
Večer arij in samospevov z odprtjem razstave
Prva prireditev v sklopu Ar-gonavtskih dnevov je potekala v prepolni Mali dvorani Cankarjevega doma na Vrhniki. Za prelep glasbeni recital sta poskrbeli sopranistki Nadica Grozdanov - Panič in mlada Vrhničanka Špela Petkovšek. Ob prelepih arijah in samospevih so številni poslušalci resnično uživali in doživeli imeniten glasbeni večer. Poslušali smo čudovite zvoke obeh sopranistk ob spremljavi pianistke Renate Bauer, in sicer dela Havdna, Schumana, čajkovskega in nekaj domačih avtorjev, kar nas je popeljalo v zgodovino glasbene dejavnosti. Na koncu so vse tri nastopajoče prejele zaslužen aplavz vseh prisotnih obiskovalcev.
Prelep glasbeni večer je bil uvod v odprtje razstave starih razglednic in številnih značk z Vrhnike in iz njene bližnje okolice zbiratelja, Vrhničana Janeza Žitka. Zbiratelj je razstavil 370 razglednic Vrhnike, okoliških vasi ter širšega barjansko -notranjskega prostora, kar je le del njegovega zbranega gradiva.
Janez Žitko, rojen v Podlip-ski dolini, je že v rani mladosti zbiral vse, kar je pritegnilo njegovo pozornost in mu vzbujalo plemenito strast po posedovanju, razvrščanju, proučevanju in estetskem uživanju. Na začetku je zbiral vse, tako da so se zbirke večale in množile. Kmalu pa je nastala potreba po oblikovanju zaključenih celot, ki bi bile pripravljene za samostojne razstave. Tako je nastala čudovita zbirka starih razglednic Vrhnike ter okoliških bližnjih krajev, ki so pokrajinsko vezani na Vrhniko. Zbirko je že večkrat pokazal javnosti ob različnih priložnostih. Njegove razglednice so uporabili tudi kot slikovno gradivo pri izdaji Monografije Vrhnike, v knjigi Pozdravi iz Ljubljane, Vrhnika prečuden kraj in v knjigi Dežela ob Cerkniškem jezeru. Naj še omenimo, da Janez Žitko še vedno aktivno zbira; prav v zadnjem času zbira dokumente o mlinih in žagah v Podlipski dolini.
Mala dvorana Cankarjevega doma je bila polna poslušalcev na večer arij in samospevov ter tudi ob odprtju razstave starih razglednic Vrhnike in okoliških krajev.
Za lep, nepozaben večer sta poskrbeli sopranistki Špela Petkovšek in Nadica Grozdanov - Panič.
RAČUNOVODSKE GTORITVE IN SVETOVANJE
Avtor razstave starih razglednic in značk je bil Vrhničan Janez Žitko.
Andrej Šifrer: »Sedaj sem tukaj in ostal bom, ne glede, če bo padal dež!«
Prireditve na Stari cesti in na trgu za sodiščem
Petkov večer seje nadaljeval s številnimi izvajalci na Stari cesti in na trgu za sodiščem. Še posebno je bila z bakljami okrašena Stara cesta, čeprav jo prav v tem času v obnavljajo. Na dveh delih - pri klubu Leskovec in pri bifeju Jernejev kot - so nastopili vrhniški gledališčniki skupine Dejmo Stisnt in čarovnik - žon-gler Ali Pečaver. Še posebno pozornost so izzvali člani skupine Dejmo Stisnt, ki so prika-
Na Stari cesti je nastopala gledališka skupina Dejmo stisnt v »impro ligi«.
SOBOTA, 20. JUNIJ
Na trgu za sodiščem
Prihod Medeje, Jazona in Argonavtov z ladjo
Argonavtski sli z Medejo in Jazonom so na sodnijski trg prišli z ladjo.
Vinko Tomšič, ki je poudaril pomen Argonavtskih dnevov za Vrhniko, ki se s turistično ponudbo vedno bolj vzpenja v širšem slovenskem prostoru. Spregovoril je tudi odpravnik poslov grškega veleposlaništva v Sloveniji George Papacostas. Zahvalil se je za povabilo na Argonavtske dneve ter poudaril, daje treba še poglobiti prijateljske vezi z Vrhniko in grškim mestom ARGOS, saj so predstavniki tega mesta Vrhniko že obiskali in povabilo za vrnitev obiska še velja.
Na koncu je spregovoril še predsednik Turističnega društva Vrhnika Viktor Razdrh, ki je poleg drugega povedal: »Zelo sem vesel in počaščen, da ob tej priložnosti lahko obudim spomin na dolgih ali kratkih 110 let organiziranega delovanja članov društva, ki je od 1888. leta ustanovljenega Društva za olepšavo trga Vrhnika do danes delujočega Turističnega društva Blagajana prehodilo toliko let.
Zlata nit, ki je povezovala predane člane društva, je bila ljubezen do domače zemlje in želja, dajo ohranjajo in pokažejo tudi drugim, ki so željni spoznavati lepote domovine in tujih dežel. Vodilo Društva za olepšavo trga Vrhnike in njegove okolice še vedno živi.
Generacije Vrhničanov so skrbele za ohranitev in ureditev najlepših kotičkov našega kraja in okolice, ki na prehodu iz Barja na kras vedoželjnim popotnikom nudi nešteto zanimivih in ogleda vrednih turističnih točk.
Veliki mož naše dežele Kranjske, Janez Vajkard Valvazor, je nekatere med njimi, kot znamenitosti, opisal v svojih delih. Prenekateri kasnejši raziskovalec se je pomudil pri njih.
Predvsem naravne danosti so terjale dejavnost turističnih delavcev, ki so skozi vsa desetletja skrbeli za izvire Ljubljanice v Močilniku, Retovju in Bistri, Lintvern in Star Main, Tičnico in Trojico.
Zgradili so Razgledni stolp na Planini, Koči na Planini in v Starem Malnu, gostišče v Močilniku, urejevali so Cankarjev gaj na Trojici, ohranjali in zasa-jali so drevorede in posamezna drevesa ter parke in zelenice na območju današnjega mesta Vrhnika in njene okolice.
zali IMPRO LIGO v gledališki improvizaciji.
Na odru na trgu za sodiščem pa se je predstavila glasbena skupina TROUBLE MAKER »S s pevko Evo Hren. Že na prehodu v nov dan pa je vse prisotne z manjšo zamudo razveselil osrednji večerni gost Andrej Šifrer, kije znal pripraviti pravo vzdušje. Tako se je končal prvi dan Argonavtskih dnevov.
S.S.
Zbranim je v grščini spregovoril odpravnik poslov grškega veleposlaništva v Ljubljani, George Papacostas.
Sejmi in razstave imajo na Slovenskem posebno mesto. Pred leti izražena ideja o oživljanju starih mestnih jeder je pri nas prerasla iz sejmarskih dnevov v Argonavtske dneve, ki skušajo združevati vonj in okus po davnih dnevih antične pripovedke o Jazonu, rimskega Nauportusa, srednjeveških čolnarjev in furmanov z današnjim utripom. Izrabimo to priložnost, da počasi in z občutkom za čas vstopimo v drugo tisočletje. Skupaj vsaj za čas pobeg-nimo svetu televizije in računalnikov in bodimo spet ljudje, ki se znajo družiti in uživati v lepem - v naravi in stiku s sočlovekom.«
Nato so se Medeja, Jazon in spremljevalci na vozu s konjsko vprego odpeljali na ogled Vrhnike.
Tako so se nekako uradno začeli Argonavtski dnevi ter tudi sejem na delu Stare ceste od prodajalne PEKARNA do bifeja Medeja.
Na pot s trga za sodiščem so odpeljali tudi kolesarji, ki so tako uradno odprli dve vrhniški kolesarski poti KI in K2. Ob tej priložnosti je bila izdana posebna knjižica z načrtom obeh kolesarskih poti in seznamom mest, kjer morajo kolesarji pridobiti žig, da so obe poti resnično prekolesarili.
S.S.
V soboto dopoldne je bil na trgu za sodiščem uraden začetek ARGONAVTSKIH DNEVOV. Skozi Vrhniko se je sprehodila Vrhniška godba z dvema skupinama mažoretk iz Logatca, ki so se ustavile na trgu za sodiš-
čem. Tam je bilo zbranih kar precej ljudi ter tudi nekaj gostov. Na trg so ob zvokih fanfar prišli oziroma pripluli po Ljubljanici Medeja in Jazon s svojim spremstvom ter ladjo. Zbranim je spregovoril župan
Ob odprtju ARGONAVTSKIH DNEVOV je bilo tudi nekaj gostov.
POZDRA VNI NA GOVOR MEDEJE IN JAZON A UTARGISA
Vrhniški plebs in vso aristokracijo prav prisrčno pozdravljamo!
Leto je naokrog in naša ladja je po velikih težavah priplula na Vrhniko, kot smo obljubili lani. Kajti pri nas na besedo nekaj damo, sicer je raje nikoli ne izrečemo.
ZJazonom nama to pot ni bilo težko skupaj priti, saj sva z vašo pomočjo spet vzpostavila prijateljske vezi. čez novi most na Ljubljanici me je v stari maniri ponesel do vrhniške agore in zdaj sva tu, v spremstvu vrlih Argonavtov, ki so obenem tudi najina garda.
Kaj pa Vi, ste se ravnali po dogovoru? Lanska letina je bila obilna, trte so obrodile kot malokdaj. In kje je sedaj tisto sladko lansko vince, ki oživlja srca in duha? Pri nas ga natočimo zvrhane čaše vsakomur, ki ga pot mimo zanese. In kruh s soljo? Običaj, o katerem smo dobili glas celo na skrajni konec našega polotoka. Ste pozabili na gostoljubnost v teh težkih časih? Prijateljstvo ne živi le od dobička, ampak tudi od dobrote.
S seboj smo pripeljali delček naše kulture, da boste videli, da s prijatelji ni težko deliti dobrega, posebno v takih dneh, kot so tile.
Do tu sva priplula s polnimi jadri južnega vetra, odšla pa bova po vaše. Na vozu s konjsko vprego, ki jo bo vodil eden od potomcev znamenitih vrhniških furmanov, ki so sloveli vse tja do srednjeita-lijanske Mantove. Upava, da bova prihodnje leto s spremstvom lahko prenočila v že obnovljeni Mantovi, saj kaže, da se tudi vam jasnijo vremena.
Tokrat sva s seboj pripeljala najinega zvestega prijatelja - odpravnika poslov na grškem veleposlaništvu v Ljubljani - gospoda GEORGA PAPACOSTASA, ki vas želi pozdraviti v imenu vseh Helenov.
Prijateljstvo, ki že nekaj tisoč let traja med nami, naj se še bolj razcveti in obrodi obilen sad. To je najina želja.
Kolesarji TSK Corning so prvi odpeljali na obe kolesarski poti (KI in K2).
Sobotno
popoldne
namenjeno
najmlajšim in
predstavitvi
znanih
športnikov
Zgodaj dopoldne seje sodnij-ski trg zopet napolnil, in to z najmlajšimi. Vzgojiteljice vrhniškega vrtca so vodile likovne delavnice, kjer so najmlajši pokazali svoje likovne umetnije. Na odru so odigrali pravo lutkovno igrico Pikin rojstni dan, ki je navdušila vse prisotne mlade gledalce.
Že proti večeru pa so na oder stopili nekdanji slavni slovenski športniki, ki so v nekdanji Jugoslaviji svoje ime ponesli sirom sveta. To so bili: Ivo Daneu, najboljši slovenski košarkar, Miro Cerar, legenda slovenskega športa in svetovne gimnastike, Jože Slibar, prvi Slovenec s svetovnim rekordom na poletih s smučmi. Trem legendam športnega življenja pa se je pridružil še Vrhničan Aljoša Grom, večletni državni prvak v športnem plezanju v sedanjem času. Celotno prireditev je povezoval znani radijski reporter Rado časi, ki je z vprašanji znal pritegniti peščico poslušalcev. Za glasbene vložke so poskrbeli Medo iz bivšega ansambla GU-GU, pevka Eva Hren in pianistka Marta Kržič. Res škoda, da si je predstavitve znanih športnikov ogledalo tako malo ljudi. Po vsej verjetnosti so se že vsi pripravljali na koncert skupine Rock»n« Band s svojimi gosti, saj je to bila osrednja večerna sobotna prireditev. S.S.
Jasmin Stavros je navdušil več tisoč glavo množico z dveurnim neutrudnim petjem.
V športnem parku več kot 4000 poslušalcev
V vrhniški športni park so se gruče mladih in nekoliko starejših pričele zgrinjati že okoli 18. ure. Tako je pravi prometni kaos nastal že okoli 20. ure in prostega parkirnega prostora ni bilo daleč naokoli. Registracije avtomobilov so bile skoraj iz vse Slovenije. Izkazali so se tudi skrbni redarji, ki so vsakega
obiskovalca pregledali ter šele nato spustili na prireditveni prostor. Le-ta se je kmalu napolnil in po nekaterih ocenah je bilo 4000 poslušalcev. Veliko poslušalcev in radovednežev pa je bilo tudi okoli ograjenega športnega parka, ki so lahko brezplačno poslušali celoten koncert. Prisotno mladež je najprej razvnela predskupina MAMBO KINGS, ki so v več kot dveur-nem nastopu prikazali pravo umetnost različnih glasbenih zvrsti, pač tisto, ki mlade navdušuje v tem trenutku. Točno ob 22. uri je na oder stopil Jasmin Stavros, znani hrvaški pevec, ki je v Sloveniji zelo priljubljen. Tudi on je brez odmora nastopal dve uri s svojimi najbolj znanimi in priljubljenimi pesmimi, kot so: Ženo, Umoran, Diamanti, Ljubio sam anPela, Zrak, zemlja, zrak. Tako da se je val navdušenja stopnjeval, vendar le do objave, da je Za-grebčanka Daniela (Hrvaško dobro zastopala na Evroviziji) zbolela in da je ne bo na koncert. Sledili so žvižgi in prav gotovo je bil organizator v nezavidljivem položaju. Na oder so hitro prišli člani skupine Rock«n«band, ki so številne poslušalce hitro pomirili in pričeli svoj del nastopa. Tudi oni so zaigrali nekaj svojih uspešnic in poslušalce pritegnili k skupnemu petju. Njihov nastop je bil nekoliko krajši, kot so obiskovalci pričakovali, saj so bili osrednja skupina celotnega koncerta. Igrali so več kot eno uro in prireditev seje končala okoli ene ure zjutraj. Vsi prisotni, predvsem pa mladi, so kar navdušeno zapuščali prireditveni prostor, čeprav bi prav gotovo glasbo poslušali do zgodnjih jutranjih ur. No, nekateri so to tudi storili, vendar brez glasbe. Tako seje Vrhnika spraznila šele proti jutru. Po neuradnih informacijah ni bilo nikakršnih incidentov, razen nekaj opitih, vendar zadovoljnih, da so se lahko zopet sprostili in pozabavali do jutranjih ur.
S.S.
NEDELJA, 21. JUNIJ
Na koncu pa so na oder stopili še člani skupine ROK»N«BAND.
Množica navdušenih poslušalcev je vztrajno dvigala roke.
V lepem okolju trga za sodiščem so se predstavihtudi bivši znani športniki, od leve: Miro Cerar, Jože Šlibar, Rado CasI, povezovalec, Ivo Daneu in sedanji športnik Aljoša Grom.
Izjava o »nenastopu«
DANIELE
Glavni organizator koncerta ROKoNoB AND z gosti, Rok Planine, je vse storil, da bi na Vrhniki zapela tudi Daniela. Vendar je tik pred
nastopom sporočila, da je zbolela. Izkazalo seje, daje to storila že nekajkrat, zaradi cesarje mogoče sklepati, da jo slovenska publika ne zanima več. Prav pri nas je imela veliko oboževalcev in poslušalcev, precej je bilo prodanih tudi njenih kaset in CD-jev. Vse to se dogaja po njenem uspehu na Evroviziji. Vsaka slava pa je minljiva.
Revija folklornih skupin
V nedeljsko jutro nas je po vrhniških ulicah popeljal Slo-venskogoriško pihalni orkester Kulturnega društva MOL iz Lenarta in njihove mažoretke. Na trgu za sodiščem pa je potekala revija folklornih skupin, ki so prikazale del naše slovenske preteklosti v plesu in pesmi. Nastopilo je šest skupin, in sicer: Folklorna skupina Ligojna, Folklorna skupina Horjul, Folklorna skupina Grašišče iz Slovenske Istre, Folklorna skupina Šentvid pri Stični, Folklorna
skupina iz Lenarta in otroška folklorna skupina z Drenovega Griča - Lesnega Brda. Nekatere skupine so prikazale tudi kmečka opravila in življenje v plesu iz nekaterih slovenskih predelov, ki nam niso tako znani. Od številnih gledalcev so vsi nastopajoči prejeli ogromen aplavz. Celoten nastop so končali učenoi Glasbene šole Vrhnika, Oddelek Horjul in tako tudi Vrhni-čanom pokazali, kaj so se naučili v vsem šolskem letu.
S.S.
Na sodnijskem trgu so nastopili tudi učenci Glasbene šole Vrhnika in Oddelka Horjul.
Konjeniki in konjske vprege na Vrhniki
Nedeljsko dopoldne je bilo v znamenju konj in prireditev, ki jih je pripravilo Konjsko društvo Vrhnika. V svojo sredo so povabili številne skupine konj in vpreg iz sosednjih krajev. Skozi Vrhniko po delu Tržaške ceste in Stare ceste ter Ulice 6. maja so pripravili sprevod konj, konjenikov in vseh različnih konjskih vpreg. Sprevod je krenil v športni park, za nogometno igrišče in se ustavil ob Ljubljanici. Po Ljubljanici sta dva čolnarja iz Ljubljane pripeljala tovor ter ga iztovorila na bregu. Tako sta simbolično prikazala, kako so včasih tovorih s čolni po Ljubljanici. Tovor so nato pretovorili na konjske vozove in ga po cestah z vpregami tovorih tja do morja in v kraje ob njem.
Člani konjeniškega društva in odrugi konjeniki so prikazali številnim obiskovalcem, ki se jih je ob Ljubljanici zbralo kar precej, furmanske igre in tekmovanja s konji. Tekmovali so z vozovi in s posameznimi konji. Pripeljani tovor so morali naložiti na vozove ter ga odpeljati mimo številnih ovir. Zamenjati so morali kolo pri vozu, enega konja pa pri pravem kovaču
podkovati. Tisti voz, kije nalogo opravil pravilno in najhitreje, je bil zmagovalec. Konjeniki pa so morali prikazati svoje veščine ter poslušnost konj. Opravili so tudi pravo »vrhniško al-ko«, ki je med obiskovalci vzbudila veliko zanimanja. Tudi čolnarji so pripravili nekaj zanimivosti, ki so pritegnile obiskovalce, posebno pa še najmlajše, saj so se vozili z enega brega na drugi breg Ljubljanice. Prireditev seje končala-s pravim konjeniškim zabavnim večerom.
Med obiskovalci je bilo opaziti precej starejših Vrhničanov, ki so se spomnili dni, ko so vozili konji in konjski vozovi na vrhniških in okoliških cestah. Sama prireditev ni imela tekmovalnega značaja, ampak predvsem namen prikazati nekdanja furmanska opravila.
Vsi obiskovalci so v en glas pozdravili prireditev in predlagali, da bi furmanske oziroma konjeniške igre in opravila na Vrhniki še pripravili. Tudi to je namreč del naše zgodovine, ki se je ne smemo sramovati.
S.S.
i 1
Na prostoru furmanskih iger ob Ljubljanici so svoje dobrote pripravile tudi članice društva kmečkih žena.
n
r  g  o  v i
keramika — parketi stavbno pohištvo — obloge
NOVOSTI V CANKARJEVI KNJIŽNICI - junij 1998
Boter praznoval osmo obletnico
Furmanske igre so se pričele, le konji niso hoteli hitro ubogati.
Parada konj in vpreg se je ustavila na bregu Ljubljanice.
Po Ljubljanici je ljubljanski čolnar pripeljal tovor.
■
Brez kovača s starim orodjem ni šlo in marsikateri konj je dobil podkev.
Ob konjeniški prireditvi
Na nekem sestanku o Argo-navtskih dnevih smo dobili predlog, da bi prikazali malo več, kot samo parado. Predlog smo vzeli zelo resno. Hoteli smo združiti preteklost in za sedanji čas narediti prireditev zanimivo. V iskanju primernega prostora se mi je dozdevala lokacija v športnem parku najprimernejša. Razumevanje so pokazali tudi v Športni zvezi in dali dovoljenje. Za to in za pomoč pri čiščenju brežine Ljubljanice se jim še enkrat najlepše zahvaljujemo. Vendar pa kaže, da prostor pripada še nekemu gospodu. Z njim se ne mislimo prepirati in tudi ne več organizirati take prireditve. Naj v miru brca žogo.
Organizator Argonavtskih dne-vov, to je Turistično društvo Vrhnika, se je za prireditev tudi bolj malo zanimalo. Spodaj podpisani sem jemal dneve dopusta, če pa sem prosil za kako pomoč, meje njihova uslužbenka večkrat na primer napadla. O še kakšnem sodelovanju v Argonavtskih dnevih bomo še precej premislili.
To so samo malo večje težave. Da pa smo prireditev speljali, se še enkrat zahvaljujem vsem, ki ste prispevali za srečolov, pa tudi vsem, ki ste srečke kupovali. Posebna zahvala za večje dobitke, ki so jih prispevali: Gostilna Kranjc, Ključavničarstvo Oblak, . KP Vrhnika, Mizarstvo Vidmar, Kompas Holiday, Sled d.o.o., Pnev-car. Hvala Avtokleparstvu in avtovleki Rode za prevoze in pomoč pri organizaciji. Hvala lokostrelcu Klemenu in vsem nečlanom društva, ki ste nam pomagali tako v nedeljo kot tudi v ponedeljek pri pospravljanju. Konjeniško društvo Vrhnika Andrej Rozman
Na dan 25. junija, slovenskega državnega praznika dneva državnosti, je bilo pri Botru svečano in tudi veselo. Gostilna in pizzerija Boter je praznovala osmo obletnico delovanja že priznane gostilne na Vrhniki. Spomin nas popelje tudi nazaj sedem let, ko je Boter praznoval 1. obletnico. Po veselem razpoloženju in nastopu Čukov do poznih nočnih ur so nas zjutraj zbudili tanki bivše JLA, ki so zapustili vrhniško vojašnico ter na vožnji proti Ljubljani in naprej vse podirali pred seboj.
Tudi na letošnjem, osmem jubileju so nastopili fantje ansambla Čuki in pripravili pravo veselo vzdušje. Najprej so prišli na vrsto najmlajši, nato pa tudi
nekoliko starejši. Tako da so bili vsi zadovoljni, starši in otroci.
Osnovna šola Ivana Cankarja z Vinkom Bizjakom na čelu je pripravila skupaj z Botrom sre-čelov ter številna tekmovanja, ki so pritegnila najmlajše osnovnošolce. Aleš Ogrin pa je s svojo barmansko ekipo pripravil festival mešanja koktailov. Za najmlajše so bili pripravljeni brezalkoholni napitki na osnovi mleka in mlečnih izdelkov, starejši pa so lahko dobili tudi dobre alkoholne mešane pijače. Na vrhniškem košarkarskem igrišču je tako bilo zopet veselo, in to prav pred zasluženimi počitnicami osnovnošolcev.
S.S.
Nastop ansambla Čuki je pritegnil najmlajše in tudi starejše.
Otroci so na asfaltu risali na temo mleko ter za nagrado prejeli napitke, ki jih je zmešal mojster Aleš.
Kongres delovnih terapevtov v Montrealu
V začetku junija 1998 smo se na 12. svetovnem kongresu v Montrealu srečali delovni terapevti iz 55-tih držav iz vseh celin. V mogočnem kongresnem centru je skoraj 4000 udeležencev izbiralo med 1500 naslovi v obliki referatov, posterjev, vi-deofdmov, okroglih miz in plenarnih zasedanj z različnih področij delovne terapije.
Slovenijo smo predstavili s šestimi prispevki s področja somatike, psihiatrije in geriatri-je in se tako aktivno vključili v izmenjavo izkušenj, razumevanje različnosti, iskanje novega.
Slovenije pa nismo predstavljali samo strokovno, ampak tudi turistično. V pogovorih o tem, kaj in kako delamo, ljudi zanima tudi KJE delamo in živimo. Zato mi je bil v dragoceno pomoč promocijski material, ki sem ga dobila na Turističnem društvu Blagajana in na Zvezi kulturnih društev Vrhnika. Zahvaljujem se tudi županu gospodu Vinku Tomšiču, ki je poleg Doma upokojencev Vrhnika in Zbornice delovnih terapevtov Slovenije finančno omogočil mojo udeležbo na kongresu.
Andreja Grom Dom upokojencev Vrhnika
Argonavtski dnevi so za nami, vreme nam je bilo naklonjeno tako, da smo prireditve lahko izpeljali po začrtanem planu, le Andreju Šifrerju je na trgu za sodiščem ponagajal dež. Veliko vas je bilo, ki ste se odzvali našemu vabilu in obiskali prireditve, ki smo jih pripravili za vas. Da pa smo lahko celoten program izpeljali se zahvaljujemo vsem, ki so nam na kakršen koli način pomagali.
Prisrčna hvala za vso pomoč gospe Katji Oblak, ki nas s svojimi teksti bogati že vsa leta Argonavtskih prireditev, lepa hvala tudi gospe Marjani Zaje za ideje in osnutke, brez katerih ne bi nastale obleke Argonavtov in Medeje, ki so jih izdelale marljive roke šivilj salona IUV in Karoline Podvratnik.
Hvala tudi vsem sledečim sponzorjem, ki so nas finančno podprli: COMING d.o.o., BLAGO MIX d.o.o., SKB BANKA, PRO SAF d.o.o., YELLOV PUB, CITROEN MERLAK, IUV VRHNIKA, LIKO VRHNIKA, PEKARNA VRHNIKA,
UNION LJUBLJANA, TRGOVINA KARA, N-LB D.D. PODRUŽNICA VIČ-NOTRANJSKA, COPY LINE, d.o.o., GOSTILNA MESEC ZAPLANA, SEMENARNA SONČNICA, GOSTILNA JURCA, EVEX d.o.o., GOSTILNA IN PI-ZERIJA BOTER, GOSTIŠČE POLŽ STARA VRHNIKA, GOSTIŠČE ULOVKA, MIZARSTVO KOGOVŠEK, MER-CATOR DOLOMITI, GOSTILNA MARINČIČ, RIBIŠKA DRUŽINA VRHNIKA, KLUB LESKOVEC, SLAŠČIČARNA BERZO, PREJA - KAROLINA PODVRATNIK s.p., KMETIJSKA ZADRUGA, COM TAR, MESARSTVO BLATNIK, NAŠ ČASOPIS, VIDICO d.o.o. - UROŠ PODVRATNIK, KOMUNALNO PODJETJE, FRIZERSKI SALON BEBA, GRADBENIŠTVO JEREB, NOTRANJSKI RADIO LOGATEC, RADIO VRHNIKA, KANAL 2, PRODAJALNA SADJA ŠTIRJE LETNI ČASI - BISERKA RIZVIČ.
Dejavnosti DZA v maju in juniju
16. 5. 1998 je bil v Radencih 18. maraton TREH SRC. Člani društva smo se odločili, da bomo sodelovali na tem maratonu. V sklopu prireditve je bilo kar nekaj aktivnosti, na katerih smo aktivno sodelovali. Pet naših članov se je udeležilo planinskega pohoda Radenci-Kapela-Janežev vrh-Radenci. Pohod po Slovenskih Goricah je bil dolg 9 kilometrov.
Na petsto metrov dolgem Srčkovem teku je sodeloval naš najmlajši udeleženec Saši. Tudi v Veveričjem teku smo imeli dva predstavnika, Tomaža in Jana. Na maratonu sta svojo vztrajnost preizkusila tudi naša dolgo-progaša, Janez in Bojan. Janez se je udeležil maratona na 21 kilometrov, Bojan pa seje prvič udeležil maratona, ki je dolg 42 kilometrov. Oba naša vztrajna tekača sta uspešno pritekla na cilj.
V juniju smo nadaljevali s športnimi aktivnostmi. Tako smo 6. 6. in 7. 6. organizirali dvodnevni tabor na Uskovnici v planinski koči cerkniškega Kari-tasa. Športna aktivnost se je v našem društvu že dodobra uveljavila, kar dokazuje tudi udeležba na Uskovnici. Udeležencev je bilo 32, od tega 12 otrok in 20 odraslih.
Namen tabora je bil predvsem prijateljsko druženje in medsebojno spoznanje članov in njihovih družinskih članov. Tako smo v sklopu zabavnega večera v soboto, 6. 6., praznovali kar tri rojstne dneve naših 'najmlajših. Tudi tokrat ni šlo brez tort, za katere so poskrbele naše prizadevne kuharice. Večja skupina je prvi dan odšla do Vodnikove koče, manjša skupina pa z otroki na krajšo turo po planini Uskovnici. V nedeljo, 7. 6., smo se nekateri odločili za krožno turo na Viševnik, manjša skupina pa je odšla na planino Konjščico. Proti večeru smo se zadovoljni in polni lepih doživetij vrnili domov na Vrhniko. Odrasli in otroci menimo, daje take aktivnosti treba organizirati in speljati tudi v prihodnje.
Eva Slabe
5
Dekanijsko srečanje pevskih zborov
Na nedeljo po prazniku sv. Rešnjega Telesa in Krvi, ko so cerkveni pevci zelo zaposleni, je bila popoldne na Vrhniki v župnijski cerkvi sv. Pavla dekanijska revija cerkvenih pevskih zborov. Organizatorje letos posebej priporočil izvedbe skladb Andreja Vavkna in Lojzeta Ma-va, saj se letos spominjamo njunih okroglih obletnic.
Vsi zbori se niso ravnali po tem priporočilu. Za skupno petje so se pevci pripravili s skladbo skladatelja Borsiga Pridi sveti Duh in z Mavovo Bodi nam pozdravljena, njihovo petje pa
STROKOVNA LITERATURA
Antič, M.: Ženske v parlamentu Antolini, P.: Kitajske jedi Barry, R.: Teorija o skoraj vsem Bogataj, J.: Smo kaj šegavi? Butler, R.: Ilustrirana zgodovina gestapa
Družinska enciklopedija zdravil Fitzsimons, C: Šolska enciklopedija o hrani
Geister, I.: Ali ptice res izginjajo? Gray, J.: Moški in ženske v spalnici Humar, J.: čudodelnik iz Primsko-vega
Ile, V.: Božič sestre Vendeline
Ile, V.: Pecivo sestre Vendeline
Internet pojmovnik
Kladnik, R.: Fizika za tehniške
usmeritve
Kos, J.: Glejte ga, to je naš Prešeren Kremžar, M.: Izhodišča in smer katoliškega družbenega nauka Kurent, E.: Sonce in Luna Leeson, N.: Nori trgovec Mindell, E.: Hrana kot zdravilo Moore, T.: Maditacije Thomasa Mobra
Neubauer, H.: Ples skozi stoletja Po zeleni stezi. Okoljska vzgoja Pukownik, P.: Almanah letnih časov
Quillam, S.: Zadovoljna v spolnosti Schuller, R.: Trdi časi minejo, trdni ljudje ostanejo Slovenija. Pokrajine in ljudje Thoraval, Y.: Islam : mali leksikon Walker, L.: Dediščina ljubezni Zakon o varnosti cestnega prometa
LEPOSLOVJE ZA ODRASLE
Bajt, D.:'V burji besed Beaty, D.: Tempelj smrti Biggers, E.D.: Žametni copatki Brulc, T.: Vardevanje angelčka Coelho, P.: Peta gora Crichton, M.: Sfera Dekleva, M.: Pimlico Delibes, M.: Pet ur z Mariem Garve, A.: Kralj svetilnika Hrabal, B.: Prebučna samota Hrana za dušo Kurja juhica za dušo 2 Léonard, E.: Rumov punč Lewis, S.: Glavna cesta MacCabe, P.: Mesarček Macconell, J.: Melissa Meserko, B.: Kmečka idila Ondaatje, M.: Angleški pacient Orfejev spev
Pengov, F.: Podobe iz narave Rabelais, F.: Gargantua Remic-Jager, V.: Razčlemba in vrednotenje leposlovnih del Repar, P.: Alkimija srčnega utripa Sagan, F.: Pozabljeno ogledalo Smiley, J.: Tisoč akrov Svetina, L: Svitanice Šegovc, F.: Naš pobej bo muzikant Svajncer, J.: Iskanje sreče Švigelj-Merat, B.: Navadna razmerja
Tagore, R.: Spevi : Sadhana Walker, L.: Dediščina ljubezni Widmer, U.: Modri sifon Zorko, A.: Kasarna kraljev
LEPOSLOVJE ZA MLADINO
Adams, S.: Imenitna knjiga iger Barklem, J.: Pomladna zgodba Barklem, J.: Poletna zgodba Barklem, J.: Zimska zgodba Challoner, J.: Mokro in suho Challoner, J.: Svetlo in temno Kraan, H.: Zgodbe o čavknjeni čarovnici
Kvesič, P.: Kako se premika? Kvesič, P.: Kdo je to? Kvesič, P.: Kje in kam?
je uro pred revijo uskladil prof. Jože Trošt, ki redno spremlja pevski razvoj zborov. Tako sta obe pesmi ob orgelski spremljavi Primoža Malavašiča mogočno zadoneli na koncu revije iz nekaj sto grl.
Nastopilo je 8 cerkvenih pevskih zborov, ki vsi delujejo z velikim navdušenjem, pri čemer imadekanija 13 župnij. Prišli so pevci iz Šentjošta, Hotedršice, Gornjega in Dolnjega Logatca ( tudi znani zbor Adoramus), Horjula, Borovnice in Vrhnike. Revija je primerna priložnost, ko pevci lahko slišijo drug drugega in koliko je zbor napredoval v razvoju od lanske revije. Tudi za zborovodje in organiste je to primerna priložnost, ko lahko potarnajo nad svojimi težavami ali se pohvalijo z uspehi. Pri skoraj vseh pevskih zborih je opazen upad moških glasov, kar povzroča težave pri izenačenosti zvoka, pri čemer to omejuje tudi izbiro skladb iz bogate zakladnice slovenske cerkvene glasbe.(tj)
115 LET GASILCEV VERDA
Gasilsko društvo prejelo novo orodno vozilo
Prostovoljno gasilsko društvo Verd je v teh dneh praznovalo 115.obletnico delovanja svojega društva. Vsem letošnjim prireditvam so dodali še dve. V petek, 12. junija, so v dvorani svojega doma pripravili slavnostno sejo, na kateri so podelili odlikovanja Gasilske zveze Vrhnika in veteranske plakete. Vsem zbranim gasilcem je bila prebrana celotna kronika društva, ki obsega sedem strani in je resnično obdana z bogato 115-letno vsebino. Kot glavno prireditev pa so organizirali v soboto, 20. junija, pred gasilskim domom, kjer je bila parada gasilskih enot in gasilskih vozil ter na koncu prireditve še prava gasilska veselica.
Pred svečano tribuno se je zbralo veliko krajanov Verda in gasilcev iz vseh društev, ki so vključeni v občinsko Gasilsko zvezo Vrhnika. Prebrali so skrajšano različico kronike PGD Verd (objavljamo posebej). Podpredsednica Gasilske zveze Slovenije je najzaslužnejšim vcrd-skim gasilcem podelila republiška priznanja, predsedniku PGD Verd Urbanu Žirovniku pa posebno plaketo in priznanje Gasilske zveze Slovenije za resnično že 115-let delovanja društva.
Predsednik občinske Gasilske zveze Vrhnika Ivan Turk pa je svečano razvil nov prapor društva ter gaj)redal predsedniku Urbanu Žirovniku, ta pa svojemu praporščaku. Nato so donatorji društva na prapor pripeli še svoje zastavice.
Poveljnik občinske zveze Pavel Bizjan pa je predal ključe novega orodnega vozila šoferju društva ter zaželel srečno in varno vožnjo ter čim manj pravih intervencij. Seveda seje vozilo odpeljalo na prvo vožnjo, da so vsi videli, da je res v voznem stanju. Tako je bil tudP končan uradni del jubileja, nadaljevali pa so ga z gasilsko veselico. Za veselo družabno srečanje so poskrbeli fantje iz ansambla Gorenjski muzikan-tje.
S.S.
Priznanja ob 115-letnici so prejeli naslednji gasilci Verda: Odlikovanje Gasilske zveze Vrhnika III. st.: Domen Drašler, Andrej Turšič, Aleksander Riz-man, Tomaž Drašler, Franjo Čretnik, Miran Drašler. Odlikovanje Gasilske zveze Vrhnika I. st.: Tomaž Gorišek, Boštjan Turk, Benjamin Sven-šek, Robert Petrovčič, Toni Žnidaršič, Miha Rihar. Veteranske plakete: Štefan Do-brovoljc, Anton Dobrovoljc, Ignac Nagode.
Republiško gasilsko odlikovanje III. st.:
Franc Drašler, st., Gabrijel Hlad-nik, Matjaž Žirovnik, Srečko Zakrajšek.
Republiško gasilsko odlikovanje II. st.: Franc Žibert, Pavel Trček.
V imenu društva je posebno priznanje Gasilske zveze Slovenije prejel predsednik PGD Verd Urban Žirovnik.
Franc Drašler, st. - republiško gasilsko odlikovanje III. stopnje
Gabrijel Hladnik - odlikovanje III. stopnje
Srečko Zakrajšek - odlikovanje III. stopnje
Pavel Trček - odlikovanje II. stopnje
Franc Žibert - odlikovanje II. stopnje
Skrajšana kronika 115 let gasilcev VERDA
Dovolite mi, da v kratkih stavkih preletim kroniko dogodkov, ki so se zgodili v 115 letih zgodovine današnjega slavljenca. Verd je v prejšnjem stoletju kar trikrat do tal pogorel, zato so krajani začutili potrebo po ustanovitvi gasilske organizacije, ki bo sposobna omejiti oziroma ukrotiti rdečega petelina. Leta 1864 so ustanovili v Metliki prvo prostovoljno požarno četo na Slovenskem. V Verdu se tako četo ustanovili 19. marca 1883. 1. društvo je delovalo vseskozi, le 2. svetovna vojna je delovanje preprečila.
V vsem tem času je bilo vloženega veliko prostovoljnega dela, veliko denarnih sredstev različnih generacij gasilcev in seveda krajanov Verda, daje društvo prišlo do imetja in znanja, s katerim danes upravlja.
Vsekakor je bil največji zalogaj gradnja novega gasilskega doma, ki so ga predali v uporabo leta 1990. Veliko odrekanja in veliko naporov je bilo potrebnih, da je bil dom dograjen. Še enkrat se s tega mesta zahvaljujem vsem, ki so kakorkoli pripomogli, da je projekt uspel.
Strojni park, s katerim upravlja društvo, je usposobljen in nov, tako da je vedno pripravljen za uporabo.
Gasilci gasilskega društva Verd so v svoji dolgoletni tradiciji v požarih doma, v občini Vrhnika in zunaj nje posredovali kar 439-krat in po podatkih, ki so shranjeni so bili v večini primerov med uspešnejšimi.
Uveljavljali so se tudi na kulturnem področju, saj so začeli zahajati v vrhniško čitalnico že v prejšnjem stoletju, ustanovili so dramsko skupino, tamburaški orkester in celo pevski zbor.
PGD Verd šteje sedaj 73 članov, od katerih jih je 18 do 14 let, 15 do 18 let in 40 članov nad 18 let. Vsekakor pa je v društvu kar nekaj dobro usposobljenih operativcev. Sodobno gasilstvo terja dobro usposobljene in pogumne gasilce, kajti požari so čedalje bolj zapleteni in nevarni. Zato si upravni odbor PGD Verd prizadeva za čim boljšo usposobljenost kadra. Tako se je kar nekaj članov izobraževalo v Centru za zaščito in reševanje na Igu.
Nov prapor je v rokah praporščaka PGD Verd.
Pogled na svečano sejo ob 25-letnici PGD Zaplana.
25 LET GASILCEV ZAPLANA
17. junij-praznik krajanov in gasilcev
V petek, 19. junija, je bila v Zaplani svečana seja Prostovoljnega gasilskega društva Zaplana, ki so ga pripravili v počastitev 25-letnice organiziranega delovanja gasilcev, in 17. junija, krajevnega praznika Zaplane. Na svečanosti so bili številni gostje občinske Gasilske zveze
Simona Weiss je na gasilski veselici razvnela vse prisotne.
Vrhnika, predstavniki sosednjih gasilskih društev ter obeh pobratenih društev iz Spodnje Idrije in Črnuč ter številni domači gasilci. Za lep kulturni program je poskrbel oktet RAS-KOVEC.
Na začetku svečane seje je spregovoril predsednik zaplan-skih gasilcev Pavle Bizjan, kije pozdravil vse prisotne. Svečani zbor je pozdravil tudi predsednik občinske gasjlske zveze Ivan Turk in med drugim omenil uspehe mladih zaplanskih gasilcev na številnih tekmovanjih, pa čeprav so eno najmlajših prostovoljnih gasilskih društev v
občini Vrhnika. Spregovorili so tudi drugi gostje, podpredsednica Gasilske zveze Slovenije ter oba predstavnika pobratenih društev iz Spodnje Idrije in Črnuč, ki so domačim gasilcem ob 25-letnici podelili tudi posebna priznanja.
Navzočim so prebrali tudi kroniko društva o prehojeni 25-letni poti, od prvega sestanka o možnosti ustanovitelja, do izgradnje gasilskega doma ter do današnjih dni, ko so resnično vidni že prvi delovni uspehi (del kronike objavljamo posebej).
V navadi je tudi, da so ob okroglih obletnicah podeljena priznanja gasilcem, ki so bili najbolj aktivni oziroma so še vedno zelo delavni. To je bilo tudi podeljeno na slavnostni seji.
Občinska priznanja so prejeli: III. stopnja: Bojan Jereb, Valerija Marine, Janez Pfaff, Lovro Nagode, Peter Malavašič in Ivan Treven.
II. stopnja: Andrej Pivk, Karel Trček, Silvo Jazbar, Pavel Bizjan, mlajši in Matija Marinč.
I. stopnjo pa je prejel: Vinko Malavašič.
Veteranska priznanja so prejeli naslednji gasilci veterani: Lovro Pivk, Franc Petkovšek, Vinko Malavašič, Viktor Maček in Stanko Možina.
Podpredsednica gasilske zveze Slovenije pa je podelila štiri republiška priznanja naslednjim gasilcem iz Zaplane: gasilsko plamenico I. stopnje: Pavlu Bizjanu, Jakobu Pivku in Mariji Sečnik, Franc Jazbar pa je prejel gasilsko odlikovanje II. stopnje. S podelitvijo priznanj je
Pavle Bizjan, sedanji predsednik PGD Zaplana, je prejel gasilsko plamenico I. stopnje.
Jakob Pivk, dobitnik gasilskega odlikovanja I. stopnje.
Marija Sečnik, dobitnica gasilskega odlikovanja I. stopnje.
Franc Jazbar, dobitnik gasilskega odlikovanja II. stopnje.
tudi bila končana svečana seja ob 25-letnici PGD Zaplana. Ze dva dni pozneje, v nedeljo, 21. junija, pa so pripravili pravo gasilsko veselico, ki je pritegnila številne krajane in ljudi iz sosednjih vasi ter zaselkov. Za pravo vzdušje je na veselici poskrbela Simona Weiss, kije znala razvedriti vse prisotne, še posebno pa moški del obiskovalcev. S.S.
Kronika društva
Želje po gasilstvu so bile prisotne že mnogo prej in na pobudo Pavla Bizjanase je organiziralo 10 fantov, da bi ustanovili društvo. Tako so se zbrali 3. februarja 1973 v šoli na Zaplani naslednji ustanovni člani: Pavel Bizjan, st., Viktor Maček, pokojni Franc Jazbar, st., Vinko Malavašič, st., pokojni Alojz Sečnik, Gregor Mesec, Lovro Nagode, pokojni Franc Gabrovšek, Rado Pivk in Jože Mesec.
Tako, odbori in vodstvo je bilo izvoljeno, vendar pa smo bili praznih rok, brez gasilskega doma in brez opreme. Imeli pa smo veliko dobre volje zagnanosti, kar smo v poznejših letih tudi dokazali. Kot prva pridobitev je bila stara motorna brizgalna s traktorskim priklopnikom, ki smo jo kupili od GD Gorenji Logatec. Z osnovno opremo so nam priskočila na pomoč naslednja društva:
PGD Črnuče, GD Nadgori-ca, GD Rovte in GD Spodnja Idrija. Tako smo lahko začeli s prvimi vajami, ki smo jih imeli po kmečkih dvoriščih in v Starem Mal-nu. Med prvimi nas je učil g. Alojz Molk iz GD Gorenji Logatec. Prva gasilska shramba je bila garaža pri Pavletu Bizjanu. Potrebe so terjale, da bi zgradili gasilski dom. Ponudb za gradbeno parcelo je bilo presenetljivo veliko. Od vseh ponudnikov so bile izbrane tri lokacije, in sicer: župnijski vrt, parcela v Miznem dolu pri Mivško-vih, po domače Frelihovi, in parcela pri Viktorju Mačku, po domače pri Trevno-vih. Na tajnem glasovanju je bila izvoljena Trevnova parcela ali bolje rečeno lokacija, kjer zdaj stoji dom. Z delom smo začeli leta 1974 in cilj je bil, da spravimo dom pod streho do leta 1975, kar nam je tudi uspelo. Dokončan pa je bil leta 1980.
Poleg vsega zidanja smo skrbeli tudi za operativo in njeno opremljenost. Tako smo leta 1975 s pomočjo občinske Gasilske zveze pri-
dobili novo gasilsko motorno brizgalno Rosenba-ucr in krovno sireno. Že takoj naslednje leto smo s pomočjo OGŽ kupili prvi, novi IMV kombi. Veselje je bilo zares veliko, saj smo si tako zagotovili večjo požarno varnost. Leta 1985 smo kupili nov večji kombi, orodno vozilo TAM 75. Leta 1991 smo kupili otroško motorno brizgalno, leta 1993 pa motorno brizgalno Magirus, sicer ne novo, toda še vedno uporabno. Ker pa je bila Zaplana do tedaj brez vodovoda in nas je suša velikokrat doletela, so nam vodo vozila druga društva, smo leta 1996 dobili svojo avtocisterno, TAM 190. Pravzaprav smo dobili dva avtomobila: enega smo kupili v Novem mestu, enega pa so nam podarili na Petrolu v Ljubljani. Mojster Marjan Oblak nam je vozilo preuredil v avtocisterno, ki je kraju v ponos, predvsem pa zelo velika pridobitev.
Zdaj jc v društvu 45 članov, 12 članic, 12 pionirjev,
11 pionirk, 13 mladincev in
12 mladink, kar je razveseljiv podatek.
ZVEZA KULTURNIH ORGANIZACIJ VRHNIKA
Tržaška c.25,1360 Vrhnika Telefon:061-753-648
V avgustu Vas vabimo v naravni spomenik Kuclerjev kamnolom v KS Drenov Grič - Lesno Brdo, kjer bo
od ponedeljka, 10., do nedelje, 16. avgusta,
KIPARSKA DELAVNICA KAMEN,
pod vodstvom mentorice Alenke Vidrgar, akad. kiparke. Zveza kulturnih društev Vrhnika, Zveza kulturnih društev Slovenije,
FILMSKE PREDSTAVE
V JULIJU
Nedelja, 5.7. ob 20.30, AMISTAD, ameriški zgodovinski film.
Režija: Steven Spielberg
V gl. vlogah: Morgan Freeman, Anthony Hopkins, Djimon Hounson
Nedelja, 12.7. ob 20.30, SFERA (SPHERE), ameriški znanstvenofantastični triler. Režija: Barry Levinson
V gl. vlogah: Dustin Hoffman, Sharon Stone, Samuel L. Jackson
Nedelja, 19.7. ob 20.30, MERKURJEV SRD (MERCURY RISING), ameriški triler Režija: Harold Becker
V gl. vlogah: Bruce Willis, Alec Baldwin, Miko Huges
Nedelja, 26.7. ob 20.30, ZADNJI   UDAREC (DEEP IMPACT), amer. znanstvenofantastični Režija: Mirni Leder
V gl. vlogah: Robert Duvall, Tea Leoni, Morgan Freeman
FILMSKE PREDSTAVE
V AVGUSTU
Nedelja, 2.8. ob 20.30, VELIKA PRIČAKOVANJA
(GREAT EXPECTATION ), ameriška drama. Režija: Alfonso Cuaron
V gl. vlogah: Gwineth Paltrow, Ethan Hawke, Robert De Niro
Nedelja, 9.8. ob 20.30, ZVEZNI ŠERIF (U.S. MARSHALS ), ameriški akcijski. Režija: Stuart Baird
V gl. vlogah: Tommy Lee Jones, Wesley Snipes, Robert Downey Jr.
Nedejja, 16.8. ob 20.30
MOZ, KI   JE PREMALO
VEDEL
( THE MAN WHO KNOWW TO LITTLE ), ameriška komedija
Režija: Jon Amiel
V gl. vlogah: Bill Murray, Peter Gallagher, Joanne Whalley,
Nedelja, 23.8. ob 20.30 ŽELIM SI TE
(THE OBJECT OF MY AFFECTION), ameriška komedija
Režija: Nicholas Hytner
V gl. vlogah: Jennifer Aniston, Paul Rudd, Alan Alda
Nedelja, 30.8. ob 20.30 PASJI DNEVI (WAG THE DOG), ameriška črna komedija Režija: Barry Levinson
V gl. vlogah: Dustin Hoffman, Robert De Niro, Anne Heche
Filmski program pripravlja Marjan Košir, vodja Kino sekcije v Cankarjevem domu na Vrhniki.
POVAEULO ZA POČITNIŠKI CAS!
Galerija Kašča
Stalna razstava fotografij likovnih del slikarja Jožefa Peticovška. Ključ galerije dobite pri Žirovnikovih v sosednji hiši.
Cankarjeva spominska hiša na Klancu
Odprta je vsak dan, razen ponedeljka, od 9. do 13. ure, v soboto, v nedeljo in med prazniki od 14. do 18.ure. Vstopnina za otroke je 150 SIT, za odrasle 200 SIT.
Spoznajmo lepote našega Barja!
Ogled Malega plača, naravnega rezervata in Kuclerjevega kamnoloma, naravnega spomenika, vsako nedeljo ob 15. uri v juliju in v avgustu. Druge dneve Vam pripravimo organiziran ogled Barja, po poprejšnjem dogovoru. Na Barje peš - na Barje s kolesom! Cena vstopnice 200 SIT. Informacije in prijave po tel: 753-648; odhodi z vodnikom izpred Cankarjevega doma.
NOVOST V PONUDBI PRIREDITEV CANKARJEVEGA DOMA
FILMSKO GLEDALIŠČE - filmski abonma
S sezono 1998 / 99 se vključujemo v ponudbo filmskih predstav Filmskega gledališča Ljubljana - Maribor - Kranj -Radovljica.
Filmske predstave v Cankarjevem domu bodo predvidoma ob sredah ob 20. uri.
Vpis abonmajev bo potekal v septembru. Do 15. v mesecu bomo sprejemali potrditve starih abonentov ( osebno pri blagajni, po telefonu: 754-648 in pisno na naslov Cankarjev dom na Vrhniki, Tržaška c. 25, 1360 Vrhnika ). Po 15. septembru bomo vpisovali nove abonente.
Želimo Vam prijetne počitnice in nasvidenje v jeseni!
Programi, datumi predstav in cene vstopnic bodo objavljeni v naslednji številki Našega časopisa.
Pripravila: Nevenka Malavašič
POGOVOR Z ROJAKI
»Ze dneve in tedne in leta stojim na postaji...«
Pogovor z Vrhničanom Dušanom Porento, ustvarjalcem viž, spevnih popevk, ki so rasle iz tolikšne svetlobe duše, ki jo zmore le nekdo, kije prikrajšan za svetlobo oči, je bil v petek, 12. junija v Cankarjevem domu na Vrhniki. *
Doro Hvalica, voditelj pogovora je o Dušanu Porenti zapisal naslednje:
Rojen 1932. leta na Vrhniki. Pri dvanajstih letih mu je otroštvo grobo prekinila eksplozija bombe in slepota. Za delo se je usposabljal v Zavodu za slepe in slabovidne, za življenje pa s svojo harmoniko. Ze leta 1949 je napisal prvo skladbo, 1952. leta so po zaslugi Bojana Adamiča njegovo glasbo predvajali na ljubljanskem radiu, leta 1962 je že na festivalu Slovenske popevke in leta 1971 doživel svoj največji uspeh - s skladbo »Trideset let«, ki je na mah osvojila občinstvo in postala ter ostala železni repertoar slovenskega popevkarstva.
Kakšnih sto dvajset skladb, najrazličnejših priredb in izvedb z aranžmaji mojstrov zabavne glasbe in na besedila znanih mojstrov zabavne glasbe ter na besedila znanih pesniških peres - to je njegova ustvarjalna žetev.
Do zadnje njegove skladbe,
ki jo je napisal letos, ga je pot vodila od oddaje do oddaje, od festivala do festivala, od Bleda do Opatije, predvsem pa od ušesa do ušesa.
In prav v naša ušesa se je dodobra zasidral, saj si požvižgavamo prenekatero melodijo, ne da bi vedeli, da je njegova.
Večina njegove glasbe je nastala v telefonski centrali na Dalmatinovi 4 v Ljubljani, kjer je s harmoniko v naročju vzpostavljal telefonske zveze polnih enaintrideset let.
Je upokojen, toda dejaven in poln neskončnega optimizma.
Če bo živel še tako dolgo, bo njegova glasba živela dlje.
Nagrajene skladbe na festivalih in tekmovanjih:
Moj koledarček, pela jo je Barbara Jarc,
Osamljeni korak, pela sta jo Ivanka Krašovec in Stane Manci-ni,
Moje poti, pela jo je Meta Malus,
Otroci morja, pel jo je Edvin Fliser,
Trideset let, pel jo je Oto Pestner,
Brabara, češki pevec,
Tam je moj dom, pel jo je Braco
Koren.
Cankarjev dom na Vrhniki POVABILO K VPISU ABONMAJEV ZA SEZONO 1998 / 99
Program abonmaja KOMEDIJA
Prešernovo gledališče Kranj
Terence Mac Nalley: Stisni ustnice in ne škripaj z zobmi, režija: Primož Bebler ali Svetlana Makarovič: Teta Magda, režija: Dušan Mlakar
Šentjakobsko gledališče Ljubljana
Tone Partljič: Pod svobodnim soncem - Pavliha,
režija: Andrej Stojan ali
Alfons Kumer: Trojka, trojkica... režija: Vinko M(dendorfer
Moje gledališče iz Španskih borcev
Miro Gavran: Iščem moža s kulturo srca, režija: Marjan Bevk
Primorsko dramsko gledališče iz Nove Gorice
Peter Barnes: Ni tako slabo, kot zgleda,
režija: Jaša Jamnik
Slovensko ljudsko gledališče Celje
Ray Cooney: Minster v škripcih,
režija: Franci Križaj
Gledališke predstave bodo ob petkih ob 20. uri.
Štiri predstave za otroke v abonmaju ENAJSTA ŠOLA bodo predvidoma iz programa Mariborskega lutkovnega gledališča, Mojega gledališča iz Španskih borcev in Šentjakobskega gledališča iz Ljubljane.
Predstave bodo ob sobotah ob 16. uri.
COMING, d.o.o.
Družba za trgovino, Tržaška c. 28, Vrhnika
■COMING
Oktet Raskovec zopet zablestel
V začetku junija je vrhniški oktet Raskovec pripravil celovečerni koncert, ki je bil v večnamenskem prostoru Osnovne šole Ivana Cankarja na Vrhniki.
Koncert sije ogledalo kar veliko ljubiteljev pesmi okteta, ki so napolnili prostor v osnovni šoli. V prvem delu koncerta smo slišali pesmi znanih slovenskih pisateljev, v priredbah tudi znanih slovenskih skladateljev. Zanimiv je bil tudi drugi del, v katerem so se člani okteta Raskovec predstavili v vsej razkošni pevski navdahnjenosti nekaterih pesmi v narodnih priredbah. Kot solisti so nastopili Miran Kržmanc, Janez Lenarčič in Aleš Kovač.
Naj ob tem koncertu še poudarim, da nisem glasbeni strokovnjak, še manj pa ocenjevalec, vendar sem z oktetom preživel veliko nastopov in moram reči, daje bil eden boljših koncertov s pravo izbiro pesmi umetniškega vodje Toneta Jurjevčiča. Kot so mi povedali, so se zadnja dva meseca zelo intenzivno pripravljali na koncert, če je bilo treba so imeli vaje tudi trikrat na teden. Uspeh je tudi plod prijateljskih vezi in veselja do petja, kar pa zna dobro voditi Tone Jurjevčič. Oktet Raskovec sedaj nastopa z naslednjimi pevci:
1. tenor: Blaž Tomšič in Mitja Drašler
2. tenor: Janez Lenarčič in Miran Kržmanc
1. bas: Janez Mesec in Aleš Kovač,
2. bas: Franci Končan in Tone Jurjevčič.
Po tem vrstnem redu so tudi na sliki, in sicer tik pred celovečernim koncertom v Osnovni šoli Ivana Cankarja.
S.S.
UČENKE, UČENCI!
MED POČITNICAMI VAS CANKARJEVA KNJIŽNICA VABI NA RAZNE DELAVNICE:
LIKOVNA delavnica GLASBENA delavnica DRAMSKA delavnica VSAK DAN
od 29. 6. do 3. 7. od 6. do 9. 7. od 13.7. do 16. 7. od 9. ure do 12. ure.
PRIDITE V PRIJETNO DRUŽBO IN PREIZKUSITE SVOJO USTVARJALNOST!
Dva jubileja Cankarjeve knjižnice
Cankarjeva knjižnica z Vrhnike je letos proslavila večji in manjši jubilej. Večji jubilej je njena 40.obletnica, manjši pa peto tradicionalno srečanje v Cankarjevem lazu za Sv.Trojico. V vročem nedeljskem popoldnevu se je na lazu zbralo kar precej ljubiteljev lepe besede, med njimi je bilo videti tudi nekatere predstavnike vrhniške oblasti, med drugimi župana Vinka Tomšiča in predsednika občinskega sveta Braneta Jereba, državnega svetnika Lojzeta Suhadolca.
Kot je bilo napovedano, seje zgodilo. Cankarjev Naš laz je prebral igralec Pavle Ravnoh-rib, nekaj Canmkarjevih pesmi pa igralec in sam pesnik Tone
Kuntner. Za glasbeno popestritev sta poskrbela citrar Miha Dolžan, ki je ljudi spodbudil tudi k prepevanju slovenskih pesmi, zlasti pa tudi knjižničarka Damijana Godnič, ki se je temu literarnemu krogu predstavila tudi kot pevka. Saj je: udeležila se je letošnje Slovenske popevke. Prireditev je povezovala Mirjam Suhadolnik.
Zahvalili so se tudi dolgoletni ravnateljici knjižnice Mariji Is-krenovič, ki ima veliko zaslug, daje knjižnica sodobno opremljena.
Na prireditvi niso poskrbeli ne le za dušo, temveč tudi za telo. Češnje so bile sladke, orehovi štruklji tudi. Za pijačo je poskrbel Anže Stržinar.
RAZISKOVALNI TABOR VRHNIKA 1998
Ob zaključku razstave v galeriji Kašča v Verdu
V organizaciji Zveze kulturnih društev Vrhnika in OŠ Ivana Cankarja, je na Vrhniki od 15. junija pa do 20. junija potekal raziskovalni tabor Vrhnika 1998, ki je imel namen udeležence seznaniti z arheologijo, etnologijo in umetnostno zgodovino. Strokovni in tehnični izvajalci tabora sta bili Tatjana Oblak - Milčinski in Nataša Oblak.
Udeleženci taborja so bili učenci osnovne šole Ivana Cankarja in so sodelovali tudi na terenu, predvsem so raziskovali hiše na Stari cesti ter vse hiše b bližini križišča občine Vrhnika. S pomočjo mentoric so na teh stavbah raziskovali naravno in
kulturno dediščino s poudarkom na stavbni dediščini in varovanju le-te; spoznavali stavbarstvo - arhitekturo, oblikovanje prostora z ozirom na osnovne dejavnike, nastanek in njihovo medsebojno povezanost; razločevanje stavbnih vrst - branje in razumevanje »tipologije«; splošni problemi neprimernih posegov v prostor, seznanjanje s pojmi »tipski načrti« in neprimerne lokacije novih objektov.
Po petih dnevih intenzivnega dela, pa so pripravili razstavo svojih raziskovalnih del. Otvoritev razstave je bila v Galeriji Kašča v Verdu, kjer so tudi prečrtali del svojih raziskovanj.
S.S.
V ospredju obe strokovni in organizacijski mentorici taborja Tatjana Oblak - Milčinski in Nataša Oblak, na stopnicah Kašče pa udeleženci.
tXPRESS •
FlfrO
A R K E l
Konica
TEL(061) 756-044 IEL:(061) 751 ■
l.-PfT. 9-1?, 14-18
J -PET. 9-12,15-18. SOB. 9-12
Lovec na obisku
Učence dveh prvih razredov osnovne šole Log - Dragomer je obiskal čisto »ta pravi« lovec, z vso lovsko opremo in svojim lovskim psom. V razredu je hitro minil zanimiv pogovor o živalih v naših gozdovih, o naravi, o čuvaju narave in seveda o lovu ter lovcih. Otroci so se v pogovor vključili s številnimi vprašanji in zgodbicami, ki so jih doživeli v naravi in v stiku z divjimi živalmi. Prijazen lovec pa je postregel tudi nekaj lovskih šal ter učencem poudaril, da lovci niso ubijalci živali in tudi ne ljudje, ki bi vzbujali strah. V prvi vrsti skrbijo za naravo, za njene prebivalce, predvsem živali, ter da pozimi poskrbijo tudi za prehrano divjih živali, če pa že morajo streljati, to storijo v najnujnejših primerih, ko opazijo bolne in onemogle živali, ter tiste, ki naredijo le preveč škode v gozdu ali na poljih.
Po razgovoru z lovcem v razredu je le-ta na dvorišču šole pokazal še nekaj vaj poslušnosti s svojim zvestim spremljevalcem - psom.
S.S.
Obiskal nas je lovec
Lovec je bil oblečen v zelen jopič. Pokazal nam je lovsko puško. Okrog vratu je imel piščalko. Z njo je poklical svojega psa. Pes ga je pridno ubogal. Lovca smo spraševali. On seje z nami tudi pošalil.
v Nejc Bašič, l.a, OŠ Log Dragomer
Obiskal nas je lovec
Ko je lovec prišel na obisk v razred, se je predstavil in začeli smo se pogovarjati o živalih. Pogovarjali smo se o medvedih, gadih, slepcih, kužkih in o sr-
Junij je mesec, ko se zapirajo šolska vrata, ko vsi željno čakajo počitnic, mnogi pa z valeto končujejo obdobje, kije bilo tako raznoliko in bogato doživetij, tj. osnovnošolsko dobo.
Zato je junij tudi čas obletnic, obujanja spominov na doživetja iz šolskih klopi. Prijetno nas je presenetilo vabilo, ki sta ga poslala Sonja in Vojc, vabilo na 30. obletnico valete. Kaj je res minilo že toliko časa?
Zbrali smo se v Podlipipri Vrtnarju. Vsakič, ko se je v gostilniški sobi pojavil nov prišlek, je postalo vznemirljivo. Nekatere smo takoj prepoznali, za druge smo malo ugibali, saj smo bili iz različnih razredov. Razveselili smo se obeh razredničark, gospe Matilde Lenarčič in gospe Irene čepon. Veseli smo bili, da se je vabilu odzvalo veliko sošolk in sošolcev, čas je tako hitro mineval ob pogovoru, smehu, gledanju starih šolskih fotografij, obujanju spominov. Vsi smo si bili enaki, čutili smo se povezani v 8.a in 8.b.
Obljubili smo si, da se bomo čez pet let spet srečali, za kar pa smo zopet zadolžili Sonjo in Vojca.
O.M
Vrhniški pobudnik šole v naravi, Jože Beslič, praznoval 70 let
Spomnim se na leta izpred 60 let, ko je na Vrhniko s svojo družino prišel Jože Beslič in pričel poučevati telesno vzgojo v osnovni šoli. Zelo aktiven je bil tudi v športnem društvu Partizan na Vrhniki in zelo dober nogometaš pri takratnem Usnjarju, kije žel kar lepe uspehe po Sloveniji. Vzgojil je precej vrhniških športnikov in bil resnično s srcem pri telesni vzgoji mladega človeka. Življenjska pot in predvsem nadaljnje poklicno ustvarjanje sta ga pripeljala v Ljubljano, kjer je postal pedagoški svetovalec za telesno vzgojo. Prav tu je imel možnost svojega življenjskega ustvarjanja: uresničevati zamisli o šoli v naravi. Nepozabni so bili dnevi zimske šole v naravi, ki sem jo kot osnovnošolec preživel v šoli na Zaplani, vse pod budnim očesom prav Jožeta Besliča. Tako da resnično lahko rečemo: bil je pobudnik šole v naravi, ki se ohranja še v sedanjem času.
Spomin na Jožeta Besliča pa je prišel prav letos, ko praznuje svojo 70-letnico življenja. Zato objavljamo zanimivo pismo, ki veliko pove o dobrem srcu ter o prijateljskem značaju, ki gaje Jože Beslič gojil vseh 70 let svojega življenja. Čestitkam ob tem življenjskem jubileju se pridružujem tudi sam.
Simon Seljak
nah. V naš razred so prišli tudi učenci iz b razreda. Ko smo se nehali pogovarjati, smo šli ven gledat lovskega psa. Lovski pes je bil zelo priden in je poslušal lovca.
Tjaša Herič, l.a, OŠ Log Dragomer
Lovska koča
Šli smo na sprehod do lovske koče. Po dolgi hoji sem bil zelo utrujen. Pred lovsko hišo smo pojedli malico in popili sok. Šli smo si ogledat male račke. S prijateljem sem šel na prežo. Lovci so učiteljicam postregli s kavo, učenci pa smo dobili piškote. S šolskim kombijem smo se vrnili
v šolo. Izlet je minil zelo prijetno.
Dejan Miskič, l.b, OŠ Log Dragomer
Lovska koča
V petek smo šli za športni dan do lovske koče. Od šole do lovske koče smo šli peš, nazaj pa nas je peljal kombi. Najprej smo šli pogledat račke, morali smo biti tiho. Splezali smo tudi na opazovalnico. Tam, kjer so bile race, so bile tudi en meter dolge ščuke. V lovski kočije bilo veliko rogov povoženih srn in srnjakov. Ko smo nekaj gledali, sta na nebu leteli dve kanji. Bilo mi je zelo všeč.
Katja Šporar, l.b, OŠ Log Dragomer
Planinska koča na čemšeniški planini
Planinski krožek * v šol J. 1997/98 na OŠ Log Dragomer
Imenujemo se Mlajši planinci. Krožek obiskujejo otroci od 1. do 4. razreda. Vključen je ves šolski okoliš: Log, Dragomer, Plešivica, Blatna Brezovica, Bevke, Drenov Grič, Lesno Brdo. Tako že lahko pridno napolnimo avtobus. Najbolj pridni so Bevčani.
Jeseni smo sli na Polhograj-sko goro (899 m) pri Polhovem Gradcu. Bilo nas je 55 in smo skoraj pregnali meglo.
Pozimi, januarja, smo se odpravili na Javornik nad črnim Vrhom (1270 m). Bil je prijeten zimski dan za 48 planincev.
Zadnji pomladni izlet smo opravili na čemšeniško planino (1120 m). Planina s čudovitim
razgledom je razveselila 45 planincev.
Izlete pripraviva mentorici Meta Petrač in Ivica česnik. Redno in skrbno sodelujeta in nas spremljata tudi Bernarda Novak in Mojca Bašič. Varno in zanesljivo nas do vznožja vseh hribov pripelje naš prijazni šofer Marjan Jeraj. Ob tej priložnosti naj mu rečemo hvala za vso njegovo potrpežljivost, prijaznost in varno vožnjo.
Za konec pa še pohvala in zahvala staršem, ki so vestno spremljali svoje mlade planince in nam s svojo družbo popestrili sobote.
Za planinski krožek Meta Petrač
Spoštovani prijatelj profesor Me Beslič!
Ob Vašem visokem življenjskem jubileju, 70-letnici, skušam urediti svoje misli za voščilo, ki bi obenem pomenilo tudi zahvalo za vse tisto, kar ste storili zame.
Moram priznati, da mi je pisanje pisem vedno predstavljalo na eni strani užitek, na drugi strani pa določeno oviro. Vedno sem se obotavljal, tako kot se tudi sedaj, kaj in kako napisati, da ne bi koga, ki mi je v življenju naredil nekaj dobrega, s svojim pisanjem po nerodnosti prizadel.
Pisalo se je leto 1964. Čas v začetku septembra. Sobota. Bil se v veliki stiski, brez službe in brez denarja. Takrat, ko sem se v sivem, meglenem, zgodnje jesenskem jutru odpravljal na ljubljansko tržnico, si še v sanjah nisem predstavljal, da bo iz tistega turobnega jutra nastal lep sončen dan. Eden izmed najlepših, kar sem jih kdaj doživel. In ta dan mi je polepšal, nihče drug kot moj spoštovani prijatelj profesor Jože Beslič.
Pravijo, da pravega prijatelja spoznaš v nesreči. Ob najinem naključnem srečanju, na ulici, mi je pozorno prisluhnil in v pogovoru z njim sem si olajšal dušo. Posebno presenečenje pa mi je pripravil na koncu, ko mi je ponudil službo. In tako sem se že dva dni po najinem srečanju, na priporočilo mojega dobrotnika, pedagoškega svetovalca profesorja Jožeta Besliča, zaposlil na Osnovni šoli Danile Kumar v Stožicah. Hvala, prvič!
Pet let pozneje so na Univerzi v Ljubljani objavili razpis za deset učiteljev telesne vzgoje. Sam se nisem prijavil, ker sem menil, da nimam posebnih možnosti za sprejem. Zgodilo pa se je nekaj povsem nepričakovanega. Na moj domači naslov je prišlo vabilo s prošnjo, naj čimprej oddam vlogo na razpis.
V življenju sem vedno imel določeno spoštovanje do ljudi, ki so mi bili v nekem smislu nadrejeni in tako je minilo nekaj let po tistem, ko sem bil sprejet, preden sem si upal vprašati, kdo je bil tisti dobri človek, ki me je, brez moje vednosti, priporočil za zaposlitev na Univerzi. Odgovor po vsej verjetnosti že poznate: pedagoški svetovalec profesor Jože Beslič. Hvala, drugič!
Pri tem moram omeniti, da se je razen mene prijavilo prek trideset kandidatov. Bil sem med tistimi desetimi srečneži, ki so bili sprejeti. Jaz na priporočilo mojega dobrotnika.
V življenju najdemo ljudi, ki so kot kažipot na kopnem ali svetilnik na morju.
Ljudje, ki niso hranili moči niti časa, da bi nam kazali pot, nam povedali, kam iti, kaj in kako delati. Eden izmed takih je zanesljivo gospod profesor Jože Beslič, pedagoški svetovalec, v mojem primeru življenjski svetovalec! Neizmerno sem mu hvaležen za vse, kar je storil zame, v njegovem in našem času, ko smo delali in živeli skupaj, pod njegovim pokroviteljstvom.
Neštetokrat, hvala!
Z najlepšimi željami se pridružujem čestitkam ob Vaši 70-letnici.
S spoštovanjem! V Ljubljani, 28. maja ¡998 Tomo K.
VRHNIKA
ZUPANOVA BESEDA
Spoštovane bralke in bralci!
Spet prebiramo novo številko Našega časopisa. Tudi ta Vam bo spet, tako kot vsaka dosedanja, bolj ali manj segla do srca. Odvisno pač od Vašega posluha za naše skupne stvari. Gotovo pa je časopis bolj naš tudi takrat, ko se najdemo sami v njem. Pa najsibo v dobrem ali hudem, saj je oboje temeljna sestavina življenja in stvarstva. Vse torej izžareva dobro ali slabo. Najsibo ljubezen ali sovraštvo do bližnjega in celotnega stvarstva. Pozdravljam vas torej z iskreno željo, da bi v svojem okolju množili dobro in s skupnimi močmi pretvarjali vsem škodljivo sovraštvo v sodelovanje.
Seveda s tem namenom tudi pišem te vrstice in prav vesel sem, da se ljudje prepoznavamo v njih. Le tako in pogumno naprej, da se dobro čimprej prepozna tudi v dejanjih v praktičnem življenju! Pri tem pa Vam s sodelavci
Želimo Vam vse dobro!
Ta iskrena želja se pogosto pojavlja na vsem koristnih prireditvah, ki napisano potrjujejo tudi v praksi. Ob tem izkoriščam priložnost in se zahvaljujem vsem dobrotnikom in vsem, ki razumete potrebe sedanjih časov in odgovorno gradite nov svet v svojem bivanjskem in delovnem okolju.
Naša občina je kot Slovenija v malem. Vsak predel je drugačen -po svoje lep in seveda tudi s specifičnimi, lastnimi potrebami in cilji. Napisana različnost se kaže na vsakem koraku. Seveda tudi na vseh področjih delovanja naše občine.
Moja temeljna usmeritev pa je v tem, da se občina kot celota razvija čimbolj uravnoteženo, kljub različnim izhodiščem, pa tudi interesom ljudi. Dosedanje izkušnje so pokazale, daje to uresničljivo edino ob razumevanju občine Brezovica kot enovite in nam vsem skupne celote.
Občina Brezovica je kot ena družina!
Občina Brezovica je najučinkovitejša takrat, ko nas povezuje medsebojno dobronamerno sodelovanje, tako znotraj občinskega sveta in občinske uprave kakor tudi oboje skupaj. Prav isto pa velja tudi za posamezno naselje. Življenje je najlepše tam, kjer diha skupnost kot ena celota.
Seveda je za uresničevanje napisanega potrebno neprestano vztrajno prizadevanje in tudi poslušanje in razumevanje vseh ljudi.
Zgoraj napisano prinaša sadove, ki so odvisni od poštenih ali nepoštenih namenov tako vsakega človeka posebej kakor tudi posameznih skupnosti.
V življenju namreč puščamo za seboj lastno, vsem prepoznavno sled. In prav ta potrjuje ali ovrže pravilnost delovanja - v korist ali škodo celotne skupnosti. Pravico primerjave si torej jemljem prav zaradi opisanega vpliva na širšo skupnost.
Iskrena odprtost in sodelovanje
V tem smislu ocenjujem naše dosedanje delo tako občinskega sveta, občinske uprave, kakor tudi vsake ostale sestavne skupnosti znotraj občine Brezovica.
Nisem poklican, da sodim posameznega človeka ali skupnost, saj tudi tu velja modrost, ki pravi, daje v največji meri vsak človek in vsaka skupnost lastne sreče in tudi nesreče kovač.
Seveda pa si bom tudi v prihodnje prizadeval za naslovno ravnovesje in celosten razvoj celotne občine Brezovica in seveda dajal dobre stvari za zgled in opominjal na škodljive. To je celo potrebno tudi zaradi splošnega razvrednotenja vrednot in velike obsedenosti z ma-terializmom. Slovenija je torej v spreminjanju tudi zaradi obvladovanja tovrstne krize. S tem se strinja velika večina.
Sožitje med starim in novim
Povsem razumljivo pa je dejstvo, da se ob konkretnih tovrstnih korakih pojavlja tudi želja po ohranitvi starega. Ker pa seveda ni vse staro slabo in vse novo dobro, moramo tudi na tem področju med seboj sodelovati in si pomagati, seveda z iskrenimi nameni in odprtimi kartami, saj edino to zagotavlja varno prihodnost prav vsem. Moja odprtost pa pomeni seveda vidnost tako dobrega kakor tudi slabega. Torej so ob toliko več narejenega bolj vidne tudi naše napake, katere pa znajo predvsem tisti, ki nimajo pri sebi kaj pokazati, toliko bolje napihovati.
Delovanje občine Brezovica je razgibano prav na vseh področjih, kar je opazno na terenu, marsikaj pa lahko berete tudi v medijih ali na oglasnih deskah. Še posebej pa je koristno tistim, ki si vzamejo tudi čas in izkoristijo priložnosti, ki nam jih nudijo posamezne organizacije in skupnosti znotraj in izven meja naše občine Brezovica.
Zgled zahvale za prejeto
Pred časom sem že pisal o hvaležnosti - vrednoti, katero večkrat zanemarjajo tudi tisti, ki so prvi poklicani k vzgoji v to smer. Spoštovane občanke in občani! Izražam vam iskreno hvaležnost za vaše na volitvah mi zaupano vodenje naše nove občine Brezovica. S skupnimi močmi smo naredili veliko dobrega. Dokazali smo svetu in domovini, da se ob upoštevanju naravnih zakonitosti in iz njih iz-virajočih vrednot, z dobro voljo in sodelovanjem lahko naredi čudeže. Postavili smo temelje na medsebojnem sodelovanju in delu! Seveda pa ob tem pričakujemo znamenje hvaležnosti tudi s strani vseh tistih, ki prejemajo občinski proračunski denar, pa so se na to že tako navadili, da jim po eni strani ni nikoli dovolj in po drugi niti ne želijo nastopiti v korist občine ali posamezne skupnosti.
Pozdrav miru
pošiljam vsem in še posebej tistim, ki razmišljate drugače od mene. Nikoli nisem pričakoval soglasne podpore in povsem prav je, da se izoblikujejo tudi drugačne možnosti, da jih vsaj lahko primerjamo med seboj. Nekoliko pa me preseneča način in napadalnost tistih, od katerih bi človek pričakoval, da jim bo nedeljski pozdrav miru in sprave zdržal vsaj preko celega tedna...
Razumem, daje napad najboljša obramba, a tega ne, zakaj se branite, saj Vam nihče noče nič hudega ali nečastnega. Edino, karje, so povabila k sodelovanju, s katerimi pa seveda nočem nikogar žaliti, pač pa nasprotno - vsem pomagati. In na koncu še:
Počitniški pozdrav
. Lepo vas pozdravljam z željo, da bi vsak čimbolje izkoristil prosti čas in si nabral novih moči za novo vsem koristno delo. Želim Vam vse-dobro in varne počitnice!
Zahvala domačim podjetnikom - sodelavkam in sodelavcem
Iskreno se zahvaljujem vsem dobrotnikom in še posebej naslednjim družinam: Novak, Marinko, Sever, Špan, Pristavec, Grebene, Vogler, Jesenko, Horvat, Pleško, Lajči, Struna in Gutnik, s katerih pomočjo smo mnoge razveselili z majicami, na katerih je na prednji strani odtisnjen tudi grb naše občine Brezovica.
Drago Stanovnik
PISMI ŽUPANA
Občina Brezovica Tržaška 390 1351 BREZOVICA Telefon in faks: 653-223
Datum: 22. junij 1998
Republika Slovenija Upravna enota Ljubljana
Izpostava Vič - Rudnik Trg MDB 7 1000 Ljubljana
Zadeva:
DENACIONALIZACIJA
Dne 28. januarja 1997 smo vas v pisni obliki prosili, da prednostno obravnavate denacionalizacijske postopke na področju hidromelioracijskih zemljišč Brezovica »A(r)«.
Zemljišča so predvidena v skladu z odlokom bivše občine Ljubljana Vič - Rudnik za komasacijo, ki jo bo dokončno izvedla občina Brezovica, takoj po zaključni denacionalizaciji na omenjenem območju.
V zvezi z isto problematiko seje oglasil pri vas gospod Janko Prebil dne 9. maja 1997. Razgovor je opravil z gospodom Egonom Brei-tenbergerjem, dne 12. maja
1997 pa z gospodom Janezom Grmovškom. Namen razgovora je bil prednostno pospešiti reševanje denacio-nalizacijskih zahtevkov ter izdelava čistopisa spiska rešenih in nerešenih zahtevkov denacionalizacijskih postopkov. Do danes nismo dobili željenih podatkov, kar nam bi omogočilo, da imamo pregled nad predmetnim stanjem, bi pa tudi lažje reševali in tolmačili pritožbe občanov.
Zahtevamo, da nam pošljete čistopis rešenih in nerešenih zahtevkov. Spisek parcel, ki bodo ostale v državni lasti, in spisek parcel upravičencev do državnih obveznic, ki jim ni bilo mogoče vrniti parcel v naravi. Prosimo, da nam v najkrajšem možnem času posredujete željene podatke, ker za jeseni po spravilu pridelkov planiramo izvedbo postopka združevanja parcel.
Tega postopka pa ni možno izvesti, dokler ni rešen zadnji primer denacionalizacije na melioriziranem območju.
Lepo pozdravljeni.
Drago Stanovnik, župan
Priloga: Spisek parcel in upravičencev
KRATKE NOVICE
Ministrstvo za šolstvo in šport Zupančičeva 6 1000 Ljubljana
Minister gospod Slavko Gaber Spoštovani!
Pišem zaradi tretjič ponovljenega razpisa za mesto ravnatelja v osnovni šoli Preserje.
Kot Vam je gotovo znano, je bila na omenjeni osnovni šoli Preserje ravnateljica gospa Francka Selan, kije to delovno mesto nastopila eno leto pred ustanovitvijo naše občine. V tem času je zelo uspešno opravljala svoje delo in vrnila šoli ugled v takem smislu, dajo spoštuje zelo velika večina staršev, kar so v tem letu tudi že trikrat izrazili njihovi predstavniki na svetu staršev. Prav tako je omenjena ravnateljica tudi že dobila trikrat izglasovano večinsko podporo Sveta občine Brezovica. Svet šole pa jo je trikrat zavrnil kljub pozitivnim mnenjem z vseh strani.
Tudi kolektiv šole seje dvakrat odločil za Selanovo. V tretje pa je tistim, ki v koletiv vnašajo nemir, uspelo pridobiti minimalno podporo protikandidatu gospodu Igorju Selanu, ki pa ni dobil podpore niti pri starših in ne v Svetu občine Brezovica. Tudi Svet šole gaje potrdil, čeprav omenjeni kandidat nima tovrstnih izkušenj. V nasprotju s Francko Selan, ki seje kot mati odraslega sina in vdova predajala ravnateljstvu v največji možni meri, kar se odraža tudi na kakovosti šole v vseh ozirih. Šolska inšpekcija je v preteklem letu ocenila osnovno šolo Preserje, skupaj s podružnicama Jezero in Rakitna, z odlično oceno.
Temeljni problem pri ponovnemu imenovanju dosedanje ravnateljice je bojazen nekaterih zaposlenih v šoli in nekaterih krajanov, da se red, disciplina in s tem kakovost šole z njenim ponovnim imenovanjem podaljšajo še za štiri leta.
Spoštovani gospod minister! V imenu staršev šolskega okoliša Preserje vas torej prosim za Vaše mnenje o opisanem delu Sveta šole Preserje. Starši pa bi radi tudi javno pojasnilo o vzrokih, zaradi katerih ni več ravnateljica.
Zahvaljujem se za vašo pozornost in Vas lepo pozdravljam! Na Brezovici, 23. junija 1998.
Drago Stanovnik
Harmonika poje
Glas harmonike, prešerno vriskanje in splošno rajanje so prvo junijsko nedeljo prevevali avstrijsko mestece Lurnfeld. Že tretjič se je odvijalo mednarodno srečanje harmonikarjev, tokrat med prijaznimi ljudmi zgornje Koroške. Iz občine Brezovica so odpeljali trije avtobusi harmonikarjev, narodnih noš in ljubiteljev narodnozabavne glasbe ter ljudskega izročila.
Medse smo sprejeli tudi goste iz Ligojne, Domžal, Kamnika, Cerknice, Škofljice in drugih predelov Slovenije, tako da je bila zasedba vseslovenska. Preko Karavanškega predora nas je pot vodila do dežele jagod, kjer so nas prijazno sprejeli gostitelji, člani lurnfeldskega kulturnega društva. Velik mlaj pred kulturnim domom je opozarjal in vabil vse v dvorano, kjer se je-pričenjalo tekmovanje.
Občino Brezovica so predstavili folklorna skupna Rožmarin s spletom značilnih slo-
venskih plesov, članice podeželskega društva Sosede so na-pekle domače dobrote in jih na lepo okrašeni stojnici ponudile obiskovalcem, glasbeni nastop pa je izvedel Andrej Rogelj mlajši s svojim ansamblom. Župan Drago Stanovnik pa je predstavnikom Avstrije, Italije in organizatorjem izročil praktična darila in jih povabil, naj drugo leto obiščejo Slovenijo.
K tekmovanju seje priglasilo več kot sto harmonikarjev, ki so svoje znanje predstavili na velikem odru v dvorani, ostali pa so na dvorišču prepevali v manjših skupinah in se veselili v medsebojnem druženju.
Organizacijo odhoda slovenskega dela udeležencev na srečanje je vodil Andrej Rogelj starejši, ki si je s celo družino prizadeval, da bi se odzvalo kar največ ljudi. Zato celi družini Rogelj iz Preserja velja posebna zahvala.
Meta Kastelic
Odmevno delo občine Brezovica
- Ob 25-letnici zveze invalidov je naša občanka Zinka z Brezovice prejela republiško priznanje. Ob tej priliki smo se srečali v Domu španskih borcev.
- Odlično smo se izkazali tudi na strokovnem inšpekcijskem pregledu obrambne pripravljenosti v občini Brezovica.
- Na Družbi za državne ceste potekajo pogovori o problematiki rekonstrukcije Tržaške ceste.
- Na Brezovici pa smo se srečali tudi z vodstvom gasilske zveze Brezovica in vzdrževalci avtoceste.
- Tradicionalna pa so tudi srečanja županov na ljubljanskem načelniš-tvu pri gospe Nini Jevšnik. Tokrat je bil gost minister za notranje zadeve.
- Na mestni turistični zvezi pa smo se dogovorili vse potrebno za sodelovanje v akciji Turistične zveze Slovenija z naslovom 'Moja dežela urejena in čista'.
V Podplešivici asfaltirali cesto proti Žabnici...
.in se odpravili na prvi organizirani izlet po barjanskih občinah.
- Na Občini pa se pogovarjamo tudi o novih delovnih mestih, preko javnih del seveda...
Besedilo in slike: Drago Stanovnik
radio urknika
tel: 061/757262, tel/fax: 061/757261
Povzetek 34. redne seje občinskega sveta
Občinski svet je imel svojo 34. redno sejo 18. junija 1998 vpro-storih Občine Brezovica. Dnevni red je zajemal 11 točk.
Pri pregledu zapisnika prejšnje seje se je sprejela dodatna pripomba, in sicer da se glede postavljene betonske brvi čez Drobtinko opravi skupen ogled z lovsko družino Brezovica in pristojnimi službami, ki ga organizira župan.
Pod drugo točko dnevnega reda sta bila potrjena zapisnika korespondenčne seje in sicer glede najetja kredita za osnovno šolo Brezovica pri Poštni banki Slovenije. Druga seja pa je bila sklicana zaradi preklica 409. sklepa prejšnje, 33. redne seje občinskega sveta, glede rekonstrukcije Tržaške ceste.
Pri tretji točki dnevnega reda je gospod Dušan Laurenčič informiral občinski svet, kako poteka kategorizacija oziroma prekategorizacija občinskih cest, za katero je tudi zadolžen v občini Brezovica.
Seznanil je tudi občinski svet z dopisom Družbe za državne ceste o zamenjavi regionalne ceste (republiške ceste) čez Kamnik z lokalno cesto Podpeč -Preserje. Družba za državne ceste ni niti zaprosila za mnenje občino oziroma krajevno skupnost. Občinski svet je nasprotoval enostranski odločitvi Družbe za državne ceste.
Gospod Repar, direktor Javnega komunalnega podjetja, je opozoril na pereč problem pomanjkanja vode ob vikendih in sušnih obdobjih na višje ležečih predelih v Vnanjih Goricah. Sistem prečrpavanja oziroma do-črpavanja stane okrog 1.5 milijona tolarjev. Občinski svet je investicijo potrdil.
V četrti točki dnevnega reda je župan podal svoje poročilo o svojem delovanju in delovanju občinske uprave med obema sejama ter o finančnem stanju občine. Finačno poročilo od januarja do junija bo podano na prihodnji seji. Županje zadolžil predsednike odborov, da podajo svoja poročila o delovanju v svojem mandatu in sicer do prve jesenske seje.
Občinski svet je potrdil tudi predlagane sklepe finančno-pre-moženjskega odbora, ki zadevajo družbene parcele in promet z njimi, razen ene točke, ki se tiče menjave dela parcel, ker je bila nepopolna.
Občinski svet je pooblastil dvajset komunalnih nadzornikov za izvajanje Odloka o javnem redu in miru, in sicer Draga Stanovnika, Milana Piska, Staneta čudna, Miha Pleska, Viktorja čudna, Romana Bokav-ška, Janeza Reparja, Milana Podlogarja, Aca Rebernika, Klemena Sušteršiča, Tomaža Šivi-
ca, Marjana Šivica, Martina Golja, Antona Kovačiča, Janeza Šivica, Draga Bitenca, Primoža Ocvirka, Janeza Sušteršiča, Metko Kastelic in Marjetko Susman-Janža. Obenem pa obvešča, da se zainteresirana društva ali posamezniki, ki želite opravljati nadzor, javite na Občini Brezovica.
Odbor za vzgojo, izobraževanje, otroško varstvo, raziskovalno dejavnost, kulturo in šport je v potrditev predlagal več sklepov in sicer:
- Izvedlo seje tajno glasovanje o pridobitvi mnenja o predlaganih kandidatih za ravnatelja osnovne šole Preserje. Pozitivno mnenje je pridobila kandidatka Frančiška Selan.
- Zaradi velikega števila vlog za sprejem otrok v vrtce vzgojno-varstvenega zavoda Brezovica za prihajajoče šolsko leto 1998/1999 se odpreta dodatna dva oddelka, namenjena malim šolarjem, v prostorih razredne stopnje osnovne šole Brezovica.
- V skladu z Zakonom o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja in 48. členom Odloka o ustanovitvi javnega vzgoj-no-izobraževalnega zavoda so se potrdile naslednje spremembe:
* ime zavoda: Javni vzgojno-izobraževalni zavod Vrtci Brezovica,
* sedež: Nova pot 9, Vnanje Gorice, 1357 Notranje Gorice,
* dejavnost: doda se »dejavnost šolskega varstva«,
* logotip imena Vrtci Brezovica.
- Potrjene so višje ekonomske cene vzgojno-varstvenih programov vzgojno varstvenega zavoda Brezovica in sicer:
* I. starostna skupina 44.317,00 tolarjev,
* II. starostna skupina 38.984,00 tolarjev,
* krajši program s kosilom 21.546,00 tolarjev,
* krajši program s kosilom in malico 23.218.00 tolarjev.
Pod to točko je gospod Janez Miklič informiral svetnike o nujnih vzdrževalnih delih fe-kalnega in meteornega odvod-njavanja zdravstvene postaje Vnanje Gorice in vrtca Vnanje Gorice ter o poteku zaključnih del v osnovni šoli Brezovica. Otvoritev novih prostorov bo 11. septembra 1998.
Odbor za urejanje prostora, varstvo okolja in urbanizem je predlagal objavo dveh javnih razpisov v Uradnem listu in sicer za podelitev koncesije za opravljanje dimnikarske dejavnosti in na področju priprav planskih dokumentov za obdobje od leta 2000 do 2005.
Pri zadnji točki dnevnega reda so svetniki glasovali o predlogu Igorja Petrovčiča o odpovedi sejnine za namen 'pomoč prizadetim ob potresu', kije bil soglasno sprejet.
Povzetek pripravila: Ivanka Stražišar, tajnica občinskega sveta
		KRATKE NOVICE
		
PREJELI SMO
0 ekologiji Ljubljanskega barja
Prispevek začenjamo z mislijo župana g. Stanovnika, ki v svojem mesečnem poročilu pravi: »Povsem enako, kot je smučišče dovolj veliko za tiste, ki znajo smučati, in ceste primerne za tiste, ki upoštevajo prometne predpise, je tudi naše Barje dovolj veliko za vse dejavnosti, vendar pod pogojem, da se naučimo na njem prav obnašati in •razumeti drug drugega, predvsem pa upoštevati naravne zakonitosti. Da o tem v preteklosti nismo veliko razmišljali, pričajo tudi divja odlagališča«; konec citata.
Parafrazirano ali z drugimi besedami povedano mnenje g. župana o zmogljivosti Ljubljanskega barja za različne dejavnosti, ki ga primerja z velikostjo smučišča in primernostjo cest, je prav gotovo zmotno in pogubno za ohranitev narave na Ljubljanskem barju.
To omejeno in zelo ranljivo naravno celoto, na kateri je stoletja in tisočletja živel v sožitju tudi človek, sprva kot lovec in pozneje kot poljedelec, smo uspeli v nekaj zadnjih desetletjih dodobra spremeniti in v veliki meri skoraj nepovratno uničiti.
Tudi trditev g. župana, da zgolj v preteklosti nismo veliko razmišljali o ekologiji Ljubljanskega barja, o čemer naj bi pričala divja odlagališča, ni resnična. Lovci vemo, daje odlagališč prav v zadnjem času čedajle več in ne čedalje manj.
Nekateri civilizacijski dosežki, ki se jim niti na Ljubljanskem barju nismo mogli izogniti, so temu občutljivemu eko-sistemu povzročili ne samo lepotne brazgotine, ampak tudi eksistenčne poškodbe.
Urbanizacija neusmiljeno, nezadržno, neekonomično, nerazumno in brezsrčno požira številna območja tega enkratnega naravnega prostora. Individualni gradbeni evforiji, ki se je najbolj razmahnila v zadnjih le-
tih, ni videti ne konca ne kraja! S pozidavo in aktivnostmi okoli hiš, z vrtovi, ne le spreminjamo krajino, ampak ji odvzemamo življenjski prostor, značilen za rastlinstvo in živalstvo Barja.
Prometnice, nujno zlo civilizacije, sekajo Ljubljansko barje podolgem in počez. Promet na njih se nezadržno povečuje, s tem pa tudi hrup, emisija izpušnih plinov in število povoženih prostoživečih živali.
Posebno mesto v degradaciji Ljubljanskega barja pripada sodobnemu, t.i. rentabilnemu kmetijstvu. Da bi pridobili čim večje obdelovalne celote za pridelavo koruze, te, na Barju najbolj-do-nosne kulture, so marsikje do golega posekali vse vetrobran-ske in druge manjše drevesne sestoje in uničili vso grmovno podrast. S takimi posegi so dele Ljubljanskega barja spremenili v brezgozdne in brezgrmovne golote. Takšne večje goličave se zdaj raztezajo pod brezoviško železniško postajo, od Notranjih Goric do Ljubljanice in od avtoceste do hriba Plešivice, vendar tudi drugim območjem ni bistveneje prizanešeno. Ogo-lelost krajine zaradi omenjenih posegov se pokaže v vsej svoji razsežnosti šele pozimi, ko kmetje pospravijo poljščine in ko ovenejo zelišča.
Strojna obdelava zemljišč, ki se prične spomladi in konča jeseni, in ki pogosto traja do poznih večernih ur, ne le kali tiho-to Barja, ampak pred seboj brutalno uničuje, zlasti spomladi, komaj položeno ali zvarjeno jdivjad.
Žalostno poglavje sodobnega načina kmetovanja je uporaba agrokemičnih sredstev, herbicidov in umetnih gnojil. Na obsežnih plantažah koruze povzročajo z njimi v začetni fazi vegetacije komaj vzdržno »smrajo« in ustvarjajo podobo ožganih tal. Negativne posledice takega (nujnega) početja se najbolj
odražajo na celotni verigi živih bitij od insektov do vretenčarjev in sesalcev. Ceno lažjega pridelovanja in večjega pridelka koruze plačujejo s svojimi življenji na tak ali drugačen način prav oni.
Poleg najpomembnejših negativnih vplivov, t.i. civilizacijskih dosežkov, ki se jim po sedaj veljavnih družbenih normah težko izognemo, poznamo še številne druge, manj nujne in manj civilizacijske, ki pa Ljubljansko barje prav tako spreminjajo in eksistenčno ogrožajo.
V ospredju kategorije negativnih vplivov je onesnaževanje okolja. Težko jc doumeti, kako se nekateri občani mačehovsko obnašajo do Barja, na katerem živijo. Vso svojo staro šaro, od plastenk do izrabljenih avtomobilov,največkrat v zavetju teme, odpeljejo in zvalijo v jarke in potoke ali odložijo kjerkoli, samo da je zunaj njihove posesti. Kakšni smo ljudje, ki to počnemo, koliko nas je takšnih in ali smo si morda v določenih okoliščinah podobni, lahko le ugibamo.
V posebno skupino onesnaževalcev okolja spadajo tisti, ki bodisi zaradi malomarnosti ali zaradi pomanjkanja občutka za naravo onesnažujejo barjanske potoke. Zaradi izlivanja in odmetavanja organskih ter anorganskih odplak in odpadkov so spremenili nekoč bistre potočke, polne rib in rakcev, v mrtve vodotoke, podobne kanalizacijskemu omrežju.
Z nekaj postavljenimi opozorilnimi tablami o prepovedi odlaganja odpadkov in varovanju voda, ne bomo mogli zaščititi Barja pred onesnaževalci. Potrebno je narediti veliko več in veliko bolj konkretnega. To pa je uresničljivo samo z maksimalnim mobiliziranjem vseh razpoložljivih potencialov, od fizičnih, prek intelektualnih do represivnih. Veliko omenjenih vzvodov pjav gotovo sodi v okvir občinskih pristojnosti.
Ljubljansko barje oziroma njegovo živalstvo in rastlinstvo v zadnjem času poleg naštetih opažajo še druge navidezno manj agresivne dejavnosti, kot so športne in rekreativne aktivnosti, zlasti sprehodi in tek v naravi po stezah in zunaj njih, in sicer v vseh letnih časih, ob vsaki uri in po vsakem vremenu, nadalje nadzorovano in nenad-
zorovano gibanje in potepanje psov, kolesarjenje čez drn in strn, vsepoprek divjanje z mopedi, motorji in tudi z avtomobili, nizko preletavanje balonov in njihovo pristajanje kjer koli se balonarjem zljubi. K temu lahko prištejemo še čolnarjenje po Ljubljanici in njenih večjih pritokih tudi v času valjenja vodnih in obvodnih ptic.
In sedaj k bistvu pisanja o ekologiji Ljubljanskega barja. Vi, g. župan, pravite, daje Barje dovolj veliko za vse dejavnosti le pod pogoji, da se na njem naučimo prav obnašati in razumeti drug drugega, predvsem pa upoštevati naravne zakonitosti. Vprašamo vas, g. župan, ali niso to vsaj za našo generacijo le pobožne želje? Šele ko bodo pogoji, ki jih navajate, postali slog življenja, bo Ljubljansko barje dovolj veliko za vse dejavnosti. Dokler se to ne bo zgodilo, je nujno zbrati in usmerjati vse vaše in naše moči, da bi zaščitili Barje, ne pa da snujemo dodatne aktivnosti, ki bi ga še bolj degradirale.
Maratone s kolesi zunaj utečenih poti, nizke prelete in polete z baloni, vožnjo z motornimi čolni po Ljubljanici in druga, z naravo neskladna početja, bi morali preprečevati in ne spodbujati. Postavitev širokega več-tonskega betonskega mostu čez Drobtinko blizu izliva v Ljubljanico, sredi travnikov, je šokantno dejanje, ki ga ni mogoče opravičevati z ničemer.
Za konec naj zapišemo g. župan, da je Barju — kot smo naštevali — precej lažje škodovati kot mu pomagati. Zato naj bi bile vaše nadajlnje aktivnosti usmerjene zlasti in predvsem v zaščito in ohranitev Ljubljanskega barja, tega lahko ranljivega in po svoje edinstvenega ter omejenega naravnega prostora.
Lovska družina Brezovica
Olimpijske igre na Jezeru
Šolarji podružnične osnovne šole na Jezeru so skupaj z varovanci vrtca tekmovali v športnih in spretnostnih igrah. Učiteljice, ki so pripravile igre (tako imenovane 'olimpijske igre'), se niso mogle odločiti, kateri so boljši - šolarji ali vrtičkarji.
Muzikaviva se je zbrala na 2. tekmovanju
Podjetje Muzikaviva je že drugo leto pripravilo državno tekmovanje v igranju na elektronske klaviature, ki seje odvijalo v dvorani zadružnega doma Notranje Gorice. Finalnega tekmovanja se je udeležilo 80 tekmovalcev iz Dolenjske (vključno s Kočevjem in Ribnico), Notranjske, Ljubljane in Gorenjske.
Asfalt na letališču
Na letališču Podpeč so v zadnjem času prav lepo uredili okolico. Najprej so postavili sanitarije in lično brunarico, pred kratkim pa so pred pristajalno stezo položili tudi več metrov asfalta. Letališče postaja čedalje bolj priljubljena točka, ne le pilotov in čolnarjev, temveč tudi domačinov in okoličanov.
Svetovanje s
področja
urbanizma
Vsak četrtek od 14. do 16. ure v prostorih Občine Brezovica poteka svetovanje s področja urbanizma. Na voljo sta vam Saša Štravs, strokovna sodelavka na področju urbanizma, zaposlena na Občini Brezovica, in diplomirani arhitekt Emil-Pock. Kogar ta tema zanima, je lepo povabljen na Občino.
Mrliška vežica že dobila streho
Na pokopališču v Notranjih Goricah napreduje dogradnja mrliške vežice. V vežici bo tako prostora za dva pokojnika, v
njej pa bo tudi prostor, Kjer se bodo lahko namestili žalujoči. Veliko bo tudi pokritega prostora, da se bo obred lahko nemoteno odvijal tudi ob dežju. Projekt je vreden 8 milijonov tolarjev, gradbena dela opravlja zasebno gradbeno podjetje, zaključek del pa je predviden za konec julija.
OBVESTILA LOKALNE RAZVOJNE KOALICIJE
PREDSTAVITEV OBČIN LJUBLJANSKEGA BARJA IN NJEGOVEGA ZALEDJA NA INTERNETU
DOMAČO STRAN OZ. PREDSTAVITEV NAŠIH OBČIN NA INTERNETU SI LAHKO OGLEDATE NA ZAČASNEM NASLOVU:
www. bigfoot.com/Mjubljansko. barje ZAŽELJENI SO TUDI VAŠI PREDLOGI IN PRIPOMBE NA TEL.: 653 - 237.
PODJETNIKI IN PODJETNIKI ZAČETNIKI POZOR !!!
VSAKO PRVO SREDO V MESECU OD 16H -18H VAM OMOGOČAMO BREZPLAČNO PODJETNIŠKO SVETOVANJE V PROSTORIH CENTRA ZA RAZVOJ PODEŽELJA - NAŠ LAZ NA VRHNIŠKI C. 1, LUKOVICA PRI BREZOVICI. ZA VAS BO , SVETOVALO ISPO D.O.O.
Martin Strel preplaval Ljubljanico
Otroci iz vrtca Podpeč in Jezero so v petek, 12. junija, skupaj z domačini pričakali maratonskega plavalca Martina Strela, ki seje odločil preplavati Ljubljanico od izvira na Vrhniki pa do ljubljanskega Tromostovja.
V upanju in želji, da bo s svojim plavanjem opozoril na onesnaženost te znamenite reke, ki prečka Ljubljansko barje, je naletel na velik odziv ljudi, živečih ob sami reki, župana Vrhnike Vinka Tomšiča, župana Brezovice Draga Stanovnika in županje mestne občine Ljubljana Vike Potočnik. Na cilju v Ljubljani so tako vsi trije predstavniki občin skupaj z Martinom podpisali listino o zaščiti Ljubljanice.
Zanimiv dogodek so spremljali vsi večji mediji, ki so se skupaj z Martinom zavzeli za ohranjanje naravne dediščine in lepot Ljubljanskega barja.
Meta Kastelic
Ljubljanica - občutljiva reka sedmerih imen
Mnogim je Ljubljanica ime za reko, ki izvira pri Vrhniki, prečka Ljubljansko Ijarje in se pri Zalogu izliva v Savo. Tisti, ki bolj poznajo njene zaledne kraške skrivnosti, pa jo imenujejo Reka sedmerih imen, saj sta njeno porečje in dolžina bistveno večja. Ljubljanica (v skupni dolžini 41 kilometrov) je namreč tipična kraška ponikalnica, ki sega celo do izvira Trbuhovica (pri Prezidu) na Hrvaškem in hkrati zbira vodo s pomočjo pivškega vodnega kraka izpod Knežaka. Zaradi močnega zakrase-vanja je nekoč površinsko tekoča reka fazpadla na vrsto izmenjujočih se odsekov, kjer se v apnencih pretaka podzemeljsko, na vododržnih slojih pa je ostala na površju.
Prepustni jurski apnenci pri Vrhniki so zajezeni z neprepustnimi barjanskimi sedimenti, ki kraško podzemno vodo silijo, da se končno dvigne na površje. Površinska in delno regulirana Ljubljanica vijuga po naravno zanimivem Ljubljanskem barju, nato teče skozi Ljubljano in se pri Zalogu izliva v Savo. Po njenem spodnjem toku so nekoč do Vrhnike lahko pluli brodniški tovorniki na poti iz črnega morja po Donavi in Savi proti Rimu. Morda tudi pustolovski Argonavti, ko so z zlatim runom hiteli proti Jadranu.
Zaradi globljega podzemeljskega toka je temperatura vode izvirov Ljubljanice pri Vrhniki dokaj nizka, nihanja temperature preko leta pa so skromnejša. Največje pa so toplotne razlike v njenem toku poleti, saj je povprečna temperatura vode julija in avgusta pri Vrhniki 13 do 14, pri Zalogu pa 17 do 18 stopinj Celzija. V letu 1995 je bila pri Zalogu najvišja temperatura 28. julija in sicer 20.1 stopinje Celzija (Vrhnika, 31. julija: 14.5 stopinje), leta 1994 pa prav tako 28. julija in sicer 20.2 stopinje.
Kakovost kraških izvirov Ljubljanice pri Vrhniki je zelo odvisna od količine vode in onesnaženosti voda v kraškem zaledju, od izvirov nizvodno pa njena onesnaženost do sotočja s Savo narašča. Vode izvirov Ljubljanice pri Vrhniki se uvrščajo v 2. razred kakovosti, torej med malo obremenjene vodotoke. Po toku navzdol se kakovost Ljubljanice na Ljubljanskem barju postopoma slabša. Ljubljanica postane zmerno obremenjena reka, katere kakovost pa se drastično poslabša na odseku skozi Ljubljano (za razred in pol), saj se vanjo izlivajo neprečiščene ali le delno očiščene komunalne in industrijske odpadne vode. Tako se v spodnjem toku Ljubljanica poleti navadno uvršča v najslabši, 4. kakovostni razred (prisotno je tudi zelo veliko število bakterij fekalnega izvora) in tako med najbolj onesnažene slovenske reke, kar seveda glavnemu mestu države ni v čast.
Upajmo, da bodo zaključek gradnje osrednje ljubljanske čistilne naprave in drugi ukrepi zmanjševanja obremenjevanja v celotnem porečju Ljubljanici vrnili turistično in rekreacijsko privlačnost, s kakovostjo vode za kopanje.
Plavanje Martina Strela po Ljubljanici naj bo spodbuda za njeno pospešeno zdravljenje.
dr. Dušan Plut
Obvestila in vabila
Začele so se počitnice in knjige vas pričakujejo - mogoče še bolj kot med šolskim letom. Zato bo knjižnica v Podpeči odprta tudi v juliju in avgustu vsak torek od 17. do 19. ure.
Prijetne počitnice ielim vsem.
Mihaela Košuta
Devetdeset let Prostovoljnega gasilskega društva Podpeč
SLS
Devetdeset let je doba večih generacij, katerih delo se je uspešno nadaljevalo od ustanovitve društva do danes. Bilo je 24. maja 1908, ko seje 38 vašča-nov Podpeči, Jezera ter nekaj iz sosednjih vasi zbralo na ustanovnem občnem zboru Prostovoljnega gasilskega društva Podpeč. Za prvega načelnika so izvolili tov. Franca Filipiča, za blagajnika pa tov. Jožefa Sve-teta.
Do leta 1914 je bilo v društvu od 20 do 30 članov, z začetkom prve svetovne vojne pa seje zaradi odhoda v vojsko število članov zelo zmanjšalo. Nekaj časa je društvo sicer še delovalo in to pod poveljstvom tov. Jožefa Sveteta.
Šestnajstega marca 1919 je bil prvi sestanek čete po prvi svetovni vojni. Izvoljeno je bilo novo vodstvo: načelnik Jožef Svete, podnačelnik Franc Kaj-ca, tajnik Anton Umek, blagajnik pa Anton Mravlje, članov je bilo 22, 14 iz Podpeči in 8 z Jezera.
Dne 21. junija 1923 je bilo ustanovljeno Gasilsko društvo Jezero, zato je iz društva izstopilo 18 članov z Jezera, v pod-peškem društvu pa je ostalo 22 Članov.
Dne 7. januarja 1927 je bila otvoritev novega gasilskega doma, katerega so prizidali k stari zgradbi. Leta 1934je bil v domu napravljen oder. Štiri leta pozneje je dom dobil električno napeljavo. V tem času so se vse prireditve v kraju, tako kulturne, zabavne, športne in druge, dogajale v gasilskem domu, povečini v organizaciji gasilskega društva. Za te dejavnosti je bil v odboru zadolžen tako imenovani kulturnik. Najdlje je to delo opravljal učitelj tov. Rudi Šelih.
Leta 1939 je za gasilce iz Podpeči nastopilo novo obdobje, nabavljena je bila motorna črpalka ILO, katera je že 5. avgusta istega leta doživela ognjeni
IZ KRAJEVNIH SKUPNOSTI
Asfalt tudi v Ponikve -cesta k Podboju
krst. Gorelo je pri Jurju-Peter-nel. Z uporabo motorne črpalke se je bistveno spremenilo tako delo na vajah kot na požarišču. V tem času je imelo društvo dve črpalki (staro ročno in novo motorno), en voz, 154 metrov tlačnih cevi, 9 metrov sesalnih, 6 metrov gumi cevi, 5 ustnikov, razdelilnik in 2 ročnika. Ročna črpalka pa je imela 24 metrov tlačnih cevi, 6 metrov sesalnih, 4 ustnike, 2 razdelilnika in 2 ročnika.
Leta 1941 je bilo v društvu 28 članov in 8 samarijank. Z razpisom Gasilske zajednice z dne 29. oktobra 1941 so se razpustili vsi upravni odbori društev. Takratni načelnik društva tov. Ivan Rogelj je prevzel arhiv društva, blagajno in ostalo gasilsko opremo ter jo shranil na svojem domu.
Tako je bilo prekinjeno delo društva do 31. marca 1946, ko je bil prvi sestanek društva po drugi svetovni vojni. Izvolili so začasni upravni odbor ter začeli obnavljati dvorano, tako da je bila na binkoštno nedeljo pripravljena za tradicionalno veselico. Sicer pa je bilo delo društva usmerjeno predvsem v pridobivanje članstva ter obnovo domov tako v Podpeči kot na Jezeru.
Od 31. marca 1946 do občnega zbora leta 1952 sta društvi Podpeč in Jezero imeli skupno
vodstvo. Leta 1950 je bil nabavljen prvi avtomobil, ob 50. obletnici pa prapor.
Prvega julija 1970 smo slavnostno prevzeli novo motorno črpalko Rossenbauer 80, 9. avgusta 1978 pa prvi tipizirani avtomobil TAM- 60T. Leta 1983 smo začeli s pripravo na adaptacijo doma, prva faza je bila končana leta 1984, dokončna ureditev, sanitarije, stopnišče in zgornji prostori pa so bili končani leta 1987. Leta 1995 smo uredili centralno ogrevanje ter nabavili avtocisterno.
V vsem tem času je društvo uspešno sodelovalo pri vseh požarih doma in v okolici ter se udeleževalo vseh vaj in tekmovanj na sektorskem, področnem ali zveznem merilu.
Trenutno imamo dve operativni desetini članov, po eno mladincev in mladink, po eno pionirjev in pionirk ter desetino veteranov.
Jubilej na proslava bo 25. julija 1998 ob 17.30 pred gasilskim domom v Podpeči.
Ob visokem jubileju vsem članom, veteranom ter simpati-zerjem čestitamo za razumevanje potreb društva, z željo po nadaljnjem sodelovanju.
Za upravni odbor prostovoljnega gasilskega društva Podpeč Stanislav Smole
Po večletnem dogovarjanju je prišla na vrsto za asfaltiranje tudi naša cesta, to je tristo metrov poti od stare šole v Preserju do hiš v Ponikvah. Daje bilo asfaltiranje nujno, pove že to, da seje cesta ob vsakem večjem nalivu spremenila v kanal. Uspelo nam je zbrati polovico predračunske vsote denarja. Prispevali so skoraj vsi lastniki kmetijskih zemljišč v Ponikvah. Največ de-
• Zahvala •
! osnovne šole !
! Rakitna !
■ ■ i
narja pa smo prispevali lastniki stanovanjskih hiš in vikenda.
V imenu gradbenega odbora se vsem, ki ste prispevali denarna sredstva, najlepše zahvaljujem, saj bi bila ta investicija za štiri upokojenske družine preveliko breme. Najlepša hvala tudi Občini Brezovica in Krajevni skupnosti Podpeč-Preserje, brez katerih ta investicija ne bi bila realizirana.
Za gradbeni odbor Marija Smole
Osnovna šola Preserje, podružnica Rakitna, se zahvaljuje organizatorjem akcije 'Cvetlico na vsako okensko polico' in sponzorjem omenjene akcije: Občini Brezovica, brezoviški podružnici Slovenske ljudske stranke in vrtnariji Košir, ki so prispevali k ocvetličenju šolskega poslopja na Rakitni.
Ta akcija je zelo pohvalna in hkrati lep prispevek k lepoti kraja. Tega si želimo tudi v prihodnje in vam želimo vse dobro. V imenu kolektiva osnovne šole in vrtca Rakitna Mojca Kuk
Na srečanju družin pestra ponudba
_-i -
Veselo družinsko popoldne v prelepi okolici jezera pri Podpeči je privabilo številne družine in druge obiskovalce. Začeli smo že dan prej, ko smo skavti Ostrorogega Jelena pripravili okroglo mizo o vlogi staršev pri vzgojnem delu z mladostnikom. V nedeljo pa je sledilo pravo praznovanje, saj smo se vsi skupaj veselili tudi lepega vremena, ki nam je bilo naklonjeno.
Rada bi se zahvalila vsem domačinom Jezera in Podpeči, ki so pomagali pri pripravi srečanja. Pohvale zaslužijo tudi člani prostovoljnih gasilskih društev Jezero, Podpeč in Preserje, pa furmani, lastniki starih avtomobilov, balonar Avi Šorn, mladi iz društva podeželske mladine, sponzorji in vsi drugi dobrotniki.
Brezoviška
podružnica
Slovenske
ljudske
stranke
se redno
sestaja
V juniju se je ponovno sestal upravni odbor Slovenske ljudske stranke, podružnice Brezovica, in se dogovoril za nekaj konkretnih akcij. Tako vam sporočamo nekaj sklepov zadnjega srečanja:
- Jeseni bodo za vse člane in simpatizerje pripravili piknik in družabno srečanje.
- Podan je bil tudi predlog, da se skupaj z lovci in lastniki zemljišč pogovorimo o novih oblikah športa in da se dela v soglasju z vsemi upravljalci.
- Vsem lastnikom kmetij priporočajo, naj ne prodajajo kmetij tujcem, ampak, če se le da, naj te ostanejo v domačih rokah.
Zanimiv predlog pa je povedal član iz Notranjih Goric, in sicer da naj se pripravi srečanje vseh fantov in deklet, ki so še samski. Tako bo Slovenska ljudska stranka, podružnica Brezovica, izpolnila tudi to obljubo in jeseni pripravila zabavno- razvedrilno srečanje vseh deklet in fantov. Že danes lepo povabljeni!
Meta Kastelic
Slovenska
ljudska
stranka,
podružnica
Brezovica
Čestitam vsem dobitnikom trimesečnega naročila na tednik Slovenske brazde!
Ob tem pa izkoriščam priložnost in Vas vabim, da čimprej pošljete tovrstna potrdila na sedež podružnice, da boste lahko tednik tudi prejemali po pošti.
Na sedežu, to je na Tržaški 390 (telefon 653-223), pa zbiramo tudi prijave za obisk desetega tabora Slovenske ljudske stranke, ki bo letos 6. septembra v Portorožu na letališču. Tako kot na dosedanje tabore, bo tudi tokrat organiziran avtobusni prevoz. Prijavite pa se lahko tudi pri članih upravnega odbora stranke:
- na Brezovici pri Srečku Erjavcu, telefon 653-260,
- v Vnanjih Goricah pri Anici Steblovnik, telefon 651-477,
- v Notranjih Goricah pri Meti Kastelic, telefon 651-648,
- v Podpeči pri Srečku Pri-stavcu, telefon 631-053,
- v Preserju pri Jožetu Re-parju, telefon 631-338 in
- v Rakitni pri Marjeti Susman-Janža, telefon 650-082.
Pa vse dobro Vam želim!
Drago Stanovnik
\
Julija in Julij vas pričakujeta Dan veselja
čarno jezero 1998
S šolskimi obveznostmi je v tem šolskem letu za večino že konec, knjige so obtičale v kotu osamljene in pozabljene. Imeli boste cela dva meseca časa za vse, kar vam bo padlo v glavo. Rada bi vam povedala, da so počitnice, ki so vam na voljo, še kako dragocene in da jih velja karseda dobro izkoristiti. In kaj je dobro izkoriščen čas?
Prav gotovo ne poležavanje in lenarjenjc pred televizorjem, dolgočasenje ob brezdelju, najslabše pa so 'žuri', kjer trpijo bobenčki in sosedje nemočno besnijo nad pokvarjeno mladino. Pa tudi vi, dragi starši, ne stojte križem rok, pustite Esme-raldo in pivo za šankom ter preživite ta čas z družino. Boste videli, da se splača.
Povabim vas na izlet s kolesom, taborjenje v naravi, na pomoč ostarelim, športne tekme, na delavnice, v gore in na morje, lahko pa še v Gardaland, če vam je všeč. Vse, kar rodi nek cilj in je usmerjeno k dobremu. Naredite nekaj iz svoje mladosti, počitnic, naredite poštene, obetavne, dobre mlade ljudi, ki bodo v ponos Sloveniji.
Imate obilico možnosti, le vključiti se morate. Prva bo na voljo vsak četrtek in petek v juliju. Z dejavnostmi za mlade vas bomo razveseljevali mladi. Vsak julijski četrtek nas bo obiskal gost, družili se bomo tudi v športu in ob ustvarjalnih delih, v petek pa se bomo podali na celodnevni izlet. Lepo povabljeni vsi, ki ste doma, tako otroci, šolarji, dijaki in študenti, kakor tudi starši, še bolj pa bomo vesli, če pride kar cela družina.
Mogoče se sprašujete, koliko bo vse to stalo, saj je slovenski žep že tako in tako čedalje bolj suh. Potrudili se bomo, da bodo stroški minimalni, saj bodo dejavnosti temeljile na prostovoljnem delu mladih animatorjev iz Društva podeželske mladine Brezovica in skavtov Ostrorogega Jelena. Veseli pa bomo, če se naši ekipi pridruži vsak, ki želi s svojimi zamislimi in znanjem pripomoči k zdravemu druženju in ustvarjalni zabavi. Prevo-
ze in gmotne stroške bo pokrila Občina Brezovica s postavke medobčinskega središča za kulturo.
Mladost je norost, ta rek še kako drži. Naj bo vaša norost pozitivno usmerjena. Srečno!
Meta Kastelic
Program julijskih dejavnosti za mlade in družine:
Kdaj: 2. julija
Kje: v mladinskem klimatskem zdravilišču Rakitna Kaj:
- Kako se izdela maketa kraja? (od 10. do 13. ure)
- Plezanje po umetni steni in športne igre (od 16. do 19. ure)
Kdaj: 3. julija
Kje: na Krimu
Kaj: Vzpon na Krim (od 8.
do 16. ure; zbor na Jezeru
pri Podpeči)
Kdaj: 9. julija
Kje: Jezero pri Podpeči
Kaj:
- Osnove ribolova (od 10. do
13. ure)
- Odbojka na travi in športne igre (od 16. do 19. ure)
Kdaj: 10. julija
Kje: na Ljubljanici
Kaj: Veslanje po Ljubljanici
(od 8. do 16. ure; zbor na letališču Podpeč)
Kdaj: 16. julija Kje: v športnem parku Jama v Notranjih Goricah Kaj:
- Ročne spretnosti (izdelovanje obeskov, slikanje na steklo, obdelava gline in tako dalje) (od 10. do 13. ure)
- Balinanje in športne igre (od 16. do 19. ure)
Kdaj: 17. julija Kje: na Ljubljanskem barju Kaj: Kolesarski izlet po varnih poteh (od 8. do 16. ure; zbor pri osnovni šoli Notranje Gorice)
Kdaj: 23. julija
Kje: na otroškem igrišču
Predale v Vnanjih Goricah
Kaj:
- Slikanje na majice (poslikava blaga) (od 10. do 13. ure)
- Roverček in športne igre
(od 16. do 19. ure)
Kdaj: 24. julija Kje: na nebu nad Ljubljanskim barjem
Kaj: Izlet z letalom (od 8. do 16. ure; zbor na letališču Podpeč)
Kdaj: 30. julija Kje: na igrišču pred osnovno šolo Brezovica Kaj:
- Varno rolanje in predstavitev opreme za rolanje (od 10.
do 13. ure)
- Skupinske športne igre (od
16. do 19. ure)
Kdaj: 31. julija Kje: na reki Savi Kaj: Rafting od Renk pri Zagorju do Trbovelj (od 8. do
16. ure)
Kdaj: 31. julija Kje: na otroškem igrišču Predale v Vnanjih Goricah Kaj: Zaključek s praznovanjem in glasbenim gostom (od 20. do 23. ure)
Vse dodatne podatke dobite na medobčinskem središču za kulturo Barje z zaledjem (Meta Kastelic), mobi-tel 041/638-438, in na inter-netu http://ww.brezovica.
Lepa udeležba na Barjanskem krosu 1998
Barjanci iz širše i»daljne okolice so v soboto, 6. junija, dokazali, da se radi športno udejstvu-jejo. Več kot 180 tekačic in tekačev se je zbralo na štartno-ciljnem prostoru na Predalah nad Vnanjimi Goricami. Razporejeni v 14 kategorij so vsi uspešno pretekli razgibano progo, ki se je vila okrog Velikega vrha. Organizacijski odbor se za ' pomoč pri pripravi iskreno zahvaljuje vsem domačinom Vnanjih Goric, osnovni šoli Brezovica, sponzorjema (diskontu Wis-tock in Slovenski ljudski stranki, podružnici Brezovica) ter glavnemu pokrovitelju krosa županu Dragu Stanovniku.
Vsak, ki je pretekel zahtevano razdaljo, je prejel plaketo, osvežilno pijačo in čepico, prvim trem pa so se okrog vratu seveda bleščale medalje, katere jim je podelila ena najboljših slovenskih atletinj Alenka Bi-kar. Na fotografijah pa si oglejmo nekaj utrinkov s tekmovanja.
Meta Kastelic
Rezultati Barjanskega krosa 1998:
Kategorija : PREDŠOLSKI DEČKI
1. Simon Rihar - Vnanje Gorice
2. Marko Plevnik - Brezovica
3. Matevž Perne - Vnanje Gorice
Kategorija: PREDŠOLSKE DEKLICE
1. Petra Ropret - Brezovica
2. Maja Volek-Potočar - Brezovica
Kategorija: DEČKI LETNIK 1989 - 1990
1. Gregor Ropret - Brezovica
2. Anže Ropret - Brezovica
3. Peter Janša - Notranje Gorice
Kategorija: DEKLICE LETNIK 1989 - 1990
1. Katja Kržič - Rakitna
2. Klavdija Japelj - Bevke
3. Sandra Kudrič - Brezovica
Kategorija: DEČKI LETNIK 1987 - 1988
1. Tilen Japelj - Bevke
2. Peter Žagar - Notranje Gorice
3. Rok Mustar - Vnanje Gorice
Kategorija: DEKLICE LETNIK 1987 - 1988
1. Urška Ozimek - Vnanje Gorice
2. Urša Šebenik - Notranje Gorice
3. Maja Predalič - Notranje Gorice
Kategorija: DEČKI LETNIK 1985 - 1986
1. Matevž Kastrin
2. Tilen Artač
3. Gašper Šebenik
Kategorija: DEKLICE LETNIK 1985 - 1986
1. Dragana Sterdjevič - Goriči-ca pod ^rimonirf
2. Ida Plevnik - Brezovica
3. Katja Šimenko - Vnanje Gorice
Kategorija: DEČKI LETNIK 1983 - 1984
1. Boštjan Pervanje - Notranje Gorice
2. Gašper Artač - Brezovica
3. Peter Žnidarič - Notranje Gorice
Kategorija: DEKLICE LETNIK 1983 -1984
1. Petra Fekonja - Brezovica
2. Petra Kobe - Vnanje Gorice
3. Jana Krhin - Brezovica
Kategorija: MLADINCI
1. Iztok Cukjati - Lesno Brdo
Kategorija: ČLANI
1. Andrej Krvina - Vrhnika
2. Gašper Novak - Log
3. Luka Vengust - Vrhnika
Kategorija: ČLANICE
1. Gabrijela Marinko - Vnanje Gorice
2. Andreja Marinko - Brezovica
3. Branka Ozimek - Vnenje Gorice
Kategorija: VETERANI
1. Stane Kogovšek - Vrhnika
2. Jani Denša - Log
3. Franci Rotar - Vnanje Gorice
Kategorija: VETERANKE
1. Jana Rotar - Vnanje Gorice
2. Anica Vengust - Vrhnika
3. Breda Žiberna - Notranje Gorice
Že sedmo leto zapored so se otroci iz cele Slovenije zbrali na prireditvi čarno jezero, ki se je odvijala prvo soboto v juniju na vznožju Golovca v okolici cerkve Marije Pomočnice na Rakovniku v Ljubljani. Pod vodstvom mag. Janeza Potočnika je okoli dvesto animatorjev poskrbelo, daje dan zaživel v veselju, pesmi, molitvi in medsebojnem sodelovanju.
Skupine otrok so se začele zbirati že pred deveto uro zjutraj. Z dvema avtobusoma je prispela tudi velika skupina otrok iz župnije Preserje, bilo jih je kar 87. Otroci so prišli iz cele Slovenije - Primorske, Notranjske, Gorenjske, Štajerske, Prekmurja in Dolenjske, otroci iz Posočja pa so bili gostje čar-nega jezera. Največja skupina otrok pa je prišla iz Višnje Gore, bilo jih je kar 95.
Naslov letošnjega čarnega jezera je bil Vesela črkarija, kar pomeni, da je delo otrok potekalo na petindvajsetih otokih (delavnicah na prostem). Vsak otok je predstavljal eno črko abecede in je imel tudi svoje
ime, pod katerim seje skrivalo dogajanje na otoku, ki je bilo tesno povezano z veseljem. Otroci so se po prihodu zbrali po abecedi, organizacijskem središču dogajanja, od tam pa so se skupaj z animatorji v skupinah podali na pot po otokih. Za udeležbo na otoku je vsak otrok dobil črko, iz zbranih črk pa je lahko na koncu sestavil besede.
Letos so pri pripravi otokov sodelovali tudi mladi iz župnije Preserje, ki so pripravili otok E -evangelij. Na tem otoku so otroci s skupnimi močmi izvlekli zaboj, ga odprli in vzeli ven besedilo evangelija, ki predstavlja zaklad. Na otoku P (ples) so otroci pokazali svoje plesne sposobnosti v različnih plesih. Za čistočo celotne prireditve Da so skrbeli na otoku S (smetarski otok), kamor so otroci prinašali smeti in si prislužili črko. Na otoku T (trgovina) so otroci lahko kupovali spominke, lahko pa so prostovoljno prispevali nekaj svojega ter omogočili brezplačen prevoz in udeležbo skupini petdesetih otrok iz Posočja. Otoki so bili ves čas zasedeni,
saj je bilo zanimanje otrok veliko.
Vrhunec prireditve je bila skupna sveta maša, ki jo je vodil sevniški župnik mag. Ciril Slap-šak. V rakovniški cerkvi, ki je bila napolnjena do zadnjega kotička, smo skupaj razmišljali o njegovi osrednji misli »Ljubi Boga in bližnjega«.
Takoj po sveti maši pa smo se zbrali še na skupni prireditvi pod cerkvijo. Otroci so se v različnih igrah poigravali s črkami na svojih majicah in med seboj tudi tekmovali. Vse skupaj pa nas je povezovala pesem in veselo rajanje tja do 16. ure.
S pomočjo salezijancev, sester Hčera Marije Pomočnice in mladih animatorjev seje ta dan okrog dva tisoč osnovnošolcev povezalo v veselju in prijateljstvu. Nasvidenje prihodnje leto!
Urša Šuštaršič
Na Komni
- Pot na Lanževico
COMING
VRHNIKA TV, VIDEO, HI-FI CENTRI
Za letošnjo šolo v naravi smo imeli v načrtu Komno. Prvi dan, 24. maja, smo komaj prilezli do našega bivališča - doma na Komni. Ta dan smo vsi komaj preživeli. Za drugi dan pa je bila predpisana Lanževica s svojimi 2003 metri višine.
Ura je bila točno pol šestih, ko so me prebudili nagajivi sončni žarki. A začuda nisem bila zaspana, pa čeprav sem zaspala v poznih jutranjih urah. Tako gre to v hribih, sem si mislila, gore ti dajo energijo, čisto potihem sem zlezla dol s pograda in se po prstih odpravila do kopalnice. Malo vode mi ne bi škodilo. Takrat pa sem se spomnila, da ni užitne vode. Groza! Zdaj bom pa s suhim grlom lezla na Lanževico. Po možnosti bo pa še sonce pripekalo, čas je hitro mineval in čez pol ure je že zazvonila naša ura in vse moje sostanovalke so bile prebujene. Vse je bilo treba pospraviti in še pripraviti nahrbtnik z vsemi potrebščinami in oblekami za vse primere vremena. Kmalu je bilo že vse naše nadstropje na nogah in se je ubadalo s pripravami na današnji dan.
Ob sedmih je bil na vrsti zajtrk. Moj pogled je pritegnil lonec čaja. Pijača! Sledilo je nata-kanje čaja v naše čutare ter zatem zajtrk. Ob osmih smo vsi čili in zdravi odšli do našega najvišjega cilja.
Po eni uri napornega vzpenjanja smo bili že vsi utrujeni in predvsem naveličani. Nahrbtnik je bil čedalje težji, noge in ramena čedalje bolj boleča, pot vedno bolj težka. A nismo obupali. Malo dodatne energije nam je verjetno dal sneg, ki seje od časa do časa prikazal za vogalom. Sledilo je tarnanje in pritoževanje, vendar šteje le to, da nismo obupali. Po že drugi uri smo se skorajda že navadili napora te poti, a sledilo je novo presenečenje. Načrtovana pot je bila zasuta s snegom, ki nam je segal do kolen; če se nam je vdrlo, seveda. Sedaj je bilo na vrsti utrjevanje poti, ki jo je uhodil reševalec. Po hribu navzgor smo šli počasi, a zanesljivo. Po polurnem vzpenjanju smo prišli do nekega vrha. Vsi zadovoljni in ponosni sami nase smo se naselili vsak na svoji skali. Noge so
malo bolele, a bolečino je premagal občutek nepremagljivosti. Obkrožal nas je ponos, v katerega bi lahko zarezal z nožem. Toda iz naših sanj so nas, kakor
da bi nas z mrzlo vodo polili, zbudili z novico, da še nismo na pravem vrhu. Z razočaranjem smo se odpravili na pot, ki naj bi trajala vsaj še pol ure. Tolažili smo se z mislijo, da se bomo vsaj na koncu lahko odpočili. Bolj ko smo se približevali vrhu, lažji je bil moj korak. Zadnji meter pred vrhom sem kar poletela na cilj. Vendar ni bilo več takega občutka, kakor je bil takrat, ko smo se ustavili na nepravem vrhu. Ne vem, zakaj, verjetno zato, ker sem vse tovrstne občutke porabila že tam, kjer nc bi bi-
lo treba. Na vrhu smo počivali pol ure, vendar je v tem kratkem času začelo snežiti in pihal je veter.
Pot nazaj je bila tako lahka in sproščena v primerjavi s potjo navzgor. Samo spuščali in drsali smo se po snegu navzdol, se ke-pali in pogovarjali in že smo bili pri naši koči na Komni.
Ko sedaj premišljujem o tej poti, se lahko samo nasmehnem in obljubim, da se bom tega dneva vedno spomnila kot zelo zanimivega in zabavnega.
Tina Boštjančič, 6.b
KM
Gozdni tabor - Pokljuka 1998
Prvega junija smo se pred osnovno šolo Brezovica zbrali vsi učenci sedmih razredov in se odpeljali na Pokljuko, kjer smo preživeli pet napornih dni. Že prvi dan smo si šli po kosilu ogledat pokljuško visoko barje Šijec. Z nami je bil gozdar Jošt. Razkril nam je skrivnosti visokih barij in nam pokazal zaščitene rastline.
Naslednji dan smo imeli celodnevni izlet. Po zajtrku smo pospravili sobe in se odpravili na pot, ki nas je vodila preko planine Zajamniki, koče na Uskovnici do Rudnega polja in nazaj do Šport hotela. Po večerji smo imeli še športne igre. Bil je naporen dan, zato smo se kmalu poglobili v spanec.
V sredo smo imeli cel dan športne in orientacijske igre. Zaradi pestrosti programa nam
je ta dan prehitro minil in kljub dejavnostim nam je ostalo še dosti energije za nočno življenje. Učitelje smo spravljali ob živce, sami pa se pri tem silno zabavali.
Naslednje jutro smo pričeli z jutranjo telovadbo, kot vsak drug dan, le da smo morali zaradi svoje nagajivosti teči še veliko več. Ta dan smo spoznavali pomen gozda za ljudi in naravo nasploh. Prikazali so nam izdelavo skodel, ki se v Triglavskem narodnem parku uporabljajo za kritino streh. Po večerji pa smo odigrali še finalne tekme v športnih igrah.
Zadnji dan svojega bivanja na Pokljuki smo spoznavali gozdna mejo na poti do Lipnice in previdno pogledovali v pokljuška brezna. Povratek v Šport hotel je naznanjal naš sloves od večnih gozdov Pokljuke. Po poznem kosilu smo prejeli nagrade za svojo pridnost na vseh področjih. Okrog 17. ure pa smo se, nekateri žalostni, nekateri veseli, vrnili domov. Bilo nam je lepo, a bilo je prekratko.
Petra & Petra
18 NAŠ ČASOPIS
DOBROVA—HORJUL—POLHOV GRADEC
JULIJ 1998
Z 8. DNEVA POD LOVRENCEM
Od kovaštva do kmečkih iger
V nedeljo, 21. junija, sp se krajani Horjula in okoliških vas: Vrzdenec, Koreno, Samotorica, Žažar, Ljubgojna, Lesno Brdo, Zaklanec in Po-dolnica, na referendumu s 83,20= odločili za samostojno občino.
Proti je glasovalo 16,24= občanov, neveljavnih je bilo 0,55= glasovnic, udeležba na referendumu je bila 66,39=.
Občani so se tako odločili, ker naj bi bil v novi občini hitrejši vsesplošni razvoj in s tem tudi boljši življenjski pogoji za slehernega občana.
V novi občini bi lažje in bolje urejali komunalne zadeve, zagotavljali boljše pogoje na področju šolstva in otroškega varstva, pospeševali razvoj gospodarstva in podpirali dejavnost društev.
Na fotografiji: Posnetek s predčasnega referenduma v četrtek, na katerem je glasovalo sedemnajst krajanov s člani komisije Slavkom Prebi-lom, Jožetom Marokom in Nevenko Dolgan.
F. B.
Butara je morala biti narejena v pičlih 15 minutah, seveda primerno čvrsta.
Kovaštvo - tokrat le kot paša za oči
Na prireditvenem prostoru v Polhovem Gradcu se je iztekla že osma turistična prireditev
REFERENDUM ZA USTANOVITEV OBČINE UDELEŽBA IN REZULTATI GLASOVANJA V REFERENDUMSKEM OBMOČJU
Št. vol. v vol. imen.	Glasovalo po imen.	s potrd.	Skupaj glas.	Oddanih	ZA	PROTI	Neveljavne
1901	1262	0	1262 66,39%	1262 100%	1050 83.20%	205 16.24%	7 0.55%
KS Horjul tajnica: Mirni Sečnik
REFERENDUM ZA USTANOVITEV OBČINE UDELEŽBA IN REZULTATI GLASOVANJA NA VOLIŠČIH
Št. vol. Glasovalo
	v vol.	po	s' .	Skupaj	Od-			Nevel
Volišče	imen.	imen.	potrd.	glas.	danih	ZA	PROTI	javni
10 Gasilski dom Vrzdenec	349	169	0	169	169	123	45	
				48.4%	100%	72.8%	26.6%	0.6
11 Osnovna šola Žažar	107	81	0	81	81	70	11	
				75.7%	100%	86.4%	13.6%	0.0
12 Gasilski dom Podolnica	224	144	0	144	144	119	23	
				64.3%	100%	82.6%	16.0%	1.4
13 Gasilski dom Zaklanec	156	144	0	144	144	110	33	
				92.3%	100%	76.4%	22.9%	0.7
14 Osnovna šola Horjul	510	354	0	354	354	300	51	
				69.4%	100%	84.7%	14.4%	0.8
15 Osnovna šola Horjul	555	340	0	340	340	300	40	
				61.3%	100%	88.2%	U.8%	0.0
01 Glasovanje po pošti	0	1	0	1	1	1	0	0.0
					100%	100.0%	0.0%	
97 Predčasno glasovanje	0	29	0	29	29	27	2	
					100%	93.1%	6.9%	0.0
Skupno število volišč; 8								
Polhograjci le dobili telefon
Naročniki telefonskih priključkov v Polhovem Gradcu so si naposled le lahko oddahnili. Vsi, ki so plačali potrebno vsoto, imajo zdaj telefon. Toda pot do telefonije v kraju je bila dolga in mučna, zapletlo pa se je tudi pri plačilih naročnikov.
Vse skupaj se je začelo z izgradnjo nove ATC centrale v Polhovem Gradcu. Stara centrala je imela namreč zmogljivost le kakih dvesto priključkov, zato je bilo treba nujno zgraditi novo. Krajani so ustanovili poseben odbor za telefonijo, ki se je zavzeto lotil dela. Naročniki za nove telefonske priključke so že vnaprej plačali po 200 mark, ki so bile uporabljene pri gradnji centrale.
« Plačalo je štiristodvajset krajanov, lahko pa bi jih še kakih sto. Zakaj ti niso plačali, ne vem,« pravi predsednik sveta KS Polhov Gradec Maks Rutar.
Ko je bila centrala v Polhovem Gradcu nared, seje zapletlo pri napeljavi telefonskega omrežja.
»Najprej smo mislili, da bomo sami vse skupaj peljali na-
prej. Problem je bil, ker še vedno ni bila zgrajena ATC centrala na Dobrovi. Izgradnjo te je financirala občina. Telefonija torej ni bila več zgolj lokalna zadeva, ampak je za njo stala država. Sredstva, ki jih je občina namenila za izgradnjo centrale na Dobrovi, tisto leto ni dobila KS Dobrova (6 milijonov tolarjev). Ko je bila centrala na Dobrovi zgrajena, je stvar stekla naprej. Občina je sklenila pogodbo s Telekomom o izgradnji telefonije in se v pogodbi zavezala, da bo plačala Telekomu po 100.000 tolarjev na priključek za soudeležbo pri gradnji (za sam priklop so morali naročniki odšteti še 103.000 tolarjev). V Polhovem Gradcu, kjer smo sami zgradili centralo, je bil problem, kako najti pošteno rešitev za 420 krajanov, ki so že vnaprej plačali po 200 mark in tiste, ki niso plačali nič. Krajanom, ki so plačali naprej, smo pri 100.000 tolarjih oprostili plačilo v višini 10.000, tako da jim je bilo treba dejansko plačati le 90.000 tolarjev. Tisti, ki niso vnaprej plačali po 200
mark, pa so morali plačati po 110.000 tolarjev za soudeležbo.
Od 420 predplačnikov so 300 priključili telefon. Ti so torej plačali le po 90.000 tolarjev. Zaradi oproščenih 10 tisočakov je nastalo za 3 milijone tolarjev minusa, ki jih občina ni imela kje vzeti. Vzela jih je iz sredstev, ki so bila namenjena za KS Polhov Gradec (za komunalo). Naročniki, ki niso vnaprej plačali po 200 mark, naj bi tako razliko plačali neposredno naši KS. Do zdaj jih je plačalo le 14,« nam je povedal predsednik sveta KS Polhov Gradec Maks Rutar in še dodal, da bodo morali vsi, ki se bodo poslej odločali za priključitev telefona odšteti še nekaj več za soudeležbo, kot je bilo treba doslej.
B. V.
UKO
VRHNIKA
Dan pod Lovrencem, ki jo pripravlja Turistično društvo Briše. V lepem, pravem poletnem vremenu, so si obiskovalci to pot lahko ogledali kovanje v živo orodnega kovača Franca Bi-zovičarja iz Hotovelj in kovanje konj Barnarda Dolenca s črnega Vrha ter vikendaša Stanka Peternela. Manjkala ni kajpak tudi žganjekuha, folklorne skupine, briški otroški kotiček in domače dobrote; začelo pa seje, tako kot vsakič, s parado konjenikov, furmanov in narodnih noš. Dobra poznavalka pol-hograjske zgodovine Jožica Kavčič je številne obiskovalce spet spomnila na nekdanje čase, najmlajši pa so odgovarjali na nagradna vprašanja o delu Turističnega drtuštva Briše. Nagrada je bil sladoled.
UJM
Dekleta pri molži. Mleko seveda ni bilo pravo.
Osrednja zanimivost tokratne prireditve, ki jo je spretno vodil znani pevec Ivan Hudnik, pa so bile spet kmečke igre. Pet ekip fantov in deklet se je pomerilo kar v šestih, še dandanes uporabnih kmečkih veščinah: v izdelovanju butar, molži, spravilu sena v kopice, žaganju hlodov, v nabijanju podkev na kopita in v vrtenju okrog stebrič-
ka. Najspretnejši ekipi, fantje in dekleta s Smolnika in Praproč, sta na koncu zbrali enako število točk, tako daje o zmagovalcu spet odločalo vlečenje vrvi. Zmagala je ekipa s Smolnika. Tretji so bili tokrat Veseli Dolenjci, četrta je bila ekipa iz Setnika, zadnja, peta, pa ekipa SKŠ Grm iz Novega mesta.
Branko Vrhovec
5 tekmovanje v diatonični harmoniki na Babni gori
Na Babni gori se je minulo nedeljo končalo že peto tekmovanje v diatonični harmoniki za pokal Notranjske »Babna gora 98«. Prireditev, pripravilo jo je Turistično društvo Vetrnik z Babne gore, je hkrati štela tudi kot izbirno tekmovanje za 18 Zlato harmoniko Ljubečne, ki bo avgusta v Ljubečni.
Pod idiličnim kozolčkom na prireditvenem prostoru, do katerega so Babnogorci le teden dni poprej asfaltirali cesto, seje to pot pomerilo 41 harmonikarjev, razdeljenih na pet starostnih kastegorij. Vsak tekmovalec je zaigral le po eno skladbo, pri čemer so bile zaželjene predvsem ljudske.
Petčlanska žirija tokrat prav gotovo ni imela lahkega dela, saj so bili tekmovalci kar se da izenačeni. Manjkali niso tudi hasrmonikarji že krepko v letih, pa tudi kak kratkohlačnik. Najstarejši Miha Malovrh Čukov iz Smrečja je na primer dopolnil že 81 let, najmlajši Damjan Šte-fančič iz Dola pri Ljubljani pa komaj 8 let.
Na »Večeru pod Vetrnikom«,
kot so uradno poimenovali prireditev, so nastopili tudi vse bolj popularni Fantovski zbor z Dobrove, Folklorna skupina Polhov Gradec in brata Štrukelj. Prireditev je povezovala Mojca Kucler Dolinar. Za najboljšega harmonikarja »Babne gore 98« so razglasili Andraža Kamnarja iz Ljubljana-Polja, sicer pa so bili rezultati naslednji: Tekmovalci do 14 let:
1. Andraž Kamnar, Ljubljana-Polje, 2. Klemen Leben, Mengeš, 3. Boštjan Slana, Krka; 15-25 let:
1. Primož Merlak, Podlipa, 2. Bojan Kranjc, Begunje, 3. Matej Pečan, Ljubljana; 25 - 4o let:
1. Primož Zadnikar, Hruševo,
2. Aleš Škof, Babna gora, 3. Bogdan Janič, Polhov Gradec 41-60 let:
1. Anton Čamernik, Dragomer,
2. Franc Trobec, Smolnik, 3. Marjan Vehovec, Smlednik; nad 60 let:
1. Anton Kdgovšek, Vrhnika, 2. Franc Moharčič, Ljubljana, 3. Ivan Zavrl, Lahovče
B. V.
Srečanje pevcev na Polhograjski gori
V prejšnji številki Našega časopisa smo poročali o 5 srečanju pevskih zborov na Polhograjski^ gori ali sv. Lovrencu. Žal je iz-~ padla fotografija, zato le-to objavljamo v tej številki. Na sliki je
Moški pevski zbor KUD Dolomiti z Dobrove, ki je pel na
vseh petih dosedanjih srečanjih.
B.V.
Obnova ceste Horjul Dobrova po etapah
V teh dneh so delavci Cestnega podjetja Ljubljana asfaltirali tisoč-tristo metrski odsek ceste med Dobrovo in Horjulom. Tako je na tem delu ceste ostalo še kakih tisočosemsto metrov vozišča, potrebnega temeljite obnove oziroma preplastitve z novim asfaltom. V to ni všteto cestišče skozi Horjul, ki je tudi že popolnoma dotrajano.
PREJELI SMO
Na fotografiji: Še zadnja dela pred asfaltiranjem dela ceste med Horjulom in Dobrovo
F. B.
Nov asfalt predgasilskim domom v Dobrovi
Hkrati s posodabljanjem cestnega odseka Dobrova Horjul so se lotili urejanja okolice gasilskega doma V Dobrovi tamkajšnji gasilci. Ker so bili gradbeni stroji pri roki, so verjetno prihranili nekaj denarja.
Nov asfalt pred gasilskim domom omogoča boljši dostop do stavbe in hkrati prispeva k lepšemu videzu kraja.
Na fotografiji: Zemeljska dela pred Gasilskim domom v Dobrovi.
F. B.
Objestnost, ki meji na vandal izem
Učenci osmih razredov osnovne šole Horjul so priredili valeto v gostišču Škof v Zaklancu, ki so se jo udeležili tudi njihovi starši in učitelji.
Kulturni program s prikazom najrazličnejših plesov, literarnih prispevkov učencev in večera je potekal v prijetnem in prijateljskem vzdušju vseh prisotnih.
Da bi dokazal in potrdil odraslost svojega sina, je nekdo izmed očetov, kije bil sam precej dobre volje, fantičem naročil pivo radler, ki gaje bilo za mlade glave preveč. Posledice tega so bile dirke z mopedi s polnim plinom po polnoči po Horjulu, odvite kapice na ventilih učiteljevega avtomobila in »masaker« mladih drevesc pred Osnovno šolo v Horjulu, o čemer zgovorno priča fotografija.
Nad njo naj se krepko zamislijo starši letošnjih horjulskih osmošolcev.
F. B.
Blagoslov novega gasilskega vozila
NASCASOPISjevšt.243za junij 1998 na strani 14 objavil članek z naslovom BLAGOSLOV NOVEGA GASILSKEGA VOZILA neznanega avtorja. V članku je mogoče zaslediti, da so nakup gasilskega vozila financirale le določene organizacije, ki so večinoma imensko navedene, posamezni krajani.
V času nabave in nadgradnje omenjenega vozila sem bil predsednik Gasilske zveze DOLOMITI, Vladimirja Dolničarja 11, 1356 Dobrova, in sodeloval pri pripravi finančnega načrta Gasilske zveze. Načrt porabe sredstev GZ je pripravljala gospodarska komisija, ki je poprej opravila oglede vseh društev in ugotovila najnujnejše potrebe posameznih društev. Gospodarska komisija je pripravila tudi prednostni seznam nabave gasilskih vozil za naslednja leta. Program je bil nato sprejet in potrjen na predsedstvu GZ ter usklajen s stanjem finančnih sredstev, namenjenih za financiranje GZ. Kot predsednik sem bil odgovoren za finančna sredstva iz proračuna občine, namenjena za financiranje gasilske dejavnosti v občini. Omeniti moram, da finančna sredstva, namenjena za opravljanje gasilske dejavnosti, prihajajo iz treh virov, in sicer: iz sklada zavaro-
valnih premij, ki ne obremenjujejo proračuna občine, obvezna finančna sredstva, katerih višino določa država, in sredstva, ki jih zagotavlja občina iz proračuna — neobvezno. Pri nabavi in nadgradnji horjulskega vozila je GZ Dolomiti zagotovila 3.500.000,00 SIT iz sredstev proračuna — neobvezna — in 720.000,00 SIT iz sredstev, kijih občina po zakonu mora zagotoviti za enostavno reprodukcijo Gasilske zveze.
Kljub neobveznosti je občina v vseh preteklih letih od ustanovitve poleg obveznih sredstev redno zagotavljala za potrebe Gasilske zveze tudi dodatna sredstva — neobvezna — v približno enaki višini, in sicer s predpostavko, da so sredstva namenjena za investicije. Tudi v letošnji proračun občine približno v enaki višini predvideva dodatna sredstva za financiranje investicij Gasilske zveze.
Ob sprejemanju proračuna občine Dobrova-Horjul-Polhov Gradec oz. dodeljevanju neobveznih sredstev je v preteklih letih zelo aktivno sodeloval občinski svetnik iz Horjula, zadolžen za požarno varstvo v občini, vendar se je pridobitvi sredstev za Gasilsko društvo Horjul žal odpovedal k sodelovanju.
Iz zapisanega je mogoče razbrati (saj gre za velika finančna sredstva), da je pri financiranju nabave in nadgradnje gasilskega vozila sodelovala tudi Gasilska zveza Dolomiti, čeprav bi to pisec članka v vašem časopisu ne vem iz kakšnega interesa rad zamolčal.
Lep pozdrav! Podsmreka, 12. 6. 1998
Lovro Mrak, inž.
SENTJOST
PD Šentjošt izdalo popotniško knjižico
Za sredogorje, kamor spada tudi krožna pot okoli Šentjošta, so značilne naravne, narodopisne, kulturne in zgodovinske posebnosti. Zato so se v PD Šentjošt odločili, da bodo s pomočjo Občine Dobrova-Horjul-Polhov Gradec izdali popotniško knjižico, ki bo v?em sedanjim obiskovalcem, predvsem pa širši javnosti predstavila šentjoško faro.
Pot je zasnovana na odseku Polhograjske peš poti, delno se navezuje na evropsko peš pot EŽ Od Soče do Sotle, drugi del pa je na novo trasiran. Pot je
dolga približno 21 km, popotnik pa jo zlahka prehodi v dobrih 6 urah. Brez posebnih težav je prehodna vse leto, pozimi pa seveda v času primerni obleki in obutvi.
Kot je v navadi, hodi popotnik na lastno odgovornost in ob morebitnih težavah ustanovitelj ne nosi nobene odgovornosti.
Oprema za pot je običajna popotniška. Po želji imate lahko hrano seboj, mogoče pa seje oskrbeti tudi v gostilni.
Opis v popotniški knjižici vsebuje podatke o poti, skico višinskih razlik, značilnosti vasi in posameznih objektov, vmesne razdalje v urah in kilometrih ter povezave z drugimi markiranimi potmi. Razvidne so tudi avtobusne povezave, naslovi in telefoni gostiln z morebitnimi prenočišči in na koncu naslov na internetu.
Avtor knjižice je Jože Malovrh, dobite pa jo v Brunarici Grič v Šentjoštu.
Gašper Tominc Butajnova 4A 1354 Horjul
Vse za novo
občino
Horjul
Pred nedeljskim referendumom za novo občino Horjul so se izkazali tudi domači gasilci. Fotografija zgovorno kaže, kako so se trudili pri postavljanju transparenta sredi vasi, ki opozarja krajane, naj v nedeljo glasujejo za samostojno občino Horjul. (F.B.)
Si
MB—ÉvIgP
Cesta Dobrova-Horjul nov asfalt
Občinsko lokalno cesto Dobrova-Horjul je na več mestih močno načel zob časa, zato je bila žc nujno potrebna obnove. Občina seveda nima dovolj sredstev, da bi cesto obnovili v celoti, zato jo obnavljajo postopoma, po etapah. Pred dnevi so tako nanovo asfaltirali 1.300 metrov ceste (ta je zdaj tudi širša za pol metra) in ob njej zgradili bankine. Dela je prevzelo Cestno podjetje Ljubljana, financirala pa jih je občina iz svojih proračunskih sredstev. Obnova odseka je stala 21 milijonov tolarjev. Na obnovo zdaj čaka še kakih 500 metrov ceste (do Malnarja), vendar pa bodo z deli začeli šele, ko bo na voljo dovolj denarja.
B. V.
Dokončna ureditev pokopališča na Koreni
Nekako pred desetimi leti so na Koreni nad Horjulom pokopali prvega pokojnika pri cerkvici Svetega Mohorja in Fortu-nata na Koreni. Tako se je pričelo urejanje vaškega pokopališča na nadmorski višini 720 m, kar je morda eno izmed najvišje ležečih urejenih pokopa-
lišč. Pred nedavnim so v obstoječo ograjo vgradili železna kovana vrata kroparskih kovačev in tako končali s celotno gradnjo pokopališča. Več kot polovico denarja je prispevala Krajevna skupnost, nekaj pa tudi krajani sami.
Na fotografiji: Del pokopališča z novimi, umetno kovanimi vrati.
POPRAVEK
V članku o avstralski Slovenki Dragi Gelt, kije bil objavljen v prejšnji številki Našega časopisa je prišlo do neljube napake. Kulturna prireditev na Dobrovi, namenjena njej, bo 24. julija in ne 24. junija, kot je bilo pomotoma objavljeno v časopisu.
B. V.
20 NAŠ ČASOPIS
DOBROVA—HORJUL—POLHOV GRADEC
JULIJ 1998
NA DOBROVI
Ob prevzemu novega vozila še gasilska vaja
Sobota, 20. junija, je na Dobrovi v celoti minila v znamenju gasilstva. Tega dne je namreč tamkajšnje Prostovoljno gasilsko društvo slovesno prevzelo novo kombinirano vozilo, še pred tem pa so pripravili sektorsko gasilsko vajo, ki se je je udeležilo kar deset društev.
Novo kombinirano vozilo TAM 150 TI 1 BVG 6x6 je, kot pravijo dobrovski gasilci, prav gotovo najsodobnejše te vrste, kar jih ta hip premorejo v občini. Naenkrat lahko prepelje kar 2.8oo litrov vode, premore pa tudi visokotlačno črpalko, dva navijaka s 5o metri cevi in 8- kilovatni agregat.
Karoserijo so so po svojih zamislih oblikovali gasilci kar sami. Vrednost vozila cenijo na 10 milijonov tolarjev. Nekaj denarja za nakup vozila je zbralo društvo samo, nekaj so dobili od OGZ, največ pa je bilo seveda vredno prostovoljno delo, ki so ga gasilci sami opravili na vozilu.
Sektorska gasilska vaja je potekala v naselju Devci v zgornjem delu vasi. »Zagorela« je mizarska delavnica v naselju in »požara« so se lotili z vsemi razpoložljivimi sredstvi: z avtocisternami, z vodi iz hi-dranta v naselju in z vodo, ki so jo v verigi črpali iz precej oddaljene Horjulščice.
B. V.
Na fotografiji: Voditelj Dvoglavega levjega carja Aleš Kaisesberger med oddajo v studiu radia NTR.
Spoznavanje živali in Dvoglavi lev
Bralci Našega časopisa lahko v nedeljo zvečer na radiu Glas
Ljubljane in v torek popoldne na radiu NTR Logatec prisluh-
nejo zanimivi enourni oddaji pod naslovom Dvoglavi levji car. V tej oddaji poslušalci skušamo prepoznati določeno žival po skopih voditeljevih podatkih; oddajo vodi Aleš Kaisesberger. Hkrati spoznavamo in ugotavljamo življenjski prostor, navade, koristnost ter škodljivost določenih živali in še marsikaj, kar zanima ljubitelje živali. Sama oddaja je dokaj zahtevna, saj morajo poslušalci pobrskati po leksikonih živali, če hočejo prepoznati žival, in konec koncev povedati njeno slovensko in latinsko ime. Skratka, poučno in končno koristno, saj zmagovalca vedno čaka lepa nagrada.
Kulturno-prlreditvenl center In okrepčevalnica
V POLHOVEM GRADCU
Veliko načrtov, denarja pa ni
Novi metri asfalta skozi Proseo
Še pred nekaj leti zloglasna cesta Dolenja vas - Zaklanec postaja vse bolj urejena. Letos so gradbinci končali zemeljska dela že vse do odseka za Zavrh, položili pa so tudi 650 metrov novega asfalta. Tako je zdaj cesta asfaltirana od Dolenje vasi do mostu čez potok Prosca. Gradbena dela je prevzelo Cestno podjetje Ljubljana, financira pa jih občina.
B. V.
Le kdo še koso kleplje
Letošnja košnja je že skoraj za nami, o čemer pričajo številne bale po travnikih. Klasičnega sušenja sena je še zelo malo, še manj pa ročne košnje trave, ki morda sodi le na tekmovanja kmečkih fantov, ki pa so vedno redkejša. Košnja s sodobnimi rotacijskimi kosilnicami, kosilnicami BCS in drugimi najsodobnejšimi tovrstnimi napravami je kmetom zelo olajšala delo. Prava redkost, skoraj turistična zanimivost pa je, če vidiš koga, ki še zna sklepati koso. Ponavadi so to starejši možje, ki so v mladih letih ob svetem Vidu v prvem svitu ročno kosili. Eden izmed takih je tudi Andrej če-pon, po domače Turnški Andrej, ki še nekaj malega ročno pokosi za hišo. Na fotografiji: Turnški Andrej še zna sklepati koso.
France Brus
Krajevno skupnost Polhov Gradec v naslednjih letih čaka še kopica dete, ki pa ga bo mogoče izpeljati le, če bo denar. Predvsem bi radi, kot pravi predsednik sveta KS Maks Ru-tar, zgradili pločnik in javno razsvetljavo od Srednje vasi do Polhovega Gradca, a nimajo kje vzeti toliko sredstev. Pločnik je nujno potreben zaradi varnosti otrok, pa tudi sicer, saj je ob tej
cesti že prišlo do nesreč, tudi s smrtnim izzidom.
Še bolj Pograjce zanima, kaj bo s problematično makadamsko republiško cesto Briše-Kur-ja vas. »Cesta je državna, a se država prav nič ne briga zanjo. Mi prosimo in prosimo, prišli smo že celo do parlamenta, naprej pa se ne premakne,« je kritičen Maks Rutar. Pri gradnji trafo postaj, ki bi ojačale elek-
trični tok v dolini, ni toliko vprašanje denar, meni predsednik sveta KS, pač pa soglasja lastnikov zemljišč, kjer bi stale postaje.
V kraju bi nujno potrebovali tudi center, v katerem bi bilo praktično vse, kar rabijo krajani v vsakdanjem življenju: pošta, ambulanta, krajevni urad, trgovina, lokal in še kaj.
«Nekdo bi se moral lotiti gradnje tekšnega centra in potem oddajati prostore v najem. Vem za lokacijo, toda ne vem, če bo kaj iz tega,« je še povedal Maks Rutar, kije prepričan, da bi tudi pograjska graščina že zdavnaj zaživela, če ne bi peljala cesta prav čez njeno dvorišče.
B.V.
Izlet na Sv. Višarje
Turnir v streetballu ali ulični košarki v Horjulu
Športno društvo Extrem, ki je bilo pred nedavnim ustanovljeno na Vrzdencu pri Horjulu, je na športnem igrišču Osnovne šole Horjul organiziralo Streetball turnir, na katerem je sodelovalo štiriindvajset ekip.
Poleg ekip iz občine Dobrova-Horjul-Polhov Gradec so sodelovali še košarkarji z Vrhnike, Brezovice, Ljubljane in Postojne, ki so pokazale izredno spretnost pod košem.
V ekshibicijskem programu zabijanje košev seje izkazala skupina Zab.
Pokale, medalje in plakete je prispeval uvoznik pokalov Erik Fi-lipčič iz Sečovelj.
Vrstni red: 1. Postojna, 2. Najlepši — najboljši Ljubljana, 3. Vrhnika.
V nedeljo, 7. junija, je Planinsko društvo Horjul organiziralo izlet na Sv. Višarje in Kameni Lovec, ki smo se ga lahko udeležili tudi nečlani društva.
Zanimanje za izlet je bilo veliko, saj je bil avtobus skoraj takoj po objavi polno zaseden. Vendar se jih je nekaj premislilo, ko smo zvedeli, da žičnica zaradi tehničnih težav še ne deluje.
Krenili smo ob 6. uri v sončnem in še hladnem jutru. Vodja izleta, g. Seliger, nas je pozdravil in seznanil s potekom poti, ki nas je vodila po gorenjski avtocesti proti mejnemu prehodu in Italiji. Med potjo nas je opozarjal na vrhove, mimo katerih smo se peljali.
Po približno dveh urah vožnje smo prispeli v Zabnice. Po krajšem postanku na parkirišču smo se odpravili po Višarskem grabnu, ki je ena izmed romarskih peš poti, proti Sv. Višar-jem. Pot je bila precej naporna, k sreči pa senčna in še oblačno je bilo, tako da nas vsaj vročina ni preveč utrujala. Končno je bilo konec gozda in prispeli smo na
vrh. Ob čudovitem pogledu po Julijskih Alpah in po naselju Sv. Višarje smo hitro pozabili na prestani napor.
Na voljo smo imeli tri ure, ki smo jih lahko izrabili, kakor je kdo želel. Deset se jih je odločilo še za vzpon na Kameni Lovec, kije najvišji vrh Višarskih glav, visok 2034 m, drugi pa smo se zadržali na Sv. Višarjih. Najprej smo obiskali cerkvico, ki jo oskrbujejo slovenski frančiškani. Na žalost tisto nedeljo ni bilo sv. maše prav zaradi pokvarjene žičnice.
Svetišče je znano po starodavni in še vedno živi verski tradiciji, katere začetek sega v daljnjo leto 1360. Na samem vrhu Višarij je zgrajena cerkev, ki je posvečena Devici Mariji. Že v 15. stoletju so jo poimenovali »Svetišče treh narodov«, ker so se tam srečevala slovenska, latinska in germanska ljudstva.
Množice vernikov so se stoletja vzpenjale po napornih in strmih stezah do cerkve, da bi Mariji izročili svoje prošnje in zahvale. Okoli cerkve je slikovito naselje s samostanom, z zavetiščem in gostišči. V enem izmed njih smo tudi mi imeli kosilo.
Okrog tretje ure popoldne smo se po isti poti vračali v dolino; sloje precej hitreje in brez postankov. Avtobus nas je že čakal in odpeljali smo se še na ogled Mangartskih jezer, ki so bila tudi zadnji del izleta.
Posebne pozornosti in priznanja sta bila deležna dva udeleženca, ki sta kljub težavam z nogami uspešno in pogumno premagala naporno pot. G. Seliger se je v imenu vseh zahvalil tudi šoferju za varno vožnjo.
Izlet smo veseli in polni vtisov končali malo po osmi uri zvečer.
Mira Resnik
Uspešna zbiralna akcija
V pomladanski akciji zbiranja starega papirja so se učenci horjulske osnovne šole ponovno izkazali. Posebno marljivi so bili mlajši učenci, ki so z vozički, samokolnicami in s pomočjo staršev, ki so z avtomobili pripeljali papir, zbrali več kot sedem
ton starega papirja in tako v blagajno šolske skupnosti prispevali osemindvajset tisočakov. Več kot sam denar je pomembno ekološko osveščanje mladine, če hočemo naš planet ohraniti tudi zanamcem.
Na fotografiji: Prve tri uvrščene ekipe na turnirju v Horjulu.
Na fotografiji: Šolarji pri polnjenju kontejnerja s papirjem. (F.B.)
Osemletna
zvestoba
knjigi
Čeprav številni dejavniki, predvsem televizija, mlade odvračajo od branja, še obstajajo učenci, ki jim učitelji slovenskega
jezika in knjižničarji znajo približati knjigo in jih tako navdušiti za tekmovanje za bralno značko. Učenke osnovne šole Horjul Tina Pucihar, Tjaša in Petra Rode, Simona Smrtnik, Irena Grdadolnik, Helena Kr-žišnik in Špela Janša so vseh osem let uspešno tekmovale za bralno značko in za nagrado za en dan obiskale Benetke.
Na fotografiji: Nagrajenke v šolski knjižnici s knjižničarko Ano Pucihar
Kratek poskus orisa zgodovine Sentjosta in kresovanja
Pobuda za oris tega dela zgodovine je prišla povsem nepričakovano leta ¡991, ko smo na Kuglču v Sentjoštu kopali jamo za mlaj ob drugem Demosovem taboru. V tej jami sem namreč naletel na kamnite tablice s čudnimi črtami, ki so se kasneje izkazale za črke. O tej najdbi sem molčal do sedaj in med tem z različnimi znanstvenimi metodami dešifriral davne zapiske. Seveda ni šlo brez nesebične pomoči slavnega pesnika in vinskega bratca dohtarja Trtomira, s katerim me je seznanil študent in malavar Gašper. Ob tej priložnosti se obema zahvaljujem. Pri raziskovanju smo prišli do zanimivih odkritij, zakaj se vas imenuje Šentjošt in zakaj je Kugelč -Kugelč. Najprej se je imenoval Coolgrič, v pomenu mrzli vrh in se je pozneje zaradi nepravilne izgovorjave in zapiskov preimenoval v Kugelč. Nekaj tablic govori tudi o kresovanju, zato kar k zapisom. Na kamniti ploščici, ki se je izkazala za najstarejšo, piše, in sicer slovnično zelo nepravilno: Včeraj smreko na cool griču zažgali božji ogenj. Zato imeti veselico. Vsi presiti. Bog še večkrat dati ogenj.
Na drugi pa: Šent, Šent, (verjetno v pomenu zdravi bodite). Dajle se piše lita štirtavžent pred Kristusom, ker smo aozl ušajd, vsak bit naveličana suhih rejklev na vrh Kuglča, de jih strila za-
kur. Na takih krisih se mama zol luštn, tudi de nas je zato že preveč ratal pa sa mogl jet eniprečživt. Sam, na krispa še pride je nazaj. Včas je prišl z jem tudi nekej južnakov, k so pr pečenk zmerej govori još.još. Pol sa nas pa ukul žlehtnaste začele zafarkavat Šentjoš.
Iz tega zapisa tudi spoznamo, da se je že precej zgodaj razvil šentjoški dialekt.
Iz rimske in pozneje sta-roslovanske dobe je nekaj zapisov, tudi o kresu, vendar so slabo razumljivi, zato morda o njih prihodnjič. V srednjem veku pišejo bolj o drugih stvareh, kres je omenjen dvakrat: prvič pod opombo; kljub temu, da drugod niso šparal coprnic, pri vas niso spekli nobene, razen nekaj kur na vsakoletnem kresu. Drugič pa v zvezi z Turki, da si komaj lahko rešil najnujnejše, ko je zasvetil kres.
Za pred pol stoletja pa kot priče ali po pripovedovanju vemo, da so partizani napravili kres tako, da so zakurili hišo in lahko vse v njej, da so videli pri sosedu jajca krast. Ali pa leto 199 J, ko so dan po kresu po Sloveniji zadoneli tanki.
Vidimo torej, da kres velikokrat napoveduje spremembe, dobre in slabe, jok in smeh. V pričakovanju posledic letošnjega kresa vas pozdravlja
Janez Demšar, Kurja vas.
Šentjošt: Farno pokopališče je pridobilo hišico, v kateri bo shranjeno orodje za pogrebe in urejanje pokopališča. (Foto: Gašper Tominc)
Pr'nas je en dihur, ki noč in dan žre brige, od sebe pa ne da nobene fige
Izšel briški občasnik
Turistično društvo Briše vedno znova dokazuje, da tudi malo ljudi lahko marsikaj naredi, če je le dovolj volje in pravšnje zanimanje. Letos so poleg najrazličnejših akcij, presenetili s prvo številko svojega občasni-ka, ki so mu nadeli kar najpreprostejše, a informativno jasno ime - »Briše«. Na 35 straneh so člani TD predstavili domači kraj - od turistične dejavnosti lani, do utrinkov iz preteklosti; o tem na primer, kako so nekoč na Brišah trli lan in kako so se 'ženili.
»Mogoče je prednost naše številke in številk, ki še pridejo, prav v tem, da bodo izhajale le z
namenom, da bi povezale vse nas, ki tukaj živimo, brez vsakršne potrebe po prepričevanju koga, kako je naš način razmišljanja boljši od vašega. In če bo le del tega dosežen, je ideja dobra,« je v svojem jedrnatem uvodniku urednik Janez Kopri-vec spremil na pot prvo številko glasila.
V občasniku, natisnili so ga v da nadrobneje predstavili tudi lanskoletno udeležbo Brišanov na Igrah brez meja v Budimpešti, ki je bila, treba je priznati, najučinkovitejša promocija male vasi v širnem Svetu. Povsem v istem duhu so izzvenele tudi besede Fernanda
Pessoa, ki so jih Brisani objavili na zadnji strani občasnika: »Iz moje vasi vidim toliko, kot se lahko z Zemlje vidi vesolja. Zato je moja vas tako velika, kot katerikoli drugi kraj«...
Branko Vrhovec
»Drage« krajanke in krajani KS Šentjošt! Tale »dragi« mi je šel težko z jezika, pa čeprav je v navednicah. Najraje bi napisal »žleht« krajanke in krajani. Pa se boste vprašali, kaj meje tako razkačilo. Veliko stvari, ena je pa dodala še tisto kapljico čez rob, ki se človek usede in napiše, čeprav bi najraje koga za ušesa. Povod je razširitev ceste Šentjošt - Kurja vas, dolga slab kilometer, po kateri se vozi pol fa-re, pa ne le k maši, ampak tudi v službo, vrtec, trgovino, ipd. Dejansko to ni cesta, ampak stopnišče in o njej se je že dolgo govorilo, daje potrebna razširitve in asfalta, pa ni bilo nikoli nikogar, ki bi rekel: »Zgodi se«, ne v občini, ne v krajevni skupnosti, ne med občani. Zadnjič seje našel naš Dori, ki se sicer ne vozi mnogo po tej cesti in je, hvala Bogu, začel zbirati prepotreben denar, da bi se kaj premaknilo. A kaj je doživel? Po Sentjoštu je
še nekaj zbral, ko je pa začel zbirati drugod, glej ga zlomka: tisti, ki so prej najbolj kritizirali in se hudovali, so ga skoraj na-drli, češ: »Kaj hodiš k nam? Ne vidiš, da nič nimamo! Najprej bomo zase poskrbeli, v službo se lahko vozimo drugod!« Sprašujem se, zakaj hudimana nam jp potem uničujete že toliko let? Že dolgo bi lahko ubirali »lažje« in »bližje« poti. Razumem ljudi, vsakemu kdaj zmanjka, ampak da se to pogosto dogaja enim in istim, ki ne dajo ne za gasilce, ne za cerkev...."kritizirajo pa vsevprek, ko bi morali pa kaj dati -živijo EGOIZEM. Pomislite, vse kar koristimo in uporabljamo, je moral nekdo napraviti, zgraditi, samo se verjetno ni! če bi bili vsi taki egoisti, potem še »skret« papirja človek ne bi dobil. Zatorej, drage krajanke in krajani: Pamet v roke in adijo sebičnost!«
Janez Demšar, Kurja vas
Enaindvajset novih voznikov koles z motorjem
	■					
						
V osnovni šoli Horjul smo v sodelovanju z avto šolo -3D-Vrhnika organizirali tečaj iz cestnoprometnih predpisov za vožnjo koles z motorjem. Tečaj je obiskovalo devetindvajset učencev, izpit jih je uspešno opravilo enaindvajset. To je bil zadnji izpit, ko so učenci pokazali le teoretično znanje. V prihodnje bodo morali v skladu z novim zakonom o cestnem prometu opravljati tudi spretnostno vožnjo na poligonu. Tečaj je tudi tokrat uspešno vodil gospod Bren-čič. Na fotografiji: Horjulski šolarji pri izpitu iz CPP
Občinsko prvenstvo v tenisu za leto 1998
13. in 14. 6. 1998 smo se na teniških igriščih v Gaberju pri Dobrovi zbrali ljubitelji tenisa, da bi organizirali drugo občinsko prvenstvo v tenisu za občane občine Dobrova —Horjul — Polhov Gradec.
V petih kategorijah je skupaj nastopilo 47 tekmovalcev in tekmovalk ter otrok.
Mesta po kategorijah so osvojili:
DEČKI
1. Igor Gabrijelčič, KS Dobrova
2. Dejan Sečnik, KS Dobrova
3. Aleš Vrhovec, KS Horjul
4. Klemen Trobec, KS Dobrova
DEKLICE
1. Urška Malovrh, KS Polhov Gradec
2. Tina Dobnikar, KS Dobrova
ŽENSKE — enotna skupina
1. Veronika Logar, KS Horjul
2. Mojca Kogoj, KS Horjul
3. Andreja Ciuha, KS Dobrova
4. Mojca Kocjančič, KS Dobrova
MOŠKI — nad 35 let
1. Zvone Ciuha, KS Dobrova
2. Alojz Dobnikar, KS Dobrova
3. Ciril Prevc, KS Dobrova ,
4. Martin Jereb, KS Horjul
MOŠKI — do 35 let
1. Iztok Škof, KS Horjul
2. Tadej Muha, KS Horjul
3. Matevž Plestenjak, KS Dobrova
4. Jani Jarc, KS Dobrova
Po pričakovanju so najzanimivejši boji potekali na koncu, saj so se za najvišja mesta potegovali le najboljši igralci.
Za prvo presenečenje je že v prvem krogu poskrbela Mojca Kogoj, saj je s suvereno igro ugnala prvo nosilko Lojzko Prevc, kar pa je bil tudi vzrok za utrujenost. Mojca je namreč po podaljšani igri izgubila proti Veroniki Logar in tako osvojila 2. mesto. Še bolj pa je bil razburljiv dvoboj za pokal Veter Kup, za katerega sta se pomerila zmagovalca skupin med moškimi. Po odličnem začetku Zvoneta Ciuhe je že kazalo na prvovrstno presenečenje. Vendar pa je Zvone v ključnih trenutkih moral zaradi premajhne fizične pripravljenosti ponuditi možnost za zmago svojemu tekmecu Iztoku Škofu.
PRED PRIČETKOM GLAVNE PLANINSKE SEZONE
Vsak vrh lahko počaka
Planinci in planinke in drugi obiskovalci gorskega sveta, pred nami je zopet čas, ko se bomo pogosteje srečevali na bolj ali manj zahtevnih gorskih poteh. Na svojih poteh bomo srečevali bolj ali manj primerno, pa tudi neprimerno, opremljene in pripravljene obiskovalce. Da bomo čas v gorskem svetu preživeli varno in tako, kot si želimo sledi nekaj napotkov za opremo in pripravo na turo.
V gore hodimo le primerno pripravljeni in opremljeni. Vsaka, še tako lahka tura, se vedno prične in konča doma.
Odločanje za smer ali cilj. So obiskovalci, ki planirajo in se tudi pripravljajo za ture po zahtevnih poteh visokogorja, so pa tudi taki, ki se zadnji hip odločijo za določeno smer, lahko gredo organizirano, neorganizirano, v večjih ali manjših skupinah ali pa kot samohodci. Pri razmišljanju naj bo osnovno vodilo pripravljenost in sposobnost za gibanje v željeni smeri. Za vsako pot poizkušamo dobiti čimveč informacij o stanju in zahtevnosti, potrebnih časih, planinskih postojankah, njihovi zasedenosti in možnosti rezervacij. Seveda je pri vsemu odločanju vreme zelo pomembno.
Pri odločanju so pomembni dejavniki: razpoložljiv čas, kondicija, oprema in znanje uporabe varovalne opreme.
Kaj, kako in koliko bomo nosili s seboj. Pri izletih v gorskem področju se moramo zavedati, da lahko razpolagamo le s tistim, kar imamo s seboj. To velja
predvsem za oblačila, zaščitno in drugo opremo, pa tudi za hrano in pijačo na področju, kjer ni oskrbovanih planinskih koč oziroma so te zelo oddaljene. Kaj in koliko vzeti s seboj mora ponavadi vsak sam izbrati glede na želje, navade, trajanje in zahtevnost poti ter področje, ki ga bo prešel. V splošnem naj bi veljala sledeča priporočila:
- obutev naj bo taka, da dobro drži nogo in ne žuli, z gumjastim podplatom z visokim profilom, skozi katerega se ne čuti vsakega kamna in omogoča zanesljivo stopinjo na vseh možnih podlagah, kot so: skala, sneg, grušč, zemlja, trava; nogavice v čevlju pa naj bodo take, da vpijajo pot in ne žulijo;
- obleka mora omogočiti vpijanje potu in hkrati rao-gočiti primerno toplotno izolacijo glede na razmere; ne sme biti tesna, omogočati mora prosto gibanje; zunanja oblačila naj bi omogočala zračenje in bila istočasno vodoodporna, ne smemo pa pozabiti na rezervna oblačila;
- glede na hitre spremembe vremena in velik razpon temperatur in vremenskih stanj morajo biti na razpolago oblačila s katerimi se dodatno ščitimo, kot so dodatna jopa, vetrovka, pa-lerina, kapa, rokavice, sončna očala;
- za gibanje po zahtevnih poteh je priporočljivo nositi s seboj osebni varovalni komplet, ki zajema, plezalni pas, blažilec padcev, pomožne vrvice, vponke, čelado, glede na pot pa tudi
palice, ali pa cepin z derezami;
- hrana naj bo primerno izbrana, raznovrstna in taka, ki se ne pokvari takoj ter zasede malo prostora in jo radi uživamo, seveda naj se išče ravnotežje med tako, ki se v telesu hitro presnovi in hrano, ki da energijsko rezervo za dalj časa ter nadomesti tudi izgubljeno sol in druge minerale; pijača, brezalkoholna, je potrebna za nadomestilo tekočine, ki jo telo izgubi pri potenju;
- drugo opremo predstavljajo spalne rjuhe ali vreče za spanje v kočah, planinsko in druge izkaznice, potrjeno zdravstveno izkaznico, zemljevid, fotoaparat, baterijska svetilka, osnovni pribor za prvo pomoč, kot so obliži, navadni povoj, elastični povoj, zdravila, ki jih je potrebno redno jemati in drugo, kar poskušamo vzeti s seboj in je potrebno glede na predvideno smer.
Opremo, ki jo pripravimo, zložimo v nahrbtnik tako, da je primerno dosegljiva in so težje stvari bližje hrbtu in dnu nahrbtnika. Priporočljivo je premočljive stvari shranjevati v plastičnih vrečkah.
Vse kar vzamemo s seboj, mora biti primerno izbrano, da lahko spravimo v nahrbtnik in ne predstavlja prevelike mase, da bi ovirala pri hoji. Tehnično opremo in pripomočke vzamemo s seboj, če jo znamo uporabljati. Če je za predvideno smer potrebna dodatna tehnična oprema in pripomočki, pa tega ne znamo
uporabljati, se take poti raje ne lotimo.
Na kratko še o gibanju. Obremenitev telesa zaradi gibanja mora biti taka, daje še vedno rezerva in se ne pojavi preobremenitev. Na poti se ne zaganjamo, ampak poskušamo hoditi enakomerno. Lahko si pomagamo s palicami, če je ena sama, naj bo ta vedno na notranji strani poti. Na zahtevnem področju, kjer je potrebno plezati, pospravimo palice v nahrbtnik ali jih pritrdimo nanj, da so roke proste in si lahko pomagamo z njimi pri plezanju. V gorah nismo sami, zato ne prožimo kamenja. Če ni nujno potrebno, se izogibamo vseh bližnjic in hodimo po poti tako, da je ne uničujemo. Gora ni smetišče, pa tudi ne prostor za nalivanje z alkoholnimi pijačami. Če se zgodi nesreča, moramo ponesrečencem pomagati po svojih močeh, predvsem pa poskrbimo za njihovo zavarovanje in čimprejšnji poziv Gorske reševalne službe.
Pred vsako turo obvestite domače ali pa znance o predvideni smeri in času povratka. Vpisne knjige v planinskih postojankah in na vrhovih imajo enak pomen, zato se moramo vpisovati z vsemi podatki, ki so zahtevani na vseh točkah, kjer knjige so. V letošnjem letu se bo pojavilo v kočah še trojezično obvestilo, na katerega bo možno vpisati predvideno smer in bo prav tako služilo za lažje iskanje pogrešanih.
V primeru poslabšanja vremena ali drugih poja-
vov, ki otežijo ali onemogočijo prihod na vrh, kot osnovni cilj posameznega izleta, ne rinimo naprej ampak se poizkušamo pravočasno in varno vrniti po poti do najbližje postojanke ali v dolino. Vrh lahko počaka.
Pri iskanju podatkov o primernih poteh se lahko obrnete na izkušene člane planinskih društev, lahko se dogovorite s planinskimi vodniki, lahko pa tudi najamete gorske vodnike, še posebej za vodenje v zahtevnem in manj znanem svetu.
Na področju, ki ga pokriva Naš časopis, so sledeča planinska društva, katerih člane lahko prosite za pomoč ali osnovne napotke, dobite zemljevide in drugo vodniško literaturo: Vrhnika, Borovnica, Pod-peč-Preserje, Panorama: Dobrova, Blagajana: Polhov Gradec, Šentjošt in Horjul.
Na koncu bi vsem zaželel varno hojo in plezanje po planinskem in gorskem svetu in prosil, da do srede septembra pošiljate pripombe pa tudi pohvale o vsem, kar vas zmoti ali preseneti na poteh oziroma v planinskih postojankah na sedeže svojih društev ali na Meddruš-tveni odbor planinskih društev Notranjske (Vrhnika, Tržaška 11), tako da bi lahko za oktobrsko številko Našega časopisa pravočasno pripravili povzetek le teh in tudi poizkušali odpraviti pomankljivosti tudi na nivoju Planinske zveze Slovenije.
Bogdan Seliger
Na podlagi določil Statuta občine Borovnica (Naš časopis, marec 1995) in Odloka o ustanovitvi javnega vzgojnoizobraževalnega zavoda Osnovna šola dr. Ivana Korošca Borovnica (Ur. 1. RS, št. 71/96 in 27/98) je Občinski svet občine Borovnica na svoji 32. redni seji dne 11.06.1998 sprejel naslednji
SKLEP
Spremeni se 9. člen Odloka o ustanovitvi javnega izobraževalnega zavoda Osnovna šola dr. Ivana Korošca Borovnica, tako da se glasi: Zavod s svojo dejavnostjo zadovoljuje potrebe po osnovnošolskem izobraževanju na področju celotne Občine Borovnica ter naselij Po-kojišče, Padež in Zavrh.
OBČINA BOROVNICA OBČINSKI SVET
Številka: 066/3-5/5-32/98 Datum: 11.06.1998
PREDSEDNIK OBČINSKEGA SVETA Marjan Kržič l.r.
Na podlagi določil Statuta občine Borovnica (Naš časopis, marec 1995) je Občinski svet občine Borovnica na svoji 32. redni seji, dne 11.06.1998 sprejel naslednje
SKLEPE
1. Najemnina za občinska stavbna zemljišča za dejavnosti, ki so profitne narave (kiosk, poletni vrt, pozidana stavbna zemljišča), znaša za leto 1998 1.200,00 SIT/m2.
2. Najemnina za ostala stavbna zemljišča, ki se uporabljajo za kmetijske namene (njive, vrtove), znaša za leto 1998 50,00 SIT/m2.
3. Župan občine je zadolžen, da enkrat letno revalorizira višine najemnin iz zgoraj navedenih točk z rastjo drobnoprodajnih cen v preteklem letu.
OBČINA BOROVNICAFL OBČINSKI SVET
PREDSEDNIK OBČINSKEGA SVETA Marjan Kržič l.r.
Številka: 066/3-7/5-32/98 Datum: 11.06.1998
Društvo Borovnica
Društvo ima nalogo povezati vse še neangažirane intelektualne in gospodarske človeške potenciale v borovniški občini, kar pomeni, da naj ne bi delovalo le na gospodarskem področju, pač pa bi domislilo vizijo Borovnice kot občinskega središča in sedanje občine kot občine po evropski listini lokalne samouprave. Delovalo bo kot nestrankarska in nepolitična organizacija civilne družbe.
Na urbanističnem področju to pomeni, daje treba urediti Borovnico tako, da kraj zaživi s starim in novim krajevnim jedrom. Staro jedro naj ohrani videz krajevne indentitete s svojimi zanimivostmi, novo jedro v spodnjem delu kraja, ki ga bo mogoče opremiti z ustrezno infrastrukturo pa naj bi postalo poslovno krajvno središče, nekoč tudi s sedežem občinske uprave. Borovnica bi se z ustreznimi povezavami lahko z ugodnejšo ceno kot suburbani center na bližnjem dosegu Ljubljane postavila v konkurenco podobnih centrov na severni strani Ljubljane.
Športno, turistično in kulturno življenje v kraju deluje sredo-bežno, se pravi, da se drobi. Kraj ima nekatere izobraževalne in kulturne ustanove, pri čemer dosedanji občinski svet nima vizije, kaj z njimi storiti. Kljub neugodni zakonodaji, ki bolj omejuje kot omogoča, bi lahko strnili potenciale v dobro krajanov na ta način, da bi racionalizirali poslovanje in začeli smiselno povezovati sorodne programe. Skupno borovniško hotenje lahko premaga neživljenjske zakone.
Javnega prometa, razen železniške in redke avtobusne povezave z drugimi kraji, skorajda ni. Po svetu poznajo različne oblike racionalnega prevoza, zlasti za take prebivalce, ki nimajo svojih prevoznih sredstev.
Kar zadeva prometno varnost, bi bilo nujno ob glavnih cestah urediti kolesarske poti.
Zaradi smotrnosti potrebuje kraj bencinsko črpalko.
Borovnica je nad vodnim zajetjem: kanalizacijo je treba narediti do konca, ker je bila investicija v primarne vode velika in je plačana.
Preskrbo Borovnice je treba urediti z zasebno ponudbo, vendar ne bi škodovala tudi večja krajevna trgovina, manjši market.
Skrb za ljudi je prednostna naloga krajevne samouprave. Razen doma starostnikov, ki ga Borovnica nima, bi bilo nujno potrebno urediti tudi druge oblike samopomoči ( prostor za druženje, kuhanje kosil itd., rekreacija).
Turizem in rekreacija: Borovnica nima prenočitvenih zmogljivosti, najbrž bi bilo treba zasebne gostince spodbuditi k primerni obliki družinskega hotela ža prenočitev ljudi, ki pridejo na obisk. Morda bo koga spodbudil tudi novi prometni zakon, ki ostro sankcionira alkoholiziranost v prometu. Turistična vizija kraja naj bo izletniški turizem, ki ne obremenjuje okolja. ,
Za iniciativni odbor " ' .. Tone Janežič
Objavljamo tudi pristopno izjavo za Društvo Borovnica. Pošljite jo do 15. julija 1998 v zaprti kuverti na naslov: DRUŠTVO BOROVNICA p. p. 24
1353 Borovnica
Ustanovni občni zbor društva bo predvidoma avgusta 1998.0 datumu boste pravočasno obveščeni.
Kresovanje in
dan državnosti v Borovnici
V Borovnici so dan državnosti tudi letos obeležili s tradicionalnim kresovanjem na večnamenskem prostoru, s koncertnim nastopom moškega pevskega zbora Štinglc in zborom društva podeželskih žensk Ajda ter s kratkim nagovorom župana Andreja Ocepka. Zupan je tudi vžgal kres.
Kresovanje je pripravilo - kot
jih pripravi nekaj let nazaj - borovniško čebelarsko društvo, ki je poskrbelo, da ni nihče ostal ne lačen in ne žejen. Tako jih lahko pohvalimo za vzorno organizacijo večera, s katerim vsako leto povežejo tradicijo kresovanja s praznikom nove slovenske države.
Novost v letošnjem praznovanju dneva državnosti v Bo-
rovnici pa je maša za domovino, ki jo dopoldne na praznični dan darova] borovniški g. župnik Janez Šilar. Tudi ob tej priložnosti seje v obnovljeni župnijski cerkvi sv. Marjete zbralo precej ljudi, ki so na ta način proslavili državni praznik. Med mašo je župnijski pevski zbor pel pesmi, ki sta jih slovenska skladatelja Damjan Močnik in Lojze Mav
namenila ljubezni do domovine.
Po maši za domovino je bilo pred župniščem še priložnostno srečanje vseh, ki so se na ta dan prišli zahvalit za to, da imamo samostojno državo, kar je posebej poudaril v svojem priložnostnem nagovoru tudi g. Stane Novačan.
Dodatni denar za kulturo v Borovnici
Koncert pihalnega tria Evterpa
V borovniški župnijski cerkvi sv. Marjete je bil na prvo junijsko soboto zvečer zanimiv komorni koncert pihalnega tria Evterpa (to je muza glasbe), ki ga sestavljejo trije študentje ljubljanske akademije za glasbo: oboist Matjaž Rebolj, fagotist Arpad Piri Balazs in klarinetist, Borovničan Tadej Kenig. Ob siceršnjem pomanjkanju kakovostnih glasbenih dogodkov v Borovnici nas čudi skromno zanimanje borovniškega občinstva za koncertni večer, ki je bil tako po programski kot po izvajalski plati že zaradi mladosti treh glasbenikov prijetna in kakovostna poživitev krajevnega glasbenega utripa. Izvajali so dela glasbene klasike avtorjev Kindermanna, Groupner-ja, Mozarta in sodobnejši Ibertov trio za to zasedbo. Kar je bilo občinstva, je bilo za to glasbeno doživetje mladim glasbenikom zelo hvaležno.
BOROVNIŠKE PRIREDITVE NA PLAKATIH
Januar-maj 1998
Kljub splošnemu prepričanju, da vlada v Borovnici mrtvilo, je v naši mali občini kar nekaj prireditev. Za večino prireditev ostanejo le spomini na prijeten večer in plakati, ki kmalu izginejo v smeteh.
Del tega spomina poskušamo v naši knjižnici ohraniti. V okviru domoznanske zbirke smo začeli zbirati plakate prireditev v Borovnici ter plakate z gostovanj borovniških skupin v drugih krajih. V zbirko nismo vključili plakatnih vabil na občne zbore društev, vabil na izlete in serijskih plakatov za športne tekme.
V knjižnici je razstavljenih 28 plakatov iz prvih 20 tednov letošnjega leta. Razstava je namenjena obujanju spominov, pregledu dogodkov, tudi tistih, ki smo jih morda zamudili, predvsem pa upanju, da bomo letos steno v knjižnici še kdaj lahko prekrili s podobno razstavo.
Obenem pa tudi naprošamo vse prihodnje organizatorje, da nam prinesejo po dva plakata. Enega za informiranje, drugega za arhiv.
S sprejetjem Zakona o skladu RS za ljubiteljsko kulturno dejavnost (Uradni list RS, št. 1/96) in Statuta Sklada je bil ustanovljen Sklad RS za ljubiteljske kulturne dejavnosti. Namenjen je financiranju kulturnih prireditev, vzdrževanju kulturnih objektov, dvoran, financiranju kulturnih delavcev in drugo. Deluje na področju Slovenje, v veliki meri s pomočjo območnih izpostav Sklada.
Kaj to pomeni pri financiranju kulturnih prireditev v Borovnici, sta na sestanku borovniških društev, povezanih s kulturo, obrazložili ga. Marta Rija-vec, vodja območne izpostave Sklada za našo občino, in dr. Helena Hren Vencelj, poslanka v državnem zboru.
Območna izpostava Vrhnika pokriva občini Vrhnika in Borovnica. Imenovan je bil svet območne izpostave, v katerem so štirje člani iz vrhniške in en iz borovniške občine. Iz sredstev Sklada se financirajo ali sofinancirajo prireditve območnega oz. državnega nivoja, torej kulturne prireditve, ki niso zgolj lokalnega pomena. Na njih naj bi sodelovale nastopajoče skupine ali posamezniki iz vsaj treh
Cicihribci
V šolskem letu 97/98 smo prvič planirali interesno dejavnost Cicihribci. Vsi otroci, ki so se prijavili so kmalu postali pravi hribci oz. planinci.
Vsak izlet, ki smo ga planirali, je bil tudi realiziran, saj nam je bilo vreme naklonjeno. Izletov so se udeleževali tudi starši,
PRISTOPNA IZJAVA
Borovnica, dne.......,.........................
Podpisani.............................• • , rojen
sta.nujoc......................................................................
z -lastnoročnim podpisom pristopam k društvu Borovnica, ki je nepolitično in nestrankarsko.
Zavezujem se, da bom spoštoval društvena pravila, izvajal njegov program in redno plačeval letno članarino.
/podpis/
občin. Prav tako se financirajo izobraževalni programi (tečaji, seminarji) in najemnina za prostore, v katerih se odvijajo kulturne dejavnosti območnega oz. državnega pomena. Sredstva se dodeljujejo na osnovi letnega razpisa. Razpis za financiranje prireditev v naslednjem letu naj bi izšel v avgustu.
Kakšna je torej pot do sredstev iz Sklada? Najpomembnejše je pravočasno in kvalitetno načrtovanje prireditev v naslednjem letu. Prireditve morajo biti kvalitetno pripravljene in namenjene širšemu občinstvu, sodelujoče skupine ali posamezniki morajo biti iz večih (vsaj treh) občin. Na razpis Sklada se lahko prijavi vsako društvo ali zveza društev.
Ga. Marta Rijavec je še povedala, da ona, kot vodja območne izpostave, ne pripravlja programov kulturnih prireditev za našo občino, lahko pa nam pri teh pripravah in prijavi na razpis jjomaga.
Če torej želimo pridobiti financiranje kulturnih prireditev iz Sklada, nam ne kaže drugega, kot da gremo preko občinskih (in mnogokrat tudi svojih) meja in pričnemo pripravljati kvalitetne prireditve.     peter Svete
tako da smo imeli preskrbljen tudi prevoz do naših izhodiščnih točk. In ker smo pravi planinci, smo se včlanili v Planinsko društvo Borovnica in tako dobili tudi planinske izkaznice, kamor smo naš osvojeni vrh vedno označili s štampiljko.
Za zaključek našega hribola-zenja pa smo si izbrali Krim (1107 m). Odšli smo v petek popoldan in se vrnili v soboto dopoldan. Prespali smo v prijetni planinsko koči na Krimu. Za naše lačne želodčke in žejo sta poskrbela prijazna skrbnika koče — g. Silvo in ga. Helena. S tem izletom pa smo program Cicihribcev za letošnje šolsko leto končali.
Planirani in realizirani izleti: 25. 10. 97 — Pokojišče
22. 11. 97 — Koreno nad Horjulom
23. 1. 97 — Sv. Ana pri Preserju (pohod z baklami)
28. 2. 98 — Planina pri Vrhniki Marec 98 — Katarina in Sv. Jakob
25. 4. 98 — Slivnica 5. - 6. 6. 98 — Krim
Planinski pozdrav,
Francelj Martina vzgojiteljica vrtca Rega-kvak
NAS KRAJ
Breg in Pako
Breg pri Borovnici, majhna vas v smeri iz Borovnice proti Ljubljani. Tesno povezana je s sosednjo vasico, Pako pri Borovnici. Da se ljudje iz obeh vasi med seboj že vseskozi dobro razumejo, je razumljivo. Podoba obeh vasi se z leti ni prav veliko spremenila, saj kakšna večja poselitev ni mogoča. Na tem območju je gradnja zaradi varovanja vodnega vira, ki oskrbuje s pitno vodo Borovnico in Vrhniko, zelo omejena.
S prijateljico že dve leti raznašava po obeh vaseh Naš časopis. Tako imava priložnost tudi opazovati, kako se stvari vendarle tudi spreminjajo. Pri tovarni Fenolit, kjer je že leta tik ob glavni cesti stala zapuščena hiša, je zdaj nastalo parkirišče. Stara hiša seje umaknila in naredila prostor avtomobilom, ki so prej prav nerodno parkirali kar ob cesti. Tudi sicer je okolica tovarne vedno bolj urejena, kar nam, ki tam živimo, daje občutek, da bolj skrbijo za svoje okolje kot so pred leti.
Tudi okolica gasilskega doma dobiva vedno lepšo podobo. V delu je še prostor za balinišče, za katerega upamo, da bo kmalu nared. Že sedaj se tam radi zbiramo, igramo košarko, se vozimo Z rolerji, v bližnji okrepčevalnici pa si privoščimo sladoled. Prizidek gasilskega doma prav v teh dneh dobiva lepšo podobo —končujejo se dela na fasadi. Tu bo našla svoje domovanje tudi lepo obnovljena stara gasilska brizgalna. Člani društva so se vendarle dogovorili, dajo ne bodo pustili propadu. Popravil jo je moj stric Franci, kije v pokoju. Ža to, daje tako lepa, kot na tej sliki, je porabil kar precej delovnih ur. Celo zimo oz. približno 6 mesecev je bila v njegovi delavnici. Popolnoma jo je razstavil in prepričana sem bila, dajo ne bo več sestavil skupaj. Pa jo je. Zelo je lepa, precej bolj kot pa današnje gasilske avtoci-sterne. Nekateri gasilci sojo tudi že preizkusili, vse dela, kot je treba. Preden jo bodo postavili v razstavno sobo, pa bodo imeli z njo še ene mokre vaje pri gasilskem domu. To si bo vsekakor treba ogledati.
Tudi ljudje vedno bolj skrbijo za svojo okolico. Vedno večje cvetja na oknih, pospravljajo okolico, tudi nekaj novega asfalta je bilo položenega. Le pri stavbi, kiji pravimo »vila«, se nič ne spremeni. Pod kostanji so še vedno odsluženi avtomobili, ki res ne pripomorejo k lepšemu videzu kraja.
Sicer pa, čez eno leto se bom spet oglasila, morda pa bo takrat kaj drugače.
M. G.
DOWNHILL BOROVNICA 98
Kolesarski
Grašič izboljšal rekord proge mí ob rob
Vabilo!
Prostovoljno gasilsko društvo Brezovica pri Borovnici prireja 3. TRADICIONALNE KMEČKE IGRE — KACENIJA 98, v soboto na Veliki Šmaren 15. avgusta ob 15.00 uri pred gasilskim domom Brezovica pri Borovnici.
Program tekmovanja:
• občinsko tekmovanje koscev — posamezno
• sestavljanje kmečkega voza — tajsla
• sečnja — podiranje dreves na tarčo
• ročna košnja — ekipe
— Najboljša ekipa prejme pokal
— Najboljša ženska ekipa prejme posebno nagrado
— Najboljši posamezni kosec, kosica prejme veliki pokal občine
Kačanske poljane bo kosil tudi Borovniški župan. Po tekmovalnem delu sledi družabno srečanje s skupino BOBRI.
Vse informacije in prijave na tel.: 746-314 (Drašler Jože), ali pol ure pred začetkom tekmovanja.
VABLJENI!
PGD BREZOVICA PRI BOROVNICI VABI V , SOBOTO, 18. JULIJA OB 20. URI NA »ŽUR« ■ Z SKUPINO GAMSI«. ZA NAJMLAJŠE BO ! POSEBEN PROGRAM. BOGAT SREČELOV!
VABLJENI !
V soboto, 27. in v nedeljo 28.junija je v Borovnici potekalo tekmovanje v spustu z gorskimi kolesi na progi Pokojišče-Pekel pri Borovnici. Tekmovanje je štelo za pokal Alpe-Adria in pokal Slovenije. V pokalu Alpe-Adria je na sporedu 8 dirk, od tega dve v Sloveniji in borovniška je bila tretja po vrsti.
Dirke se je udeležilo 65 tekmovalcev iz Slovenije, Avstrije in Hrvatske. V soboto je potekal trening v nedeljo pa kvalifikacijska in finalna vožnja. Za pokal Slovenije je štel najboljši rezultat obeh voženj za pokal Alpe-Adria pa rezultat finalne vožnje.
Vozili so v štirih tekmovalnih kategorijah in sicer veterani, re-kreativci, mladinci in člani-elite.
NOVOSTI V KNJIŽNICI dr. MARJE BORŠNIK BOROVNICA
STROKOVNA LITERATURA
Asen, E.: Družine
Coiley, J.: Vlaki
Egli, R.: Načelo LOLA
Ehrhard, U.: In vsak dan malo bolj
poredne
Evropa
Flowerdew, B.: Sadje in drugi sadeži Gooders, J.: Ptiči Slovenije in Evrope
Jacobs, U.: Zemlja
Jezernik, B.: Dežela, kjer je vse
narobe
Košiček, M.: Človek, imej se rad! Kurent, E.: Sonce in luna Landa, N.: Doživljanje in razumevanje elementov
Mindell, E.: Česen, čudežno zdravilo
Musek, J.: Človek kot celostno bitje Otrok in knjiga. 45 Predpisi o delovnih razmerjih, plačah, zaposlovanju in zavarovanju za primer brezposelnosti Prunk, J.: Kratka zgodovina Slovenije
Rinpoche, S.: Tibetanska knjiga življenja in umiranja Savater, F.: Etika za Amadorja Schiller, R.: Razstrupljanje telesa Schmidt, M.: Naravna in kulturna dediščina. Jugovzhodna Evropa Semenzato, C: Svet umetnosti Stefančič, M.: Filmski almanah '97 Wilhelm, A.: Dobimo se na inter-netu
Zalokar-Divjak, Z.: Vzgoja za smisel življenja
Zoret, M.: Svetovni splet
MLADINSKO LEPOSLOVJE
Buchholz, Q.: Der Sammler der Augenblicke
Cousins, L.. Das Spiel-Buch von Kati Katz und Kuku Fehner, A.: Poišči me, otipaj me, preštej me
Fiedler CM.: Primer: špageti Friedrich, J.: Internet in pomfrit Gripe, M.: Agnes Cecilija Inkpen, M.: Where, oh where, is Kipper's bear?
Karlin, A.M.: Angel na zemlji Roffey, M.: Building bloks. Farm Roffey, M.: Building bloks. House Roffey, M.: Building bloks. Playschool
Roffey, M.: Building bloks. Supermarket
Sekora, O.: Dogodivščine mravljin-
čka Ferdinanda
Thabet, E.: Radovedni Amir
Tomšič, M.: Frkolini
Vidmar, J.: Princeska z napako
Voglar, M.: Miška, kije rada takšna
kakršna je
Watts, B.: Goldilocks and the three bears
Žerdin, T.: Žabja šola
LEPOSLOVJE ZA ODRASLE
Camus, A.: Izbrani eseji Clark, M.H.: Ne joči, ljubljena moja Dolenc, M.: Ozvezdje Jadran Grisham, J.: Družabnik Hibben, E. B.: Zamenjani deklici Jelinčič, D.: Budovo oko Kri in voda
Lawrence, D. H.: Jutra v Ameriki
Pikalo, M.: Modri e
Porle, S.: Barva sladke čokolade
Škamperle, L; Kraljeva hči
Tomšič, F.: Posvečena zemlja
Walters, M.: Kiparka
Zaje, D.: Dol dol
Zanimive in atraktivne vožnje je spremljalo okoli 1500 gledalcev.
V pokalu Alpe-Adria in pokalu Slovenije je bil prepričljivo najboljši Janez Grašič, kije lanski rezultat izboljšal za celih 16 sekund, tako da znaša sedaj rekord proge 4 minute in 17 sekund. Pri mladincih je v pokalu A-A zmaga odšla v Avstrijo in je zmagal Preiger Rene.
Pri veteranih je zmagal Srdar Sandi iz Kamnika, pri rekrea-tivcih pa Križman Grega iz Litije, ki sta zmagovalca tudi v pokalu Slovenije. Pri mladincih je za pokal Slovenije zmagal Pod-bevšek Rok iz Kamnika. Borovniški adut Andrej Skrbeč, ki je v letošnji sezoni presedlal iz mladinske v člansko kategorijo, je v pokalu Slovenije zasedel 13. Mesto, v pokalu A-A pa 15. mesto.
Naslednja dirka za pokal Alpe-Adria in Pokal Slovenije bo v nedeljo 5. julija v Idriji.
Rezultati pokal Alpe-Adria člani:
1. Grašič Janez KD Uni team SLO 4:21:97
2. Sorn Mitja KK Završnica SLO 4:27:16
3. Pctschenig Markus Union AUT 4.27:34 mladinci:
1. Preiger Rene Arbo Asko AUT 4:41:23
2. Trattner Herwig Arbo Asko AUT 4:51:38
3. BateliGmcomo KD Koper SLO 5:03:91 veterani:
1. Srdar Sandi Calcit SLO 4:40:00
2. Schuster Max OAMTC SLO 4:42:91
3. Černe Andrej Novice Extreme SLO 5.10:30 rekreativci:
1. Križman Grega KGK Litija SLO 5:57:69
2. Mlečnik Tomaž MBK Črni vrh SLO 5:14:18
3. Lutt Hans AUT 5:19:41
Rezultati pokal Slovenije člani:
1. Grašič Janez KD Uni team 4:17:38
2. Bizjak Matevž Bisport NG 4:26:20
3. Som Mitja KK Završnica 4:27:16 mladinci:
1. Podbevšek Rok Calcit 4:51:11
2. Bateli Giacomo KD Koper 5:03:91
3. Ličen Martin Bisport NG 5:09:33 veterani:
1. Srdar Sandi Calcit 4:40:00
2. Černe Andrej Novice Extreme 5:10:30
3. Grabnar Primož Calcit 5:23:50 rekreativci:
1. Križman Grega KGK Litija 5:57:69
2. Mlečnik Tomaž MBK Črni vrh 5:14:18
3. Kukovič Jure 5:19:41 Naslov kurzivno 18 pik, tekst kurzivno, za borovniško stran
POKROVITELJI:
downhill BOROVIJICA 98
OBČINA BOROVNICA
DeWALT gama
GMM KRŠKO
borovnica grosupue
ZIDARSTVO PETELIN-GORIČICA, LIKO PRIS-VRHNIKA, GOESSER SLOVENIJA, MT-engineering-BOROVNICA, INŠTALATERSTVO FRANC ŠKRBEC-BOROVNICA, MERCATOR IZBIRA-BOROVNICA, ELLES-BOROVNICA, PULZAR-KOMENDA, MAXI SPORT ČERIN-TRGOVINA BTC-LJUBLJANA, MOGOTA-VRHNIKA, PROFIN-VRHNIKA, VELO-LJUBLJANA, P&B informatika-BOROVNICA
CODIS-MEDVODE, AVTOELEKTRIKA TRČEK-VRHNIKA, NA POT-BREZOVICA PRI LJUBLJANI, LEPLES-BOROVNICA, MEGARON-LJUBLJANA, SALKON-SMRECJE, PROLOCO SCOOT^JEZERSKO, SITAM-BOROVNICA, COMING-VRHNIKA, TRGOVINA KOCKA-BOROVNICA, OKREPČEVALNICA FAŠKARIJA-BREG PRI BOROVNICI, INŠTALACIJE DOLJŠAK BOROVNICA, SANIKER-VRHNIKA, KAVA EMONEC-KOPER, TOPSTIL-LJUBLJANA, BARJANS-VRHNIKA , STARLING VRHNIKA
Andrej Škrlec, edini Borovničan je imel med člani močno konkurenco.
CD — PLOŠČE
Beethoven, L. van: Symphony No.9 Die grossen tenore: Pavarotti, Domingo, Carreras. 1-3
Organizacija kolesarske dirke, ki se je odvijala od Pokojišča do Pekla, zahteva veliko truda in napora in entuziazma posameznikov in društev. Mnogim, ki so imeli pomisleke in očitke na račun priprave in smisla organizacije prireditve, smo z uspešno in odmevno prireditvijo dokazali, da se lahko v Borovnici organizirajo prireditve, ki promovirajo našo občino tudi zunaj meja Slovenije.
Spust z gorskimi kolesi je atraktiven šport, ki po svetu privlači množico gledalcev ob progi, pa tudi v Sloveniji ima vedno več ljubiteljev.
Organizacija take dirke se začne z usklajevanjem koledarja tekmovanj za pokal Slovenije in Alpe Adria. Zaradi lanske uspešne organizacije nam je Kolesarska zveza Slovenije zaupala organizacijo letošnje dirke, ki je bila tudi višjega ranga kot lani. Ustanovili smo tudi pripravljalni odbor v sestavi: Andrej Drašler -vodja prireditve in tekmovanja; Franc Škrbec - direktor dirke; Marjan Kocjan - vodja redarjev; Simon Gerdina - vodja proge; Lojzka Skrbeč - vodja prijavne službe.
Naslednja stopnja je pridobivanje soglasij lastnikov parcel in poti na trasi. Zahvala gre občini Borovnica in Vrhnika ter g. Pe-trovčiču s Pokojišča in g. Koširju in Branclju iz Pristave.
Sledi organizacija reševalne službe, ki jo je letos po zapletih in nekorektnosti podjetja Reševalec opravljalo podjetje Pacient. Iskrena zahvala gre tudi doktorju Kogoju, ki oskrbel na srečo malo poškodb. Potrebno je pripraviti načrt zavarovanja proge in kritičnih mest. Ko je vse to postorje-no in odobreno, se začne nabiranje sponzorskih sredstev. Letos nam je v veliki meri pomagala občina Borovnica in tukaj gre zahvala občinskim svetnikom, ki so glasovali za dirko.
Poleg navedenih opravil obstaja še veliko opravkov in poti, ki smo jih opravili v odboru, vsekakor pa so nam nesebično pomagali posamezniki, ki se jim na tem mestu najlepše zahvaljujemo in priporočamo za prihodnje leto. Na prvem mestu bi omenil Marjana Kocjana, kije pripravil »teren« za srečolov. Zahvala gre Tomažu, Simonu, Gašperju, Ne-jcu in Boštjanu, ki so največ pomagali pri pripravi proge, pa tudi vsem redarjem, ki so se nam pri-družli v nedeljo. Zahvala gre Francu Trevnu, ki nam je omogočil, da smo progo temeljito označili, Andreju Bizjaku, ki nam je odstopil parkirni prostor in material za startno hišico, Klavdiji Mele, ki nas je v cilju sproti seznanjala s potekom in organizacijo dirke, gospodu Matiji Maziju, kije našim gostom iz tujine dovolil, da prenočijo na njegovem travniku, Betki Debevec, ki nas je zadnji trenutek rešila z embalažo za darila tekmovalcem, občinski upravi, ki nam je pomagala pri prijavah tekmovalcev in obveščanju medijev, Okrepčevalnici Kim-vi, ki nas je odžejala pri pripravljanju proge, radio klub Borovnica je skrbel za nemoteno zvezo in pokrivanje proge, gasilci iz Brezovice so skrbeli za urejanje prometa.
Zahvala gre tudi radiu Vrhnika (90,6), ki nam je omogočil predstavitev tekmovanja v živo in vseskozi oglaševal našo prireditev. Če sem koga pozabil omeniti, naj mi prosim oprosti, ni namerno!
Andrej Drašler
Pogled na cilje v Peklu
J Športna
ZVEZA
VRHNIKA
Nova trgovina in mesnica v Borovnici
Bili smo na morju
V letošnjem letu seje za letovanje prijavilo 32 malih šolarjev v spremstvu 4 vzgojiteljic in vodje letovanja. Od 11.6. do 18. 6. 1998 smo gostovali v avto-kampu Ministrstva za notranje zadeve v Ankaranu.
Vreme nam v letošnjem letu ni bilo ravno naklonjeno. Ob prihodu nas je sprejel dež, saj je lilo kot iz škafa. Po vsej mokroti so otroci suhi prišli do svojih prikolic, medtem smo tovarišice nosile prtljago otrokom. Prve smo se okopale in namočile. Po kosilu je že sijalo sonce, zato smo odšli na dajši sprehod. Spoznali smo bližnjo in daljno okolico, kjer se bomo zadrževali cel teden. Naši dnevi so potekali med zajtrkom, plavanjem, čofotanjem, igranjem v mivki in zunaj, kosilom, počitkom, zopet plavanjem in večerjo. Da
Sobota, 23. maj letos. Za nekatere čisto navadna delovna ali nedelovna — kakor se vzame — le za Lidijo in Cirila poročna.
Gasilski vrstnik, dolgoletni blagajnik in konec koncev tudi mentor g. Ciril Pristavec iz Brezovice pri Borovnici iz istoimenskega prostovoljnega gasilskega društva, je tega dne svoji izvoljenki Lidiji Brancelj iz Go-ričice pri Podpeči izrekel svoj usodai (DA) na gradu v prestolnici Slovenije, nato pa še čisto pravi (DA) v cerkvi Marija sedem žalosti na Žalostni gori nad Prevaljem pri Kamniku. A to ne bi bila gasilska poroka, če na njej ne bi bilo tudi čete gasilcev iz PGD Brezovica pri Borovnici v njihovi popolni gasilski opremi. Pa se le sprašujete,
kakšno natolcevanje je to, kajne. Naj vam povemo, da seje tiste sobote 18 kačanskih gasilcev na dosedaj v naših krajih edinstven način — z gasilskim špa-lirjem — pred cerkvijo na Žalostni gori pospremilo z cerkvene poroke že več kot 20 let gasilstvu predanega sovaščana, ki seje za nameček še preselil iz prelepe Kačenije. Pa vendarle velja pregovor, da ljubezen ne pozna meja. Ob tej priložnosti smo ženinu v zahvalo podarili skromno darilo — iz lesa, v na-
narn ne bi bilo preveč dolgčas, smo organizirali različne večerne aktivnosti.
Prva noč je bila zelo utrujajoča, zato smo spoznali kje bomo spali že okrog 21. ure. Po pravljici smo trudno zaprli oči in se pogreznili v sladke sanje. Drugi večer smo imeli srečelov, še dolgo v noč smo se igrali z dobljenimi igračami, tretji večer smo praznovali rojstne dni »poletnih« otrok, četrti večer nas je obiskal svetovni popotnik Andrej Strmecki. Uro in pol je otroke zabaval s pripovedovanjem o deželah, kjer je bil, spoznali so različne noše. V noše je oblekel nekaj otrok v indijski sar, indonezijsko kmetico. Otrokom so bila všeč različna glasbila, ki so jih prvič slišali in videli. Doživeli so prijetno potovanje skozi dežele.
ravni velikosti izrezljan gasilski ročnik, ki upamo, da ga bo vedno spominjal na dneve prebite med Kačanskimi gasilci, pa čeprav je tudi s poljubom našega gasilskega prapora dal vedeti, da še ne namerava zapustiti gasilskih vrst.
Naj še enkrat omenimo, daje bila sobotna poroka na Žalostni gori prva te vrste v naših krajih, povrhu vsega pa še veliko presenečenje za mladoporočenca in vse ostale navzoče, tudi g. Kočarja, župnika, ki ju je poročil,
Ta veličastni dogodek se je zgodil v soboto, 6.6., kar pa je verjetno že znano, saj je bilo po Borovnici nalepljenih kar nekaj reklamnih letakov.
Izpred cerkve smo se z avtobusom odpeljali v času, ko so navadni (ali pa mogoče normalni??) smrtniki še sladko spali. Vožnja je bila dolga, nikakor pa ne dolgočasna, in končno smo sredi sončnega dopoldneva prispeli do znanega italijanskega zabaviščnega parka. Medtem ko smo čakali na vstopnice, smo že lahko zaslutili zametke vročine, katera nas je potem utruja-
Najimenitneje seje bilo peljati z barko Piran. Preživeli smo lepo popoldne na barki in v mestu. Posebne priprave so potekale ob plesu, večerna toaleta, make up, frizure, metuljčki, kravate... potem pa rajanje ob glasbi. Zadnji večerje bil namenjen priznanjem. Le 8 otrok od 32 ni osvojilo plovnosti (to pomeni, da se ne boji vode, da vztraja z glavo vodi 5 sekund). Če bi imeli več sončnih dni le eden ali dva ne bi osvojila plovnosti.
Z nami je bila tudi zdravnica, vendar ni imela skoraj nobenega dela. En otrok je imel boreli-jo, zato je dobil zdravila, ena deklica je imela vnetje ušes, pa ni bilo hudo, eden je dobil vročino, zdravnica ni našla nobenega vzroka, zato smo poklicali starše.
Tako smo preživeli kljub slabemu in mrzlemu vremenu prijeten teden.
Vodja letovanja: Mija Ocepek
saj o tej predstavi ni vedel do tistega dne nihče, razen nekaj akterjev.
In za konec. Upamo, da se bodo takšna presenečenja nadaljevala tudi v bodoče, saj smo Kačanski gasilci na daleč znani po svojem pogumu, iznajdljivosti in zavzetosti. Mladoporočencema pa seveda želimo veliko sreče, zdravja in zadovoljstva ter kličemo: na svidenje na zlati poroki.
Andrej Pristavec
la ves dan. Vse, tiste, ki so se že kdaj /znoreli, v Gardalandu in pa nekatere nove privržence je park nezadržno privlačil s svojimi številnimi atrakcijami. Že od daleč nas je vabil vlak smrti in pa njegov novi, še hitrejši in razburljivejši prijatelj Blue tornado. Omenjeni vlakec res nabije ljudi z novo energijo, saj so nekateri primerki po prvi vožnji veselo tekali po Gardalandu, kljub 31-im stopinjam v senci -sence pa nikjer.
Še ena novost je v Gardalandu, in sicer Space vertigo, ki te dvigne na vrtoglavo višino 40-ih metrov, potem pa te z veliko hitrostjo spusti na tla (če vam iz mojega opisa ni kaj dosti jasno, si pa predstavljajte bungee jum-ping - je podobno). Kmalu smo spoznali, da je ta stvar glavna atrakcija, saj so ljudje čakali tudi eno uro, da so se lahko enkrat samkrat predali tovrstnim užitkom.
Pravo doživetje je bilo popo-tovati v skrivnostni svet gusar-ske ladje, ki je bila hkrati prijetno hladna. Komur ni bila dovolj /evropska, precej visoka temperatura, si je lahko privoščil obisk Egipta in njegovih znamenitosti - piramid. Piramida je
Saj je res, da se tudi v Borovnici zgodi kaj novega. V začetku junija sta Anton in Jana Tkau-čič v primerno predelani do-mačli hiši na Mejačevi 7 nasproti vhoda v Liko odprla mednico in trgovino Pod viaduktom. V
1. Poročilo z Notranjskega prvenstva osnovnošolcev v šahu
V soboto, 10. 1. 1998 smo izvedli PRVENSTVO NOTRANJSKE V ŠAHU ZA OSNOVNOŠOLCE. Turnirja seje udeležilo 47 tekmovalcev iz Notranjske (Vrhnika, Log-Dragomer, Stari trg pri Ložu, Rakek, Begunje, Unec, Nova vas, Borovnica). Igrali so v osmih starostnih kategorijah. Končni rezultati so razvidni iz priloge.
Tekmovanje smo organizirali v sodelovanju z OŠ dr. Ivana Korošca Borovnica, ki nam je prijazno odstopila večnamenski prostor, priskrbela 8 kompletov medalj in pogostila tekmovalce in njihove mentorje.
Borovniški učenci so nastopili zelo uspešno, o čemer pričajo doseženi rezultati: 1. mesto:
Tina Jerič, kategorija deklic do 9 let
Saša Kržič, kategorija deklic do 11 let
Jaka Zagorc, kategorija dečkov do91etv
Jernej Šivic, kategorija dečkov do 13 let
vredna ogleda, moteče je le to, da se neke lutke pogovarjajo samo in izrecno le v italijanščini. Seveda ne smem pozabiti na dinamični kino, ki je po mojem mnenju nekaj najboljšega v Gardalandu, vendar je precej zamudno, saj je tam ponavadi kar velika gneča. Zanimiv je tudi obisk džungle, Colorada in nekaterih vrtečih se naprav (seveda le v primeru, če imate dober želodec).
Pozno popoldne smo zapustili kraj, v katerem je vsak našel nekaj zase. Upajoč, da bomo našli prijetno hladen avtobus, smo tavali po razgretem asfaltu. (Noja, avtobus ni bil ravno hladen, vendar smo nekako vseeno preživeli neznosno vročino.) Na poti domov se je Beno (šofer) trudil, da bi iz naših suhih grl spravil kakšno melodijo, vendar zaman. Moramo se sprijazniti z dejstvom, da Borovničani nismo ravno najboljši pevci - še manj pa solisti (ha-ha!).
Mislim, da je izlet v Garda-land (ali pa morda na Madžarsko? - za dodatne informacije se obrnite na udeležence izleta) kar uspel in upam, da bomo to vajo še kdaj ponovili. Tina Svete
njej prodajajo med drugim potrebščine, ki jih gospodinje potrebujejo za dom, nekatera osnovna živila. Ponudba mesa in mesnih izdelkov pa je zelo pisana, kar so si želeli vsi, ki so v Borovnici doslej zahajali v mesni-
2. mesto:
Aleš Kržič, kategorija dečkov do 15 let ^
Klemen Šivic, kategorija dečkov do 15 let
3. mesto: Nina Ferkolj, kategorija deklic do 13 let
9. mesto: Sebastjan Zagorc, kategorija dečkov do 11 let
10. mesto: Matevž Šivic, kategorija dečkov do 11 let
To tekmovanje je bilo hkrati tudi kvalifikacija za OSNOVNOŠOLSKO DRŽAVNO PRVENSTVO OSNOVNOŠOLCEV V ŠAHU. V skladu s tekmovalnim pravilnikom Šahovske zveze Slovenije za osnovnošolska tekmovanja so se na državno prvenstvo uvrstili naslednji Borovničani:
1. Klemen Šivic
2. Jernej Šivic
3. Aleš Kržič
4. Saša Kržič
5. Tina Jerič
6. Jaka Zagorc
2. Poročilo z notranjskega prvenstva ekip
Tekmovanje je organiziral ŠK Loška dolina. Borovniške ekipe so dosegle naslednje rezultate:
Dečki do 12 let : 4. mesto Dečki do 14 let : 1. mesto Deklice do 14 let: 1. mesto
3. Poročilo z državnega prvenstva osnovnošolcev v šahu
V Mariboru je od 23. 1. 1998 do 25. 1. 1998 potekalo državno prvenstvo osnovnošolcev v šahu na 1 uro. Na njem so Borovniški šahisti dosegli naslednji rezultat:
5. mesto: Klemen Šivic, dečki do 15 let
5. mesto: Saša Kržič, deklice do 13 let
7. mesto: Jaka Zagorc, dečki do 9 let
10. mesto: Jernej Šivic, dečki do 13 let
23. mesto: Tina Jerič, deklice do 9 let
24. mesto: Aleš Kržič, dečki do 15 let
V vsaki skupini je nastopilo od 30 do 40 tekmovalcev
To tekmovanje je bilo hkrati tudi kvalifikacija za DRŽAVNO PRVENSTVO V ŠAHU NA 2 URI v kategorijah do 10, 12, 14 in 16 let s katerega se po dva najboljša uvrstita na SVETOVNO oz. EVROPSKO PRVENSTVO.
Po doseženem rezultatu (in tudi po ratingu) se je Klemen
ce. Posebnost te mesnice je, da je mogoče tu dobiti divjačino po poprejšnjem naročilu, stalno pa so na voljo mesni izdelki iz div-jačinskega mesa. Druga posebnost so prekmurske mesne spe-cialitete (meso iz tunke in njihova zaseka). Pripravijo tudi meso za pečenje na žaru, kar je zlasti primerno za nakup ob vikendih. Po zanimivih cenah so naprodaj tudi svinjske polovice. Sicer pa je, kot smo omenili, ponudba raznovrstnega mesa zelo bogata.
V novi trgovini so zaposleni samo družinski člani, odprta pa je vsak dan od 7. do 20. ure, ob nedeljah pa dopoldne do 13. ure. Lastnika trgovine sta z zanimanjem, ki sta ga deležna med Borovničani, zelo zadovoljna, pravita pa, da bi morda lokalna oblast lahko z večjo pozornostjo in naklonjenostjo spremljala nastajanje novega podjetništva, še zlasti, če se posla lotijo domačini. Pravita, da bi jima mlada borovniška občina lahko pri nastajanju njune trgovine in zlasti mesnice tudi kaj pomagala.
Šivic uvrstil na državno prvenstvo v šahu na 2 uri, Saša Kržič je na tem tekmovanju 1. rezerva, Jernej Šivic in Jaka Zagorc pa sta 2. rezervi.
4. Poročilo z državnega prvenstva do 16 let
v šahu
Tekmovanje je potekalo v Rogaški Slatini od 21. do 27. februarja 1998. Nastopil je Klemen Šivic in osvojil 6. mesto.
5. Poročilo z državnega prvenstva v pospešenem šahu
Tekmovanje je potekalo 13. in 14. 9. 1997 v Novem mestu. Borovniški udeleženci so dosegli naslednje rezultate:
3. mesto: Klemen Šivic, dečki do 14 let
4. mesto: Jernej Šivic, dečki do 12 let
6. mesto: Saša Kržič, deklice do 12 let
12. mesto: Aleš Kržič, dečki do Mlet
6. Poročilo z državnega ekipnega prvenstva
Državno ekipno prvenstvo osnovnih šol je organiziral ŠK Loška dolina v dijaškem domu Pod Liscem na Blokah. Borovniške ekipe so dosegle naslednje rezultate:
Dečki do 14 let: 4. mesto Deklice do 14 let: 9. mesto Obakrat je nastopilo 12 ekip. Posebej dečki so dosegli imeniten uspeh, saj so na posameznih deskah igrali takole:
1. deska: Klemen Šivic, 2. najboljši rezultat
2. deska: Jernej Šivic, 3. najboljši rezultat
3. deska: Aleš Kržič, 2. najboljši rezultat
4. deska: Andrej Cerk, 6. najboljši rezultat
Poročilo sestavil: Peter Anastasov,
POPRAVEK
Sponzor prvomajskega turnirja v malem nogometu "KACENIJA 98« je pravilno:
TURŠIČ FRANC — RAZVOZ KURILNEGA OLJA KOČEVJE, TRATA VII 26
Čisto prava gasilska poroka
klet v Gardaland
ŠAHOVSKE NOVICE
Uspešna sezona
»t
JULIJ 1998
NAŠ ČASOPIS 25
i turnir »Urška«
Kava bar Urška je 5. in 6. junija pripravila 2. turnir v tenisu za dvojice. Sodelovalo je 24 parov, ki so prikazali dober tenis. Še posebno zanimivi in izenačeni so bili polfinalni boji, kjer sta se v finale uvrstila para Frčej - Pegan in Petkovšek - Jakus.
V finalnem nastopu sta Frčej - Pegan premagala dvojico Petkovšek -Jakus s 6:1 in 6:3, tretje mesto pa je zasedel par Debevec - Lakovnik. Dvojice, ki so izgubile v prvem kolu, so igrale še tolažilno skupino, kjer sta bila najboljša Zelenko - Župančič. Za najbolj požrtvovalnega in izvirnega tekmovalca je bil izbran Janko Rous. Vsi prvi trije pari so prejeli pokale in praktične nagrade, ki jih je podelil lastnik KAVA BAR URŠKA, Sandi Koren. Sam turnir dvojic bo postal tradicionalen in je bil tudi prvi uradni turnir na igriščih Teniškega društva Vrhnika v novi teniški sezoni.
S.S.
tekmovalcev. V zelo zanimivih bojih so se v polfinale uvrstili štirje najboljši tekmovalci, kjer sta bila naslednja rezultata: A. Kucler : A. Seljak 9:8 F. Frčej : P. Kavčič 9:5.
Tako sta se v finalu pomerila Aljoša Kucler z Drenovega Griča in njegov trener F. Frčej. V zelo enakovredni in borbeni igri je mladi Aljoša Kucler premagal Frčeja s 7:5,2:6 in 7:5 ter zasluženo osvojil prvo mesto. Tako je seznanil vse vrhniške tenisače, da bodo imeli z njim še veliko teniških težav, saj je to njegova prva zmaga na turnirju med člani.
Za tretje mesto je P. Kavčič premagal A. Seljaka s 7:5. Prvi štirje tekmovalci so prejeli pokale iz rok lastnika Botra Franca Piska.
S.S.
8. TENIŠKI TURNIR
PIZZERIJE BOTER
Aljoša Kucler premagal vse nasprotnike
Ob osmi obletnici gostilne in pizzerije Boter je bil na igriščih teniškega kluba Vrhnika organiziran tudi teniški turnir za posameznike. Osmega tradicionalnega turnirja se je udeležilo 35
Od leve: Kavčič, Kucler, Frčej in Seljak
KOŠARKARSKE NOVICE
Ob koncu sezone
Košarkarski klub Vrhnika 96 je v preteklih dneh končal svojo drugo tekmovalno sezono. Seznanjamo vas z delom posameznih ekip z doseženimi rezultati.
Šola košarke
Dečki 3. in 4. razredov začnejo spoznavati osnove košarke v Šoli košarke, ki jo je dvakrat na teden vodil mladi trener Klemen Krašovec. Redno jo je obiskovalo do 20 mladih, ki so se na treningih in prijateljskih tekmah toliko naučili, da so se na Mc Donaldosovem turnirju uvrstili na finalni turnir, ki bo v septembru.
Kadeti
V pravkar končani sezoni je ekipo vodil Drago Djedorič. Rezultat strokovnega dela in zagnanost kadetov na treningih
in tekmah sta vzrok, daje ekipa igrala vidnejšo vlogo v 2. SKL.
Člani
Članska ekipa pod vodstvom trenerja Karlija Nikolavčiča je dosegla zastavljene cilje in kot edina med osmimi ekipami na domačem igrišču premagala vse nasprotnike ter osvojila 3. mesto v 3. SKL.
V ekipo seje uspešno vključilo več kadetov in mladincev, od katerih je vsak dobil priložnost pokazati svoje znanje na tekmah.
Sodelovanje z OŠ Ivana Cankarja
Mladi igralci OŠ in KK Vrhnika so pod vodstvom Milana Jevška in koordinatorke Zlate Novak nastopili na pionirskem festivalu in na koncu osvojili 3. mesto v Notranjski regiji. Ekipa je dosegla naslednje rezultate: OŠ Postojna : OŠ Vrhnika 54 :
2l
OŠ Ilirska Bistrica : OŠ Logatec
47:70
za 3. mesto
OŠ Vrhnika : OŠ Ilirska Bistrica
62:53
za 1. mesto
OŠ Postojna : OŠ Logatec 61 : 50
OLMN Vrhnika
V ekipi so nastopili:
4 Aleš Dolenc, 5 Dušan Jere-mič, 6 Jaka Mulej, 7 Marko Ba-rešič, 8 Matej Petek, 10 Primož Jurca, 11 Uroš Kovač, 12 Blaž
Šraj, 13 Anže Bitenc, 14 Janez Muha, 15 Matic Bizjak. Športni pozdrav in na svidenje v novi tekmovalni sezoni!
KK Vrhnika 96
Karate klub Horjul
Letošnjo sezono smo v KK Horjul uspešno končali. Tudi tečaj ka-rateja za osnovnošolce je končan. Udeležba učencev OŠ Horjul je bila zelo številna. Zanimanje za karate za naslednjo sezono pa je vedno večje tudi med starejšimi, saj nas zainteresirani obiščejo kar na treningu in se vpisujejo že za naslednjo sezono. Pohvalimo naj naše učence karateja, predvsem pa njihove starše, ki nam s svojo podporo pomagajo razbijati predsodke o karate športu, ki prav zaradi njih postaja vse bolj priljubljen. Zahvaljujemo se tudi podpori vodstva OŠ Horjul, ki se je izkazalo za zelo razumevajoče in pokroviteljsko.
S ponovnim delom bomo začeli z novim šolskim letom, torej v jeseni, ko bomo poskrbeli tudi za vpis novih članov. Vse pa bo razvidno tudi na plakatih, ki bodo razobešeni po vsej občini. Karate klub Horjul
KARATE KLUB VRH VRHNIKA
Tudi v juniju tekmovalci našega kluba niso počivali. Na medklubskem tekmovanju notranjskih klubov KK Logatec, KK Vrh, KK Horjul so se tekmovalci pomerili v borbah in izvajanju karate tehnike. Rezultati:
FANTJE^ /
1. Tone Šivic
2. Milovan Radovič
3. Toni Tomšič
DEKLETA
1. Katja Turk
2. Ana Osredkar
3. Alenka Živec
Poleg tega smo se karateisti, ki treniramo športne karate borbe, udeležili priprav borbene selekcije karate zveze Slovenije (KZS) v Trbovljah, ki jih je vodil g. Borut Markovšek, ter predstavil delo naših selekcij na tujih prvenstvih v minuli sezoni.
Tudi kickboxing sekcija se je vztrajno pripravljala na tekmovanje v LIGHT CONTACTU v Murski Soboti (predhodnica FULL CONTACT-a), kjer sta v
2. kolu državnega prvenstva v KICKBOX-u Luka Malavašič (+84 kg) in Janez Obreza (-63 kg) dosegla vsak 3. mesto v svoji kategoriji in tako utrdila svoje mesto na lestvici. O tekmovanju velja zapisati še, da je bilo odlično organizirano in da si takšnega načina delovanja oziroma poteka tekmovanj želimo tudi v prihodnje.
Vse večji pritisk KBZS na naš klub, da bi v naslednjem letu organizirali vsaj eno tekmo DP v KICKBOX-u na Vrhniki (zaradi svoje osrednje lege v Sloveniji je zelo zanimiva), nas sili v iskanje novih in novih sponzorjev, ki pa jih je zaenkrat še malo. Zelo zadovoljni končujemo uspešno sezono, nove in stare člane pa vabimo, naj se nam zopet pridružijo na rednih treningih v septembru. Vse nadaljnje informacije bodo objavljene v Našem časopisu in na vpisnih plakatih kluba, ki bodo razobešeni po vsej občini.
KARATE KLUB VRH Vrhnika
Nogomet še vedno ostaja med popuiarnejšimi športi v mestu ob izviru Ljubljanice. To je potrdila tudi Občinska liga malega nogometa, ki jo skupaj organizirata Športna zveza Vrhnika in ŠD Sinja Gorica. V spomladanskem delu prvenstva je med desetimi ekipami boj za prvo mesto potekal med ekipami ŠD Dragomer Kociper, ŠD Žabo in Gostilno Jurca. Zadnji krog je postregel kar z nekaj presenečenji. Največje je vsekakor poraz »žabarjev« na domačem igrišču v Bistri z ekipo ŠD Sinja Gorica. To je bil hkrati njihov prvi poraz in tretja zaporedna zmaga Sinjegoričanov.
Za drugo presenečenje je poskrbela ekipa ŠD Blatna Brezovica, ki je igrala neodločeno s »povžarji«. V derbiju prvega dela prvenstva pa so Dragomer-čani v Podlipi nekoliko presenetljivo premagali domačine in osvojili spomladanski naslov. Jesenski del prvenstva se začne 6. septembra 1998.
Rezultati 7. kroga:
ŠD Žaba - ŠD Sinja Gorica 1-3 ŠD Lipa - ŠD Bevke 7-1 Gostilna Jurca - ŠD Dragomer Kociper 2-3
ŠD Blatna Brezovica - ŠD Povž 4-4
LESTVICA PO SPOMLADANSKEM DELU:
1 ŠD Dragomer Kociper	7	6	1	0	48-20	19	+28
2 Gostilna Jurca	7	5 .	0	2	47-9	15	+38
3 ŠDŽaba	7	4 .	2	1	29-7	14	+22
4 ŠDLipa	7	4	0	3	34-30	12	+4
5 ŠD Sinja Gorica	7	3	0	4	16-28	9	-12
6 ŠDPovž	7	2	2	3	19-31	8	-12
7 ŠD Blatna Brezovica	7	V	1	5	24-57	4	-33
8 ŠD Bevke	7	0	0	7	17-52	0	-35
Najboljši strelci: 14-Kovačevič (ŠD Dragomer Kociper), 13-Butko (Gostilna Jurca), 11-Midžan (ŠD Dragomer Kociper), 10-M. Jurca SD Lipa),
9-Kostanjevec (ŠD Žaba), 8-Čretnik (ŠD Dragomer Kociper), Gabrovšek (ŠD Povž), Gostiša (Blatna Brezovica).
Janez Majer
ln-line
hokejska
ekipa
Vrhnika
Vikings
v finalu
V Lukovici je v soboto, 13.6., potekal še eden od in-line hokejskih turnirjev za državno prvenstvo. V kategoriji do 15 let je tekmovala tudi ekipa VRHNIKA VIKINGS, ki doslej še ni dosegla kakšnih vidnejših rezultatov. Njihove prve nasprotnike Big Mac Celje so gladko premagali s 4:2, potem pa so se morali spopasti še s finalisti s prejšnjega turnirja - z Žolnami iz Dolenjskih Toplic, kjer je bil rezultat po izjemno napeti igri s prostimi streli 3:2. V polfinalu
so za nasprotnike dobili ekipo Outsidcrjev iz Kranja. Tudi te so gladko premagali z 2:0. Ob pol enajstih zvečer je sledil finale, kjer so se srečali s trenutno najboljšo ekipo Kengo Kings in po pričakovanju tudi izgubili z 0:4. Kljub temu je bilo veselje v ekipi nepopisno, saj so s tem dosegli drugo mesto na turnirju in nagrado. Tudi na športnih straneh časopisov ni manjkalo pohval in spodbudnih besed vrhniškim Vikingom.
Uspeh je še toliko večji, ker za Vrhniko igrajo hokejisti »z ulice«, ki ne nastopajo na ledu. Sami se večkrat pritožijo, kako slabe pogoje za trening imajo, saj Vrhnika ne premore igrišča za in-line hokej. Zato trenirajo kar na ulici. Lahko si mislite, kako presrečni so zaradi tega sosedje. Namesto da bi se njihova športna pot vzpenjala, pa hokejisti počasi izgubljajo voljo in potrpljenje. Poleg Vikingsov sta na Vrhniki še dve ekipi s podobnimi težavami. Ne vem, ali je ograditev gladkega asfalta in postavitev dveh golov tolikšen problem? Ana Jurišič
Od leve proti desni
Luka Dolenc, Goran Nagelj, Damir Mulalič, Marko Qalič, Matej Drašler, Aleš Drašler, Klemen Jurišič, Jan Skrjanec, Matevž Kablar
Lepenatka 98
Tekma Lepenatka 98 je uspela. Domačini pravijo, da na tem startu že dolgo ni bilo takega jadranja kot tisti dan /nad 2000 m n.v./. Prijavljenih je bilo več kot 100 tekem, naših pa 1« 5. Malo tekmovalcev ne prinese dobre ekipne uvrstitve, kar potrjuje naš primer.
Prvo mesto je dosegel Tomaž Gorišek s centimetrom od centra, drugo mesto Matjaž Sluga s 3 cm in tretje Slave Rus s 5 cm. Torej sva imela skupaj s Tomažem le 6 kazenskih, a smo bili
KLV vseeno na 5. mestu, ker nam je manjkal šc en dober rezultat /vsaj 2 m/. Tako nismo odnesli nobenega pokala, ker jih za posamično uvrstitev niso podelili.
Drugi naši so sicer pristali v krogu, a predaleč za točke: Mojca, Tone in Samo.
Poskusil sem tudi s preletom, a sem nad Črnivcem srečal za-hodnik in odpihnilo meje nazaj na Gornji Grad.
Stanislav Rus
BALINARSKE NOVICE
Po prvem delu prvenstev v 2. balinarskih ligah sta ekipi Plešivi-ce in Metrel Horjula še vedno v boju za 1. mesto in s tem uvr-
2. BALINARSKA LIGA - VZHOD
LESTVICA PO 10. KROGU:
stitvi v 1. ligo. Prvenstvo se bo nadaljevalo 15. avgusta . Po 10. krogih tekmovanja pa sta lestvici naslednji:
1	[S Budničar	10	6	3	1	101-79	21	+22
2	Plešivica	10	7	0	3	89-71	21	+ 18
3	Milje TELA	10	6	2	2	96-64	20	+32
4	Alpetour	10	6	1	3	97-63	19	+34
5	Center	10	5	1	4	86-74	Ú	+ 12
6	Primskovo	10	4	2	4	97-63	14	+34
7	Svoboda	10	4	1	5	83-77	13	+6
8	Duplica	10	3	2	5	67-93	11	-26
9	Fužine	10	2	1	7	57-103	7	-46
10	Gonila	10	0	1	9	37-123	1	-86
2. BALINARSKA LIGA - ZAHOD LESTVICA PO 10. KROGU:
1	Zabiče	10	6	1	3	94-66	19	+28
2	Grmada	10	6	1	3	90-70	19	+20
3	Metrel Horjul	10	5	3	2	87-73	18	+ 14
4	Orlek Javor	10	5	1	4	86-74	16	+ 12
5	Soča	10	4	3	3	85-75	15	+ 10
6	Šampionka	10	4	2	4	84-76	14	+8
7	Ko.šana	10	4	2	4	82-78	14	+4
8	Logatec	10	3	1	6	64-96	10	-32
9	Oljka	10	3	0	7	68-92	9	-24
10	Jezero	10	2	2	6	60-100	8	-40
Janez Majer
Notranjska balinarska liga
Po prvem delu prvenstva v NOBZ ligi je v vodstvu s tekmo več ekipa Blagajane z Vrhnike, ki je izkoristila spodrsljaj So-dražice v Spodnji Idriji in neodločen rezultat Sinje Gorice proti Dragomerju doma. V drugem
VRSTNI RED PO 8. KROGU:
delu prvenstva je na vrsti še veliko zelo zanimivih tekem in lahko se zgodi, da bodo o naslovu notranjskega prvaka odločale prav tekme zadnjega kroga.
1 LAGAJANA	8	7	0	1	90-38	21	+52
2 SODRAŽICA	7	6	0	1	74-38	18	+36
3 SINJA GORICA	7	5	2	0	74-38	17	+36
4 LOŠKA DOLINA	8	4	3	1	73-55	15	+18
5 FARA	7	4	2'	1	64-48	14	+16
6 IDRIJA	7	4	1	2	65-47	13	+18
7 TIČNICA	8	4	1	3	72-56	13	+16
8 JEZERO 2	7,	4	1	2	61-51	13	+10
9 DRAGOMER	7	3	2	2	58-54	11	+4
10IUV	8	1	0	7	46-82	3	-36
11 BEGUNJE	7	0	0	7	33-79	0	-46
12 SINJA GORICA 2	7	0	0	7	29-83	0	-54
13 CERKNO	8	0	0	8	29-99	0	-70
						Janez Majer	
Miloš Komar in Samo Krompič najboljša na Notranjskem
Na Rakeku se je končalo mladinsko notranjsko prvenstvo v balinanju za dvojice. Nastopilo je 7 dvojic iz 5 NOBZ klubov: IUV (Vrhnika), Sodra-žice, Sinje Gorice, Fare (Spodnja Idrija) in Tičnice (Rakek). Po dokaj zanimivih in kvalitetnih dvobojih sta mlada Vrhni-čana Miloš Komar in Samo Krompič z odlično igro v polfi-nalu in kasneje tudi v finalu presenetila nasprotnike in zasluženo osvojila naslov notranjskega prvaka. Izkazala sta se tudi Si-njegoričana Igor Frank in Mirko Radič, saj sta osvojila tretje mesto. Iz rok sodnika tekmovanja Romana Čota so štirje pr-vouvrščeni prejeli pokale in medalje.
REZULTATI 1. KROG 1. SKUPINA
Tičnica 1 - Fara 5-13
Sinja Gorica 2 - IUV 0-13 Tičnica 1 - Sinja Gorica2 13-4
Fara - IUV 10-8
Tičnica 1-IUV 7-10
2. SKUPINA
Sodražica - Sinja Gorica 1 7-12 Tičnica 2 - Sodražica 10-8 Sinja Gorica 1 - Tičnica 2 0-13
POLFINALE
Fara - Sinja Gorica 1 12-9 Tičnica 2-IUV 10-11
FINALE ža 3. mesto
Sinja Gorica 1 - Tičnica 2 13-11
za 1. mesto IUV - Fara 10-7
VRSTNI RED:
1. IUV VRHNIKA (Samo Krompič, Miloš Komar)
2. FARA (Primož Šuligoj, Mitja Prezelj)
3. SINJA GORICA 1 (Igor Frank, Mirko Radič)
4. TIČNICA 2 (Samo Meden, Simon Žagar)
5. TIČNICA 1 (Dejan Korošec, David Čekada)
6. SODRAŽICA (Jan Vesel, Marko Matelič)
7. SINJA GORICA 2 (Aleš Ro-dič, Gorazd Petrovčič)
J,M.
PRVENSTVO NOTRANJSKE V HITROSTNEM IN NATANČNEM ZBIJANJU
Sodražica, 21. junij 1998
MEGA BALINARSKI TURNIR
Društvo invalidov Vrhnika
V Sodražici je potekalo prvenstvo Notranjske v hitrostnem in natančnem zbijanju za mladince ter hitrostno zbijanje za člane. Tekmovanje je na pokritih asfaltnih baliniščih organiziral domači BŠK. Notranjski prvaki so postali: mladinci hitrostno zbijanje -Primož Šuligoj Fara mladinci natančno zbijanje -Domen Likar Metrel Horjul člani hitrostno zbijanje -Marjan Jerina Logatec
Domen Likar iz ekipe Metrel
REZULTATI
Mladinci hitrostno zbijanje
Horjul je naslovu med posamezniki dodal še naslov v natančnem zbijanju, pri hitrostnem pa ga je presenetil Primož Šuligoj. Lep uspeh je dosegel mladinec Sinje Gorice Igor Frank z osvojitvijo tretjih mest tako v hitrostnem kot tudi v natančnem zbijanju, medtem, ko je Samo Krompič z Vrhnike dvakrat osvojil peto mesto. Štirje prvouvrščeni so prejeli medalje, zmagovalci pa so se uvrstili še na državna prvenstva, ki bodo v mesecu juliju in avgustu.
1.	Primož Šuligoj	Fara	51 (27,24)
2.	Domen Likar	Metrel Horjul	42 (28,14)
3.	Igor Frank	Sinja Gorica	39 (20,19)
4.	Dejan Korošec	Tičnica	38 (22,16)
5.	Samo Krompič	IUV	17
6.	Mirko Radič	Sinja Gorica	17
7.	Aleš Rpdič	Sinja Gorica	13
8.	Simon Žagar	Tičnica	12
9.	Jan Vesel	Sodražica	11
Mladinci natančno zbijanje			
1.	Domen Likar	Metrel Horjul	84 (25,37,22)
2.	Jan Vesel	Sodražica	57(16,22,19)
3.	Igor Frank	Sinja Gorica	56(18,21,17)
4.	Tomaž Kržič	Begunje	51 (26,11,14)
5.	Samo Krompič	IUV	28(13,15)
6.	Simon Žagar	Tičnica	24 (20,4)
7.	Mirko Radič	Sinja Gorica	21 (13,8)
8.	Primož Šuligoj	Fara	19(12,7)
9.	Aleš Rodič	Sinja Gorica	10
10.	Peter Maček	Begunje	4
11.	, Dejan Korošec	Tičnica	1
V želji po spoznavanju invalidov Slovenije je Društvo invalidov Vrhnika leta 1994 pripravila balinarski turnir z imenom »SPOZNAVANJE IN DRUŽENJE DI SLOVENIJE«. Turnir se je v petih letih razrastel v pravo invalidsko balinarsko manifestacijo. Leta 1994 je sodelovalo 17 ekip, letos ob petem jubileju že 37 ekip, od tega 16 ženskih in 21 moških ekip iz 16 društev. Za izvedbo take prireditve je potrebno rezervirati v,sa balinišča od Vrhnike do Dra-gomerja. V četrtek 25. 6. — na dan državnosti, seje tekmovalo na petih baliniščih, odnosno na sedemnajstih balinarskih stezah. Vsem, ki ste nam za ta dan odstopili balinišča se DI Vrhni-
ka iskreno zahvaljuje, saj je tudi taka poteza znak podpore društvu.
Vsekakor je glavni element dosežen — druženje in prijateljevanje je očitno že med tekmovanjem in se prijetno nadaljuje ob zaključku in podelitvi priznanj.
Izidi najboljših: Ženske:
— DI Postojna
— DI Cerknica
— DI Domžale
— DI Vrhnika Moški:
— DI Cerknica
— DI Izola
— DI Ljubljana Vič
— DI Postojna
Člani hitrostno zbijanje
1. Marjan Jerina
2. Primož Šuligoj
3. Boris Matelič
4. Vili Požar
5. Andrej Štirn
6. Branko Sedej
7. Luka Bizjak
Vrhniški invalidi so nastopali z več ekipami in med šestimi osvojili nehvaležno četrto mesto.
Logatec Fara
Sodražica
Loška dolina Blagajana Metrel Horjul Sinja Gorica
72 (22,23,27) 70 (27,24,19,
dodatno 13) 70 (24,18,28,
dodatno 10) 68 (20,24,24) 36(19,17) 15 9
Janez Majer
PEDIKURA
tel. 752 530
Kranjcovi balinarji zopet zmagali
Pod pokroviteljstvom gostilne Kranjc je na njihovem dvo-steznem balinišču potekal turnir v prostem balinanju. Nastopilo je 8 ekip z Vrhnike in iz okolice, ki so bili razdeljeni v dve skupini. Po zanimivih tekmah je v finalu domača ekipa
zanesljivo premagala upokojence, v boju za tretje mesto pa so bili Podlipci boljši od Merca-torja. Pred finalom so se pomerili tudi v disciplini bližanje in natančno zbijanje.
V bližanju je zmagal Lojze Banič, v zbijanju pa Roman Margon. V letošnjem letu so Kranjcovi balinarji na podobnih turnirjih že osvojili prvo in drugo mesto. Na razglasitvi rezultatov je v prijetnem vzdušju nekdo hudomušno pripomnil, daje zadnji čas, da Tin-
ka v gostišču naredi novo polico za pokale, saj je stara že polna.
Zmagovalca v bližanju in zbijanju in tudi prve štiri uvrščene ekipe so prejeli pokale. Zmagovalci turnirja so nastopili v naslednji postavi: Zdravko Ko-govšek, Lojze Banič, Vinko Sluga in Metod Končan.
Polfinale:
Kranjc 1 - Mercator Upokojenci - Podlipa
Finale:
za 3. mesto
13-5 8-7
Podlipa - Mercator za 1. mesto
Kranjc 1 - Upokojenci
Vrstni red:
1. Kranjc 1
2. Upokojenci
3. Podlipa
4. Mercator
5. Petrol
6. Žemlca
7. Kranjc 2
8. Šoferji
13-6
13-2
Janez Majer
ŠPORTNA
ZVEZA
VRHNIKA
Ugodnost ob nakupu avtomobila v mesecu juliju
SERVIS
(originalni rezervni deli, dodatna oprema, nadomestno vozilo) AVTOELEKTRIKA
(akustika, avtoalarmi, mobilni telefon - za vsa vozila, tudi tovorna)
OBNOVLJENA VOZILA Z GARANCIJO
(za gotovino, kredit, staro za novo)
PREPISI RABLJENIH VOZIL, RENT A CAR
AvtohišaREAL
k]pra(<^do zaupanja
Vodovodna 93, LJUBLJANA
prodaja: (061) 1891310, servis: (061) 1891340
RENAULT MEGANE:
■ 120.000 tolarjev gotovinskega popusta
RENAULT TWINGO:
■ 84.000 tolarjev gotovinskega popusta ali
■ 100.000 gotovinskega popusta pri menjavi staro za novo ali
■ kredit T+0%
■ Klima naprave zelo ugodno!
■ 10% popusta na vgradnjo sončnih streh za vsa vozila!
■ Poskrbite za varnost pred odhodom na dopust! Do 17.7. izjemno ugodna zamenjava zavornih ploščic in amortizerjev!
Celovita ponudba na enem mestu!
AVTO CENTER
Jelovškova 6, VRHNIKA,
prodaja: (061) 755 720, servis: (061) 755 730
RENAULT
VRHNIKA
Opekarska 18 1360 Vrhnika tel.: 061/751-376 753-618
ADAPTACIJA KOPALNIC Z VELIKO IZBIRO KERAMIČNIH PLOŠČIC IN KOPALNIŠKE OPREME
zidarska dela,
zamenjava vodovodne instalacije, polaganje keramičnih ploščic, montaža sanitarne keramike, mešalnih armatur in kopalniškega pohištva, odvoz odpadnega materiala.
GARANCIJA
IN ROK IZVEDBE
ZAGOTOVLJENA,
Hvala za zaupanje!
ZAPLAMA 37,
1360 VRHMIKA
- KIPERSKI PREVOZI
- PREVOZI BETONA
- VGRAJEVANJE BETONA z betonsko črpalko,    s katero vam dostavimo tudi do 7 m3 betona
- posredovanje pri nakupu betona in peščenih agregatov
UGODNOSTI: možnost odloga plačila
Informacije po telefonu: 753-737 041/619-865
OPTIK
BRANKAJELOVČAN STARA CESTA 5 1360 VRHNIKA
Tel.: 061/756-105
Izdelava vseh vrst očal na recept in brez njega. Kontrola vida.
Delovni čas: od 9. do 12. ure in od 13. do 16. ure, sreda od 9. do 12. ure In od 15. do 18. ure, sobota zaprto.
Ü
Računalniška oprema in komunikacije
- servis (računalniki, monitorji, tiskalniki, modemi...)
- nadgradnja vašega starega računalnika v Pentium
- instalacija in nastavitev programske opreme
- priključitev na Internet in postavitev računalniških mrež
- avtoinstalacije za vse vrste GSM aparatov
Tel
Vrhnika, Stara cesta 44 754-844, 041 673-967, 041 674-199
Strojno ključavničarstvo inž. Marko Popit Log, C. Dolomitskega odreda 4 1351 Brezovica
Tel.: (061) 653-036, faks: (061) 654-432
CISTERNE ZA KURILNO OLJE, ATESTIRANE
— OD 1000 do 4800 I
— PLOČEVINA — 3 mm
NERJAVNE POSODE ZA VINO IN SOKOVE
— OD 25 DO 300 I
DOBITNIKI ZLATEGA CEHA ZA KAKOVOST NA MEDNARODNEM OBRTNEM SEJMU V CELJU
POM K
d.o.o.
eksport import, d.o.o. • Cesta na postajo 64 • 1351 Brezovica, tel. & faks: 061/653-469 • mobitel: 0609/646-989 • SLOVENIJA
OKVIRJANJE SLIK, GOBELINOV, FOTOGRAFIJ...
PLUTA — talna, stenska, izolacijska BRUSNI MATERIALI SIA, AWUKO, NAXO MAX LOBA laki za parket, loščila, čistila FG brusni stroji za parket
TRGOVSKO IN PROIZVODNO A   PODJETJE ARGO, d.o.o. Horjul 79 A, 1354 Horjul
objavlja dve prosti delovni mesti
DELO NA STROJIH ZA BRIZGANJE PLASTIKE
— poskusno delo tri mesece
— IV. ali V. stopnja izobrazbe strojne ali elektro smeri
Vloge pošljite na naslov podjetja.
O TRADE
aana
Sinja gorica 11, VRHNIKA, tel.:061/755-199, 751-346
• VSA VOZILA NA ZALOGI
• MENJAMO STARO ZA NOVO
POSOJILA Z UGODNO OBRESTNO MERO TUDI T+0% — BREZ POLOGA
Če ste se odločili zamenjati vaše staro vozilo za eno izmed vozil BRAVO - BRAVA - MAREA, dobite 100.001,00 SIT več za vaše staro
vozilo
BRAVO — BRAVA 1,6 SX: S KLIMO IN Z DVEMA ZRAČNIMA BLAZINAMA ZELO UGODNO
DOBRODOŠLI
OBNOVA TRGOVINA
Lesno Brdo 18, Drenov Grič, Vrhnika, tel: 754-360, 756-118
Delovni čas: od ponedeljka do petka od 7. do 18. ure, sobota: od 8. do 13. ure.
CENJENE KUPCE OBVEŠČAMO, DA V JULIJU 1998 UVAJAMO NEKATERE NOVOSTI:
— ZNIŽANJE CEN ZA:
* BRAMAC STREŠNIK
* KOMBI PLOŠČE NOVOLIT 5 CM
* KOMBI PLOŠČE NOVOLIT 7,5 CM
* STREŠNA OKNA VELUX
* OKNA GLIN NAZARJE
* ARMATURNE MREŽE 9/6
* BLOK, BETONSKI, 40x30x20
133 SIT Z DOSTAVO 1199 SIT Z DOSTAVO 1510 SIT Z DOSTAVO TOVARNIŠKA CENA - 10% TOVARNIŠKA CENA - 10% 4990 SIT 129 SIT
187 SIT Z DOSTAVO
* NOVOST, NOVOST
POROTHERM TERMO BLOK VVIENERBERGER
* BAUMIT SILIKATNI FASADNI OMETI V ŠTEVILNIH BARVAH
- Vsem strankam, ki kupijo blago v vrednosti nad 100.000,00 SIT, kupljeno blago brezplačno dostavimo do vašega doma (do 10 KM).
- Vse stranke, ki bodo v juliju kupile blago v vrednosti več kot i 100.000,00 SIT, v enkratnem znesku, bodo sodelovale v nagradnem žrebanju, ki bo 3. 8. 1998 ob 12. uri v prostorih Obnove trgovine.
IZŽREBANA STRANKA BO PREJELA BON V VREDNOSTI 100.000,00 SIT.
Bon bo vnovčljiv v 30 dneh v Obnovi trgovini.
-Srečni dobitnik vrednostnega bona v mesecu juniju je Ana Novak, Drenov Grič 39, Vrhnika. Čestitamo!.
w aaa—i
M Ǥ
UltMVO
Janez Petrovčič, s.p.
Podlipa 95, Vrhnika
Vam nudi naslednje storitve:
novogradnje z našim in vašim materialom
omete, adaptacije hiš, dimnikov_
podporne zidove - škarpe iz kamna tlakovanje dvorišč, vrtne kamine iz kamna, itn.
^ TEL/FAKS: 061/753 895
JERSI
TRGOVINA   AVTOOPTIKA ZAVORNI SERVIS JERNEJ JERŠINOVIČ s.p.
Tel./Faks061 / 753 111 VOLJČEVA 11 61360 VRHNIKA
V juliju in avgustu bomo vsako sredo omogočili brezplačno testiranje zavor na novih sodobnih napravah.
NOVO — NOVO — NOVO
ROČNA AVTOPRALNICA
PO UGODNIH CENAH VAM NUDIMO
— kompletno   traktorsko   pnevmatiko z
montažo • avtoplašče za osebna in
tovorna vozila z montažo.
Odprto imamo: vsak dan od 8.00 do 13.00
od 15.00 do 19.00, v soboto od 8.00 do 18.00.
Jordanov kot, Rimska 33, Log pri Brezovici Fitnes studio Peter Klepec, d.o.o.
Zahvaljujemo se vsem našim številnim članom, ki ste obiskovali naš studio v tej sezoni in vam želimo prijetne počitnice oz. dopustovanje. Vse tiste, ki boste z nami tudi čez poletje, obveščamo, da bo fitnes odprt od 17. do 22.30.
Vljudno vabljeni!
Pridite, čakajo vas nekatere novosti
GRADBENIŠTVO DAMOS, d.o.o.
Damjan SMRTNIK Velika Ligojna 20 VRHNIKA
tel./faks: 753-020, 0609/637-734 OMOGOČIMO:
ADAPTACIJE STANOVANJSKIH OBJEKTOV UREJANJE OKOLICE OBJEKTOV:
— tlakovanje dvorišč z materiali po želji stranke,
— postavitev robnikov itn. POSTAVITEV OPORNIH ZIDOV NAPELJAVA KANALIZACIJE
VODOVODA
UREDITEV TEMELJEV itn. UTRJEVANJA TERENA RAZNE IZKOPE PREVOZE
ODSTRANJEVANJE SNEGA (strojno in ročno ter odvoz)
TRGOAVTO
Z METALOTRGOM
VRHNIKA
Ob avtobusni postaji na Vrhniki, Cankarjev trg 6
USTALJENI PROGRAM:
• rezervni deli: tovorna - osebna vozila
• svetlobna telesa HELA (zastopstvo)
• avtoradiji in zvočniki - CLARION (zastopstvo)
• stroj za pranje LAVOR VVASH (zastopstvo)
Ugodna počitniška prodaja koles:
• na 12 obrokov
• ali na 2 obroka z 10% popustom
SKUTERJI PIAGGIO - VSEH TIPOV MOTORNA KOLESA TOMOS APN-6 129.000,00 SIT MOŽNI KREDITI .
DELOVNI ČAS: od 7. do 19. ure sobota: od 7. do 12. ure
TELEFON: 756-210, 756-211 faks: 756-210
KAJ?
Trgovina s tehničnim blagom
(razni vijaki, vodila, pregibne spone, nosilci, kotniki, ročaji, robni trakovi, silikonski kiti, orodje in še marsikaj)
KJE?
NA VRHNIKI, Cankarjev trg 1 /b (poleg kemične čistilnice)
DELOVNI ČAS:
Od ponedeljka do petka od: 9.00 do 12.00 in 14.00 do 17.00 sobota: 9.00 do 12.00
TELEFON: O61 / 755 - 384
VW SERVIS IN VULKANIZERSTVO
TURSIČ
VRHNIKA • JAGROVA 2 • TEL: 755-117
• Servisiranje in popravila vozil VW, AUDI in SEAT
• Na zalogi letni in zimski avtoplašči raznih proizvajalcev: MICHELIN, DUNLOP, SAVA, SEMPERIT
• Montaža pri nas kupljenih novih avtoplaščev za osebna vozila
je brezplačna
• Možnost plačila na (3) tri čeke
• Pri nakupu novih avtoplaščev nudimo 5% gotovinski popust
DELOVNI ČAS: od 7. do 12. ure in od 13. do 18. ure, sobota od 8. do 12. ure.
Telesat
SERVIS
TELESAT MONTAŽA IN SERVIS ANTEN SERVIS
tel. 061/753-529
Telesat servis vam nudi kakovostno montažo in servis klasičnih in satelitskih anten. Nastavitev signalov je elektronska, kar omogoča optimalen sprejem vseh TV programov na vaši lokaciji. Ugodna ponudba satelitskih kompletov.
BE1KOF
GMBKM MEHANIZACIJA, AVTOPREVOZNISTVO IN GRADBENIŠTVO
_ Vil. Lig
Val. Llgoll» I A. Vrinila, tal.: 061 / 755 057, »»: 061 / 755 115 ' Mobllal: 0606/621-917, 041/621-917
MARKO SMRTNIK s.p.
Kot novost vam nudimo prevoze gradbenega materiala in zahtevnih težjih tovorov s HIAP avtodvigalom. Na zalogi imamo tudi zemljo različne kakovosti.
Opravljamo pa naslednja dela:
• avtoprevoze razsutega materiala (nosilnost 101)
• storitve z rovokopačem
• razna dela v gradbeništvu
• izdelujemo gradbena dela na ključ
• razne izkope parcel in tras (po sistemu vam izkop, nam zemljo)
• ureditev in gradnja cest, poti, dvorišč,...
• izdelava podpornih zidov, temeljev (gradbene jame do zidarske faze)
• gradnja greznic v različnih izvedbah
• zaključna ureditvena dela na zunanjih površinah objektov
NAŠE STORITVE SO KAKOVOSTNE, plačilo po dogovoru - lahko tudi na obroke.
Stara cesta 50, Vrhnika tel.:755 195
Največja izbira PiVa V mestu in okolici!
*****
SE PRIPOROČANO! Vsak dan od 8h do 24" Petek - sobota do Ol"
NflPOT,
0\
TRGOVINA ZA CENTRALNO KURJAVO IN VODOVOD SERVIS IN MONTAŽA OLJNIH GORILCEV
TRŽAŠKA 513a, 1351 BREZOVICA Tel.: 061/654-630, 654-598 • FAKS: 061/654-630
Cenjene kupce obveščamo, da smo se že preselili na novo lokacijo, kjer imamo NOVO TRGOVINO
Trgovina je odprta: vsak dan: od 7. do 19. ure sobota: od 8. do 13. ure
UGODNE CENE
ZA LTŽ PEČI ZA CENTRALNO OGREVANJE, OLJNE GORILNIKE, SANITARNO KERAMIKO, ENOROČNE ARMATURE ARMAL IN DRUGO ZA VODOVOD TER CENTRALNO OGREVANJE.
DODATNA PONUDBA: • LAMINATI • KERAMIČNE PLOŠČICE
Sinja Gorica 87, 1360 Vrhnika GSM: 041 731 9 4-9
VAS VABI V JULIJU
NA DEGUSTACIJE, KI BODO:
sobota, 4.7.1998, od 9.00 do 13.00
Degustacija idrijskega kruha in peciva, izdelkov mesarije Arvaj in sokov Bravo!
sobota, 11.7.1998, od 9.00 do 13.00
Degustacija mehiškega piva, Tortila čipsov z omakami Rosarita! sobota, 18.7.1998 od 9.00 do 13.00
Degustacija salam iz divjačine in rdečega vina (cviček) <s.
petek, 24.7.1998 od 12.00 do 18.00
Degustacija Eskimo sladoledov
Vsak konec tedna vam nudimo sveže meso za žar (pleskavice, masa, kotleti, ražnjiči)
UGODNE CENE:
jabolčni sok, lights 1/1 107,00
marelični sok, lights 1 /1 160,00
breskov sok lights 1/1 159,00
pomarančni sok Bravo 1/1 138,00
sok Bravo, grozdje 1/1 155,00
sirup (limona, jagoda) 259,00
pivo Celjski grof, 0,5 98,00
mehčalec Amico 4/1 396,00
detergent za posodo 4/1 368,00
pralni prašek, 3 kg (ura, foto) 1.505,00
mačja hrana 400 g 101,00
Odprto: pon. do sob. od 8.00 do 19.00 ned. - praz. od 8.00 do 12.00
VABLJENI!
CITROEN
MERLAK SALON
25 let
PRODAJA VOZIL POSREDOVANJE PRI PRODAJI VOZILA NA ZALOGI
AVTO
MEHANIKA
KLEPARSTV0
LIČARSTV0
Drenov Grič 99, pri Vrhniki; tel.: 753-807, 751-007
NOVA Xantia II, Xsara - varnost
(oprema X - 2x AIRBAG,oprema SX - 4x AIRBAG)
Za vse kupce novih vozil darilo: radio in dodatna oprema
SERVIS MERLAK, Vrhnika, 061/751-007
Avto, ki vam zleze pod kožo
PONUDBA ŠTIRIH MUŠKETIRJEV: JUMPER, JUMPY, C15 in BERLINGO
NA POČITNICE VAM ŽELIMO SREČNO IN VARNO VOŽNJO
DOLNICAR & CO.
kamnoseštvo
éettUl yeHexacijtt j/ieciatiiCau %a ¿ante*
NAGROBNIKI
MU
Izdelava in obnova, iz granita, marmorja... Na voljo široka paleta barv,
V I^M«     v h u uiti ni 11 ti za gostinske lokale, kuhinje, kopalnice.
ZT%7- KAI"N,TI PULTI Polepšajte svoj dom z lepoto naravnega kamna!
- in pocenil { _..... .....
v y m * črn Ini h TA prčiit Podarite nekaj trajnega - zelo izvirno tudi
a 1 uJMLH *H rnbU I kot pOS|0vno dari|0. spomin iz Slovenije.
Vaze, pepelniki, Okenske police in drugi izdelki iz kamna.
DOLNICAR & CO. kamnoseštvo d.o.o. • Sinja Gorica 34 • 1360 Vrhnika • tel.: 061/752 950 • faks: 061 /752 950
GANESH d.o.o. INTERSHOP PTC LOKA, Pritličje
BOGATA IZBIRA BAMBUSOVIH SENČIL
Pleteni izdelki: koši, košarice, mreže za vrata, bakle,...
Obleke, indijski tekstil,...
Kitajski porcelan: vaze, skodelice, čajniki,...
Kitajski vok
Nakit - rečni biseri, poldragi kamni,... Veliko drobnih daril,...
Vljudno vabljeni
Delovni čas: od 9.00 do 12.00 in od 15.00 do 19.00
s© <5&
O
4žž
so t.....
ra
TRGOVINA Idrijska 42, Vrhnika
Iskra Antene d.o.o. tei. 061/754-079,755-625 VRHNIKA
Podjetje anten in antenske elektronike
POSEBNA PONUDBA ZA JULIJ
SOBNA ANTENA OLYMPIK
SATELITSKI ROTOR UNI ZA DOGRADITEV ŽE OBSTOJEČIH SAT. KOMPLETOV - enostavno
G-2235-03
Cena s p.d. 3.868,80 SIT
I ANTENA MINI ELEKTRONIK ;       ZA KAMPIRANJE
G —3235 ME
SATELITSKI KOMPLETI
ANALOGNI
DIGITALNI
brez p.d. brez montaže
20.500,00 SIT
104.500,00 SIT
Cena s p.d. 5.040,00 SIT
AVTO ANTENA
ZA BOLJŠI SPREJEM MOBILNIH TELEFONOV GSM NMT
Cena s p.d.
1.603,20 SIT
POPUST OB TAKOJŠNJEM PLAČILU
POPUST OB TAKOJŠNJEM PLAČILU
KAKOVOST GARANCIJA
MOŽNOST NAKUPA NA OBROKE
DO 6 OBROKOV (ČEKI)
P-28NMT/GSM
Cena s p.d. 4.568,40 SIT
MANJŠI ZNESEK ČEKA PRI NAKUPU NA OBROKE JE 5.000,00 SIT
Avto-iZZiv, d.o.o.
Čuža 15 1360 VRHNIKA tel./faks: 061/754-787 mobitel: 0609/618-013 http: // www avto-izziv. si
PRI NAS VAM NUDIMO:
• menjavo vozil:
— staro za novo
— staro za staro
• komisijsko prodajo vseh vrst osebnih vozil
• odkup vozil, letnik nad 1990
• mogoč nakup na posojilo in leasing
• prenos lastništva (prepis vozil)
ODPRTO:
vsak dan od 9. do 18. ure, sobota od 9. do 13. ure.
fio if iris \(~>	Trgovina z oblačili
	za otroke od
x   \   / v	0 do 16 let.
	Našli nas boste na
	STARI CESTI 49
	na VRHNIKI.
	Tel. 755-749.
	Odprto imamo
il \î	vsakdan od 9. do 12. ure
mm mm	in od 16. do 19. ure,
SONČEK	v soboto od 9. do 12. ure.
**********************************	
MOŽNOST PLAČILA NA VEČ ČEKOV!!	
************************************	
ir odio ur hmika
teli 061/757262, tel/fax: 061/757261
3Hs
1 Telefon: 125-42-04 d.o.o. z dobrim imenom    Tržaška 2 - Ljubljana
Uradne ure vsak dan od 10. do 16. ure, ponedeljek in sreda od 10. do 18. ure.
IZKORISTITE NAŠO UGODNO PONUDBO!
NUDIMO MOŽNOSTI POSOJILA NA 6 ALI 12 MESECEV!!! ZA A IN B KAT.
— brezplačen tečaj CPP organiziramo 2-krat na mesec ob 16.30 na Tržaški 2
— v juliju in avgustu bo tečaj CPP 13.7.1998,27.7.1998 in 10. 8.1998
— organiziramo tudi tečaj prve pomoči z izpitom
— dijaki in študentje imajo poseben popust pri praktični vožnji
— nudimo izposojo literature
Com far
i AVTOŠOLA TURISTIČNA AGENCIJA PISARNIŠKE IN RAČUNOVODSKE STORITVE FOTOKOPIRANJE
AVTOŠOLA
s tradicijo in dobrim uspehom
TEČAJ CPP A, B, C, E in F kategorije 13. 7. 98 in 10. 8. 98 PLAČILO UR VOŽNJE NA 6 OBROKOV! DIJAKI IN ŠTUDENTJE POPUST! • TEČAJI IZ VARSTVA PRI DELU S TRAKTORJEM 6. 7. 1998 • TEČAJ ZA MOPEDISTE V AVGUSTU!
Vabljeni tudi tisti, ki ste tečaj CPP opravili pri drugi avtošoli
NOVO:
IZPIT LAHKO OPRAVITE V POSTOJNI V 30 DNEH ALI V LJUBLJANI
TURISTIČNA AGENCIJA
PRODAJA ARANŽMAJEV VSEH PRIZNANIH TURISTIČNIH AGENCIJ
MOŽNOST PLAČILA NA OBROKE LETALSKE KARTE ZAVAROVANJE CORIS
URADNE URE: pon.-pet. od 9. do 18. ure, sob. od 9. do 12. ure INFORMACIJE IN PRIJAVE: COM-TAR. d.o.o., PTC LOKA, Robova 6, VRHNIKA, tel./faks: 061/755-828, 755-023 POSLOVALNICA LOGATEC, Cankarjeva 8, tel. 741-642
POKROVITELJI NEDELJSKIH VEČERNIH
ODDAJ Z NASLOVOM "99 MINUT ZA OBEŠANJE & 81 MINUT ZA GRDE, UMAZANE, ZLE« ZA MESEC JUNIJ!
— Tekstilna trgovina Modiana, Ljubljana
— Galerija 2, Vrhnika
— Trgovina Martin Krpan, Podskrajnik pri Cerknici
— Prodajalna obutve Fastcoop, Rakek
— Mizarstvo in steklarstvo Nagode, Logatec
— Stop 300 tolarjev Shop, Ljubljana
— Halo Pizza Griča, Drenov Grič
— Butik Deborah, Vrhnika
Spremljate nas lahko: Gorenjska Tele TV Kranj, Kanal 2 TV Vrhnika,
Notranjski radio 107.1 & 91.1 MHz. Pokličite 061-741-632 ob nedeljah od 20. do 23. ure
ter preskusite svoj pogum na vislicah. Zanko okoli vratu vam zategujemo — Šerif iz Oklahome —Ognjena Puščica — Jutranja Zarja.
NOTRANJSKI RADIO LOGATEC D.O.O
^> □ « □ <=> U(Q)W[jM]L>=lTzz
Logatec • Tržaška 148 • tel.:061/741 632 • fax:061/741 612
Trgovinca
MRAVLJINČEK
Log, Loška c. 21 a (ob Tržaški cesti pri Mlinarju)
SUPER CENA ZA POLETNE DNI
• otroški bodi — 600 SIT
• majice ( — 400 SIT
• polo majice — 890 SIT
• igrače (lopatka ...) — 200 SIT
• plenice (100 kosov) 2200 — 3500 SIT
ODPRTO:
vsak dan od 13. do 19. ure, sobota od 9. do 13. ure. Telefon: 653-422.
ovo
NA VRHNIKI
zev JUNIJU
SERVIS IZPUŠNIH SISTEMOV
POD HRUŠEVCO 14
Prodaja, montaža, servisiranje izpušnih sistemov za vsa:
— osebna vozila,
— manjša dostavna vozila,
— kombije.
Uradne ure:
POC
SERVIS IZPUŠNIH SISTEMOV POD HRUŠEVCO 14
n
Ju
MAVRICA
□ r:
TOMI BLATNIK
ca
pon.: 7.— 15. tor.: 10. — 18. sre.: 12. — 18. čet: 7.— 15. pet.: 12. — 18. . j [sob.: 8.— 12.
PAVELCASERMANsp.
VRTNARIJA 16 1360 VRHNIKA . TEL: (061)752-455 FAKS: (061)756-188
■ VRHNIKA-oenter
TržaSka 3, Vrhnika, tel.: 061/752-714
AVTOMEHANIKA SEVER Servis in prodaja vozil OPEL
Možnost nakupa na posojilo; staro za novo
PONUDBA MESECA: NOVA ASTRA
Za vse kupce novih vozil posebno darilo — presenečenja.
Odprto:
ponedeljek - četrtek: od 7. do 12. ure in od 13. do 17. ure; petek: od 7. do 13. ure; sobota zaprto
: 1351 Brezovica pri Ljubljani • Podsvetija 28/a • Tel./faks: 061 /653-347, 654-341, 654-663 J.j
AVT0S0LA VEZI
za vroče ttnir
Pirejamo brezplačni tečaj CPP za kategorije: A, B, C in E, vsak torek ob 17 uri.
Izbirate lahko med inštruktoricami in inštruktorji Cena za uro vožnje že od 1850 SIT na uro. Popust za dijake in študente! Možna takojšnja vožnja na sodobnih vozilih,
rud j 3 hJjj/j u jjap/sival
Informacije in prijave vsak dan od 8. do 17. ure.
Vilharjeva 27, Ljubljana (za železniško postajo) tel.: 061-13 77 117
Gumnišče 27, Škofljica tel.: 061-667 212 (popoldan)
TERMO
tel/taks: (061) 746 - 209, mobitel: 0609 644 - 173
Ulica bratov Mivšek 24, 1353 Borovnica
- *»V«Ï OKNA MKT VRATA
- NOVOOHADNJA JOV XMJm€»JM4*JM^M OBWOVA
Si SIXJitCCHSrStCIMU caœvawiaMur C30% PRIHRANKK JBCMmXtOJUKUQ
JOlIJ 1998
NAŠ ČASOPIS 31
Mali oglasi
Našla sem zlato broško. Informacije po telefonu: 754 -325.
Iščem tapetnika, da mi popravi povaljane zofe. Informacije po telefonu: 631 567
ODDAJAM POČITNIŠKO HIŠO v okolju še neokrnjene narave ob reki Kolpi. Opremljena je za 6 oseb. Možnost kolesarjenja, ribolov, sprehodi ali pohodi po okolici, vožnja s kajaki ali kanuji ali raftom in drugo.
Informacije tel. 061/756-007.
Iščem knjigo Karla Grabeljška
Vrhnika in okolica v boju za svobodo, ki je izšla leta 1968 v Novi Gorici. Prosim ponudbe na telefonsko številko 753-288.
Pogrešamo črno - belega mačka, na območju Miz-nega dola, Zaplane in Ulov-ke. Njegova posebnost črna pika na smrčku in črno oko ter je domač in prijazen. Vesna Kovač, Zaplana 210, Vrhnika, telefon 041 715 595
Dostava pta na dom vsak dan od 12" do 24"!
<^teh: 755 *»5^)
Tržaška 3, Vrhnika, tel.: 061/752-714
Pričakujemo vas!
POGREBNE STORITVE
naročila na domu prevozi
prevozi za upepelitev postavitev mrliškega odra pogrebna oprema urejanje umrlih izkop jam
t
— pevci, glasba
— venci, cvetje, sveče
— urejanje grobov
— urejanje dokumentacije
— prevozi v pogrebnem' spremstvu
ANTON VRHOVEC, Drenov Grič 128 Tel.: 0617751-437, mobitel 0609 637 617
		
		Solza, žalost, bolečina
	lip	te zbudila ni, a ostala je tišina, ki močno boli.
		VSPOMIN
		Antonu
	iii	Kovaču
		
		z Brega pri Borovnici
3. julija mineva žalostno leto, odkar si nas zapustil. Zelo Te pogrešamo. Vedno boš ostal v naših srcih in mislih.		
Žena Marija, sin Marjan, hči Slava		
ZAHVALA
Hvala vsem, ki ste bili z nami v dneh, ko je na svojo zadnjo pot odhajala naša mama, sestra, babica in prababica
Frančiška Jesenovec
roj. JARC
iz Dragomerja
Vsi njeni Dragomer, Ljubljana
OBVESTILO
Cenjene bralce Našega časopisa obveščam, da bom v času od 10. avgusta do 29. avgusta na rednem letnem dopustu. ■'
V času odsotnosti me bo nadomeščala gospa Draga Inti-har, notarka iz Cerknice in sicer vsak dan od 12.30 do 13.30.
Notarka Vrhnika
Albina Krašovec Tržaška cesta 12
Toda v grobu tam ni mame, tam je le,
kar zemlja vzame...
ZAHVALA
V 86. letu starosti nas je po dolgi in hudi bolezni zapustila mama, babica in prababica
Rozalija Stanonik
z Vrhnike, Usnjarska ul. 10
Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem in znancem za ustno in pisno izraženo sožalje, podarjeno cvetje in sveče ter številno spremstvo na zadnji poti. Posebej se zahvaljujemo osebju Doma upokojencev Vrhnika za skrbno nego in dr. Heleni Rozmane Drašler za zdravljenje. Hvala vsem, ki ste sočustvovali z nami.
Mirni, Metka, Jana in Jože z družinami ^
Vrhnika, junij 1998
Kako je prazen dom, vrt in dvorišče,
naše oko zaman te išče,
ni več tvojega smehljaja,
le praznina in bolečina za teboj ostaja.
ZAHVALA
Ob nenadni boleči izgubi naše predrage mame in babice
I   ^; Ruže \* ■ Jelič
iz Bistre
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, znancem in sodelavcem za izrečena sožalja in pomoč na njeni zadnji poti. Še posebna.se zahvaljujemo dr. Piršičevi in njeni med. sestri, Pepiju in Mariji Kostanjevec, Zorki Mikložič, Sejdiju, babi Savki, Vidi Pejič in Ivanki, ki soji stali ob strani in nudili pomoč na njeni zadnji poti. Vsem še enkrat hvala.
Žalujoči: sin Velimir z družino, hčerke Darinka, Mira, Marica z družinami ter Slavica
Gospod je moja luč in moja rešitev.
(Psalm 27)
Za vedno je odšla od nas naša draga mama
Antonija Jakomin
Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste nam stali ob strani in nudili nesebično pomoč v tem težkem trenutku. Iskrena hvala za vsa izražena sožalja in spremstvo na njeni zadnji poti. Bog povrni gospodu Janezu Kompare in gospodu Branku Potočniku za pogrebni obred ter sosedom in vsem, ki ste jo pospremili na zadnji poti.
Hvala tudi podjetju Pieta.
Mož, sin Roman z družino in sin Drago
Brezovica, 10. junija 1998
PIETA
Pogrebna služba FRANCI TRŠAR, Gabrče 9 Vrhnika
Telefon: 754-109, 752-894 0609 628-257
ZAHVALA
ob smrti dragega moža, očeta in ata
Cirila Strleta
iz Zabočevega
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem za izrečena in napisana sožalja, podarjeno cvetje in sveče ter vsem, ki ste ga spremili na njegovi zadnji poti. Posebna zahvala dr. Mariji Munda, službi Zdravstvenega doma Vrhnika in sosedi Sabini za nesebično pomoč. Lepa hvala gospodu župniku, pevcem, pogrebcem in pogrebni službi Vrhovec. Vsem še enkrat iskrena hvala.
Vsi njegovi
Zaprli trudne ste oči, spočili žuljave dlani, v večni dom po plačilo za vedno ste odšli.
Tiho in mirno, kot je živel, se je 4.6.1998 poslovil od nas naš dobri in skrbni mož, oče, tast in stari oče
Alojz Rožnik
Zaplana 3
Iskreno se zahvaljujemo vsem sosedom za vsestransko pomoč in podporo. Posebna zahvala velja sorodnikom, prijateljem in znancem, Anikinim sodelavcem iz Lika, Martini-nim in njegovim sodelavcem iz IUV za izrečena sožalja ter darovano cvetje in sveče ter tako številno spremstvo na njegovi zadnji poti. Hvala pogrebni službi Vrhovec, gospodu Bizjanu za besede slovesa, domačim pevcem za zapete pesmi. Prav posebna zahvala pa velja gospodu župniku Vinku Podbevšku za opravljen obred in svete maše. Našega ata še naprej priporočamo v molitvi. Vsem in vsakemu še enkrat hvala.
Žalujoči: žena Francka, hčerke Anika, Martina in Stana z družinami
ZAHVALA
Ob boleči in prerani izgubi našega moža, očeta in starega očeta
Marjana Babnika
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, znancem, prijateljem in sosedom, ki ste ga pospremili na zadnji poti in ki ste darovali cvetje. Posebno se zahvaljujemo osebju Onkološkega inštituta, zdravniku Štabucu in njegovemu osebju, gospodu župniku Antonu Golobu za opravljen obred, gospodu Matičiču za poslovilni govor, skupini pihalcev iz Godbe slovenske policije, pevcem in pogrebni službi Vrhovec za opravljen pogrebni obred. Hvala za ustna in pisna sožalja, podarjene sveče in cvetje.
Žalujoči: družina Babnik Gabrje, Ljubljana, Jesenice, Recklinghauser
26.6.1998
ZAHVALA
Ob mnogo prerani in boleči izgubi naše drage
Anice Žagar
z Briš pri Polhovem Gradcu
Se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, sodelavcem in znancem za izrečena pisna in ustna sožalja, darovano cvetje in sveče ter spremstvo na njeni zadnji poti. Posebno se zahvaljujemo g. župniku za lepo opravljen pogreb s sveto mašo, pevcem, pogrebcem, g. Vr-hovcu in g. Borštnarju za izrečene tolažilne besede ob grobu. Vsem še enkrat iskrena hvala.
Vsi njeni
Vabimo Vas na tradicionalno
fAROSTARSKO NO
ki bo v soboto, 18. julija 1998, s pričetkom ob 20.30 v športnem parku v Blatni Brezovici.
ihko boste zaplesali ob zvokih ansambla STRMI? se pozabavali ob izboru MISS MAROSTARSKE NOČI in kaj zadeli na bogatem SREČOLOVU. Za pijačo in jedačo bo poskrbljeno.
V nedeljo, 19. julija 98, pa ste vabljeni na gasilsko veselico, ki bo prav tako v športnem parku v Blatni Brezovici, pričela pa se bo ob 16.30. Igral bo ansambel NAGELJ.
VSTOPNINE NI!!!
Organiziran bo avtobusni prevoz na veselico in z nje. Avtobus bo vozil v smeri: Blatna Brezovica, Sinja Gorica, Vrhnika, Sinja Gorica -SAP, Drenov Grič, Log, Bevke, Blatna Brezovica. Na veselico se boste z njim lahko pripeljali
ob 21.00,21.45,22.30,23.00, : veselice pa bo prvi odpeljal ob 01.00 itn
OBVESTILO — VABILO
Člane Dl Vrhnika in ostale občane obveščamo, da bomo v petek, 21. avgusta, izročili svojemu namenu težko pričakovane prostore, kateri bodo služili namenu delu kluba DI Vrhnika.
Vabimo vas, da se ob 11. uri imenovanega dne udeležite kratke slovesnosti na Poštni 7B, pred sedežem društva.
Sledila bo zabava v parku v Močilniku, zainteresirani za zabavo se prijavite v društveni pisarni, kjer boste za ceno 1.000,00 SIT prejeli blok in dobili ostale informacije.
Zaradi koriščenja dopusta, bomo sprejemali prijave samo ob sredah od 8. do 12. ure in od 13. do 17. ure.
VABLJENI!
DI VRHNIKA
Dostava plzz na dom vsak dan od 12* do 241
Nagradna križanka »ARGONAVTSKI DNEVI«
Kot vemo, so bili od 19. do 21. junija na Vrhniki tradicionalni ARGONAVTSKI DNEVI, s številnimi kulturno - zabavnimi prireditvami. Na te dneve vas naj spomni še nagradna križanka. Za prve tri pravilno rešene križanke smo pripravili naslednje denarne nagrade:
1. nagrada: 10.000,00 SIT
2. nagrada: 8.000,00 SIT
3. nagrada: 6.000,00 SIT Rešene križanke pošljite do
20. avgusta 1998, na naslov: Uredništvo NČ, Tržaška c. 1, 1360 Vrhnika, in sicer v ovojnici z obveznim pripisom »Nagradna križanka«.
S.S.
Izžrebali nagrade za križanko »KARTICA PLUS«
V uredništvo smo prejeli kar precej rešenih nagradnih križank iz prejšnje številke, katere sponzorje Stanovanjska zadruga na Vrhniki. Ta deluje na Stari cesti 2A, kjer boste nagrade tudi prejeli. Nagrade pa prejmejo:
1. nagrada: 15.000,00 SIT; Ema Stanovnik, Stara cesta 10, Vrhnika
2. nagrada: 10.000,00 SIT; Tomaž Demšar, Rimska c. 34, Borovnica
3. nagrada: 5.000,00 SIT; Štefka Dormiš, Dol 76, Borovnica
ter 10 majic PLUS pa:
Maja Poglajen, Brigadirska 1,
Vrhnika
Rozalija Bastar, Pod Lovrencem 10, Brezovica Aleš Justin, Kurirska pot 18, Vrhnika
Joži Petrovčič, Ob potoku 24, Vrhnika
Andreja Jurjevčič, Verd 196, Vrhnika
Barbara Burjak, Horjul 186,' Horjul
Mara Vavpotič, Zaplana 107, Vrhnika
Zora Turk, Lošca 47, Vrhnika Milojka Selan, Vrti 4, Dobrova Vesna Perpar, Betajnova 12, Vrhnika •
Vse nagrajence še enkrat vabimo, da se zglasite v poslovnih prostorih Stanovanjske zadruge Vrhnika, Stara cesta 2A, na Vrhniki, kjer boste prejeli nagrade.
S.S.
V petek, 12. junija, je gostilna YELLOW PUB na Stari cesti 50, na Vrhniki, odprla še zanimiv letni vrt, tako daje sedaj mogoče posedeti tudi v zunanjem prostoru. V letnem vrtu PUBA vam bodo postregli številna piva domaČih in tujih proizvajalcev. Resnično vam bo prijetno v hladni senci letnega vrta pa tudi popestri vam lahko marsikateri poletni večer.
S.S.
NAS ČASOPIS
Naš časopis izhaja enkrat mesečno za občine Vrhnika, Borovnica, Dobrova-Horjul-Pólhov Gradec in Brezovica in ga brezplačno prejemajo vsa gospodinjstva v teh občinah. Uredništvo: Tone Janežič (odgovorni urednik), Simon Seljak (novinar in organizator). Naslov uredništva: Naš časopis, Tržaška cesta 1, 1360 Vrhnika. Uradne ure za stranke: ob ponedeljkih, sredah in petkih od 10. do 11. ure. Telefon uredništva: (061) 756 224 ali h.c. 755 121, int. 222 in 291. Telefax: (061) 755 158. Urednik je dosegljiv ob sredah popoldne na telef Í061) 631 567. Elektronska pošta: Anton.Janezit @ icj.net
Pokličite nas Iuum.i tudi na mobitel 0609/650-186. Gradivo za brezoviške strani sprejema Časopisni svet občine Brezovica, Tržaška 390, 1351 Brezovica, telefon ali telefaks 653-223.
Oglasi: 1 cm v stolpcu za ekonomske oglase po 650 SIT, na prvi in zadnji strani dvojno. Oglasi za kulturno-zabavne in športne prireditve z vstopnino po 400 SIT za cm v stolpcu. Zahvale so po enotni ceni 10.000 SIT. Mali oglasi so.brezplačni. Oglase lahko naročite pri sodelavcu Našega časopisa, pomagali vam jih bomo tudi oblikovati. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Pridržujemo si pravico do jezikovnih popravkov propagandnih sporočil.
Po mnenju pristojnega organa je Naš časopis informativni proizvod, za katerega se plačuje 5-odstotni davek od prometa proizvodov.
Grafična priprava in prelom: Grafika, Novo mesto, d.o.o. Tisk: TČR, Delo, Ljubljana.