Slovenska košarica. Izdelano v Sloveniji. Najcenejše v Mercatorju. 50 izdelkov izdelano v Sloveniji.
Mercator Slovenska košarica
t
I
V
St. 30 (2657), leto LI • Novo mesto, četrtek, 27. julija 2000 • Cena: 220 tolarjev
KUPNOST A'A RAZBORJU - Predzadnja avgustovska nedelja 2000 bo v kronikah zapisana kot izjemen dogodek a Razbor pod Lisco že zaradi ogromne množice (domačini so ocenjevali, daje bilo kar okrog 5000 ljudi!), ki se je ‘ rc‘la ob otvoritvi prve komune za zasvojence z mamili v osrednjem in vzhodnem delu Slovenije. Pridružila se je em skupnostim na Primorskem in eni na Gorenjskem. Po maši škofa dr. Antona Stresa v razborski cerkvi so pomen °godka za mlade in družbo nasploh poudarili številni govorci, med njimi tudi don Pierino in Štefka Kučan. Po ‘jgoslovitvi in ogledu nekdanje šole na Razborju, kjer bo v šoli življenja Skupnosti Srečanje za zdaj bivalo šest odeničev, trdno odločenih, da se odpovedo drogam, so se don Pierino s spremstvom (na desni!) zadržali še pri 1Pu Marije pred šolo. (Foto: P. Perc)
ZELENI JURIJ ZA STIPETA MESIČA
TRDINOV VRH - V nedeljo so predstavniki Društva slovensko-hrvaškega prijateljeva Kolpa iz Vinice Jože Stegne, Josip Boljkovac in Janko Mržljak na Trdinovem Vrhu predali predsedniku Hr-vaške Stipetu Mesiču foto-Sfafijo Zelenega Jurija, ki je nastala aprila ob obisku vini-ških folkloristov in Zelenega Jurija v Zagrebu. Hkrati so ga Povabili, da skupaj z Milanom Kučanom obišče Belo krajino ter se pogovori s pred-stavniki belokranjskih podjetij, ki zaposlujejo Hrvate. Mesič je z veseljem sprejel Povabilo. Hkrati so ga obve-da se je v Društvo slo-''ensko-hrvaškega prijateljstva Kolpa včlanilo 3.100 lovcev iz “ele krajine in karlovške regije.
Mladi urejali okolico gradu Kostel
Zaključena mednarodna delovna akcija Kostel 2000 -Domačini hvaležni Vitri za pomoč
KOSTEL - Z analizo opravljenega dela in skromno zakusko je bil 21. julija zvečer zaključen mednarodnega delovnega tabora “Kostel 2000”, ki ga je v sodelovanju z domačimi organi in organizacijami organizirala Vitra iz Cerknice v okviru svojega delovanja za ponovno oživitev hribovitega območja dežele suhe robe. Zaključnega srečanja so se udeležili poleg prostovoljcev iz Slovenije, Češke in ZR Jugoslavije še domačini, ki so tudi sodelovali pri tem delu, predstavniki občine Kostel, Turistično športnega društva Kostel in Kostelci.
Prostovoljnim delavcem je nagajalo slabo vreme, a so kljub temu skupaj z domačini očistili grmovja in nepotrebnega drevja grajski kompleks Kostel. Na tem območju je bilo grmovja, štorov in podob-
^MERKUR':
nega toliko, da je nekaj dela še ostalo in ga bodo postorili še domačini, predvsem člani Turistično-športnega društva, ki so že zdaj sodelovali v akciji, predvsem z motornimi žagami. Domačini in organizator takih akcij Vitra iz Cerknice so se dogovorili, da bodo podobne akcije na območju Kostela organizirali tudi v bodoče in da bo delo priskrbela občina Kostel.
Domačini pa tudi letos niso poskrbeli le za delo, ampak so jim domačini razkazali zanimivosti Kostela. Pod vodstvom turistične vodičke Nataše Letig z Žage so si ogledali poleg domačih kraških jam tudi Bilparske jame, kovačijo v Bilpi, hodili so po peš poteh v Kostelu, se vozili z rafti po Kolpi, si ogledali sakralne objekte na tem območju itd. Na zaključni svečanosti pa je udeležencem mednarodne delovne akcije domače turistično društvo podelilo turistični propagandni material, majice in nogavice, da ne bodo pozabili Kostela in da se bodo sem še vračali kot turisti.
J.P.
n a j n i tj e pri »as j a hip
MERKURJEVE VROČE CERE /
k Več kot 35 izdelkov po vročiti cenah, od 27. 7. do 19.8. 2000, za izdelke v zalogi. >••••••••••••••••••••••••••••••••<
Proti potuhi z metadonom
Na Razborju pod Lisco je v nedeljo zaživela še peta komuna za zasvojence z mamili v Sloveniji ati šola za življenje, kot takšnemu prevzgajanju zvečine zelo mladih fantov raje pravijo pri Skupnosti Srečanje. Pomeni Razbor svetlo točko za podobne poskuse ustanavljanja komun v Sloveniji? V naši državi se je več kot 1100 zasvojencev zanimalo za program te skupnosti! Zdaj je v njih bolj simbolično število (26), takih, ki so se odločili za življenje, ne pa za hojo po robu prepada.
Posebno doživetje za veliko množico ljudi na Razborju je bil prepričljiv nagovor don Pierina Gelminija, ki je skoraj po vsem svetu ustanovil že 232 podobnih komun, v katerih je našlo pomoč okrog 22.000 zasvojencev. Ošvrknil je države, ki podpirajo metadonski način zdravljenja (gre le za državno sintetično drogo!), da bi s tem preprečile oskrbovanje s "klasičnimi" drogami, s heroimom, kokakinom itd. Med temi je tudi Slovenija. Čisto sprenevedanje in potuha je tudi ločevanje drog in na mehke in trde, povsem nesprejemljivo in nemoralno pa je, sprijazniti se z mamili in se naučiti živeti z njo. Don Pierinu zaradi tako odtočnih stališč streže po življenju narkomafja in še kdo, ki ima ogromne dobičke s prekupčevanjem z mamili. Prav nič jim ni mar tragična usoda številnih posameznikov in družin, ki so jih dobili v kremplje s svojo poslovno podlostjo.
PAVEL PERC
I
MILAN KUČAN NA STUDIU D
NOVO MESTO - Regionalna radijska postaja Dolenjske in Bele krajine Studio D bo v četrtek ob 17. uri imela v gosteh predsednika države gospoda Milana Kučana, s katerim se bo pogovarjala novinarka Marjana Kavšek. Enourni pogovor bo prenašalo Gospodarsko interesno združenje nekomercialnih radijskih postaj Slovenije, tako imenovana IV. mreža slovenskih radijskih postaj. Vprašanja pred oddajo sprejemajo na telefonski številki 07/3731020 ali po elektronski pošti: studiod@studiod.si.
I Citroen center Cikava Prodaja in servis, Avto-BH
Podbevškova 6a, Novo mesto, tel. 068/39 30 454
Ob koncu tedna bo pretežno sončno, z občasnimi pooblačit-vami v popoldanskem času. Toplo bo.
Ogenjce se ne pozablja
Brez NOB ne bi bilo samostojne Slovence
fc;
LOŠKI POTOK - 31. julija 1942 je bila na Ogenjcah v znani roški ofenzivi do tal požgana partizanska bolnišnica. Zaradi izdajstva so Italijani našli streljaj oddaljeno kraško jamo, v katero so bili partizani namestili težke ranjence. Z njimi je bila tudi bolničarka Mimica, ki jim je ob napadu s streli iz pištole skušala skrajšati muke, a ji v celoti ni uspelo. Kar ni uspelo njej, pa so postorile bombe. V jami je našlo smrt 13 ranjencev in njihova bolničarka. Kljub bombam so Italijani iz jame spravili vsaj še tri žive: ti so po sreči preživeli razpad • Italije in se vrnili v partizane, sicer bi bila celotna usoda te bolnišnice še danes zavita v meglo.
Na tem mestu je danes spominsko obeležje in majhen muzej, predvsem pa prostor za vsakoletna srečanja še živečih borcev in občanov občine Loški Potok. Tokrat je bila slovesnost 23. julija; na njej seje zbralo veliko borcev, njihovih sorodnikov in domačinov. Uvodno besedo je imel predsednik območne borčevske organizacije Jože Levstik, množico pa je nagovoril tudi predsednik notranjskega odreda Jože Šilc in obenem predstavil govornike, predstavnike borčev-
skih organizacij in predstavnike lokalnih skupnosti.
Med bogatim kulturnim sporedom so se zvrstili štirje govorniki: dr. Pavla Lah, dr. Peter Rus, Igor Bavčar in potoški župan Janez Novak. Vsem je bila skupna misel, da je NOB pripomogla, da danes živimo v lastni državi, vendar te pridobitve nekateri poskušajo na razne načine izničiti. Še najbolj je zbrane prevzel govor Igorja Bavčarja, ki je med drugim dejal: “NOB je globoko zakoreninjen v našem narodu. Predstavlja enega od temeljev naše samostojne države. NOB pomeni svetlo točko naše zgodovine. Včasih je slišati, da je bila ta borba prevara. Na to ne more nihče pristati. Dragi borci, tudi nova generacija gleda na vas s ponosom. Lahko vam rečem kar soborci, za isto stvar smo se boril tudi ob osamosvajanju.”
Slavnost je zaključil potoški župan inž. Janez Novak, kije ponovil pred dvema letoma prvič omenjeni načrt, da se uredi spominski kompleks. Po njegovih besedah, ki so jih zbrani z navdušenjem pozdravili, naj bi že prihodnje leto ob tem času položili temeljni kamen.
A. KOŠMERL
Berite danes
stran 2:
• Zdajšnji oblastniki potvarjajo zgodovino
stran 4:
•Spomin na narodnega buditelja
stran 6:
• Delali za kralje in predsednike
stran 7:
•Strankarske igre prevarale Senovo?
stran 8:
• Namere Nemcev bi škodovale Iskri
stran 11:
• Prometna nesreča! Kaj lahko storimo?
stran 18:
• Za socialno demokracijo evropskega tipa
PRAZNIK HARMONIKE - Prizadevni organizatorji Turističnega društva Azaleja z Rateža pri Novem mestu so zadnjo nedeljo pripravili že 14. prireditev Praznik harmonike. Tokrat je na tem tradicionalnem tekmovanju, ki mu vsako leto prisostvuje množica ljudi, sodelovalo 39 harmonikarjev, od otrok do zrelih možakov, 9 najboljših se je uvrstilo v polfinale tekmovanja za zlato harmoniko Ljubečne. Najboljši v posameznih kategorijah so bili: Jernej Kolar, ki je tudi zmagovalec tekmovanja za nagrado Rateža, Dejan Vene, Franc Vegelj, Marjan Skubic in Franc Škufca. (Foto: A. B.)
		31
KI SLOVMim . EKMMIMI	'stranic n M	
	MSISflffl LVeting	
DOLENJSKI UST
u
n
BORZNO POSREDNIŠKA HIŠA, d.o.o. PE NOVO MESTO
* Zaščitite se pred krajo delnic!
Odprite svoj račun pri BPH, d.o.o. Varnost 100 %!
BPH, Trdinova 1 (bivši hotel Kandija), ® 068/342-410 BPH, Rimska cesta 11, Trebnje, ® 068/460-730 BPH, Kolodvorska ul. 4, Črnomelj, "B 068/56-480 BPH, Kvedrova 28, Sevnica, S 0608/41-371
deb tel
mi
•S 07/ 30 81 118 b 041 600 7(
ŠMARJE 13 a, ŠENTJERNEJ, e-mail: inful'«!
ISSN 0416-2242
prodaja
montaža
servis
15% POPUST ob vgradnji avtoinstalacije
•ZA VSAK NAKUPU NAD 50.000 SIT darilo URA KOBRA
9 770416 2240
0
KRISTAL
Mariborsko pismo
VNOVIČ VIŠJE CENE V VRTCU RIBNICA
RIBNICA - Ribniški svetniki so na zadnji seji obravnavali dvanajst točk dnevnega reda in jih sprejeli brez kakršnekoli razprave. Olga Tanko, predsednica nadzornega odbora, je pohvalila občinsko upravo za smotrno porabo denarja pri večjih naložbah, saj je tudi pri lanski obnovi regionalne ceste v Gorenji vasi občina prihranila kar pet milijonov tolarjev. Svetniki so sprejeli predlog odloka o zaključnem računu za lani, po hitrem postopku osnutek odloka o statusnem preoblikovanju Javnega komunalnega podjetja Hydrovod Kočevje -Ribnica, pred tem sta to storila občinska sveta v Kočevju in Loškem Potoku. Po novem bo podjetje v sodnem registru zapisano kot Hy-drovod, d.o.o., družba za komunalno dejavnost. Cene v ribniškem vrtcu se bodo povečale za pet odstotkov, in sicer zaradi napredovanja strokovnih delavcev v višje plačilne razrede in povečanja drugih prejemkov. Zadnje povečanje je bilo 1. aprila letos.
Lekarna pomaga šolam
Iščejo študenta farmacije
KOČEVJE-Javni Zavod Lekarna Kočevje je lani ustvaril bruto dobiček v znesku nekaj manj kot 29 milijonov in tristo tisoč tolarjev in ga razporedil v znesku 2,7 milijona tolarjev na davek od dobička,
1,6	milijona tolarjev je predvidenih v rezervni sklad, preostanek, to je 24 milijonov in 841 tisoč tolarjev, pa je pustil nerazporejen.
Pri delu Lekarno najbolj pestijo prostorske in kadrovske težave. Prizadevajo si, da bi prosta delovna mesta zapolnili z diplomiranim farmacevtom iz kočevske občine ali bližje okolice. Vse tiste, ki jih zanima ta študij, bodo povabili na razgovor in izbranim seveda nudili štipendijo ter po možnosti omogočili tudi praktično delo v Ljubljani.
Zaposleni so najbolj veseli skorajšnjega pričetka gradnje nove lekarne, in sicer pri Zdravstvenem domu Kočevje. Zdajšnji prostori so namreč utesnjeni in močno odstopajo od normativov za delo. Pobuda direktorice Zofije Rovan, da bodo del denarja iz nerazporejenega dobička namenili za reševanje akutnih težav pri vzdrževanju osnovnih šol v Kočevju, je bila lepo sprejeta med člani občinskega sveta kakor tudi med člani sveta Lekarne. Na zadnji seji so sklenili, da bodo štiri milijone tolarjev namenili za kritje stroškov pri nakupu goriva, beljenje učilnic in manjših popravil. Upajo, da bodo zgledu Lekarne morda sledila tudi druga podjetja oziroma posamezniki ali društva.
M. G.
PREMIJE V KMETIJSTVU
VELIKE LAŠČE - Z občinskim programom za podporo reje plemenskih živali je rejcem na voljo občinska premija za plemenske krave in kobile v višini 4000 SIT na žival ter 800 SIT za plemensko drobnico. Cilj občinskega programa je ohranjanje staleža plemenske črede vseh živali na območju občine. Za ta razpis je do končnega roka prispelo okoli 250 vlog.
Zdajšnji oblastniki potvaijajo zgodovino
“Cerkev si želi podrediti državo,” je povedal kočevski župan Janko Veber - Prebrali protest proti govorom Justina Stanovnika v Kočevskem Rogu
KOČEVSKA REKA - Pred Taborsko steno nad Belico v Čabranski dolini, kjer je bilo v času druge svetovne vojne tudi stičišče kurirskih poti med Notranjsko, Dolenjsko, Belo krajino in Gorski kotarom je bila v soboto v navzočnosti nekaj sto borcev, simpatizerjev NOB in mladih tradicionalna spominska svečanost. Zaradi izdaje so italijanski vojaki lahko prišli do jame, v kateri se je naselilo poveljstvo 2. čete 3. bataljona Ljuba Šercerja, v usodnem času pa je v votlini jame bival tudi štab kočevskega odreda.
Potem ko so zaklali stražarja Tineta, so 24. julija leta 1942 enak zločin zagrešili tudi nad kurirjem Jakcem, bežečega Vinka pa so ust-
relili. Slednja sta štela komaj dvanajst pomladi. V spomin nanj in deset ubitih borcev - rešilo se jih je enajst - so v soboto pri spomin-
Morali so se bojevati
Srečanje ob obletnici ustanovitve 15. udarne divizije -Obsodili hujskaštvo v Kočevskem Rogu
VELIKI LIPOVEC - Več sto nekdanjih borcev, organizatorjev NOB in OF ter drugi so 22. julija počastili spomin na obletnico rojstva 15. udarne divizije NOB in POS, ki seje 23.julija 1943 zgodila v tem kraju, in obsodili petje domobranske himne na nedavni slovesnosti v Kočevskem Rogu.
Srečanje so začele pevke iz Žužemberka, častna straža SV pa je stala ob spominskem znamenju na koncu vasi, kjer je pred 57 leti zaživela ena izmed velikih slovenskih bojnih enot skupne zavezniške antifašistične fronte. Dolenjska prvo-borka Mara Rupena Osolnik je najprej obudila osebne spomine na narodnega junaka Dušana Jereba-Štefana, prvega sekretarja novomeškega okrožnega odbora OF, ki si je tu, potem ko je rešil soborce iz pohodne skupine, z zadnji strelom sam odvzel življenje, da ne bi padel v roke Italijanom.
Nato je ob 15. udarni diviziji govoril še Lado Kocijan, predsednik Skupnosti borcev te enote NOV in POS, ki je predstavil njeno bojno pot do maja 1945, ko je pomagala osvoboditi Ljubljano. Kritiziral je tudi sedanje politične razmere, in sicer militantno in napadalno aktivnost skrajne desnice, ki že vsiljuje prakso novega nacizma in kle-
PRI URŠKI BODO VLEKLI MEH
ZAMOSTEC - V soboto, 5. avgusta, se bodo že osmič v gostišču Urška v Zamostcu pri Sodražici zbrali ljubitelji diatoničnih harmonik na tradicionalnem tekmovanju za pokale tega priznanega gostišča. Letošnje tekmovanje, na katerem pričakujejo rekordno udeležbo s širšega območja Dolenjske, bo potekalo v štirih skupinah. Meh bodo vlekli tekmovalci do 12., 18., 45. leta in nad 45. letom. Nastopilo naj "bi več harmonikarjev iz Ribniške doline. Tekmovanje se po pričelo ob 18. uri, najboljši bodo odnesli domov pokale v obliki harmonike. Iz lesa jih je naredil rezbar Drago Košir mlajši. Vsi drugi udeleženci bodo prejeli spominske nagrade. Ob koncu uradnega dela bo veselica 7, Lojzetom Slakom in njegovimi fanti.
rofašizma. Zborovanje je pozdravil tudi Bogdan Mali, poveljnik enote Slovenske vojske iz Novega mesta, Franc Plut iz KUD Prečna pa je recitiral dve pesmi. Ob 12. uri so na Selih - Šumberku počastili še spomin na tri padle poveljnike, Jevtiča, Kavčiča in Šaranoviča, o njihovem junaštvu pa je govoril Lojze Hren, predsednik Skupnosti borcev Cankarjeve brigade.
Udeleženci srečanja so sprejeli še protestno pismo Območnega odbora Združenja borcev in udeležencev NOB Novo mesto proti hujskaštvu desnice na slovesnosti v Kočevskem Rogu. Takrat so slišali domobransko himno in zaničevalne besede o uporu proti nacifa-šističnim silam, kar zbrani na Velikem Lipovcu osffo obsojajo. Prepričani so, da je bil boj proti okupatorju edini možen odgovor na smrt obsojenega naroda.
skem obeležju v samoti reških g°z' dov prižgali sveče.
O pomembnosti tega dogodi in vlogi partizanskih enot jeg°v^ ril Nace Karničnik, predsedn' kočevske borčevske organizaciJe' ki je bila prirediteljica spomin®11®’ ga srečanja. “V sebi čutite moč®0 bolečino in gorje, ki vam povzro®8 dejstvo,da ima Slovenija, za kat® ro ste bili pripravljeni žrtvova1 največ kar imate, svoje življenj®; predsednika vlade in ministre* imajo narodnoosvobodilni boj P prevaro,” je povedal Janko Veb®1;
Dejal je, da sedanji vladi t® pomemben interes države ter ve®1 na državljank in državljanov, P0' membnejši je interes cerkve, prik® vanje izredno velike količine denat ja od prodaje orožja, legalizirali® odločbe ustavnega sodišča, k’1 ponaredilo referendumski [P ' Kako naj zaupamo vladi, ki je ž®1 la priti na oblast s tožbo proti Pa( lamentu? Nezaslišano je, da s™ sklep o neveljavnosti volilne zak nodaje poskuša legalizirati Pr
mednarodni inštituciji, katere
član
je notranji minister.
Celo kritike "a
dogodke v Kočevskem Rogu
cer-
kev označuje kot vmešavanje P°1 tike v svobodno delovanje cerkv®. To jasno kaže, da si cerkev že podrediti državo. Za ubranitevte prevar je vlada pripravljena drža popeljati celo v izredne razm®1® Vse to se dogaja, ko se vključuj®1!' v Evropsko skupnost, ko so razvl države še posebej pozorne na ** moglave oblastnike in jih tudi k znujejo z vsemi demokratični111 sredstvi.
M-
PRED SPOMINSKIM OBELEŽJEM - Pripravili so krajši kulturni prog#* v katerem so nastopile članice skupine Odmev iz Kočevja in recitatorka Al Abramovič. Zgodovinar Zdravko Troha je prebral protestno pismo proti F voru Justina Stanovnika, kot je dejal, bivšega kolaboracionista, na spoti1 ski maši v Kočevskem Rogu, na kraju narodove tragedije. (Foto: M. G.)
PRAZNIK TOPLIŠKE OBČINE - Prejšnji teden so v Dolenjskih Toplicah potekale prireditve v počastitev občinskega praznika, ki gaje ta mlada občina praznovala drugič. Na slavnostni seji v petek, 21. julija, seje župan Franc Vovk med drugim zavzel za enotnost in skupno prizadevanje za napredek občine, saj, kot je dejal, tako majhna občina ne sme postati arena za politične boje. Po seji je župan v parku med zdraviliškima hoteloma odprl 1,6 km dolgo Auerspergovo botanično pot (na fotografiji), na kateri je 7 ličnih in preglednih informativnih tabel. V obnovljenem 100 let starem zdraviliškem parku, po katerem poteka de! poti, je več kot 100 različnih drevesnih in grmovnih vrst. (Foto: A. B.)
Bo volk sit in koza cela?
Zapiranje prostocarinskih prodajaln ogroža razvoj turizma
MARIBOR - Maribor, kije bil včasih med največjimi industrijskimi središči v tem delu Evrope, je v zadnjem desetletju in pol močno spremenil svojo zunanjo podobo. Zaradi gospodarske krize je prišlo do prestrukturiranja gospodarstva: medtem ko so nekdanji industrijski giganti propadli, je v mestu zraslo veliko novih trgovskih hiš, hotelov, gostišč in lokalov za najrazličnejše storitvene dejavnosti. Mariborsko Pohorje je v tem času pridobilo več novih vlečnic in sedežnic, pod njim pa je zrasel zimski stadion, ki je vso zimo zasnežen z umetnim snegom, razsvetljena proga pa omogoča tudi nočno smuko. V središču mesta je velik in sodoben poslovno-trgovski center, imenovan City, staro mestno središče Lent pa so temeljito obnovili in revitalizirali.
Tako se je Maribor iz izrazito industrijskega mesta postopno razvil v veliko nakupovalno središče, pred nekaj meseci pa je ministrstvo za malo gospodarstvo in turizem, ki ima sedež v Mariboru,
štajersko metropolo z zaledje!11 razglasilo tudi za turistično ob močje. Kako hitro se v Maribor® razvija turizem pove tudi podatek; da se je lani glede na leto popi®! število turistov v nastanitveni® objektih v mestu povečalo za ^ odstotkov, število prenočitev Pa za 36 odstotkov, medtem ko sej® število turistov v Sloveniji naspi011 zmanjšalo.
Kakor je v teh dneh že nekaj' krat opozoril mariborski župa® Boris Sovič, pa lahko nadaljuj1 razvoj turizma in turistične infra' strukture v mestu zavre ukinit®v prostocarinskih prodajaln, saj s° doslej Terme Maribor ves izkupiček iz njih vložile v izgradnjo i® obnovo turističnih kapacitet. P° Sovičevih besedah ni najbolj P1® membno vprašanje, kdaj bo drž®' va prostocarinske prodajalne zaP(' la, ker bo to prej kot slej tako i® tako morala storiti, temveč kakšn® programe prestrukturiranja b® ponudila podjetjem, zaposleni®! in obmejnim regijam. Mariborsk župan opozarja, da je možno v okviru evropske zakonodaje o®1®! njene prodajalne prestrukturira® tako, da bo volk sit in koza cela' samo projekta se morajo lotiti P1® vi ljudje, ki zares temeljito poZ®a mjo evropske direktive in predpis®:
Sovič opozarja tudi, da doS‘y še v nobeni vladi niso razmišlja11, kakšne nadomestne programe tov do ponudili špediterjem, trg°v' cem, carinikom, policistom '® drugim delavcem, ki bodo po vst^ pu Slovenije v Evropsko unijo ž® radi odprte severne meje ostal brez dela.	,
TOMAŽ KSEL*
Kultura na dopustu
DAVID SMUKOVIČ, dijak, iz Račje vasi: “Zanima me kino, filme hodim gledat v Brežice. Spored je še kar dober. V prostem času berem. Treniram atletiko pri atletskem klubu Fit Brežice. Dosti časa namenjam športu. V tem okolju manjka kulturnih in zabavnih prireditev. če bi bilo več takih dogodkov, bi bilo poletje zanimivejše. No, med počitnicami ni dolgčas.”
NATAŠA KABUR, kuharica iz Novega mesta: “Na dopust bom šla šele konec septembra, ob delu pa nimam časa in moči za branje knjig. Že dolgo nisem prebrala kakšne knjige, tudi šolskega čtiva nisem rada brala, rada pa vzamem v roke kakšen časopis z zanimivim branjem. Pač pa se včasih udeležim kakšnega koncerta za mlade.”
BOŠTJAN PAPEŽ, študent iz Črnomlja: “Če sem na dopustu v kakšnem drugem kraju in je kulturna prireditev, jo obiščem. Kulturnih prireditev, ki so med poletnimi počitnicami v Beli krajini, pa ne obiskujem, čeprav jih je veliko, ker se mi zdi, da se preveč ponavljajo. Mislim, da so te prireditve zanimivejše za tiste ljudi, ki dopustujejo v Beli krajini."
TINKA JUNTEZ, kontrolorka v semiški Iskri: „Rada se udeležujem kulturnih prireditev v Beli krajini, če le imam možnost in priložnost. Na dopust pa ne hodim nikamor, ker se prilagajam drugim družinskim članom. A tudi sicer poleti bolj malo počitnikujem. Celo takrat, ko imajo moji sodelavci v naši tovarni kolektivni dopust, jaz zaradi narave dela skoraj ves čds delam "
BOJAN NOVŠAK, oblikovalec v sevniškem Stillesu: „Na letnem oddihu in tudi sicer hodim po svetu z odprtimi očmi tudi za arhitektonske rešitve, obiskujem muzeje in galerije, ker me pač zanima vse, kar je človek ustvaril, tudi če česa nekateri ne uvrščajo med tako imenovano čisto kulturo. Skušam biti tudi čim bolj kulturen do okolja, doma ali po svetu."
IRENA VIZLAR, natakarica v gostilni Opara v Trebnjem: „Na dopust gremo na slovensko obalo Jadranskega morja, v Fieso, predvsem zato, da bi se odpočili in sprostili. Zato si ne nameravamo privoščiti drugih kulturnih užitkov, razen obiska kina. Morda bom tudi kaj prebrala, a če se bom že odločila za kakšno knjigo, bo to verjetno lahko počitniško branje.
Je poleti dovolj kulturnih prireditev? Kako nameravate preživeti dopust? Ali tudi tako, da boste prisostvovali kulturnim dogodkom? Tovrstna radovednost na tem mestu je verjetno razkrila tokratno anketno temo, in sicer, ali izkoristite dopust tudi za kulturo in ali je na voljo dovolj vsega s področja kulture. Mogoče boste ob koncu dopusta, potem ko boste obiskali gradove in cerkve ter se navduševali nad drugimi primerki kulturne dediščine, pošteno zapisali: “Hodil po zemlji sem naši in pil nje prelesti." Dežela je sicer po dolgem in počez kar gosto posejene v teh mesecih z grajskimi in drugimi “poletji”, kjer za dostopno ceno igrajo marsikaj, od jazza do stare glasbe, in mogoče je tovrstno kulturno dogajanje vabljivo. Koliko kulture si kdo želi in koliko je bo vsrkal na različnih poletnih prireditvah, to je lahko tudi vprašanje za začetek prepira o tem, kaj je sploh kulturno. Študenta, na primer, bo nemogoče prepričati, da študentska subkultura ni kultura, prenekateri najstnik bi se obrnil stran od tako visoko postavljene prireditve, kot je npr. Ramovšev Festival Brežice 2000, in bi se šel raje povaljat v blato Kekovega Rocka Otočec. Tudi v tem primeru imajo vsake oči svojega “malarja”. Čeprav vendarle obstaja verjetno dovolj splošen nenapisan dogovor, kaj je kultura.
FRANC LESAR, iz Zamosteca pri Sodražici: “Z družino radi potujemo naokrog, zato dopust izkoriščamo tudi za spoznavanje novih krajev, ljudi in navad. Če se da, praviloma obiščemo kakšen kulturni dogodek in se podrobno seznanimo s prireditvami na tem območju. Zvečer si najraje ogledamo osvetljene stare stavbe, med katerimi so najbolj zanimive cerkve in drugi
vprslfi nhiplčti
PETER MOVRJN, iz Kočevja: “Pred leti sem na dopustu poleg užitka na soncu kar precej časa namenil branju knjig, kar lahko sodi v tako imenovano kulturno izobraževanje na počitnicah. Zdaj je več dela in za sicer zaslužen premor nekako ni časa. Letos bova s soprogo za nekaj dni obiskala prijatelja na otoku Krku, ki ima doma veliko zakladnico starin. Lani sva je že nekaj videla.”
EMIL MATIČIČ, strojni ključavničar, iz Martinjaka pri Cerknici, na obisku v Kostanjevici na Krki: “Čisto slučajno sem danes na Kostanjeviški noči. V teh dneh, kar sem v Kostanjevici, sem si ogledal galerijo in bogato kulturno okolje. Vzamem si čas za kulturo tudi tako, da preberem pesniško zbirko in jo grafično opremim. Ko se pojavi nov film, ga grem obvezno gledat."
Novomeška kronika
MIŠICE - Raznih lepotnih tekmovanj se udeležujejo vse telajša dekleta. Če bo šlo tako naprej, bodo lepotičke kmalu 'ahko izbirali kar v vrtcih. Nedavni izbor za niiss Dolenjske na Otočcu pa je bil v vseh po-Sledih nekaj posebnega. Nobena kandidatk ni bila mlajša od let. Pa to še ni vse. Naš po-tecevalec z lepotnih tekmovanj ni mogel verjeti, da nobena kandidatka za dolenjsko lepotno taljico ne kadi in si treme ne Pteganja z kozarcem žlahtne kapljice. Kakšna mladina! Če “odo punce tako nadaljevale, jih “° lastna generacija izobčila in Postale bodo zafrustrirane sam-- brez možnosti umetne oploditve.
Rock - pa tudi megažur Kock Otočec ni več tisto, kar je teasih bil. Ko je že vse kazalo, oa se bo ta fešta spremenila v zafiksan fuck Otočec, je letošnje Hotenje na prečenskem letališču Vse skupaj speljalo v motne, predem pa blatne vode. Voajeristi s° se brez uspeha plazili po grmovju, p0 svoje so bili razočara-ni celo policaji, ki so pri vsej tenožici v treh 3neh in treh no j-eh dobili manj “trave”, kot je ' tez težav najdejo pri rutinskem °olsku kakšne od dolenjskih, Posavskih ali belokranjskih dimkov. Kaže, da jim nudi blatno kaluženje večji užitek kot seks in Joint.
TRIGLAV - Škocjanski žu-Pan Janez Povšič seje tudi letos ^leži 1 tradicionalnega vzpona Ypjaških rezervistov na Triglav. ludi letos je Povšič poskrbel, da Sl) Planinci na vrhu najvišje slo Venske gore pili njegov cviček, ki Pa so ga morali pivci sami prine-h na vrh. Letos je vrli Povšič na r'glav pritovoril še 4 pečene ace. Ponavadi se tem veteranka planincem pridruži tudi Ptedsednik Slovenije Milan Ku-Han. Tokrat pa so ga zadržale fžavniške obveznosti v Italiji, ondomušni so vedeli povedati, a je pravzaprav v Vatikanu p °ljl_. da bi njegov mali prijatelj ovšič varno prišel na Triglav in azaj v rodni Škocjan.
WVwmm
Ena gospa je rekla, da ko hi na postni seji topliškega ohčin-eka sveta oh občinskem prazni-1 »gotavljuli sklepčnost, hi jo 10 konec še preden se je začela.
Kot otrok ste bolj kot vse hoteli kolo. Pa danes?
1 liberalna demokracija Slovenije
PRITRKOVANJE V ŠENTJERNEJU
.Šentjernej - šentjemej-
a župnija in občina vabita v ^edeljo, 20. avgusta 2000, ob 13. r* v Šentjernej na praznično j ečanje pritrkovalskih skupin -etnejevo 2000. Do 15. avgusta ■ Ptejemata prijave Stane Bregar Zl*pnišče.
lov,
‘lat NOVOIML^kl pORud IN IS IN IO K.
času od 12. do 17. julija so v o °meški porodnišnici rodile: Sa ra Bertole iz Podhoste - Aleksa! -a’ Mateja Nemanič iz Ro-B|.niC' Tonija, Janja Kemperle iz |. atrtika pri Črnomlju - Jureta, cnj-j Qorjgar z Daijnega Vrha -Irena Bohte iz Črnomlja -be v' Katia Mohorčič iz Žužem-deklico, Jožica Popit Željo iz š°jne vas'" Jureta, Jožica Varga ka .ent‘vda pri Stični - Emo, Alen-ja, alovec iz Velikega Podloga -S®- Saša Brudar iz Jablana -ŽhJj’ !rena Planinc iz Raven pri - Klemena, Zdenka Nem-« Drašičev - Valentina, Maj-
anič
ta p°zman z Malega Vrha - Jureta’ Renata Butala iz Črnomlja --r. °> Tamara Može iz Srebrnič -loHaža.
n Jz Novega mesta: Valerija Iva-Rok° k-arlič. Slavka Gruma 36 c a; Romana Likar, Kandijska \ a - Tajdo: Petra Podobnik, Nad mlini 31 - Luka.
Čestitamo!
Brez previsokih ciljev
Kulturno društvo Bučka deluje prireditve - Majhni,
že 11 let - Skoraj vsak mesec a dolgoročni cilji
BUČKA - V Bučki, majhni skupnosti nad Škocjanom, so mladi in stari združeni v kulturnem društvu, ki je bilo ustanovljeno leta 1989. Njihovih 50 članov je začelo s polno paro: treba je bilo preurediti dom in vsakič znova napolniti dvorano ob gostovanjih glasbenikov in plesalcev. “Vsi smo prostovoljci, zato vsak pomaga, kolikor lahko,” pove Kristina Resnik, učiteljica v tamkajšnji šoli in predsednica Kulturnega društva, seveda pa ne gre tudi brez blagajničarke Silve Marjetič in tajnice Maje Modlic.
Skupne akcije članov Kulturnega društva Bučka so predvsem polne navdušenja, pa naj gre za urejanje okolice, dvorane ali organizacijo prireditev. Delo članov, vaščanov in nastop kulturnih, glasbenih in plesnih skupin je brezplačno, ker razpolagajo s tako majhnim fondom denarja, da si tega pač ne morejo privoščiti. Na kulturnih prireditvah namreč ne pobirajo vstopnine, temveč prostovoljne prispevke, ki pokrijejo pogostitev. Na srečo pa je občina je vsako leto bolj radodarna, za kar soji zelo hvaležni. Z njihovo pomočjo so prenovili dvorano, zdaj pa si želijo samo še dobro ozvočenje in odrske zavese.
SREČANJE UPOKOJENCEV
DOLENJSKE TOPLICE-Območna zveza društev upokojencev Novo mesto vabi 5. avgusta ob 11. uri na Jaso v Dolenjskih Toplicah. V kulturnem programu bodo nastopili upokojenski mešani pevski zbori in druge kulturne skupine, slavnostni govornik pa bo poslanec državnega zbora mag. dr. Franc Žnidaršič. Na srečanju bodo podelili priznanja najbolj aktivnim članom, predstavnikom Krke Zdravilišč in Zdravilišča Dolenjske Toplice. Za prijetno razpoloženje bodo poskrbeli s srečelovom in skupino Don Kori bend.
Suhokranjski drobiž
MED VITEZI - Najodmevnejšo kulturno in turistično prireditev v Žužemberku si je ogledal tudi dr. Matija Žargi, velik poznavalec dvorske železolivarne, ki je nedavno tudi doktoriral na temo Zgodovina železarne na Dvoru ob Krki. Žargija zadnje čase zanima tudi zgodovina žu-žemberškega gradu, podatke o gradu išče tudi v arhivih muzeja na Dunaju in drugod. V Žužemberk je prišel v majici z napisom ..Vitezi" (na sliki).
Korak za korakom, saj vedo, da si ne smejo postavljati previsokih ciljev.
V njihovi dvorani je poleti malo zatišja, pozimi pa mrgoli praznikov in zato tudi prireditev, ki jih pripravljajo tudi v sodelovanju z Društvom podeželskih žensk. Nanje povabijo bližnje glasbenike in plesalce, na pomoč pa jim priskočita še domači ansambel Fantje z vasi in mešani pevski zbor. Koga bodo povabili, je navadno znano po sprejetju letnega načrta, ki ga obravnavajo na občnem zboru. Sami so se do sedaj predstavili drugod le z igrico Kakadu, ki so jo zaigrali osnovnošolski otroci. Na Bučki se namreč letos izobražuje 14 otrok od prvega do četrtega razreda, ki po tradiciji zelo pogosto stojijo na odru kulturnega doma.
M. RAPUŠ
SREČANJE PRI MIKLAVŽU
MIKLAVŽ NA GORJANCIH - V nedeljo, 30. julija, ob 13. uri bo pri Miklavžu na Gorjancih srečanje, ki ga pripravljata občinski odbor ZLSD Šentjernej in Skupnost borcev Gorjanskega bataljona. Govoril bo predsednik ZLSD Borut Pahor.
Vandali na otroških igriščih
NOVO MESTO - V zadnjih šestih letih je novomeška občina za obnovo otroških igrišč namenila 20 milijonov tolarjev. Otroška igrišča so potrebna obnove pa tudi temeljitega čiščenja (kar velja tudi za okolico) še posebej vsako pomlad.
Letos so tako obnovili igrišča v Novem mestu, in to na Cesarjevi, Šegovi, Smrečnikovi in Ragovski ulici, na Seidlovi cesti, na Mestnih njivah, v Ločni in dve igrišči v Ulici Slavka Gruma. Dela so veljala blizu
3,6	milijona tolarjev, opravilo pa jih je podjetje Grans. Poteka pa tudi obnova vaških igrišč v krajevnih skupnostih, ki so se prijavile na razpis. Za njihovo obnovo so namenili 2 milijona tolarjev.
Žal igrišča bolj kot vreme in uporabniki uničujejo vandali, ki igrišča večkrat poškodujejo kmalu po obnovitvenih delih. Seveda takih poškodb ni moč sproti popravljati, predvsem pa za to ni dovolj denarja.
A. B.
GOLJUFALA Z DELNICAMI KRKE .
NOVO MESTO - Novomeščanka Z. S. je v očetovem imenu borzno posredniški hiši prodala njegove delnice Krke B. To je sicer storila po smrti lastnika delnic, vendar pa pred končano zapuščinsko razpravo. Pri prodaji je ponaredila podpis, borzni hiši pa prikrila dejanske okoliščine in jo tako oškodovala za 400 tisočakov.
POLETI V DOLENJSKEM MUZEJU - Konec junija in v prvi polovici julija so v Dolenjskem muzeju v Novem mestu potekale lepo obiskane muzejske delavnice, na katerih so otroci poslikavali poletne majice, oblikovali nakit in slikali na steklo. Vse to bo marsikateremu otroku obogatilo poletna oblačila in pRispevalo k prijetnemu poletnemu razpoloženju. Muzejske delavnice bodo znova oživele od 22. do 25. avgusta. (I. Tanko)
Načrtno do zaposlitve
Klub za iskanje zaposlitve v Novem mestu deluje peto leto - Svoje delo zaključuje že 51. klub
za katero se je pozanimal celo novodobni grof Volk Turjaški z Ljubljanskega gradu.
MEDNARODNA KOLONIJA -Prijateljska slikarska kolonija Stavča vas 2000, kije potekala v Suhi krajini, je privabila tudi slikarje iz zamejstva: iz Trsta je prišel Matko Vodopivec, iz Novega Sada pa Igor Cve-janovič. Tako je kolonija prijateljev na nek način postala tudi mednarodna.
TABORI OB KRKI - Reka Krka je privabila v poletnih mesecih veliko kopalcev, živahno pa je tudi v številnih taborih ob njenem toku. Tako so bili pri Podgozdu otroci iz Kopra, Portoroža, nekaj sto metrov nižje pa taborniki iz Slovenj Gradca.
NOVO MESTO - Iskanje zaposlitve od človeka zahteva veliko časa, truda, potrpežljivosti, predvsem pa močno voljo in polno mero optimizma. Pri tem tako tistim, ki se z iskanjem zaposlitve srečujejo prvič, kot tudi tistim, ki so v tem žal že pravi veterani, pomaga Klub za iskanje zaposlitve. Med sedemnajstimi klubi po vsej Sloveniji je tudi novomeški, ki deluje pod okriljem Zavoda za zaposlovanje, območne enote Novo mesto, in ga od samega začetka, od leta 1996, vodi Silva Bajuk.
"To ni posredovalnica dela, temveč delavnica za brezposelne, da se motivirajo in sami najdejo zaposlitev. Največ se naučijo v prvih dveh tednih, ko se v učilnici seznanijo z izobraževalnim programom, vsak pa je lahko član največ 3 mesece. Vanj se lahko vključijo brezposelni, ki so prijavljeni na zavodu za zaposlovanje in so se o tem dogovorili s svojim svetovalcem zaposlitve," je povedala Silva Bajuk. V začetku se “klubovci” poglobijo vase in podrobno razčlenijo svoje znanje, lastnosti in sposobnosti, nato pa si postavijo zaposlitveni cilj. Sledi zbiranje informacij, izoblikovanje mreže informacij ter načrtno iskanje zaposlitve, vadijo zaposlitvene pogovore, pišejo prošnje, pridobivajo praktična znanja itd. Pri tem jim klub nudi strokovno pomoč, brezplačen telefon, znamke in ovojnice, dostop do
m
ŠPORTNI CLIO ZA VRHOVNIKA - Matjaž Vrhovnik, član Smučarskega društva Krka Rog iz Novega mesta, v zadnji sezoni tretji najboljši slalomist na svetuje v ponedeljek v uporabo dobi! clio šport 2.0 16V. Ključe avtomobila, izdelanega v novomeškem Revozu, je našemu smučarskemu asu izročil direktor Revozove tovarne Jean Marc Calloud. Z najmočnejšim cliom (2.000 kubikov, 173 KM, 7,3 s od 0 do 100 km/h) - v Revozu jih sedaj naredijo 40 na dan - se bo Vrhovnik vozil doma in po Italiji in Avstriji, kjer se bodo te dni začeli treningi na ledenikih. Matjaž, ki zagotavlja, da bo do konca svoje tekmovalne kariere član novomeškega smučarskega društva, pravi, da je treba ta avto voziti s pametjo. (Foto: A. B.)
Brezplačna zdravila za otroke
ZLSD Novo mesto organizirala podpisovanje zahteve, naj bodo zdravila za otroke in mladostnike brezplačna
NOVO MESTO - Predsedstvo območne organizacije ZLSD Novo mesto je na zadnji seji obravnavalo potek priprav na volitve, uvrstitev nekaterih zdravil na negativno listo in zakon o zdravljenju neplodnosti in postopkih oploditve z biomedicinsko pomočjo.
Predsedstvo območne organizacije prostestira proti odločitvi Zavoda za zdravstveno varstvo Slovenije, da se na negativno listo uvrstijo zdravila za otroke in s tem krši zakonska pravica do brezplačnega zdravstvenega varstva za otroke in mladostnike. Predčerajšnji so v Šentjrneju, včeraj pa v Novem mestu organizirali podpisovanje zahteve, naj bodo vsa zdravila za otroke in mladostnike brezplačna.
Predsedstvo novomeške območne organizacije podpira izjavo kolegija predsednika ZLSD, in sicer, da ZLSD odločno nasprotuje stališču vlade, ki ne spoštuje ustavnih določb o svobodnem odločanju o rojstvu otrok in enakosti pred zakonom, prav tako tudi zmanjševanju in ukinjanju že pridobljenih pravic žensk.
A. B.
NOVO GASILSKO VOZILO V ZBURAH
ZBURE - Gasilci iz Zbur pripravljajo v soboto, 29. julija, svečan prevzem novega gasilskega vozila - avto-cisterne Renault Medliner. Svečanost, ki bo pred gasilskim domom Zburah, se bo začela s povorko gasilcev, v kulturnem programu bosta nastopila pihalni orkester Krke Zdravilišč in pevska skupina Fantje z vasi. Za prijetno razpoloženje in ples bo poskrbel ansambel Ivana Puglja, za pijačo in jedačo pa domači gasilci.
ZA DRAGE MEDICINSKE INSTRUMENTE
Za drage medicinske instrumente so v času od 1. maja do 15. julija darovali: Blatnik (za pok. Šobar), Drašiči (za pljučni odd.), družina Judež (namesto cvetja za pok. Šobar), Fridl (namesto cvetja za pok. Kovačič), Hrastar (za pok. Progar), Judež (za pok. Sobar), darovalci (namesto cvetja za pok. Celič), Pirc (za pljučni odd.), Pronet Kranj, sindikat DB (namesto cvetja pok. Thorževski) in sosedje Westrove ulice (namesto cvetja pok. Kovačič). Splošna bolnišnica se darovalcem zahvaljuje.
interneta, na voljo so jim tudi časopisi in revije ter informacije o prostih delovnih mestih tudi na “skritem trgu” delovne sile. Poleg vsega naštetega je pomembno tudi to, da drug drugemu stojijo ob strani, si izmenjujejo izkušnje in se iskreno veselijo, ko kdo izmed njih najde primerno zaposlitev.
Obstoj tovrstnih klubov upravičujejo številke o uspešnosti. V opazovanem obdobju je zaposlitev našla več kot polovica vključenih v novomeški klub oziroma več kot 80 odst. vseh, ki so bili kdaj vključeni v omenjeni program novomeškega Zavoda za zaposlovanje. Letos je bilo do julija v klub vključenih 57 brezposelnih, od začetka delovanja pa 540. Tako kot zadnja leta tudi letos veliko večino vključenih predstavljajo ženske, prvi iskalci zaposlitve, ljudje brez poklicev in starejši od 45 let ne glede na spol, med poklici pa prevladujejo prodajalci ter upravni in ekonomski tehniki.
"Ljudje, ki so napoteni v klub, so pripravljeni in motivirani za iskanje zaposlitve in delo. Marsikateri delodajalec bi med njimi lažje našel sposobnega in zanesljivega sodelavca, če bi le poznal delo našega kluba!” je poudarila Silva Bajuk. Klub za iskanje zaposlitve lahko obiščete v prostorih svetovalnega podjetja Portoval v Kočevarjevi 2 v Novem mestu (nekdanji samski dom Pionir).	M. Ž.
Deset let pri Gospodični
Vojko Merhar je že 10 let najemnik planinskega doma pri Gospodični na Gorjancih - Izvrsten kuhar
GOSPODIČNA - Planinski dom Vinka Paderšiča pri Gospodični na Gorjancih je priljubljena točka izletnikov, planincev in pohodnikov iz dolenjske in belokranjske strani Gorjancev pa tudi od drugod. Precej zaslug za to ima najemnik doma Vojko Mrhar, kije znan kot izvrsten in izviren kuhar. Vojko, ki se gaje že v šolskih letih prijel vzdevek Jerry, praznuje letos tudi lep jubilej: spomladi je minilo 10 let, kar je pri Gospodični; skupaj pa ima že blizu 15 let gorjanskega “staža”, saj je bil oskrbnik doma pri Gospodični že med leti 1976 in 1980, ko je zaradi otrok to delo opustil in se preselil v dolino. Za Jerryja je bila Gospodična tudi sicer "usodna",
saj je prav tu spoznal svojo ženo, sicer pravo Podgorko iz Gabrja in
sedaj frizerko v Novem mestu, ki je na neki prireditvi pri Gospodični pela z ansamblom Dolenjci.
Po desetih letih življenja in dela
v Novem mestu se je Jerry vrnil na Gorjance. Številnim gostom ima kaj ponuditi, marsikdo se h Gospodični odpravi prav zaradi njegovih izvrstnih jedi. Še posebej je znan po izvrstnem divjačinskem golažu v kruhovi skodelici in nasploh po divjačinskih specialitetah, ljubitelji izvirne domače hrane zelo hvalijo njegove enolončnice, naj bo to gorjanski fižol, jota. ričet, vlaška čorba ali že skoraj pozabljena kmečka pristavljenka. “Od pomladi do zime je dom
Vojko Mrhar - Jerrv
odprt vsak dan razen ob ponedeljkih, pozimi pa le ob koncu tedna. Tudi sicer je največ ljudi pride ob koncu tedna, a le ob lepem vremenu; če je vreme slabo, kislo, deževno ali hladno, pa sem večinoma kar sam,” pravi Jerry, ki je prav te dni z novomeškim planinskim društvom podaljšal najemno pogodbo še za 5 let.
Najpogostejši in najbolj množični obiskovalci Gospodične so gorjanski škratje in gospodične, kot se imenuje posebna združba gorjanskih ljubiteljev. Teh je okoli 400, a so se lani v knjigo vpisali kar 15.000-krat. Sicer pa se obiskovalci najraje ustavijo pri izviru Gospodična, ki ga je novomeško planinsko društvo v sodelovanju z novomeškimi zelenimi in ob izdatni pomoči tovarne zdravil Krka pred leti obnovilo in lepo uredilo. V domu je na voljo tudi bogata brošura o tem slovitem izviru, ki ima po prelepi Trdinovi'bajki moč, da vrača zdravje in mladost. Jerry pa je kot spominek pripravil lonček s podobo izvira in Trdino vo bajko, natisnjeno kot majhna knjižica.
A. B.
DOLENJSKI LIST
t»Hii
J jm >\ š» J i-J o a č ] j j
frfmš
Zbirke naj bi bile neponovljive
Na osnovi bogatih izkušenj so v Belokranjskem muzeju pripravili predlog vsebinske in prostorske zasnove stalnih razstav v Metliki, Črnomlju, Vinici in Semiču - Pričakujejo pomoč občin
ČRNOMELJ, METLIKA, SEMIČ - Po velikih obnovitvenih delih v metliškem gradu, kjer domuje Belokranjski muzej, bodo muzealci na novo postavili celotno stalno razstavo. To je zanje hkrati priložnost, da temeljito razmislijo o vsebinski in prostorski zasnovi stalne razstave ne le v Metliki, temveč tudi v Vinici, Semiču in Črnomlju.
SLIKARJI PO ŽUPANČIČEVI POT! - Predsednik KUD Artoteke Jožef Vršiaj je preteklo soboto v Špeličevi hiši v Črnomlju odprl razstavo likovnih del, ki so sredi junija nastala ob Župančičevi poti od Dragatuša do Vinice. Slikarske kolonije, ki so jo poimenovali Župančičeva pot, se je udeležilo 14 likovnih umetnikov, od katerih se jih je otvoritve udeležilo kar deset. Na fotografiji (od leve) v prvi vrsti stojijo Jožef Vrščaj, Janez Muhvič, Neva Virant, Janko Butala in Bogomir Jakša, v drugi vrsti pa Slavko Čečura, Stane Lozar, Dirk Heij, Konstantin Virant in Janez Rajmer. Manjkajo Todorče Atanasov, Draga Davitkova-Erič, Žarko Vrezec in Andrej Pavlič. (Foto: M. B.-J.)
Zato so strokovni delavci v Belokranjskem muzeju pripravili predlog, ki temelji na izkušnjah, pridobljenih v zadnjem desetletju. Poučili so se o smernicah sodobne muzeologije, ki jih je pripeljala do spoznanja, da mora biti vsaka zbirka njihovega muzeja enkratna in neponovljiva, torej vsebinsko in oblikovalsko izvirna. Le takšna bi lahko pritegnila obiskovalce.
Stalna razstava Belokranjskega muzeja bo govorila o zgodovinskem razvoju življenja Belokranj-
Glavna cesta tudi uradno odprta
Pretekli teden so v središču Črnomlja predali namenu obnovljeno glavno ulico skozi mesto -Naložba vredna 300 milijonov tolarjev - Zupan spomnil še na obnovo ceste proti Ivančni Gorici
ČRNOMELJ - Pretekli petek so pri prvem semaforiziranem križišču v Črnomlju minister za promet in zveze Anton Bergauer, direktor Direkcije za ceste Vili Ževrlan in črnomaljski župan Andrej Fabjan prerezali trak na prenovljeni glavni cesti skozi mesto. Črnomaljci so bili dokončane nalo_be toliko bolj veseli tudi zato, ker je od začetka priprav minilo že pet let, obnova pa je trajala skoraj dve leti.
Kot je poudaril župan Fabjan, so pred petimi leti v občini pričeli s štirimi velikimi projekti: cestami, gostinstvom, turizmom in malim gospodarstvom. Prav prenova Belokranjske in Kolodvorske ceste od podvoza pod železniško progo Čr-nomelj-Metlika do križišča z Ulico 21. oktobra pa je bila eden večjih zalogajev. Obnova ceste, pločnikov in komunalnih vodov je namreč veljala 300 milijonov tolarjev. Največ, kar 170 milijonov tolarjev, je dala država, 75 milijonov tolarjev črnomaljska občina, 35 milijonov tolarjev Elektro Ljubljana, ostalo pa nekaj manjših investitorjev.
Oktobra 1998 so pričeli z rekonstrukcijo Kolodvorske ceste. Poleg obnove cestišča, meteorne kanalizacije in pločnikov so vgradili novo fekalno in elektrokabelsko kanalizacijo, obnovili vodovod in javno razsvetljavo. Prav tako so uredili prometno signalizacijo, prvo semaforizirano križišče v mestu ter avtobusni postajališči pri hotelu Lahinja in na Belokranjski cesti.
DOLGO ČAKANJE
ČRNOMELJ - Čeprav so bili podatki o dolgih čakalnih dobah v črnomaljskem zobozdravstvu obelodanjeni šele pred kratkim, pa veljajo za preteklo leto. Vendar so glede na to, daje marsikje potrebno čakati tudi več let, žal še vedno aktualni. V zdravstvenem domu v Črnomlju je (bila) v mladinskem zobozdravstvu čakalna doba 14 do 45 dni, kar je veliko glede na to, da v mladinskem zobozdravstvu ne dosegajo realizacije. Na ortodonta morajo v zdravstvenem domu čakati tri leta. Za storitve zobne protetike pa je čakalna doba pri dr. Antunu Cerovcu dve leti, pri dr. Antonu Mucu eno leto ter pri dr. Andreji Palič osem mesecev.
POLICIJA NIMA POOBLASTIL
RUČETNA VAS - Tako se-miški kot črnomaljski svetniki so že nekajkrat postavili vprašanja glede prometne varnosti na križišču v Ručetni vasi, v bližini katerega imata dva mizarja skladišče lesa. Svetniki opozarjajo, da so zaradi tega večkrat na cesti predvsem viličarji, ki ogrožajo promet. Komandir policijske postaje Črnomelj Jože Stopar se je strinjal, da tisto mesto v Ručetni vasi ni primerno za skladiščenje lesa, vendar policija nima veliko pristojnosti, razen če ugotovi kršitev predpisov o cestnem prometu. In če nima pooblastil, tudi ukra-pati ne more, ampak lahko le obvešča in sporoča. Predvsem pa policija ne more zapreti dejavnosti. Po njegovem je ta problem bolj v pristojnosti inšpektorjev.
Lani so obnovo nadaljevali na Belokranjski cesti, zaključili pa sojo tik pred otvoritvijo. Hkrati z obnovo ceste so urejali tudi njeno okolico, torej drugi del trgovsko-poslov-nega centra, ki ga gradi Begrad, bencinska servisa OMV in Petrol ter priključni lokalni cesti do železniške postaje in pri pekarni.
Župan Fabjan je v nagovoru gostom, med katerimi so bili tudi predstavniki Družbe za državne ceste in direktor Cestnega podjetja Novo mesto Franc Gole, od večjih naložb v ceste v občini omenil še rekonstrukcijo ceste od Vinice do Starega trga, v katero so v zadnjih letih vložili okrog 300 mili-
JURJEVANJE ALI JULIJEVANJE?
ČRNOMELJ - Jurjevo (24. april) velja, kot piše v knjigi Praznično leto Slovencev Niko Kuret, po ljudskem koledarju za začetek pomladi. Črnomaljska prireditev Jurjevanje pa bo letos šele 28. in 29. julija, torej dobre tri mesece po jurjevem. Ker sredi vročega poletja ni nikakršne povezave s starko zimo, ki se z zelenim Jurijem, kije „donesel pedenj dolgo travico in laket dolgo mladico", dokončno umakne pomladi, bi morali Črnomaljci očitno razmisliti o drugačnem imenu prireditve. Namesto Jurjevanje bi bilo bolj primerno, če bi jo imenovali Julijevanje.
„ŽBULARIJA“ IN TEKMOVANJE ORAČEV
GRIBLJE - Društvo kmečkih žena Griblje, Združenje oračev Slovenije in Strojni krožek Bele krajine pripravljajo v sodelovanju s Kmetijsko svetovalno službo Črnomelj v nedeljo, 30. julija, v Gribljah prireditev, imenovano Žbularija. Hkrati bo tudi belokranjsko tekmovanje oračev, ki se bo na njivah med Krasin-cem in Gribljami pričelo ob 12. uri. Ob 14. uri bo demonstracija obdelave tal, uro pozneje pa na gribelj-skem kopališču otvoritev Žbularije. Slavnostni govornik bo državni podsekretar na kmetijskem ministrstvu Igor Hrovatič. Sledilo bo tekmovanje društev kmečkih žena v pletenju žbu-la, kot v teh krajih pravijo čebuli, ter družabne igre, v oranju pa se bo pomerila še druga skupina oračev. Ob 19. uri bo podelitev priznanj in nagrad ter družabno srečanje.
ŠTUDENTSKA „K0UPA 2000“
GRIBLJE - Klub belokranjskih študentov je lani prvič pripravil v Gribljah srečanje študentskih klubov iz vse Slovenije. Ker je dobro uspelo, bodo od 4. do 6. avgusta na gri-beljskem kopališču znova pripravili športno, zabavno in kulturno prireditev, imenovano Koupa 2000. Organizatorji pričakujejo celo do 10 tisoč študentov, ki se bodo lahko pomerili v družabnih in športnih igrah, se udeležili ustvarjalnih delavnic, zvečer pa jih bodo zabavale domače glasbene skupine.
jonov tolarjev, ter obnovo ceste od Kanižarice proti Staremu trgu. Poudaril pa je, da črnomaljska 'občina še vedno potrebuje pomoč države, zlasti pri ureditvi ceste od Črnomlja do Novega mesta in naprej proti Ivančni Gorici. Želijo namreč, da bi bila njihova pot do državnega središča čim lažja in krajša.
M. B.-J.
cev od prazgodovine do konca 20. stoletja. Metliški muzealci so si jo zamislili na štirih mestih. V prvem nadstropju metliškega gradu bodo predstavili Belokranjce skozi stoletja od prazgodovine do konca 20. stol., vendar bodo poglavja, o katerih bodo govorile zbirke v Črnomlju, Vinici in Semiču, predstavljena le v skopih obrisih. Na podstrešju gradu bo stalna likovna razstava. V črnomaljskem gradu naj bi bila na ogled razstava o Beli krajini med drugo svetovno vojno, zlasti na osvobojenem ozemlju.
V spominski hiši Otona Župančiča v Vinici naj bi bilo Župančiču namenjeno pritličje, ostalim pomembnim Belokranjcem pa prvo nadstropje. V muzejski hiši v Semiču nameravajo postaviti zbirko o izseljeništvu, ki doslej v muzejih še ni dobilo pravega mesta. Zakaj ne bi vsaj poskusno zaorali ledine v Semiču? Nekaj prostora bi namenili tudi zgodovinskemu prikazti Semiča z okolico ter ohranili vinogradniško zbirko v kleti muzejske zbirke.
V Belokranjskem muzeju se zavedajo, daje ta zasnova stalne razstave odvisna od naklonjenosti lokalnih skupnosti, ali bodo pripravljene odstopiti prostore in pri-
TRAK JE PREREZAN - Trak na prenovljeni glavni črnomaljski cesti so skupaj prerezali (od leve) črnomaljski župan Andrej Fabjan, minister za promet in zveze Anton Bergauer in direktor Direkcije za ceste Vili Ževrlan. Čeprav je država zanjo prispevala kar 170 milijonov, pa Črnomaljci pričakujejo, da bo priskočila na pomoč tudi pri obnovi ceste proti Ivančni Gorici, ki jim bo omogočila lažjo pot do Ljubljane. (Foto: M. B.-J.)
makniti denar za ureditev zbirk. Seveda bodo s projekti kandidirali tudi za državni denar. A muzej ima le šest zaposlenih, kar je mnogo premalo, da bi obsežen program lahko uresničili prej kot v desetih letih. Zato so belokranjskim občinam, ustanoviteljicam muzeja, namignili, da bi se, če bi bile pripravljene zagotoviti denar še za kakšnega kustosa, lahko bolj posvetili njihovi zbirki. Prepričani pa so, da bi se morali o tem čim prej pogovoriti, saj v muzeju ne morejo razvijati dolgoročnih-planov, če ne vedo, kdo jim bo stal ob strani. Ob tem pa ne gre spregledati, da seje Belokranjski muzej v skoraj petdesetih letih razvil v pomembno kulturno ustanovo s številnimi predmeti, bogatim arhivom, knjižnico in še čim. Prav sedaj pa je priložnost, da ga z dobro stalno razstavo postavijo ob bok drugim slovenskim pokrajinskim muzejem.
Predlog vsebinske in prostorske zasnove stalne razstave Belokranjskega muzeja so sprejeli tudi na svetu zavoda Belokranjskega muzeja. V sklepu so zapisali, da bodo dali gradivo v razpravo občinam ustanoviteljicam, prvi pa so o njem razpravljali na črnomaljskem občinskem svetu. Razumljivo, da jih je najbolj zanimalo, kako bo z njihovo muzejsko zbirko. Leon Gregorčič iz Belokranjskega muzeja je pojasnil, da je bila sedanja črnomaljska zbirka narejena na hitro in delno mimo muzealske stroke. Poudaril je, da je nesmiselno postavljati zbirko, če dela v njej ne bodo nadaljevali. ..Predvsem pa bo stroka predlagala občinskemu svetu postavitev zbirke, ne pa, da bodo svetniki narekovali muzealcem, kako moramo delati. Sicer pa nam ni znan ne prostorski ne finančni plan ne pripravljenost črnomaljske občine za financiranje kadra," je svetnike seznanil Gregorčič.
M. BEZEK-JAKŠE
NEW SWING QUARTET V METLIKI
METLIKA - Danes, 27. julija, bo ob 21. uri v okviru metliškega kulturnega poletja na grajskem dvorišču koncert NewJSwing Quarteta. Dare Hering, Oto Pestner, Tomaž Kozlevčar in Marjan Petan žanjejo uspehe povsod, kjer nastopijo, in gotovo tudi v Metliki ne bo prav nič drugače.
Spomin na narodnega buditelja
Ob stoletnici smrti dekana Antona Aleša, ki je v zadnjih treh desetletjih 19. stoletja vtisnil močan pečat v semiško življenje, so v Semiču pripravili mašo, slovesnost in razstavo
SEMIČ - Člani Gasilskega društva Semič so se v nedeljo z mašo in slovesnostjo spomnili dekana Antona Aleša, velikega semiškega narodnega buditelja in soustanovitelja semiške prostovoljne požarne brambe pred 106 leti. Nedavno je namreč minilo sto let od njegove smrti. V 31 letih, kar je kot župnik in dekan služboval v Semiču, je vtisnil močan pečat v gospodarsko, kulturno in politično podobo Semiča.
O Antonu Alešu, ki se je leta 1832 rodil na Rašici, leta 1869 pa je prišel službovat v Semič, je pri njegovem nagrobnik ob zidu župnijske cerkve sv. Štefana govoril semiški župan Janko Bukovec. Pred gasilskim domom, kjer je župnik Janko Štampar blagoslovil muzejsko gasilsko brizgalno iz začetka 20. stol., pa ga je predstavil predsednik Gasilske zveze Semič Alojz Derganc. Poudarila sta, daje Aleš poleg svojega poklica z veliko narodno vnemo, razgledanostjo in strpnostjo sodeloval, velikokrat tudi kot pobudnik, pri vseh
PRAZNIK KRAJEVNE SKUPNOSTI GRADAC
GRADAC - V krajevni skupnosti Gradac v Beli krajini bodo v soboto, 29. julija, praznovali krajevni praznik. Ob 17. uri bo v kulturnem domu zbor krajanov, na katerem bo metliški župan Slavko Dragovan odgovarjal na vprašanja krajanov. Po krajšem kulturnem programu bo otvoritev novega igrišča pri gasilskem domu, sledila pa bo veselica.
takratnih pomembnih dogodkih ne le v Semiču, ampak v vsej Beli krajini. Med drugim je bil pobudnik za gradnjo prvega belokranjskega vodovoda, po katerem je
POKLON - Dekanu Antonu Alešu so se poklonili tudi člani Gasilskega društva iz Mengša, od koder je bil Aleš doma, ter na njegov nagrobnik položili venec.
stekla voda leta 1898. Na svojem posestvu, ki ga je vodil prav tako uspešno kot župnijo, je uvajal novosti, po katerih so se zgledovali kmetje. S tem si je prislužil nagrado Kmetijske družbe. Veliko se je družil z belokranjskimi rodoljubi, obiskoval pa gaje tudi rojak Janez Trdina. Daje bila njegova vloga v tedanjem življenju zares velika, priča tudi cesarsko odlikovanje z zlatim križcem s krono za zasluge, ki ga je prejel štiri leta pred smrtjo.
Hkrati so v semiškem gasilskem domu odprli razstavo „Šemič na pragu 20. stoletja", ki jo je pripravila prof. Rozalija Mohar. Na njej je razvidno, da je v zadnjih desetletjih 19. stol. semiška župnija s šestimi občinami in z več kot pet tisoč prebivalci tako gospodarsko kot kulturno dobro napredovala. Bil je pač čas narodnega prebujanja, pri katerem je imela v Semiču z okolico pomembno vlogo narodno zavedna družina Kuralt. Bila je lastnica graščin Smuk in Podturn, na katerih so se zbirali - tudi pod vplivom domačega učitelja Simona Jenka - znani belokranjski rodoljubi. Poleg Kuraltovih in Aleša so bili pomembni semiški rodoljubi in graditelji še člani Šuštaršičeve družine in nadučitelj Bartelj.
M. B.-J.
Sprehod po Metliki
NAJLEPŠE IN NAJBOLJŠE-Če kdaj, so se Črnomaljci še kako strinjali z Metličani na petkovi otvoritvi prenovljene glavne ceste čez Črnomelj. Samo prikimavali so Metličanom, ki so s kančkom hudomušnosti dejali, daje najlep ša stvar v Črnomlju cesta proti Metliki. Niti slučajno pa Črnomaljci niso upali odkimavati, ko so jim Metličani dejali, da je bila najboljša stvar ob otvoritvi ceste metliška penina. Tekla je namreč v poto(č)kih.
TURIZEM - Stane Željko z Gornjega Suhorja, ki je pred časom tistim, ki so zahtevali od njega višjo zidanico, zabrusil, daje za predsednika države Milana Kučana dovolj visoka, je veselo oznanil, da mu je Kučan odgovoril na njegov protest. Željko zatrjuje, da mu je predsednik obljubil, da “o prišel v njegovo zidanico, če ima zares tako nizko samo zaradi nje; ga. Na obzorju so torej začetki metliškega turizma!
Črnomaljski drobir]
ZAMUDA - Začetek otvoritve prenovljene glavne ceste se je zavlekel za debele pol ure. Da čakanje ne bi bilo tako puščobno, je i? rala domača godba na pihala. A zamuda je bila le prevelika, zato je godbenikom, stoječim na soncu, že primanjkovalo sape. Za zamudo je bil kriv minister za Pr°" met in zveze Anton Bergauer-Očitno je precenil cesto v Črnomelj, a je pozneje spoznal, da se ne da voziti tako hitro. Vendar si ni upal pljuniti v lastno skledo m potarnati nad slabo potjo. Raje se je izgovoril na gost promet.
KAMPANJA - Je pa potem minister Bergauer v govoru ob otvoritvi ceste poleg opevanja lepot Bele krajine začel tudi z volilno kampanjo. Prisotnim Belokranj; cem je položil na dušo, da v Bel' krajini nimajo boljšega župana m poslanca, kot je Andrej Fabjan-Zato mu po njegovem na državnozborskih volitvah ne bo težko do; biti dovolj glasov. Ob tej reklam) je bilo med poslušalstvom videti tudi nekaj kislih nasmehov.
SILA - Novinar Dnevnika Ivan Kraško nerad sliši, da ga imenujejo sedma sila. Res, da s svojo močjo (še) ne prestavlja gora, je pa ob prej omenjeni otvoritvi ceste dokazal, da lahko prestavlja ministra, direktorja Direkcije za ceste m župana. Hkrati! Ko so hoteli prerezati vrvico, je odredil, na katero stran se morajo postaviti, če hočejo biti na fotografiji lepi- 'n čeprav je bilo po protokolu določeno drugače, so se možakarji prestavili po Kraskovih navodilih. Za lepoto človek vse potrpi.
POZDRAV - Nekateri so bil' zaradi (pre)zgodnjega pošiljanja vabil v petek že drugič na otvoritvi črnomaljske glavne ceste. Vendar je bilo med Črnomaljci slišati, da bi jo morali ponoviti še enkrat, saj se nihče od govornikov ni spomnil, da bi med prisotnimi pozdravil „županjo" mesta Črnomlja Viko Lozar. Razmišljanja o tem-da sojo ..pozabili", ker je v časopisu Belokranjec obrazložila, »zakaj tako bedasta rekonstrukcij3 glavne ceste s pločnikom samo P3 eni strani", so zgolj zlonamerna-
Semiške tropine
POROKA - Semičani so imel' zadnja leta ob Semiški ohceti ved; no veliko pripomb, ker so se Pr' njih poročali v glavnem Gorenje-Letos so končno dočakali, da se je poročil tudi belokranjski P3f' vendar je semiška nevesta odšl® za snaho v metliško občino. Za10 je semiškim davkoplačevalce3! žal, da se je poroka med semišema SLS in SKD zgodila teden pred Semiško ohcetjo. Predlaga11 so, da bi se tudi stranki poročili n3 Semiški ohceti. Tako bi vsaj en3 dota ostala v domači občini-
TREMA - Zmotil se je tisti,
ld
je mislil, da bo imel največjo tremo na Semiški ohceti kateri šestih mladoporočencev. Očitn0 je trema ali pa morda panika, ke je moral poročiti kar tri pare hkr3' ti, zagrabila semiškega župnik3 Janka Štamparja. Semiško nevesto Majo je namreč kar preskočil-tako da gaje morala sama op ot-0’ riti, da mora tudi ona obljubu zvestobo svojemu izvoljencu, »E-®j poje, ko ženske kar same rinejo zakon," je v opravičilo dejal župnik in požel aplavz.	.
PONAVLJANJE - Ob nedeljsk' blagoslovitvi muzejske brizgaln nad vhodom semiškega gasilskeg doma, ki so jo gasilci kupili let 1903, so obiskovalci zvedeli, dal imelo Gasilsko društvo Semič 23 radi te naložbe v svoji blagajni s dolgo izgubo. »Zgodovina se Pj navija," je kratko komentiral Pre sednik GZ Semič Alojz Derganc-
pDrobnc iz Kočevja
CIRKUS PRED ITASOM -Deset let po prvem “cirkusu" v Kočevju, ko so se začeli majati ste-brj navidezno trdnih gospodarjih družb, ki so se kasneje kot epmine zrušile pod valom verižnih stečajev, je mesto ob Rinži obiskal pravi cirkus in se udoma-C|l pred vhodom v Itas, nekdaj fajvečje podjetje v občini. Prazne 'n oropane betonske hale, zatohli Prostori, luknje s stebri za žično °grajo, neurejena okolica. Komu Je sploh mar za ostaline preteklo-pomembno je le, da je bil pojoči cirkus!
POGLED Z NAJVIŠJEGA MOLPA - Za razgled osrednje b ovenije z vrha Kočevskega Roga 0110 metrov) se odločajo zlasti Pohodniki, kamor jih v žeji po sPoznavanju krajev, ljudi in navad rado zanese tudi v ta kraj Slove-niJe; Če popotnik pride po novi učni gozdni poti skozi razgibano Vajino v nekaj urah v okolico Zage, se ne more izogniti domi-nnntni točki in na njej priljubljenemu stolpu. To je enajst metrov v!soka "naprava”, ki štrli nad naj-^'sjim vrhom in je ogledalo človekovega umetnega posega v sicer Pravljično tihoto stoletnih debel. Dbisk Kočevskega Roga brez Pakaj odločnih korakov do .vrha stolpa pomeni isto kot romanje v l ne da bi videli papeža," pravi anez Konečnik, izkušeni gozdar, . Ze več let s fotografskim apara-?m snema tihožitje živali in rastrskega sveta globoko v nedrih amkajšnjih gozdov.
ne PROTI ELEKTRARNI -.^icijo za ustavitev gradnje male "'uro elektrarne na Mirtoviškem Potoku (občina Osilnica) so podpisali tudi kočevski občinski svet-n'ki- Ko je Bojan Kocjan predlagal, da bi ga župan Janko Veber Parafiral tudi v imenu občine, je 'uenc Janša župana odvrnil od te Pobude: “Zavedati se moramo, da tv P°se® na Mirtoviškem po-°ku storjen z blagoslovom drža-e; saj je ta pred leti zasebniku Prtžgala luč za pričetek del. Jaz Sefn tudi proti skrunjenju okolja, a’ lepo vas prosim, kako je mo-«°če razvijati gospodarstvo in 'reti neokrnjeno naravo? V ognju ?. si nasprotujoča predloga, zato 1 bilo treba ubrati neko sredinsko P°t z veliko razumevanja."
g
ibniški zobotrebci
BREZ VESELICE NI DEŽJA Pred leti so gasilci iz Žlebiča pri Ribnici veselice redno pripravlja-
I v prvi polovici julija. A z vre-Pjenom niso imeli nikoli sreče.
, eljalo je nepisano pravilo, da se Je ob pričetku prireditve nebo nenadoma zaprlo in začelo je deže-
Pt' kot iz škafa. Ker jim je naliv eekrat prekrižal načrte, so opu-'h priprave julijskih veselic. Že Pslednje leto, ko ni bilo več gasilnega klica “na pomoč”, je pripe-a, tako kot letos, spražila posev-,e |n so krajani tožili po starih .asih in navadah. Bila je veselica n Padal je dež.
Huda KONKURENCA-Več Prostornih (uporabnih) stavb sre-' Ribnice je zamenjalo lastnike Pradi kupne moči suhorobarjev .? Bušja, vasice ob cesti med Žlebiti in Sodražico. Nekateri po-Prtiezniki imajo menda tako pol-, e mošnjičke denarja, da bodo malu zagospodarili na Škrabče-»eiri 'rgu, del Ribnice pa bi lahko Priključili” Sušju. Nova lastnica ^tinskega lokala (doma je seve-
3 'z tega predmestja Ribnice) je
II em trga razkazala svojo gosto-Phnost z dejanjem, ki sicer Rib-canom ni pisano na kožo. Ves n je namreč stregla pijačo brez-Peno, o množici in židanem vz-
^ kju seveda ni treba izgubljati esed. Trlo se je ljudi, a že drugi . n je gneča usahnila. Kmalu ie
!rata
Petna
gneča usahnila. Kmalu je gostinskega lokala (tudi na iz Sušja) odprl sosed, ki je v .8 pijače poskrbel tudi za glas-'n celo hrano, seveda zastonj. sr NA SEMAFORJU - V do ču Ribnice, pri gasilnem 'n Vi*’ ^er se križata Kolodvorska •j, Merharjeva ulica, rado poči. s m se ne streljajo s pištolami in Pestmi ne merijo moškosti po-j„ayPi lokalni fantje. Pri semafor-I 1 ki ob nedeljah popoldan pravica je utripa, namesto da bi ob “kr"Ci zaBnje8a dne v vikendu j °J'l" varno vožnjo skozi naselij *ta v nedeljo proti večeru trči-in D°'enjec (°znaka vozila NM) na avec (*ŠK). Njuna pločevi-žalSC j6 na nepregledni točki na •ež^1 zeB'nila", a k sreči brez J,h Posledic. Do kdaj bodo tak-s e Prizore opazovali tamkajšnji Sedje oziroma kdaj se bo v glavi kovornih prižgala ta prava luč?
D B C IM
Meso drobnice z geografskim poreklom
Pomoč podjetnikom in lokalnim skupnostim pri trženju blagovnih znamk - Bronasto priznanje za inovacijo prtljažnika za vožnjo kolesa
KOČEVJE - Podjetniško-informacijski center Kočevske deluje kot samostojna enota v okviru družbe Recinko, d.o.o. Pred kratkim so pripravili vse papirje za registracijo kočevskega medu in pridobitev njegove blagovne znamke.
Med ni edini izdelek, s katerim naj bi postalo širše območje Kočevske (morda ene izmed novih slovenskih pokrajin) bolj prepoznavno. Seme v njivi naravnih danosti, ki se zrcalijo v zelo dobro ohranjenem ekološkem in biološkem sistemu, naj bi obrodilo sadove tudi pri uveljavitvi drugih blagovnih znamk.
“Čaka nas kar nekaj načrtov. V okviru zasnove kolektivne blagovne znamke Kočevske smo na poti, da skupaj z občino in združenji (Društvo za zaščito geografskega porekla medu bo skrbelo za kakovost prve blagovne znamke), ponudimo tudi blagovno znamko mesa in drobnice, mleka in mlečnih izdelkov ter suhega sadja. Ne bom rekla, da se nam mudi, vsekakor si želimo, da bi imeli vsaj nekateri naši izdelki potrjeno označbo kakovosti pred vstopom Slovenije v Evropsko skupnost. Podjetniki in lokalne skupnosti bodo imele pri pripravi in trženju blagovnih znamk s strani PIC vso podporo," je povedala Milena Glavač.
PIC animira in seznanja podjetnike z državnimi finančnimi spod-
EVROPSKI TRG JIH JE LEPO SPREJEL
SODRAŽICA - V podjetju Ple-tilnica Sodražica, ki proizvaja žične mreže in filtre, so uspešno prestali vse spremembe in se dobro uveljavili na trgih Evropske skupnosti, kamor prodajo okrog 70 odstotkov svojih izdelkov. Tako znaša letna realizacija okrog'6 milijonov mark. Po besedah direktorja Jožeta Drobniča si bodo tudi v prihodnje prizadevali, da bi bil delež trženja v zahodni Evropi enak. Pot, po kateri hodijo, pa ni lahka, saj je proizvodnja draga, ovira jo izpad zaradi bolniškIH, tudi trenutna delovno pravna zakonodaja jim ni pisana na kožo.
Kostelski rižni
TABORNIKI ODHAJAJO IN PRIHAJAJO - Prve skupine tabornikov, ki so si postavile šotore v Pod-stenah in Kužlju, so odšle, prihajajo pa nove. Tako na zemljišču turistične kmetije Antona Corla v Podstenah že tabori večja skupina slovenskih tabornikov iz Trsta v Italiji. Taborniki iz Cerknice taborijo tik ob Kolpi na prvem urejenem prostoru za kampiranje tik ob Kolpi (kamp Bartolj). Posamezniki ali manjše skupine pa tabore tudi na prostoru za kampiranje pri gostišču Samsa na Žagi.
ODKRILI IZVIR TOPLEGA POTOKA - Skupina članov Turi-stično-športnega društva Kostel sije 21. julija ogledala več možnih izvirov Toplega potoka in odkrila pravega ter do njega uredila tudi dostopno pot. Do izvira so prišli celo s traktorjem. Naslednji dan so opravili meritve na tem območju in ugotovili, da je bila temperatura zraka ob 8.30 17° C, temperatura vode na izviru Toplega potoka 15,1° C, na sotočju z Mrzlim potokom pa 14,4; medtem ko je bila temperatura Mrzlega potoka na izviru 9,8°, na sotočju s Toplim potokom pa 10,6° C. Ugotovili so tudi, da je do izvira Toplega potoka okoli 45 minut hoje. Zdaj bodo iskali možnosti, kaj se da na tem območju urediti za potrebe izletništva.
NABRUSIMO KOSE - Prvo tekmovanje koscev s staro koso, ki je bilo zaradi suše odpovedano, bo zdaj to soboto, 29. julija, ob 18. uri na območju Hriba. Zbirališče tekmovalcev bo ob 17. uri pri bistroju Kolpa, kjer bodo tekmovalci dobili navodila in plačali startnino. Najuspešnejši bodo prejeli darila, vsi pa spominke. Tekmovanje sodi v okvir akcij Turistične zveze Slovenije “Moja dežela, lepa in gostoljubna” ter domačega TŠD “Kostelci, pometimo pred svojim pragom!” Dodatna pojasnila dobite na telefonu 802-175. Vabljeni vsi, ki znajo uporabljati stare ročne kose.
budami. Letos so začeli z dejavnostjo garancijskih skladov v okviru Garancijskega sklada Dolenjske. Kot enota centra vodijo evidenco za občini Kostel, Osilnica, Loški Potok in Kočevje. Do 30. maja so osmim investitorjem v občini Kočevje in investitorju v občini Loški Potok pomagali pri pridobitvi
32,5	milijona tolarjev posojil (predračunska vrednost je znašala 80 milijonov tolarjev) za programe pri spodbujanju izvoza, razvoju novih, okolju prijaznih tehnologij,
vlaganju v turizem in dejavnosti, v katere bodo vključili lokalne razvojne iniciative. Tako naj bi zagotovili 24 novih delovnih mest.
“Pomoč našim članom - devet podjetij je vključenih v lokalno pospeševalno mrežo - nudimo tudi preko Evro informacijskega centra v Ljubljani. Prav tako podjetnikom pomagamo pri iskanju drugih finančnih virov. Želimo si več sodelovanja z inovatorji. Pred kratkim smo podjetju Potom, d.o.o., stali ob strani pri sodelovanju na sejmu v Ženevi. Njegov direktor Zdravko Tomazini je prejel bronasto priznanje za patent prtljažnika na kolesu.
M. G.
Ne pozabijo vojnih grozot
Tovariško srečanje pri brunarici pri Malnih
LOŠKI POTOK - Konec julija leta 1942 je po potoških vaseh in okolici divjala znana ofenziva, ki jo je uprizorila italijanska vojska, spomini nanjo pa so še vedno živi. Največjo nesrečo so doživeli vas Travnik in zaselka Bela voda in Matevljek. Vse je bilo do tal požgano. V Sodolu so streljali talce, ki so bili večinoma iz Travnika in Šegove vasi, pri Mrta-lozu so kot talci padli potoški učitelji, kar nekaj je bilo postreljenih iz zaselka Bela voda, za katere še danes ne vedo, kje so njihovi grobovi. Mnogo je bilo neznanih žrtev. Tragično je končala partizanska bolnišnica na Ogenjcah in skoraj vsi ranjenci z bolničarko, ki so bili skriti v kraški jami, ker se je tudi med njimi našel izdajalec.
Potočani so v zadnji vojni in še delno po njej veliko pretrpeli. Tudi takšni divjaški izpadi tujcev so nedvomno pripomogli, da se je ustvar-
' PRENOVLJEN GASILSKI DOM
PREDGRAD - 12. avgusta bo v Predgradu otvoritev prenovljenega gasilskega doma, prevzem nove brizgalne in občjpsko tekmovanje gasilcev kočevske občine. Zbrane bodo seznanili tudi s pestro in bo gato zgodovino društva. Za gasilce v Predgradu je značilno, da posvečajo posebno skrb preventivi, da bi bilo požarov in nesreč čim manj, delujejo pa že od leta 1894.
KOMUNALNA DEJAVNOST V DOBREPOLJU
VIDEM - DOBREPOLJE - V občini Dobrepolje je obnova cest iz letnega plana že skoraj zaključena. Vsa zemeljska dela za obnovo cest so v zaključku, v juliju bodo asfaltirali še zadnje predvidene odseke Videm - Podgorica ter odseka v Mali vasi in Podtaboru. Asfaltira Cestno podjetje Ljubljana, za zemeljska dela pa že štiri leta skrbi domači izvajalec Gogard d.o.o. V Strugah so izvršili nakupe in zamenjave zemljišč za širitev pokopališča. Če bodo uredili vso potrebno dokumentacijo, bodo v kratkem začeli graditi mrliško vežico in širiti šolsko igrišče. Pri vsem tem pa so kot vedno omejeni s financami.
POKOPALIŠČE IN MRLIŠKA VEŽICA
VELIKE LAŠČE - Na željo vaščanov iz Roba bo z njihovim pokopališčem upravljal koncesionar Anton Zakrajšek iz Srobotnika, ki upravlja tudi pokopališče v Velikih Laščah. Koncesionar je za upravljanje pokopališča v Robu sklenil z občino petletno pogodbo. Za to pokopališče je v kratkem predvidena tudi gradnja mrliške vežice. V Škocjanu se dela pri mrliški vežici nadaljujejo. Za letos so predvidena inštalaterska dela, ometi ter vzidava oken in vrat. Ker se uporabniki pokopališča iz občine Grosuplje in občine Velike Lašče, si občini tako delita tudi stroške.
jala negativna klima o pravih in nepravih, ki se po mnogih desetletjih še vedno pogreva.
31. julij je bil nekoč občinski praznik in potem krajevni. Uradna oblast gaje ukinila, novega pa še ni. So pa zato vaščani Travnika ta dan vzeli za svoj praznik. Osrednja proslava je že bila na Ogenjcah v nedeljo, 23. julija. Travničani pa pripravljajo tovariško srečanje, ki bo pri brunarici pri Malnih v nedeljo, 30. julija. Na ta dan bodo položili vence na grob ustreljenih talcev v Sodolu, ki je letos na pobudo borčevske organizacije prenovljen.
Zgled dobrega sodelovanja
Pobuda vladi in ministru za zdravstvo - Tarča tudi Zdravstveni dom Kočevje
KOČEVJE - Na nedavni tiskovni konferenci je Zmago Jelinčič, prvak SNS, vladi Republike Slovenije in ministru za zdravstvo dr. Andreju Bručanu dal pobudo, naj preverijo stanje na področju zdravstvenih koncesij oziroma na področju zasebne zdravstvene dejavnosti. Povedal je, daje slednja razdrobljena, pristojno ministrstvo pa nima pregleda nad podeljenimi koncesijami. Zaradi tega prihaja do velikih zapletov.
Eden takih primerov je, kot pravi Jelinčič, tudi Zdravstveni dom Kočevje, kjer naj bi prihajalo do zlorab uradnega položaja in uradnih pravic. Tam naj bi, tako navaja Jelinčič, z žigom in podpisom ene same zdravnice dejansko delalo več zdravnikov. Le-ti namreč niso dobili koncesije za opravljanje svojega dela, svoje paciente naj bi pripeljal pod okrilje ZD Kočevje, ki naj bi mu na ta način omogočil pridobitev glavarine s strani Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije.
Za mnenje o pobudi prvaka nacionalne stranke smo se obrnili na kočevskega župana Janka Vebra, saj je občina ustanoviteljica javnega zavoda Zdravstveni dom, ki je povedal. “V Zdravstvenem domu Kočevje ima večina zdravnikov podeljene koncesije za opravljanje
svojega dela. Zato z začudenjem sprejemam pobudo vodje poslanske skupine SNS Zmaga Jelinčiča, da naj bi z žigom in podpisom ene zdravnice delalo več zdravnikov. Vsi v skladu s koncesijo opravljajo svojo dejavnost. Tovrstnih pripomb v Kočevju sploh nisem slišal.”
Direktorica Zdravstvenega doma Andreja Rako pa je povedala: “Vprašanje se nanaša na paciente specialistke medicine dela, ki ob odhodu v zasebništvo in zaradi zelo majhnega števila stalnih pacientov v splošni ambulanti ni mogla dobiti koncesije za delo v njej. Da bi paciente ohranili v glavarini Zdravstvenega doma Kočevje, smo ji z vednostjo Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije omogočili pogodbeno delo, ki prinaša ZD Kočevje finančno korist, pacientom pa še naprej omogoča zdravstveno oskrbo pri izbrani zdravnici. Koncesijske pogodbe so sklenjene z občino Kočevje po vzorcih, ki so enotni in predloženi od zdravniške zbornice ter ministrstva za zdravstvo.
V luči ohranjevanja javne mreže so obvezujoče za obe strani. Menim, da lahko služimo kot primer dobrega sodelovanja javnega zavoda in zasebnika v javni mreži.”	M.	G.
Kaže, da t.i. južna cesta bo
a. košmerl Stala naj bi 120 milijonov, zagotovljenih je šele 30
KDO BO NOVI RAVNATELJ ŠOLE?
SODRAŽICA - Čeprav ni bilo točke, ob kateri bi sejali dalj časa, so se zato temeljito obregnili ob celotnem dnevnem redu. Tako so med drugim v prvi obravnavi sprejeli odlok o pokopališki dejavnosti in spremembi občinskega statuta ter dali pozitivno mnenje svetu šole o kandidatih za ravnatelja osnovne šole dr. Ivana Prijatelja, saj oba izpolnjujeta pogoje. To sta zdajšnji ravnatelj Jože Košmrlj in Ludvik Mihelič, pomočnik ravnatelja srednje ekonomske šole v Ljubljani.
OBČINSKI PRORAČUN POD STREHO
KOSTEL - V Kostelu so kot zadnja občina v regiji sprejeli letošnji proračun v višini 1,97 milijona tolarjev. Največ denarja bodo namenili za ureditev cest in komunalnih objektov ter sanacijo kostelskega gradu. Sprejeli so tudi sklep o prodaji stare šole v Kužlju. V proračunu bo na voljo nekaj manj kot dvesto milijonov tolarjev. Več kot tretjino sredstev bodo namenili v naložbe za obnovo objektov in ceste Borovec-Banjaioka s priključki ter grajskega kompleksa Kostel, 42 milijonov tolarjev pa za’ novogradnje in prenove, med katere sodi tudi izvedba kanalizacije v Fari in ceste Žaga-Kostel.
DAN GODBE V DOBREPOLJU
DOBREPOLJE - Kulturno društvo Godba Dobrepolje in KUD Podgora sta v soboto na Vidmu pripravili peto tradicionalno srečanje godb. Pred velikim številom obiskovalcev so se v mimohodu, s skupnim koncertom pred občino in v posameznih nastopih na rokometnem igrišču predstavile godbe iz Novega mesta, Stične, Grosupljega, Kranja, Mengša, Kočevja in Dobrepolja. Prireditev je z nagovorom popestril tudi župan Anton Jakopič ter domače narodne noše in konjeniki z vprego. Pred tem so godbeniki igrali po vaseh dobrepoljske doline.
LOŠKI POTOK - Edina povezava iz potoške občine z občino Loška dolina je v šestdesetih letih zgrajena 11 km dolga gozdna cesta. Takrat sta bili sedanji občini združeni, cesta pa je veliko pomenila gospodarstvu in delavcem iz Loškega Potoka, ki so množično delali v takrat nastajajoči kovinski industriji, Kovinoplastiki.
Nekako v času, ko so nastajale nove občine, je država načrtovala t.i. južno cesto, ki naj bi potekala od Kočevske Reke preko Loškega Potoka, občine Loška dolina in dalje do Ilirske Bistrice. Projekt je bil kasneje opuščen, vendar je medtem potoška občina pohitela in posodobila skoraj 5-kilometrski odsek omenjene gozdne ceste, ki poteka v njenih občinskih mejah. Drugače pa seje odločila sosednja občina in dala prednost oskrbi z vodo, popravilu šole in vrtca ter kanalizaciji. Tako je sodobno zgrajen potoški del ostal brez pravega pomena, zlasti v zimskem času.
Prav te dni pa že potekajo pripravljalna dela na preostalem, kakšnih 5 km dolgem odseku, ki spada v Loško dolino. Po informacijah, ki smo jih dobili na gospodarskem odseku sosednje občine, naj bi investicija stala kakšnih
TABOR V KOSTELU JE KONČAN
KOSTEL - V okviru podpornih aktivnosti revitalizacije hribovitega sveta dežele suhe robe, območja enajstih občin Notranjske, Dolenjske in Primorske se je v Kostelu končal desetdnevni mednarodni prostovoljni tabor Kostel 2000. Organizirala ga je Vitra iz Cerknice ob pomoči občine Kostel. Enajst udeležencev tabora iz Slovenije in Češke so urejali okolico gradu Kostel, ki ga je močno načel zob časa. Med udeleženci sta bili tudi upokojenki Olga in Darinka iz Ljubljane, trinajstletni Bojan pa je bil najmlajši med njimi. Urban Birsa in Jarnej Hiti, vojaka na civilnem služenju, sta povedala, da so v desetih dneh nekoliko spremenili okolico tega kulturnega spomenika tik ob meji z Hrvaško. Nadaljevali so lansko delo, in sicer pri urejanju pešpoti, čiščenju vej in podrasti ter pobočja gradu. Naslednji prostovoljni tabor bo sredi avgusta v Sodražici, ko bodo prostovoljci urejali okolico parka Kadice.
120 milijonov, trenutno pa razpolagajo z dobrimi 30 milijoni. 15 milijonov naj bi šlo iz občinskega proračuna, 15 pa iz naslova demografije. Na občini sicer pravijo, da iščejo dodatna sredstva, v vsakem primeru pa bo gradnja potekala etapno in nima prioritete, saj trenutno popravljajo šolo v Starem trgu. Po uradnih informacijah, ki sojih dali geodeti, tudi potoški del še ni zgrajen do meje z občino Loška dolina in bo, tako kaže, tudi potoška občina morala seči v žep po dodatnih sredstvih.
Vsekakor pa bo dokončna izgradnja te prometnice izrednega pomena za gospodarstvo in turistične tokove obeh občin in širšega področja Dolenjske in Notranjske.
A.	KOŠMERL
Skrb za reko Kolpo
KOČEVJE - Slovenija ima v tem trenutku osem odstotkov zavarovanega območja s parki, sosednja Avstrija pa skoraj dvajset odstotkov, za kolikor se zavezama tudi Evropska skupnost. Prihodnje leto naj bi vlada Republike Slovenije razglasila nekaj novih parkov, med njimi tudi Regijski park Kočevsko Kolpa.
Varovanje naravnih dobrin na širšem Kočevskem so lepo sprejeti tudi na Hrvaškem, predvsem vodstvo nacionalnega parka Risnjak, ki ob Kolpi meji s našo državo. Poleg njega imajo sosedje še sedem parkov, a si prizadevajo, da v čim krajšem obdobju razglasijo nekaj novih. Ker se zavedajo, da državne meje ne morejo strogo posegati v določene skupne interese, bodo dali pobudo o meddržavni zaščiti doline Kolpe, od Osilnice navzdol.
Pri tem je treba poudariti, da predvsem v občinah Osilnica in Kostel že dalj časa, morda bolj kot drugje, načrtno bdijo nad čistim okoljem tudi ob reki Kolpi, kar za pristojne v hrvaških občinah na njenem drugem bregu ne moremo pritrditi. Pred morebitnim podpisom akta a zaščiti reke pa v Osilnici in Kostelu od sosedov pričakujejo vsaj enako skrb za Kolpo kot pri njih.
M. G.
DOBRO
SODELOVANJE S CESTARJI
SEVNICA - Župan se je z Gregorjem Jakličem, predstavnikom Cestnega podjetja Novo mesto, odgovornim za investicije, pogovarjal o izpolnjevanju terminskega plana asfaltiranja cest v občini, kije bil dogovorjen spomladi. Ugotovila sta, da so izpolnjeni vsi pogoji, da bodo dela zaključena v skladu z načrti. Že v tem tednu bodo asfaltirali ceste v Zabukovju, potem na Stražberg, v oktobru bosta na vrsti Grahovica in Kal, vmes pa še drugi odseki, kijih posodobljajo krajevne skupnosti. Sodelovanje je zelo dobro in Cestno podjetje sprejema občino kot partnerja, ki spoštuje dogovore, zato je lažje premostiti tudi usklajevanja pri zapiranju finančnih konstrukcij.
mlinu uspelo vozniku fička, ki je imel preveč pod kapo in je izgubil oblast nad vozilom, daje takole splezalo na drevo. (Foto: P. P )
Sevniški paberkTj
“Ne iščimo Mozartov pri nas!”
Občinski pihalni orkester Trebnje med najboljšimi slovenskimi godbami - Prihodnje leto 75 let godbe - Malo denarja za nove inštrumente - Kako do tesnejšega sodelovanja z glasbeno šolo?
Trebanjske iverTJ
V NOCl OB DVE TABLI : Preteklo soboto je mokronošk' podjetnik Marko Kapus, Studio 5. postavil 8 usmerjevalnih tabel M mokronoško arheološko pot, in že v nedeljo sta dve manjkali! Za®' manje za uničevanje-table je oč® no približno tolikšna kot malomarnost do kulturne dediščine, saj na Trebelnem še vedno mečejo razne odpadke (mini župan Tone Cvetan sumi. da gre za kakšnega vikendarja iz Ljubljane) v komaj počiščeno pobočje davne naselbine Gorenji Mokronog. Ker so v ponedeljek eno usmerjevalno tablo za arheološko pot v Gorenjem Mokronogu našli v Mokronogu pri zgradbi kmetijske zadruge, po stopinjah domnevajo, da gre za dejanje pračloveka, ki seje potem, ko seje počutil dovolj varnega, v varstvu noči prikazal 1Z kakšne jame...
OB PETKIH IN SVETKIH ' Trebanjski občinski svetniki, žal kar številni, se obnašajo, kot da so svetniki z avreolo in da jim bo neuko ljudstvo pred volitvami spe* šlo na limance, ko bodo trosil' prazne obljube, češ izvolite nas. nam ni za oblast! Se bodo tokrat le spet zbrali na "normalni” seji. čeprav je sklicana - v petek, ne p" v sredo? Zadnjič je svetnik Janez Anton Kovačič (DeSUS) izrazu pripravljenost, da bi sejali tudi ob nedeljah, “Gromovniku” je bil blizu celo župan, toda ostali, začenši j. žubinsko liberalno demokratko, svetnico Olgo Rahnetovo so takoj odločno protestirali...
FICKO PLEZA NA DREVO-Če bi se kdo močno potrudil, bi težko spravil jeklenega konjičkav takšno pokončno pozo. To pa jev Dolenjih Jesenicah pri nekdanje®
nekaj, česar nekemu moške® tekmovalcu niti približno ni hote • Čeprav ga je on pa kar dobro za bil, resda ne čisto do konca, 0 glavice... (Foto: P. P.)
TREBNJE - Med nedavnim gostovanjem v Nemčiji je župan Eauingc-na Barfuss predlagal trebanjskim godbenikom pobratenje z njihovo godbo pa morda še z godbeniki iz Berlina in Secreja, s katerimi imajo Nemci že takšne odnose. Godbeniki naj bi bili ne le ambasadorji dobre volje, temveč tudi navezovanja tesnejših, zlasti gospodarskih stikov med lauingen-ško in trebanjsko občino.
TREBANJSKI GODBENIKI VLAUINGENU - Med nedavnim srečanjem z godbo v nemškem Lauingenu, s katero sodelujejo Trebanjd okrog 6 let, je z nemške strani prišla pobuda za poglobitev medsebojnih kulturnih in gospodarskih stikov. Na fotografiji (z desne): predsednik godbe Lauingen Gerhard Kapschack, župan občine Lauingen Barfuss, predsednik trebanjske godbe Daniel Metelko, dirigentka godbe Lauingen Ingrid Phillipp in dirigent trebanjskega orkestra Igor Teršar. (Foto: Mitja Prijatelj)
Priložnost za to bo že od 20. do 22. junija prihodnje leto, ko naj bi trebanjska godba praznovala svojo 75-letnico ob 2. festivalu godbenikov in mažoretnih skupin v Trebnjem, kjer pričakujejo okrog 1000 gostov. Ob jubileju naj bi Trebanj-ci razvili svoj prapor in izdali zgoščenko, za katero imajo polovico materiala že posnetega, na tekmovanju godb v Krškem, kjer so se
Delali za kralje in predsednike
55 let sevniškega Stillesa - Nekdanja Mizarska produktivna zadruga že pod vodstvom Jožeta Durna pridobila sloves vrhunskega izdelovalca pohištva - Boj za vrnitev nekdanjega ugleda
SEVNICA - Sevniški župan Kristijan Janc in direktor območne gospodarske zbornice Valentin Dvojmoč sta na krajši slovesnosti in srečanju delavcev Stillesa s svojimi najstarejšimi upokojenci pretekli petek popoldne spomnila na izjemen ugled, ki so si ga sevniški mizarji pridobili doma in po svetu z vrhunskimi izdelki, ko so delali za kralje, cesarje, državnike, skratka za imenitneže, za katere je dobro le - najboljše. Zaželela sta 200-članskemu kolektivu, da bi ohranil tak sloves, in jim čestitala ob jubileju.
Povod za družabno srečanje je bila 55-letnica podjetja. V spomin na ustanovitelja podjetja, Jožeta Durna, ki je z delom pričel že 1. julija 1945, je skupina delavcev odnesla rože na njegov grob. Ko so se na porušene domove po 2. svetovni vojni vrnile izseljene in pregnane družine in posamezniki, je takratni stavbenik Gorišek predlagal mizarskemu mojstru Durnu, naj
PARTIZAN - "Enote 2. grupe odredov I. slovenske brigade so 18.4.1942 tu zmagale v bitki s fašisti, "je zapisano na spominskem obeležju na Medvedjeku, ki ga je odkril Odbor 2. grupe 16. aprila 1971. Spomenik vse bolj zarašča grmovje, ob njem ležijo okvir kolesa, plastenke in druge smeti. Partizana na posnetku pa so že oskrunili z belo zvezdo in podobnimi “duhovitostmi". Tudi to je det naše zgodovine, podobno kot malo višje spomenik Branilcem domovine iz vojne za Slovenijo leta 1991. Tega je pred časom trebanjski svetnik SDS Franc Hribar celo "okrasil" s strankarsko propagandnima tablama. Kje so meje (ne)oku-sa in pietete!? (Foto: P. P.)
organizira mizarsko delavnico, da bi čim prej obnovili porušene šole in druge stavbe na območju Sevnice in Planine pri Sevnici. Prvi prostor je Durn pridobil v takratnem Jugotaninu.
Sprva so Durnu dodelili za po-.moč vojne ujetnike iz zbirnega taborišča, kije bilo v Sevnici. Ker so bili ujetniki na delu samo po nekaj dni, je Durn ugotovil, da si mora pridobiti strokovnejše in trajnejše sodelavce. To je bilo nujno tudi zato, ker je že prevzel izdelavo okenskih in vratnih kril za šolo v Šentvidu pri Planini ter obnovo starega pohištva. Durnu so se tako pridružili še Ivan Gorenc, Pero Ru-pret, Alojz Androjna, Karel Ocvirk, Anton Gnidica, Karel Radič in Karel Šalamon. Vsi ti so tvorili zametek Mizarske produktivne zadruge. Delaje bilo vse več, povečevalo seje število zaposlenih, zato so postali prostori v Jugotaninu pretesni za še hitrejši razvoj. Zadružniki so se odločili za izgradnjo novih proizvodnih prostorov na novi lokaciji. Gradnjo so pričeli leta 1950 in jo, večinoma zaposleni, opravili udarniško v prostem času ter jo zaključili v letu 1951. Proizvodne in pomožne prostore je Stilles razširil leta 1963, ko je zgradil veliko montažno dvorano, uredil kotlovnice, kupil pa je tudi nekaj novih strojev. Obdobje obnove in gradenj je trajalo vse do konca leta 1972, kar v vodstvu podjetja ocenjujejo kot uspešno obdobje Stillesa.
Pomembno prelomnico v razvoju Stillesa je pomenilo leto 1975, ko je delovna organizacija zašla v resne ekonomske in organizacijske težave. Obrtniškemu načinu izdelave pohištva prilagojena tehnologija in organizacija nista bili več kos zahtevam tržišča. Ob spoznanju, da ne more obvladovati tako velikega obsega dveh različnih proiz-
vodenj v istem prostoru in na isti tehnološki liniji, seje na osnovi sanacijskega programa začela delitev med serijskim in individualnim načinom dela. Leta 1977 so zgradili proizvodno halo za individualno opremo, leta 1981 pa še proizvodni obrat na Blanci. S to naložbo pa Stilles ni imel srečne roke in splet težav se je nadaljeval. Gospodarska recesija devetdesetih let je jugoslovanskem prostoru je v Stille-su pustila globoke posledice, kriza pa se je še bolj pokazala po vojni agresiji na Slovenijo in Hrvaško. Zadolženost in nelikvidnost podjetja sta bili vse večji.
“Ravno na današnji dan pred tremi leti je bil uveden postopek prisilne poravnave v vseh treh družbah. Največji upniki so konvertirali terjatve v lastniški delež in tem postopkom se je družba tudi olastninila ter postala delniška družba. Sanacija je še vedno v teku, sega na vsa področja, od finančne reorganizacije, do programskega in razvojnega prestruk-tuiranja. Danes se pojavlja Stilles na tržiščih po svetu z dvema serijskima linijama, barokom in bidermajerjem, ter je prepoznaven kot kakovosten izvajalec inženiringa. Podjetje Stilles se je iz mizarske zadruge prelevilo v sodobno podjetje. Lepota in natančnost ter usklajenost izdelkov je znana po vsem svetu. Največ zaslug, da seje tradicija podjetja ohranjala in razvijala, imajo zaposleni, ki predstavljajo osnovni temelj tudi v prihodnje. Dolžni smo Stillesu povrniti nekdanji ugled tako, da bomo tudi v prihodnje izdelovali vrhunske izdelke in širili našo prisotnost v Evropi in v svetu. Garancija za uspeh pa je lahko naše znanje, izkušnje, volja do dela, sodelovanje ter skupna vizija," je poudaril predsednik uprave Stillesa, d.d., Aleksander Hatlak.
P. P.
uvrstili med najboljše orkestre na Slovenskem.
Trebanjski orkester ima veliko prijateljev med godbeniki doma in po svetu. Zelo tesno sodeluje s Trboveljčani, že vrsto let eno najboljših godb pri nas, trboveljski orkester, je bila že celo svetovni prvak. Vzorno je sodelovanje še z godbami iz Metlike, Novega mesta, Šentjerneja in Vevč. Dobro sodelujejo še z zamejskimi Slovenci iz Proseka pri Trstu in z godbo iz bavarskega Lauingena. Navezujejo tudi stike z godbo iz avstrijskega Wiener Neustadta in francoskega mesta Secre.
V KUD Občinski pihalni orkester Trebnje je 62 aktivnih članov in 25 manj dejavnih, v mladinskem orkestru, ki ga vodi Primož Kravcarje 31 godbenikov, rfiažoret pod vodstvom Darje Korelec pa je 20. S kakovostjo se uveljavljajo na številnih prireditvah. Za uspešno delo je nujno nenehno izobraževanje, tudi na taborih v Podčetrtku in Tolminu, kar pa ni poceni. Še
ŽUPAN PRI DIREKTORICI POŠTE
MARIBOR - Sevniški župan Kristijan Janc seje na sedežu Pošte Slovenije v Mariboru sestal z generalno direktorico gospo Marijo Ribič. Sodelovanje pošte in občine je bilo že do sedaj zelo-dobro. Župan je izrazil željo, da bi vodstvo pošte imelo posluh za obnovo njihovih objektov v občini in za druga vlaganja, s katerimi bi dvignili standard storitev za občane. Župan je direktorico tudi povabil na obisk v občino.
več stanejo inštrumenti, poudarja podpredsednik in tajnik godbe, Borut Kolenc. Vadijo dvakrat tedensko po dve uri. Za vrhunske dosežke orkestra so potrebni tudi temu primerni instrumenti. Samo vrhunska pikolo flavta stane 7 do 8 tisoč mark!
“Ob močnem zavzemanju nekdanjega dirigenta naše godbe Jožeta Teršarja in predsednika godbe Naceta Škode smo v zgodnjih šestdesetih letih dobili v Trebnje oddelek glasbene šole za potrebe takratne godbe. Glasbena šola je zgledno sodelovala z godbo, saj ta ne more brez nje in tudi obratno. Radi bi nekakšno lastno izobraževanje za godbene potrebe. Imamo težave s tolkali in pihali, predvsem s flavto in hornom. Do tesnejšega sodelovanja pa v zadnjem času nikakor ne pride. V Občinskem pihalnem orkestru je mnenje, da obstaja v glasbeni šoli protigodbeno razpoloženje. Tudi zato odhajajo domači strokovnjaki v Ljubljano, kjer jih zelo cenijo. Ustanovili smo mladinski pihalni orkester, zatem gaje ustanovila še glasbena šola. To so isti otroci, in so zdaj preobremenjeni. Ni dovolj, da glasbena šola dela v okviru svojih smernic, ampak mora živeti s krajem, v katerem deluje. To pa je v marsičem odvisno od volje predstojnika oz. v našem primeru direktorice. Ne iščimo Mozartov pri nas! Vsi godbeniki so resda prišli v orkester iz glasbene šole, toda Jo ni plod tesnega sodelovanja, ampak popularnosti orkestra v kraju, želje otrok in njihovih staršev. Če ima kakšna firma problem, se običajno obrne po pomoč na strokovno institucijo. Podobno razmerje si predstavljam med godbo in glasbeno šolo, kjer so zvečine vsi akademsko izobraženi strokovnjaki,” je povedal predsednik občinskega pihalnega orkestra Daniel Metelko.
P. PERC
RAZVITJE PRAPORA - Ob 75-letnici PGD Čatež pod Zaplazom so preteklo soboto popoldne na Čatežu razvili društveni prapor in odkrili, na gasilskem domu pa je Tone Meserko odkril bakrorez sv. Florjana, zaščitnika gasilcev. Predsednik KS Čatež Ivan Zajc je kronološko orisal delo društva v vseh teh letih. Prapor je razvila in nanj pripela tudi trak Angelca Bele (na posnetku), življenjska družica nedavno preminulega predsednika PGD Čatež Ivana Mikliča. Za Gasilsko zvezo Trebnje je trak pripel predsednik Tone Strah, kije tudi čestitaI čateškim gasilcem ob jubileju. Trak je prispeval še TEM Čatež. Prapor in bakrorez je blagoslovil čateški župnik Slavko Kimovec. (Foto: P. Perc)
KRUHA IN IGER - Kako malo je potrebno, da so ljudje zadovoljni! Petkov jubilej, ko so se Stillesovi delavci pomerili tudi v vlečenju vrvi (na sliki), kjer so bili najmočnejši Cušnajderji (na majicah so imeli tudi napise Prirezoval-ci); bolj strokovno je bilo žaganje morala, kjer so svoje naslednike ocenjevati upokojeni mojstri. Se kozarec pijače, malica in prijetno druženje bi številni radi še kdaj ponovili. Ne šele ob 60-letnici... (Foto: P. P.)
TRIO LORENZ V ŠENTRUPERTU - Bratje Lorenz so imeli od leta 1954, odkar so Matija (violončelo), Primož (klavir) in Tomaž (violina) začeli skupaj igrati kot klasičen klavirski trio, že več kot 2000 nastopov doma in po svetu. Preteklo soboto je Trio Lorenz (na fotografiji) v znameniti šentruper-ški gotski cerkvi s skladbami Haydna, Rahmaninova in Dvoraka navdušil številno občinstvo, tudi iz drugih krajev, umetniki pa so bili prijetno presenečeni nad izjemno akustičnostjo in primernostjo te cerkve za podobne koncerte. Šentrupert naj bi se prihodnje leto zapisaI v uveljavljeni festivalski projekt Imago Sloveniae - Podoba Slovenije kar s štirimi koncerti. Eden od teh bo zanesljivo tudi v baročni cerkvi na bližnji Veseli Gori, ki jo bodo po temeljiti prenovi slovesno odprti konec letošnjega avgusta. (Foto: P. Perc)
KILOMETRINA - Tajnik bo-štanjske krajevne skupnosti Pete* Simončič ima po mnenju pozna-valcev razmer neobičajno velik0 kilometrine, potem ko je služben0 vozilo Lada Niva šlo “v franže • Ugibajo, ali so naložili Petru p®' veliko bremena ? velikim oze®' tjem "države Boštanj” ali sije česa naložil na pleča tudi kar sam ^ ter...
DIMNIKARSTVO - Nekate® stanovalce naselja Pod Vrtačo Je zmotilo pisanje o Dimnikarstva Jelančič v prejšnji številki, češ °a ga preveč hvalimo in da naj bi š® Jelančiču pri sporu s Kadilniko®-ki so mu stanovalci zaupali vgra® njo nerjavečih dimnikov, tudi za denar oz. provizijo od Schied®-če bi ta dobil posel. To, da mu de-nar diši, naj bi Dimnikarstvo J6' lančič dokazovalo tudi s tem, °r jim je že zdaj, ob soglasju za P® ključek, zaračunalo 9 jurjev za meritve, ki jih bodo opravili š®e - jeseni...
ZABIJANJE - Mična gosp® dična je na petkovem srečanju o 55-letnici Stillesa prijela v rok° kladivo in skušala zabiti žebelj leseno tnalo. Zabijanje žebljev Pa ji očitno ni najbolj vsakdanji P® sel, zato je sicer strogi sodnik Af drej Jazbec gospodični le prizna
j
Krške novice
Z LUČJO - Na Senovem so °b zapiranju premogovnika us-P®li iztrgati pozabi nekatere najbolj znamenite kose rudarske in rudniške opreme. Tako so poleg ylakca postavili za spomin tudi rudarsko svetilko. V najbolj knapovskem mestu krške občine nekateri predlagajo, čemu naj v Prihodnje služi ta rudarska svetilka. “Treba bo prižgati rudarsko lučko, da bomo videli, kam J* šel denar za zapiranje rudnika. tako veliko ga je bilo porabljenega.” - Kdor ve, ve, kdor ne Ve. ne ve, denarja pa ni.
KRŠKO NE, ONI - Lokalni Pogovori o tem, kako so pred-sednika vlade Republike Slovenje dr. Andreja Bajuka varovali Pred nadležnimi novinarji v Krškem, se tukaj še niso povsem Polegli. Zanimanje za novinar-sko-vladni kratek stik je pač uPravičeno. Ob tem, ko premi-®rovi somišljeniki radi povedo, kako novinarji ignorirajo stranka slovenske pomladi, je namreč Premierovo osebno spremstvo n°vinarje dobesedno odgnalo od predsednika vlade. Krški ob-“*ni tu ni kaj očitati, saj je tudi ,0krat povabila novinarje na po-kovor dr. Bajuka z županom Francijem Bogovičem in s podaniki ter jih ni odganajala. Ne, 'krškemu ni kaj očitati, kvečjemu je treba z njim sočustvovati, Ceje v pripravah na julijski pogovor spremstvo svetovljanskega ajuka tudi na krški občini tako tečnarilo.
PETROV1Č-SITER - Darja °bje v Krškem občinskem sve-u jekla, preden je prebrala poročilo delovne skupine za prepevanje zapiranja rudnika Se-n°v°, naj se svetniki ne preprira-J0 za nazaj, ampak naj gledajo Paprej. Razumeli sojo tudi tako, fla je Tone Petrovič s Senovega Jekel, da bi tožil nekdanjega krškega župana Danila Siterja in d? je Šiter rekel Petroviču: “Dra-8'* Toni, obstajaš gromovnik, kakršen si bil!” - Še dobro, da P' bilo blizu motornih žag in drugih lokalno priljubljenih pri-r°čnih naprav za trd(n)o argu-Prentiranje stališč.
C
Novo v Brežicah
IGRIŠČE - Simon je na asfaltnem igrišču pri šoli v Cerkljah °b Krki padel, ko so igrali nogo-Pjet, in se opraskal. Ponedeljko-'p igralci nogometa se strinjajo, aje ..pogrnil" zato, ker je asfalt ®P°b in za nameček še nevaren. Neprijazni asfalt menda ni edi-Pu hiba tega igrišča, ampak je nekaj narobe tudi s koši. Menda ? za 10 do 15 centimetrov pre-'Soki. Zato se novi šolski ravnanj Drago Ivanšek, znani košar-kpr, verjetno že veseli dneva, ko 0 Postavil nove koše. (NE)PREMIČNO - Če na P^ejnem prehodu zdaj zaradi po-JPpnjkanja ustreznih dokumen-,°v še ne bodo smeli zidati služ-enih prostorov za občinsko re-, Prsko službo niti za te usluž-ence postaviti kontejnerjev ali Podobnih nepremičnin, nekateri Predlagajo elegantno rešitev. In lcer objekt, ki ne bo nepremični-p. čeprav bo na meji praviloma ePremičen - kamp prikolico. LETALIŠČE IN LETALCI -bčina Brežice bo imela civilno ^ališče ob vojaškem aerodromu v V®rkljah ob Krki. Ima pa že °Jaške pilote iz nekdanje zvezne rrnade. Kaj bo z letališčem, še ® ye natančno. Kaj bo z letalci ekdanje zvezne vojske tudi ne. ut stvari stoje, bo lažje našla dgovor za civilno letališče.
Iz. bRCŽiškE pOROdNlSNlCE
1 y casu od 30. junija do 20. . bj.P so v brežiški porodnišnici
dile: Mihaela Bučar iz Dečne-J1 sela - Urško, Darja Bevc z s °renje Pirošice - Natalijo, Ve-c a Germovšek iz Brežic - Mati-pP' Jožica Pavlovič z Gorenje ^'rošice - Jureta, Lilijana Kerin . kanja - Lariso, Katarina Žin-n 'z Krškega - Lenarta, Suza-,p Hervol iz Župelevca - Jako, _ rpira Jusufuvič s Senovega -jd'dp. Polona Cetin z Marofa -j Loba, Branka Denžič iz Brežic c Katjo, Jerica Kosem iz Sevni-^ ' Nino, Maja Cedilnik iz
2 jS.Lega - Lano, Mojca Starina
|Gbne - Tino, Saša Lupšina iz
iškega - Žano, Nina Ribič iz
restanice - Brino. Čestitamo!
J 2 Ji J\ Et> 1 H O 3 Č I LJ
Strankarske igre prevarale Senovo?
“Pol leta pred zakonsko določenim zaprtjem premogovnika na Senovem program zapiranja ni izveden do konca” - Kopica problemov glede povrnitve škode - Odslej država, ne več občina
SENOVO - Potem ko se bo 31. decembra letos iztekel zakon o zagotavljanju denarja za zapiranje rudnika rjavega premoga na Senovem, bo postalo jasno, da senovškega rudnika niso zaprli v celoti in da je zmanjkalo denarja za nadaljnje korake. Tako so stvari videti zdaj. Branko Žibret, direktor Rudnika Senovo v zapiranju, priznava: “Danes, pol leta pred zakonsko določenim dokončnim zaprtjem, program zapiranja ni izveden do konca.”
Žibret je direktor od nedavnega, pred njim je rudnik zapirala ekipa njegovega predhodnika Hermana Kuneja. Kuneju so iz krajevne skupnosti Senovo pogosto očitali, da skrbi premalo za to, da bi denar, namenjen zapiranju rudnika, koristno uporabili za razvoj Senovega po zaključku rudarjenja v tem kraju, in daje denarja sploh premalo.
Denarja je na Senovo prispelo manj, kot bi ga država morala poslati glede na sprejeti načrt zapiranja rudnika., kar je potrdil tudi direktor Žibret na četrtkovi seji občinskega sveta Krško. Dejal je tudi, da “smo soočeni s kopico problemov glede povrnitve škode” zaradi rudarjenja na Senovem.
V krški občini se ne morejo zbo-gati z mislijo, daje zmanjkalo denarja prav za zapiranje senovškega rudnika, medtem ko ga je bilo na voljo več za zapiranje Kanižarice
in Zagorja, drugih dveh v zapiralnem paketu. Za Senovo je očitno zmanjkalo denarja, kot je četrtkovi seji krškega občinskega sveta prepričeval kolege občinski svetnik Danilo Koritnik, ker sta v Sloveniji LDS in ZLSD spretrtp porabila veliko denarja Za zapiranje zagorskega rudnika in s tem izigrala Senovo. Ob tem je dejstvo, da država, kot je dejal Danilo Siter, ni imela volje za izdelavo razvojnih načrtov za Senovo.
Ker načrta zapiranja rudnika nikakor niso uresničili, Senovo po besedah predsednika KS Toneta Petroviča zahteva, da mora država dati za zapiranje premogovnika na voljo še nekaj dodatnih let. V tem krajevno skupnost podpira direktor Žibret, ki predlaga podaljšanje zapiranja do leta 2.003.
V tem časovnem podaljšku naj bi ne le pravilno zaprli celotno rudniško jamo, ampak, če se le da, na-
Tu ni sprehoda, je galop
Slovencem zmajkuje časa za vinograd in zidanice - Turistična kmetija in današnji človek - Tu nekaj manjka
KRŠKO, BREŽICE - “Tito, vrni se!" Tak grafit se občasno pojavi tu in tam. Kratek in zgovoren je. Kot so mali oglasi v nepremičninskih rubrikah: "Vinograd z zidanico ugodno prodam...” Ljudje preprosto nimajo več časa. Nekoč je namreč veljalo, da sodi k obveznemu družabnemu življenju in še bolj k uspešni karieri slehernika tudi vinograd z zidanico ali celo z vikendom. Kmetje, polproletarci s povprečno kmetijo 2,5 ha, so prvi spoznali, da jim je vinograd v breme - vsaj na starost.
Avnojska Juga je bila dolgo časa nekakšno izložbeno okno Zahoda in baje nikjer drugje na svetu ni bilo moč dobiti tako veliko denarja (osebnega dohodka) za tako malo dela kot pri nas. Vikend je bil skoraj nujna pot vlaganja denarja in borbe proti inflaciji. Družabnost so skupaj s čevapčiči prispevali bratje. Ko smo sanjali o blagodatih kapitalizma, kjer “lahko imaš toliko, kolikor delaš in kolikor si zaslužiš”, smo seveda vsi videli sami sebe med premožnejšimi. Nihče ni resno jemal sociologov, ekonomistov in drugih, ki so nam zatrjevali, da si je treba v kapitalizmu vsako bogastvo prislužiti s presneto krvavim garanjem od jutra do noči.
Sedaj tudi mi občutimo, da vsaka država skrbi predvsem za to, da drži standard večine svojega prebivalstva tik “nad gladino”. Menda nad ravnijo, ko se še ne splača upreti se. Tiho godrnjaje garaš, da preživiš družino skozi ves mesec. Vse te resnice spoznavamo Slo-venčki že deset let na lastni koži. Garamo, da nam teče od zadnjic, pa se komaj kje pozna v denarnici. Tudi tisti, ki po našem mnenju imajo (obrtniki, podjetniki...), imajo predvsem dolgove in zapletene sisteme transakcij. To se lepo pokaže, če katerega pobere Matilda. Ob nenehnem garanju in stresih to ni redek pojav. Upniki spravijo ostanek družine praviloma na boben.
In potem imamo še novo nasprotje. Kmetje, posavski tudi, s premajhnimi kmetijami, da bi lahko dajale eno ali celo dve plači, iščejo rešitve v dopolnilnih dejavnostih, kar pogosto v turističnih kmetijah! Ob zaledju, sestavljenem iz večinoma preobremenjenih ali brezposelnih Slovencev? Če to ni (samo)zavajanje!? Turizem in gostinstvo sta resnično gospodarski velesili v svetovnem merilu. A samo tam, kjer se zadeve lotijo strokovno in s profesionalnim pristopom. Profesionalnost pri tem ne pomeni zagotovljene službe (nekomu tretjemu), ampak brezhibno delovanje celotnega sistema. Marsikje novopečene turistične kmeti-
je računajo predvsem na reden množičen obisk okoličanov. Tam bo šlo le stežka brez učinkovite mreže. Ljudje imajo preprosto preveč dela sami s seboj in z zagotavljanjem minimalne eksistence. Nimajo več ne časa ne volje za množična pohajanja ali zabave in ne za zapravljanje. To morajo upoštevati tako gostinci kmetje na turističnih kmetijah, muzeji, galerije, skratka vsi, ki so odvisni od obiskovalcev.
Še dobro, daje ob nedeljah Gospodov dan in zapovedan počitek. Da si vsaj malo oddahnejo! Takrat si predvsem pospravijo, se očedijo in naberejo moči za to, da lahko potem spet garajo. Drugače bi se menda marsikdo kar sesul od izčrpanosti. Taki sosedje že niso prava klientela za množico turističnih kmetij, kmetij odprtih vrat, vinskih cest in pohodniških poti. Dokler jih urejajo z nepovratnimi posojili, bo še šlo. Si bodo vsaj kmetije uredile infrastrukturo! Ce bo pa kdaj treba vračati posojila, bo treba krepko preračunavati. Sicer bo pel tudi boben. Zato se pod grafitom iz začetka včasih čez noč pojavi pripis: “Ne bom! Nisem nor!”
I. KASTELIC
ŠVIC 2000 V BRESTANICI
KRŠKO - Klub posavskih študentov krško bo v soboto ob 9. uri na igriščih ob osnovni šoli Adama Bohoriča v Brestanici pripravil rekreativni športni dan Švic 2000. Po navedbah organizatorja je namen prireditve popestriti in zagotoviti športno delovanje mladih v Posavju in hkrati mlade “odvrniti od nasilja in drog, ki jih vedno bolj spremljajo v življenju”.
redili donosno podjetje, ki bi namesto rudnika zaposlovalo domačine. V podaljšanem programu zapiranja naj bi tudi kar najbolj odpravili posledice kopanja premoga.
Kaj vse so resnične posledice 200-letnega rudarjenja na Senovem, je še povsem odprto vprašanje. Nanj odgovarjajo domačini, ki jim zdaj pokajo hiše in drsijo strmi hribi, seizmologi, geologi, politiki, nekdanji rudarji. Jasno pa je postalo, da krška občina ne misli (več) igrati vloge dežurnega krivca, ki bo namesto države plačeval zdravljenje raznovrstnih ran, ki nastajajo z zapiranjem senovškega premogovnika.
M. L.
KOSTANJEVIŠKA NOČ - Kostanjevica na Krki bo kmalu stara 750 let in ima za seboj 21 "Kostanjeviških ’’ noči. Letošnja je bila minulo soboto. Prfor-cenhaus, organizator dogodka, v sklopu noči pripravlja kakih 8 let srečanje pustnih skupin iz Slovenije. Na letošnji noči so bili gostje domačih pustnih mask koranti iz Markovcev ter maškare iz Liga in Drežniških Raven. Popoldne sta obiskovalcem godla pihalna orkestra iz Kostanjevice in Šentjerneja, sredi nočne veselice se je po Krki navzdol pripeljalo H okrašenih čolnov (lani so bili samo trije). Ob enih ponoči je nekaj tisoč obiskovalcev ndči za zaključek prireditve videlo ognjemet. (Foto: M. L.)
“Denar z meje naj ostane na meji”
Brežiška občina svojo redarsko službo za pobiranje komunalnih pristojbin na mejnih prehodih - Predlagajo delitev pobranega denarja - “Dajte tistim, ki trpijo zaradi mejnih prehodov”
BREŽICE - Brežiška občina bi s spreminjanjem veljavnega odloka o obveznem plačilu komunalnih pristojbin na mejnih prehodih ustvarila red, ko bi komunalne pristojbine pobirala na državni meji tudi občinska redarska služba. Brežice se za tako kasiranje denarja, ki gre v občinski proračun, odločajo, potem ko so podobno pobiranje že uspešno uvedle nekatere obmejne slovenske občine.
Od pobrane komunalne takse na meji bi morali 60 odstotkov nameniti krajevnim skupnostim, ki jih prizadene državna meja, in preostalo pa v občinski proračun, kot je na nedavni seji občinskega sveta prvi predlagal svetnik Franc Hedl z Velike Doline, ki gaje podprl tudi Miha Škrlec. Taka predlagana delitev verjetno tudi v bodoče ne bo našla širše podpore, ker se ne bodo mogli sporazumeti, po kakšnih merilih naj presojajo omenjeno prizadetost.
Redarjev, ki bi pobirali komunalne pristojbine na meji, bi bilo 8 do 10, kot pravi Bojan Tičar iz gospodarskega oddelka občine Brežice.
Zdaj omenjeni denar za brežiško občino pobirajo na mejnih prehodih štiri špedicijska podjetja, in sicer včasih tudi v skrajno napetem ozračju, ko uslužbence nekateri vozniki mislijo celo povoziti, da bi se izognili plačilu.
Kljub takim sedanjim razmeram na meji bodo Brežice v tem pogledu težko kaj spremenile. Tako je prepričan Borut Mokrovič, občinski svetnik iz Rigonc, sicer direktor Term Čatež. Kot ugotavlja, mejni prehodi nimajo potrebnega dovoljenja za obstoj, zato bodo Brežice težko organizirale redarsko službo. Če je po Mokroviče-vem mnenju to težava, je sramota
Njivam ob Krki več vlage
Na območju Kalc-Nakla v krajevni skupnosti Podbočje na 263 ha zemljišč bo namakalni sistem
KALCE-NAKLO - Na območju Kalc-Nakla v krški občini v krajevni skupnosti Podbočje bodo na približno 263 ha zasebnih zemljišč zgradili namakalni sistem. Kmetijsko območje, ki ga bodo namakali, je na zahodni strani ob regionalni cesti Drnovo-Križaj-Kosta-njevica, ob naseljih Kalce-Naklo, Malo Mraševo in Križaj, na severu poteka ob naselju Pristava in se nadaljuje proti vzhodu ob gozdu in ob meji vasi Veliko Mraševo. Območje bodočega namakanja ima južno mejo ob Krki, naselju Brod in potoku Senuša ter sega do ceste Križaj-Kostanjevica.
Namakalni sistem, s katerim bodo namakali kapljično in lahko tudi oroševali, bo deloval od aprila do septembra. V črpališče na levem bregu Krke bodo vgradili dve črpalki, ki bosta lahko poslali v približno 12 km dolg namakalni cevovod skupno okrog 170 litrov
JEZERO PRI BORŠTU - Lepo je videti tole Jezerce pri Borštu blizu Cekelj ob Krki, ni kaj. Čemu in komu bo služila nekdanja gramoznica z vodo, je težko napovedati, saj o njeni prihodnosti tudi načrtovalci razvoja verjetno mislijo različno. Slišati je, da se bo v bližino preselilo brežiško komunalno podjetje, znane so želje, da bi na tem ekološko že razvrednotenem območju kopati tudi v bodoče gramoz za posavsko avtocesto in savske elektrarne. Dotlej, ko bo znana končna odločitev, bodo na jezeru lahko še čolni in druga plovila: eno takih sta minuli ponedeljek dala v vodo domačina. (Foto: M. L.)
za občino in državo, da cesta pri mejnem prehodu v Rigoncah poteka po njegovem zemljišču. V Rigoncah je po njegovih trditvah kolona včasih dolga več kilometrov. Za Mokroviča zaradi takih razmer na meji ni vprašanja, komu nameniti pobrano komunalno pristojbino. “Dajte ta denar ljudem, ki trpijo zaradi mejnih prehodov!” pravi Mokrovič.
M. L.
O SOBOTI GOVORIJO V VERZIH
ČATEŽ OB SAVI - Na Čatežu ob Savi Club Termopolis današnji dan zaključuje s poletnim disco večerom. Poslušalcem in zlasti poslušalkam se bosta med ploščami razdajala DJ Bobke in DJ Sale, manjkalo naj ne bi, kot obljubljajo, presenečenj. Jutri zvečer bo klub posebej pozoren do dam, na Lady’s night z DJ Matjažem imajo dekleta namreč prost vstop. Sobotno dogajanje v klubu napovedujejo dokaj pesniško, in sicer bo Termopolis žur do jutranjih ur. Iziv za zagotavljanje dobre glasbe je že sprejel DJ Matjaž.
vode v sekundi. Preden bodo lahko pognali namakalni sistem, bodo zgradili transformatorsko postajo.
Za sistem za namakanje Kalce-Naklo so se odločili potem, ko je ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Republike Slovenije pred približno tremi leti naročilo študijo o možnostih namakanja v Sloveniji. Ta državni projekt je vključil tudi krško občino, ki se je odločila v sodelovanju s krajevno skupnostjo Podbočje za namakalni sistem Kalce-Naklo. Ker gre za poskusni projekt, bo glavnino denarja za gradnjo sistema dala vlada.
Občinski svet Krško je na seji 20. julija sprejel odlok o ureditvenem načrtu za omenjeni namakalni sistem. Andrej Božič, krški Podžupan in občinski svetnik z ob-
• Bodoče namakalno območje sega v dve arheološko bogati najdišči, in sicer gre za starodavni grobišči pri Velikem in pri Malem Mraševem.
močja Kostanjevice, je v razpravi pred sprejetjem odloka menil, da je potrebno ob gradnji namakalnega sistema in razvoju intenzivnega kmetovanja na tem območju poskrbeti tudi za varovanje okolja.
M. L.
KONOPLJA V AVTU
OBREŽJE - Delavci mobilne carinske enote so 16. julija pri vstopu na mejnem prehodu Obrežje v vozilu Hrvata M. B. našli 4025 g posušene konoplje, zapakirane v štiri zavitke. V vozilu osumljenca je bil tudi neznan državljan Bosne in Hercegovine, ki je po izločitvi vozila iz kolone pobegnil. 37-letnemu M. B. so odvzeli prostost.
Res ne veste, kje so ljudske kuhinje”?
Mamila in ljudje
BREŽICE, KRŠKO - Brez zamere, če bo uvod zvenel kot pridigarsko ponavljanje večnih resnic ali kot učenje abecede, ampak drugače preprosto ni m-ogoče začeti. In sicer: če so omamljeni, in v Posavju so po mnenju poznavalcev mnogi omamljeni, so zaužili mamilo. Če so ga zaužili, jim ga je nekdo priskrbel.
Kdo?
Nedavna smrt Romunke na Obrežju, povezana s preveliko, čeprav nehote zaužito dozo mamil. govori o tem, da je Posavje na evropskem prepihu, ki prinaša v še dokaj mirni svet med Sotlo in Savo ter med Gorjanci in Lisco ne le belo blago, ampak tudi bele praške za omamo. Tudi igle sumljivega videza v rosni travi dokazujejo, da ključ od zidanice že dolgo ni več edini ključ za to, da te učinkovito dvigne med oblake.
Zaradi mamil, ki niso vino ali slivovka, včasih kdo na brežiškem območju, če, kot je bil
v omenjenem primeru, ne umre. obleži za kakšnim zidom, da se ozavesti sam ali s pomočjo rešilca. In ob tem nihče ne ve, kje so novodobne "ljudske kuhinje ", kjer se s svojimi odrešilnimi odmerki oskrbujejo odvisniki, in kdo so njihovi dobavitelji! Dajte, no, dajte!!
M. L.
*
h
t,
Središče za samostojno učenje
Šele drugo takšno središče v slovenskem gospodarstvu (za Elesom)- Učni center Lisca vključili v celovito ponudbo Središča za samostojno učenje Lisca - Namenjeno predvsem zaposlenim
SEVNICA - Med najpomembnejšimi dejavniki uspešnosti največjega sevniškega podjetja Lisca in uresničevanja vizije - postati priznan evropski ponudnik z močno blagovno znamko, je zagotavljanje konkurenčnosti z lastnimi strokovnjaki in stalnim dviganjem ravni znanja vseh zaposlenih.
Danfoss se bo širil
Z dograditvijo tudi 200 novih delovnih mest
ČRNOMELJ - Črnomaljski svetniki so se na zadnji seji občinskega sveta strinjali s predlogom odloka o spremembi in dopolnitvi odloka o zazidalnem načrtu Danfoss Črnomelj - prva faza. Čeprav je minilo šele tri leta, odkar so v črnomaljskem Danfossu odprli novo veliko proizvodno halo, pa se zaradi vse večje proizvodnje prostorska stiska povečuje tako v proizvodnji kot pri skladiščenju, zato je razširitev najuspešnejšega belokranjskega podjetja neizogibna.
Danfoss, ki izdeluje kompresorje za hladilno in zamrzovalno tehniko, ima v Črnomlju 47.500 kv. metrov površin, od tega je 17.300 kv. metrov pokritih, ter okrog 250 parkirnih prostorov. Vse to pa je za podjetje, ki ima 1.050 zaposlenih, že občutno premalo. Zato načrtujejo razširitev proizvodnih obratov za 8.370 kv. metrov. Od tega bo več kot polovica namenjena proizvodnim prostorom, ostalo pa začasnim skladiščem, obratu prehrane in različnim nadstreškom. Na prostoru, ki ga bodo namenili za razširitev, so danes pretežno zelenice, parkirišča ali pa gre za manipulativne površine. V Danfossu poudarjajo, da bodo z dograditvijo tovarne na novo zaposlili 200 delavcev, dodatno delo pa bodo dobila tudi njihova kooperantska podjetja.
M. B.-J.
To je pomenilo vedno večji obseg usposabljanja in izobraževanja, hkrati pa tudi iskanja različnih oblik in načinov prenosa znanja in izkušenj, ki so to omogočala. “Iskanje in uvajanje sodobnih načinov pridobivanja znanja je bilo vodilo za oblikovanje t.i. Učnega centra Lisce, namenjenega usposabljanju, ki ga izvajajo vodje organizacijskih enot, in samostojnemu učenju zaposlenih. V tem smislu smo že v letu 1997 v proces usposabljanja po načelu notranjih trenerjev vključili skoraj ves vodstveni kader in zabeležili prve odzive zaposlenih. Izkušnje in zgledi so pokazali, da je ta pristop tudi dobra osnova za višji nivo delovanja, ki je vodil v smer Središča za samostojno učenje, usposobljenost in pridobljene izkušnje sodelavcev kadrovske službe Lisce pa kadrovski temelj za odločitev o realizaciji,” je povedal vodja kadrovsko-splošnega sektorja Lisce, tudi predavatelj višje šole, diplomirani psiholog Lado Močivnik, ob junijski otvoritvi Središča za samostojno učenje Lisce.
V prid tej usmeritvi govorijo tudi podatki o vključenosti zaposlenih v usposabljanje. Leta 1996 je bilo 66 udeležencev 193 dni na usposabljanju, v letu 1998 pa je že 498 zaposlenih preživelo 901 dan na usposabljanju, od tega jih je bilo 105 izven podjetja, 111 v Učnem centru Lisce. Na desetih internih delavnicah je bilo 77 zaposlenih. Lani pa je 275 zaposlenih za usposabljanje odmerilo že 1167 dni (174 jih je bilo izven podjetja, 42 pa v centru Lisce), na 116 internih delavnicah pa je bilo kar 892 zaposlenih.
Že v letu 1999 pridobljeno soglasje Ministrstva za šolstvo in šport za oblikovanje Splošnega središča za samostojno učenje, torej možnost za prebivalstvo izven Lisce, je omogočilo začetek priprav po posameznih fazah, od zasnove središča, lokacije in preureditve prostorov do opreme in učnih pripomočkov ter tudi poskusnega
KAKO KAZE NA BORZI?
Suša na borznem
Ob spremljanju dogajanj na trgu vrednostnih papirjev, kije vse prej kot živahno, so se razblinili še zadnji ostanki upanj po ponovitvi živahnih poletij iz preteklih let. Ne samo drobni posli, usahnili so celo posli s svežnji, tečaji delnic pa ostajajo na bolj ali manj nespremenjenih ravneh. Veliko je apatije, združene z razočaranji, kot je recimo nedavna napoved novega predsednika uprave Telekoma, da bodo delnice tega podjetja na borzi jeseni. Še tisti redki optimisti, ki so upati, da bodo omenjene dejnice že poleti osvežile trgoval-no vzdušje na borzi, so ponovno doživeli hladen tuš in poduk, kako raztegljiv je pojem "skorajšnje kotacije".
Izjalovila so se tudi pričakovanja, da bodo prejete dividende pospešile nakupovalne odločitve vlagateljev, prav tako so negotova pričakovanja, da bo tečaj delnic rasel oziroma zdržal vsaj do dne, ki je pogoj za pridobitev dividende. Lep primer so denimo delnice Krke, katerim kljub dejstvu, da delnicam le še nekaj dni pripada dividenda, tečaj vztrajno drsi navzdol.
Zadovoljni so pravzaprav le delničarji, ki imajo v lasti “vroče" delnice družb, ki so tarča prevzemov. Ledino je pred leti zaoral predsednik uprave Mercatorja in drugim pokazal, kako se to počne. Čeprav se v slovenskih podjetjih načeloma zavedajo, da se bodo morali kapitalsko povezati z drugimi podjetji zaradi zaostrovanja konkurence, se na koncu v večini podjetij čutijo ogrožene zaradi nezaželenega prevzema.
Zaradi boja za večinski delež je v letošnjem letu že izredno zrasla delnica Gorenjskega sejma. Na začetku leta je bila vredna 700 tolarjev, do aprila se je cena podvojila, sedanja cena pa je presegla 6.000 tolarjev za delnico, saj si dva trgovca (Mirko Tuš in Živila Kranj) na vso moč prizadevata pridobiti večinski delež.
Prav tako so večji nakupni interesi Pivovarne Union po delnicah Fructala spodbudili strmo rast slednjih, saj se je njihova cena povzpela prek 2.600 tolarjev. Kljub prvotnim izjavam, da se upravi obeh družb dogovarjata o načinu povezovanja obeh družb in da ne gre za nikakršen poskus sovražnega prevzema, ampak za željo po hitrejšem razvoju dveh enakovrednih podjetij, zadnje izjave predsednice Fructalove uprave ne govore v prid prostovoljnemu povezovanju. Medtem ko namerava Pivovarna Union še naprej kupovati Fructalove delnice, vendar ne za več kot po 2.600 tolarjev, se obrambna reakcija prevzemane družbe kaže v nakupih s strani Primorskih skladov po bistveno višjih cenah. Od borbe imajo koristi le delničarji, medtem ko je po drugi strani škoda tako velikih naložb Fructala zgolj zaradi obrambe pred prevzemom oziroma bistveno večjih izdatkov Uniona za dosego istega cilja, ki bi ga lahko dosegli s pametnim dogovorom.
MARJETKA ČIČ Dolenjska borznoposredniška družba, d. o. o.
Glavni trg 10, Novo mesto Tei: (068) 371 8221, 371 8224
pouka angleškega jezika po načelih samostojnega učenja (Slovenski English) s profesorico - tutorjem. “Uspešnost pri razpisu Ministrstva za delo v letu 2000, namenjenem sofinanciranju človeških virov, pa nam daje pogum za uspešno delo in razvoj tudi v prihodnje,” je poudaril direktor Lisce Vili Glas.
Obstoječi Učni center Lisca so smiselno vključili v celovito ponudbo Središča za samostojno učenje Lisca. Osnovna ciljna skupina so zaposleni Lisce, zlasti t.i. ključni kadri v širšem pomenu besede, vendar pa bo vsak zaposleni lahko našel zanimivo bodisi strokovno ali splošno vsebino, pač v okviru tistega, kar je v začetni stopnji središča na razpolago. Zunanji uporabniki so družinski člani zaposlenih, upokojenci podjetja, zaposleni v drugih, predvsem povezanih podjetjih, ter študentje in dijaki, iskalci zaposlitve iz ožjega pa tudi
širšega okolja. Strankam oz. uporabnikom središča bodo poleg programov za samostojno učenje ponudili tudi prostor, kjer se bodo lahko učili.
Predvsem zaposlenim in drugim rednim uporabnikom pa bo na voljo tudi redno svetovanje, posredovali jim bodo informacije za učenje in študij, osebni razvoj in odločitve za nadaljnje učenje in izobraževanje. Za redne skupine bodo organizirali tudi konzultacije in preverjanje pridobljenih znanj. Na razpolago so že avdio- in videopro-grami ter literatura s področja prodaje in marketinga, managementa in razvoja kadrov, komuniciranja, kakovosti, računalništva ter zgoščenke za vse stopnje angleškega in nemškega jezika. Ponudbo bodo izpopolnili še z učenjem francoskega, španskega, ruskega in italijanskega jezika, statističnih metod, matematike na srednji in višji stopnji, še nekaterih splošnih programov, v nadaljevanju pa predvidevajo lasten razvoj programov in tudi programe za učenje na daljavo.
P. P.
f
SREDIŠČE ZA SAMOSTOJNO UČENJE LISCE - Za zdaj je odprto vsak dan od 15. do 19. ure in ob sobotah od 8. do 13. ure in bo prilagojeno predvsem povpraševanju in potrebam zaposlenih. Možna bo tudi vnaprejšnja rezervacija učnega mesta. Na posnetku: direktor Lisce Vili Glas se zahvaljuje Ladu Močivniku za njegov prispevek k otvoritvi središča. (Foto: P. P.)
Namere Nemcev bi škodovale Iskri
Je lastnik skoraj 32 odst. deleža semiške Iskre v resnici Iskri konkurečna nemška družba AEG K&W
SEMIČ - Ko so v začetku letošnjega februarja v semiški Iskri imenovali novo upravo s predsednikom Milanom Golobičem na čelu, ji je nadzorni svet postavil velike zahteve. Med drugim tudi, da podjetje s 1.210 zaposlenimi proda letos za 52,8 milijona DEM kondenzatorjev ter doseže za 510 tisoč DEM dobička. Zadnji dve leti je namreč Iskra poslovala z izgubo.
Že v prvi polovici leta se je pokazalo, da so pri proizvodnji in prodaji letni plan izpolnili več kot 50-ods-totno, medtem ko je bil dobiček skoraj dvakrat večji, kot so ga načrtovali za celo leto. Pri tem ni zanemarljivo, da se povečuje Iskrin delež prodaje v Evropi, še zlasti v Nemčiji, kamor je letos prodala več kot petino proizvodnje. Ne čudi torej, da postaja vse pomembnejša na evropskem tržišču, to pa pomeni, da jo mora temu primerno upoštevati tudi konkurenca. Prav tu pa v Iskri vidijo razloge, da se je zanje začela na poseben način zanimati družba AEG Kondensatoren und Wandler GmbH (AEG K&W) iz Berlina, sicer Iskrin neposredni konkurent pri motorskih kondenzatorjih.
Kapitalski in odškodninski sklad ter Vizija so namreč svoj 31,81 odst. delež v semiški Iskri prodali podjetjema Virti in Ekena iz Ljubljane. Ker pa seje kot lastnik teh deležev predstavljal AEG K&W, v Iskri sumijo, da je delež v resnici kupila nemška družba. Ne nazadnje imata Virti in Ekena le po 2,1 milijona tolarjev ustanovitvenega kapitala, zato se postavlja vprašanje, kako bi lahko kupila za več milijonov DEM Iskrinih delnic. To pa je bil tudi njun edini promet.
“AEG K&W se je začela takoj dogovarjati z upravo naše družbe. Prepričani smo bili, da se združujemo za prihodnost ter da bomo skupaj nastopili proti globalni konkurenci. Ne nazadnje smo pripravljeni na strateška zavezništva. A kmalu se je pokazalo, da si nas želijo Nemci podrediti ter nas tako onemogočiti kot njihovo konkurenco. To so namreč v preteklosti že nekajkrat poskušali,” je povedal Golobič. Ob obisku predstavnikov AEG K&W v
n.
m J ' c
KORISTNO SODELOVANJE - Ljubljansko podjetje Agora, d.o.o., organih ra v juliju v sodelovanju z Območno obrtno zbornico Novo mesto in Sklo■ dom za izobraževanje delavcev Novo mesto računalniške seminarje (36 ur) za delavce zaposlene pri samostojnih podjetnikih. Ker je Območna obrtno zbornica omogočila izobraževanje v svojih prostorih in ob finančni podpor' Sklada za izobraževanje delavcev, je računalniško osnovno in tudi dopolnil-no izobraževanje zelo poceni. Če bo zanimanje za tovrstno računalniško izobraževanje veliko, bodo s takšnimi seminarji nadaljevali avgusta. Na sliki: bodoči računalniški kadri pri pripravi osnovnega računalniškega programa (Foto: S. Dokl)
AFORIZMI
• Neka italijanska popevka ima naziv “Srce je cigan ” - človek bi pomislil, da je avtor mislil na politikovo srce.
• Eden najbolj negativnih pojavov pri naših politikih je - repliko-manija.
• Proračunski denar - političnih afer in gospodarskih grehov vladar.
MARJAN BRADAČ
PREHITER ZA SPOLZKO CESTO
NOVO MESTO - Pri naselju Gumbe rk, na lokalni cesti Otočec-Ratež. Je I. M. iz okolice Novega mesta žara® neprilagojene hitrosti vožnje na m0^ rem in spolzkem vozišču izgubil oblast nad vozilom. Zaneslo ga je čez desfll rob vozišča na zemeljsko površino, kjer je nato z levim bočnim delom vozila trčil v drevo. 1. M., kije brez veljavnega vozniškega dovoljenja. Prl vožnji ni uporabljal varnostnega PasU in se je v nesreči hudo poškodoval.
Semiču pred mesecem dni so namreč od iskrašev zahtevali zaupne podatke o kupcih, cenah, recepturah in še čem, česar pa jim v Iskri niso hoteli zaupati, ampak so z njimi raje zamrznili pogovore.
Po obisku Nemcev v Semiču so začeli iskraši zbirati informacije ter nedavno Agenciji za trg vrednostnih papirjev (ATVP) podali prijavo. Za Iskro namreč veljajo določila o prevzemih, zato bi moral AEG K&W o svojem lastništvu obvestiti ATVP. Glede na to, da imajo Nemci očitno skoraj 32 odst. Iskrinih delnic, bi morali dati tudi ponudbo za prevzem. Vendar niso storili nič od tega. “V Iskri se zavedamo, da po tej prijavi ni mogoče doseči ničnosti pogodb o nakupu naših delnic. Je pa mogoče odvzeti, če bo ATVP odločila v našo korist, glasovalno pravico nad 25 odstotkov. In hkrati zahtevati od Virtija, Ekene in Iskre, d.d., iz Ljubljane, ki imajo skupaj 52-odst. delež, da v 24 urah najavijo prevzem našega podjetja," je pojasnil Golobič.
Po informacijah, ki jih je uspelo dobiti iskrašem, so namere AEG K&W škodljive za Iskro. „Kaže, da želijo Nemci prevzeti naš trg, ukiniti oz. preseliti del naše proizvodnje v vzhodno Evropo, kjer je cenejša delovna sila, pri tem pa bi prišlo tudi do odliva našega znanja. Posledice bi bile tako za Iskro kot za njeno okolico katastrofalne, saj bi se zmanjšalo število zaposlenih, s tem pa bi se nakopičili socialni problemi," se boji Golobič. Hkrati poudarja, daje sedaj njihov poglavitni cilj, da preko družbe pooblaščenke zavarujejo notranje lastništvo, ki bi moralo ostati vsaj 25-odstotno, da bi imeli mali delničarji, med katerimi so predvsem zaposleni, bivši zaposleni in upokojenci, še vpliv na odločanje v podjetju. ..Sedaj imajo notranji lastniki 38-odst. delež, zavedati pa bi se morali, da s prodajo delnic sami sebi spodmikajo stol, na katerem sedijo," opozarja predsednik uprave. Sicer pa je Golobič zagotovil, da poslovanje v Iskri teče po poslovnem načrtu, vendar zaradi zapletov z AEG K&W izgubljajo preveč časa.
M. BEZEK-JAKŠE
Poceni, a kakovostno
Razprodaje čevljev in tekstila - Trgovci obutve zadovoljni, čeprav je prodaja slabša od lanske
NOVO MESTO - Minuli četrtek so se posezonskim znižanjem cen obutve pridružili še tekstilni izdelki. Trgovine, ki so znižale cene, morajo imeti na izdelku napisano novo ceno in prečrtano staro, po najvišjem objavljenem odstotku morajo ponuditi četrtino izdelkov, s svojo objavo pa ne smejo zavajati kupcev. Te tri kriterije preverjajo tudi inšpektorji, ki jih lahko sami opozorite na kršitelje. Na razprodaji ponujajo prodajalci sezonsko kolekcijo, nikakor pa ne manj kakovostnih oblačil ali obutve. Tako pač prodajo izdelke, da dobijo prostor na policah za novo kolekcijo. Nekaj novomeških prodajalcev obutve smo povprašali, kako so zadovoljni z letošnjo razprodajo.
BLANKA NOVAK, poslovodja v trgovini Ars: “Letošnji odziv je slabši od lanskega, saj so lani kupci prvi dan čakali
ker so vsi čakali na razprodajo. Na začetku je bil velik naval, šele 20. julija se je stanje umirilo. Še vedno imamo številke 39, 40, 41. Prodaja je boljša kot lani pa tudi ponudbo imamo večjo.” FRANC ŠTAMFELJ, poslovodja v Alpini: “Pred razprodajo je prišlo k nam manj strank,
prvi teden znižanja pa smo ime; li polno trgovino. Takrat so tudi bile na voljo še vse številke, zdaj pa niso več. Mislim, da imamo manj prometa kot lani, ker ljudje verjetno ne čakajo več na znižanje.”
ANTON DEŽELAN, poslovodja v Peku:" Prve dni razprodaje smo imeli zelo velik promet
pred vrati. Očitno vedo za znižanje, saj so bili zadnji dnevi redne prodaje slabši. Kljub temu smo zadovoljni, ker nam že zdaj primanjkuje osrednjih številk.” VIDA BLAŽIČ, poslovodja v Planiki: “ Zadnje dni redne prodaje je promet močno upadel,
4M
- tudi milijon, milijon dvesto tisoč tolarjev na dan. Zdaj nam že primanjkujejo nekateri modeli številke 38,39,40, kljub temu p® mislim, da smo prodali manj kot na lanski razprodaji.”
Trgovine z obutvijo bodo drugi teden zaključile razprodajo, tekstilne pa bodo cenejše izdelke lahko ponujale še do sredine avgusta, vendar bodo morale po dveh tednih pocenitve ponovno znižati cene.	*
M.RAPUS
Država naj podpre razvoj podeželja
V škocjanski zadružni enoti morajo za svoje kooperante uvažati teleta iz vzhodne Evrope - Franc Zalokar si je zgradil lastno sušilnico za žito - Letošnja suša je skoraj elementarna nesreča
ŠKOCJAN, VINICA PRI ŠMARJETI - Med kooperanti škocjanske zadružne enote KZ Krka Agrooskrba prevladujejo živinorejci, prireja mesa in mleka pa predstavlja okoli 85 odst. delež vsega trženja. Tako so lani od 160 kooperantov, od tega je 30 večjih živinorejcev, odkupili 2 milijona 200 tisoč litrov mleka, kar je za 4 odstotke več kot leto poprej, in 600 ton mladega pitanega goveda.
1N0V0MESKE TRŽNICE
V ponedeljek so branjevke na n°vomeški tržnici ponujale: čes-j"n Po 500 tolarjev kilogram, čebulo po 200, zelje po 80 do 100, “Učke po 200, stročji fižol po “00. suh fižol v zrnju po 500 in syežega po 1000, špinačo po 600, So>ato po 300 do 350, rdečo Peso, koren in kolerabo po 200, Papriko za vlaganje po 150, pa-Priko po 180 do 200, paradižnik P° 200, kumare po 100 do 200, kumarice za vlaganje po 300, krompir po 80 do 100, jurčke po 000 in dežnikarice po 1000 to-,arjev. Šopek peteršilja, pehtrana 'n šetraja je stal 50, žajblja in avžentrož 200, kozarec borovnic 700, košarica robid 500, kOogram jabolk 80 do 160, hrušk 20 do 200, slive 160, breskev 40 do 150, nektarine 250, ring-°ja 100, smokev 600, lubenice 0, orehov 1200, liter sadjevca 00, slivovke 1000, liter in pol °mačega kisa 200, kilogram JPedu 900 do 1000 in steklenič-ka Propolisa 300 tolarjev.
sejmišča
. BREŽICE - Na sobotnem se-Jn'u so imeli naprodaj 82 do 3 uresece starih prašičev,53, starih do 5 mesecev, in 8 starejših. rve so prodajali po od 340 do ''0 tolarjev kilogram, kar je °00 do 11.000 tolarjev za žival, “ruge po 280 do 330, kar je 2.000 do 24.000, in tretje po ■■00 do 220 tolarjev kilogram, aar pomeni 20.000 do 22.000 ularjev za kilogram.
“Največja težava je trenutno pomanjkanje mladih telet na domačem trgu, ki so sposobna za pitanje, zato jih uvažamo iz vzhodnoevropskih držav. Naša enota mora tako uvoziti od 400 do 500 telet, namenjena pa so večjim kmetom," je povedal vodja škocjanske zadružne enote Agrooskrba Franci Smrekar. Za uvožena teleta mora imeti kmet posebne karantenske hleve. Mesec ali dva namreč morajo biti ločena od ostalih domačih živali, medtem pa se opravijo preiskave pod posebnim veterinarskim nadzorom. “Naslednja težava je odkup mesa pod realno ceno. Zaradi uvoza pitancev za klanje namreč naši pitanci ostajajo v hlevu ter postajajo pretežki in zamaščeni. Težko je razumeti, zakaj država uvaža tisto, česar imamo dovolj doma," je menil Smrekar. V zadnjem obdobju v enoti Agrooskrba odkupujejo tudi konje za klanje, nekatere kmetije pa so se iz živinoreje že preusmerile v pridelavo vrtnin.
Med večje kooperante enote Agrooskrba sodi tudi Franc Zalokar iz Vinice pri Šmarjeti. V urejenem hlevu ima ob menjavi živine tudi do 100 glav mladih pitanih govedi, sicer pa navadno polovico manj. Pri Zalokarjevih so s sodelovanjem s škocjansko zadružno enoto KZ Krka
zadovoljni, saj zagotavlja dolgoročno varnost in plačilo v roku. “Če hočemo imeti podeželje kultivirano in obdelano, moramo domačo pridelavo podpreti in spodbujati,” je o odnosu države do podeželja menil Franc. “Naj pristojne inštitucije statistično natančno izračunajo, koliko
• Letošnja suša bo po oceni vodje zadružne enote Francija Smrekarja pri zgodnjem krompirju terjala izpad okoli 40 odst., pri poznem krompirju do 80 odst., koruzi do 70 odst., prvi odkos travinjc bo manjši za 40 odst., drugega odkosa pa skoraj ni bilo. Prizadeta je tudi pšenica, za 50 odst. bo slabši donos, čebula pa je pri nekaterih kooperantih tako zaostala v rasti, da ni primerna za trg. Suša je vplivala tudi na tekoče pomanjkanje krme, kar so skušali nadomestiti z nakupom pivskih tropin iz Pivovarne Laško. To bo vplivalo na pomanjkanje krme tudi v zimskih mesecih.
mleka je potrebno in koliko mesa. Gre za ustvarjanje pogojev in temeljev pridelave ter razvoja, da slovensko podeželje ostane poseljeno."
Lani je Zalokar po lastni zamisli postavil svojo sušilnico za žito in seme, kar sodi med posebnosti slovenskih pridelovalcev, ter si izredno pocenil sušenje žit brez fosilnih
K |
SUŠA JE TERJALA SVOJE - Franc Zalokar (levo) in vodja škocjanske zadružne enote Franci Smrekar pri ogledu merilca padavin. Ob našem obisku je kazal le III padavin na kvadratni meter. (Foto: M. Ž.)
kmetijsko svetovanje
Pridelava in proizvodnja hrane
Buzija je verjeti, daje možno z raziskavami in izumi ustvariti kaj boljše-* ■ kot daje narava. Z njimi človek lahko kvečjemu bolj spozna, kako I sežnaje nepojmljivost narave. Znanje, ki gaje dala znanost, je ustvari-občutek, kot da živimo izključno od ogljikovih hidratov, maščob in Uakovin, rastline pa od dušika, fosforja in kalija. Zato ni nič čudnega ePrav je napačno), če mnogi govorijo o kmetijski proizvodnji.
Koliko časa še nas bodo težave, ki se stopnjujejo morale opominjati, da , rast in asimilacija oziroma nastajanje organske snovi proces v živo, na aterega vpliva ogromno dejavnikov hkrati. Na odločilne od njih nimamo j.j ^ernbnega vpliva (sončna energija in voda). Če so posamezni dejavni-y nesorazmerju določa obseg rasti ravno tisti, ki ga je najmanj na razlago!
: Bes jc, da v nekaterih ponogah živinoreje (perutninarstvo in prašičere-' Pa tudi v rastlinjakih (zlasti hidroponi in aerosoli) ni več možno go-
v°riti
°ien
1 o pridelavi, ker je vse vnaprej določeno in nadzorovano ter je onemog-1 naravni potek dogodkov.
P^stojnih ne moti ponarejenost takšne hrane. Ne, na prvem mestu je Se va, kako pridelati cenejše, kot da bi bili lačni, namesto zahteve naj r aa hrano porabi le četrtina družinskih prihodkov. Kako in koliko vplivajo . ke v temperaturi, valovni dolžini svetlobe, količini vlage ali delovanje t rav' tujih kemičnih snovi na potek življenjskih procesov, to lahko ugo-'Jamo le na podlagi posledic. Kaj pomeni presežek dušika za potek csnove in za občutljivost rastline na bolezni? Kako izločki mikroorga-rnov (koristnih ali škodljivih) Vplivajo na sprejem hranil in nadaljnjo rt)esnovo ter kakšne so zaradi tega spremembe v sestavi živil? Se zavedajo ’ da bolezni nastopijo prej zaradi presežka škodljivih snovi kot pa zara-Pomanjkanja koristnih?
Ali
je prava pot zdraviti bolezni, ali jih z uživanjem pristne, naravno
„ 'delane hrane preprečevati? Kako razložiti vse pojave novih bolezni in Q r.nhev starih"? Kako resen problem so alergijska stanja, virusi in miko-p Uzrne? Človek ne bo nikoli razkril vseh naravnih skrivnosti, lahko pa in h110 *'v'' j'h sP°štuje. Dednostnim zahtevam je potrebno zadostiti jc dolgoročno izmikanje tej nalogi pomeni vedno težji izhod iz težav, ker J^dno bolj ogroženo zdravje rastlin, živali in ljudi.
s®k kmetovalec ima možnost odločiti se za naravno pridelavo ali indijsko proizvodnjo. Prav bi bilo, da ima vsak človek pravico in možnost Jddlave in uživanja pristne (neponarejene) hrane. V industrijski proiz-p nJi hrane ne bomo mogli konkurirati tujcem. S pomenom naravne r ,.e'ave Pa moramo seznaniti naše porabnike, da,bodo dojeli bistvo in ''ko. Ko se čutijo posledice v zdravju, smo namreč že veliko zamudili. - resenetljivo je, da je oblasti tako malo mar za zdravje občanov. Vla-^ uto v tuje tehnologije, namesto da bi skrbeli za pridelavo zdrave hrane! Ij d bi, da se vsi zavemo razlik med pojmom pridelava in proizvodnja . ape ter jih pravilno uporabljamo, da bi porabnik vedel, za kaj seje ali se
odločil.
JOŽE MALJEVIČ
goriv. Tako za sušenje namesto pol milijona tolarjev sedaj porabi le 20 tisočakov. Tako velika kmetija zahteva sodelovanje vse družine, kljub temu sta z ženo zaposlena, otroci pa študirajo. “Vse je v pravilni organizaciji dela, pri tem pa se trudimo
spremljati tudi razvoj kmetijstva," pove Franc. Bili so eni prvih na tem območju, ki so v začetku 70-ih let začeli preurejati kmetijo, in gradnjo novega hleva, vseskozi pa se tudi dodatno izobražujejo. Naj povemo še to, daje napredno kmetovanje na tej domačiji doma že stoletja. Tu se je 1792 leta rodil Janez Zalokar, župnik v Škocjanu, gospodarstvenik, jezikoslovec, pisatelj in dober kmetovalec. Napisal je knjigo o kmetijstvu pod naslovom “Umno kmetovanje in gospodarstvo” pa tudi 14 000 gesel za kasnejši Wolfov nemško slovenski slovar.
M. ŽNIDARŠIČ
Veliko zanimanje za minimelioracije
V semiški občini za sofinanciranje 2,4 milijona tolarjev
SEMIČ - Semiška občina je od leta 1995 sofinancirala minimelioracije na podlagi pravilnika, ki gaje prevzela od črnomaljske občine. Takrat je občina s sofinanciranjem krila 40 odst. stroškov, za hektar pa je priznala največ 110 tisoč tolarjev stroškov. Pred dvema letoma so Semičani sprejeli svoj pravilnik, po katerem so za hektar minimelioracij priznali 140 tisočakov stroškov.
Po danes veljavnem pravilniku pa občina krije 50 odst. stroškov minimelioracij, prizna pa 200 tisoč tolarjev stroškov na hektar. Zanimivo je, da so iz semiškega občinskega proračuna leta 1995 odšteli za minimelioracije dobrih 200 tisoč tolarjev, v naslednjih dveh letih po okrog 300 tisočakov, leta 1998 skoraj 800 tisoč tolarjev, lani pa 426 tisočakov. V prvem polletju letošnjega leta pa so imeli na občinski upravi že za skoraj dva milijona tolarjev popolnih vlog za sofinanciranje minimelioracij. A vseh subvencij ne morejo izplačati, čeprav so letos v proračunu namenili za te namene milijon tolarjev, kar je za 134 odst. več denarja, kot so ga porabili lani.
Zato so občinski svetniki na seji v začetku julija še pred rebalansom letošnjega občinskega proračuna sprejeli sklep, da za sofinanciranje minimelioracij namenijo dodatnih 1,4 milijona tolarjev. Pričakujejo namreč, da bo ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano tudi letos tako kot doslej objavilo razpis za sofinanciranje ukrepov za pospeševanje kmetijstva, med katere štejejo tudi minimelioracije, ter bo tako občini povrnilo izplačani denar.
M. B.-J.
Karantena za uvožene živali
Deluje že desetletje - Predvsem za uvožene breje telice črno-bele pasme - Kupci so večinoma zadovoljni in se vračajo
KOČEVJE - Na Smuki pri Kočevju že 10 let deluje karantena za uvoženo plemensko živino, ki jo uvaža podjetje Moj ključ, d.o.o., s sedežem v Ljubljani. V zadnjih nekaj letih seje na slovenskem trgu precej povečalo povpraševanje po telicah črno-bele pasme, v Prekmurju tudi po rdečem holsteinu, zato se podjetje sedaj ukvarja predvsem z uvozom brejih plemenskih telic iz Danske in Nemčije ter nekaterih drugih zahodnoevropskih držav; uvoz iz drugih držav, npr. iz Nizozemske, pa so zaradi pojava bolezni BSE prekinili.
Podjetje, ki ga zadnje leto vodi Jurij Kobe, ima v najemu dva hleva za karanteno. Pomožni hlev je na Verdu pri Vrhniki in ga uporabljajo predvsem v primerih, ko je povpraševanje po telicah zelo veliko. Drug objekt je na Smuki pri Kočevju in ga imajo v dolgoročne^ najemu od podjetja M-KG Kočevje. V tem hlevu je prostora za 60 do 70 živali, kijih uvozijo vse naenkrat, vendar iz različnih rej. Ker je med živalmi različnih rej možen prenos bolezni, dajo zato veliko na preventivno zdravljenje. Cepijo proti trihofitiji in vitamini-zirajo z AD3, kajti ob izbruhu bolezni je škoda (tudi finančna) dosti večja.
Telice, breje 6 do 8 mesecev, so nato mesec dni v karanteni. Oskr-
bujejo jih z vodo, mrvo, travno silažo in krmili. Zaradi karantene živali ne pasejo. Vso krmo dokupijo od znanih prodajalcev, s katerimi že dolgo sodelujejo. Na leto se v hlevu zvrsti 4 do 5 rund živali, v vsaki se zgodi, da katera od telic abortira. Prevoz, drugačen način uhlevitve in spremenjena prehrana so za živali precej stresni. Včasih katera tudi teli, za kar imajo urejen poseben porodni boks. Za vsako rundo hlev razkužijo. Po koncu karantene začnejo s prodajo živali. S kupci se dogovorijo za predplačilo, prodajajo pa na samopostrežen način. Cena vključuje tudi dostavo živali na dom. Lani so tako prodali okoli 500 telic, večina kupcev pa se vrača k njim.
BARBARA ŽAGAR
N
HRIBČEK BOM KUPIL...
Ureja: dr. Julij Nemanič
S podatki o grozdju načrtovati predelavo
Kmalu se bo začelo v vinogradih uradno spremljanje razvoja grozdja, a tudi vestni vinogradniki bodo opazovali stanje v svojem vinogradu. Kakovost vina je namreč odvisna od kakovosti grozdja. Samo iz odličnega grozdja je možno pridelati odlično vino. Škoda si je delati utvare, da bo možno nadoknaditi v kleti to, kar nam ni uspelo v vinogradu. Sedaj je še možno vplivati na kakovost grozdja. Če imamo namen pridelovati vino višje kakovosti, lahko še kaj storimo s trto in grozdjem. Pri tem ne mislim na redna opravila v vinogradu, kot je škropljenje ipd., temveč na uravnavanje količine pridelka na posamezni trti.
Podatek o stopnji sladkorja v grozdju nam je nekoč zadostoval za določanje oziroma načrtovanje predelave grozdja. Danes, ko želimo in zmoremo storiti v kleti več za dvig kakovosti vina, potrebujemo več podatkov. Pri tem so nam v pomoč večletni podatki o zrelosti in zdravstvenem stanju grozdja kakor tudi večletni podatki o kakovosti vina, ki smo ga pridelali. Ali nam je vedno uspelo iz odličnega grozdja pridelati odlično vino? Do trgatve imamo čas, da razmislimo, zakaj smo imeli probleme. Včasih se nam preračunavanje sladkorja v grozdju ni izteklo z alkoholom vina. Nevarnost tiči v neizenačenosti vzorca grozdja ali mošta, v katerem smo določali sladkor. Prvi curki belega mošta iz preše so slajši od povprečja, kajti zrele jagode prej spustijo sok. Tudi popravljanje sladkorne stopnje mošta zahteva točen izračun, natančno tehtanje sladkorja in natančen podatek o količini mošta ali drozge, ki ju sladimo.
Temperatura grozdja oziroma mošta v preši je zelo važen podatek za natančno l^etarjen-je. Ne moremo pa se zanesti le na občutke, zato je potopni termometer obvezen pripomoček v vsaki zidanici! Razs-luzenje belega mošta takoj po prešanju težko uspe ob majhni dozi žvepla, če je temperatura mošta že 18° C. Pri 18° C se namreč zelo hitro razmnožujejo mikroorganizmi, hitreje slabi (divje kvasovke in bakterije cika) kot žlahtne kvasovke. Zato je normalno povretje mošta, če nam “pobegne”, večinoma redek primer. Naša želja pa je, da bi uporabili pred začetkom alkoholnega vrenja čim manj žvepla. Cim nižja bo temperatura mošta na preši, tem bolje se bodo odvijali procesi v moštu. Zato ni odveč natančno načrtovanje trgatve, z dovolj ljudmi, v hladnih urah dneva, da se nam belo grozdje ne ogreje. Pri trgatvi rdečega grozdja pa si želimo višjo temperaturo, da bi imelo grozdje oziroma drozga po pecljanju okrog 18° C. Toda tudi pri trgatvi rdečega grozdja se lahko ujamemo v past, če nismo dovolj budni. Za kakovost rdečega vina je zelo pomembno zdravstveno stanje grozdja. Do sedaj nam še ni uspelo zavarovati grozdja pred gnilobo. Vinarska znanost pa tako hitro napreduje, da je težko slediti novostim, ki so dragocene za prakso. Zato je letos potrebno več znanja kot lani. Rezultati mnogih raziskav opozarjajo na nevarnost gnilobe grozdja za kakovost vina, predvsem rdečega. Ni mogoče reševati moštov iz gnilega grozdja samo z žveplanjem v kleti, pač pa lahko zmanjšamo težave in zagotovimo višjo kakovost vina z odbiro gnilega grozdja v vinogradu in z ločeno predelavo zdravega in gnilega grozdja.
(Nadaljevanje sledi) Dr. JULIJ NEMANIČ
Jurij Kobe
helena mrzlikar gospodinjski kotiček
Varnost industrijskih živil
Nemalokrat se ob nakupovanju živil vprašamo, ali je izdelek varen zaradi različnih dodatkov. V živilski industriji so dodatki potrebni za izboljšanje hranilne in senzorične vrednosti živila, kot sladkor, sol, kis, vitamini, minerali in amino kisline, ki vplivajo na večjo okusnost in hranilno vrednost ter podaljšajo obstojnost živilu. Izboljšanje stabilnosti in podaljšanje obstojnosti živila povzročajo antioksidanti, ki preprečijo porjavenje živila in žarkost maščob. Nitriti in nitrati se dodajajo kot stabilizatorji rdečega mesnega barvila-mioglobina.
Pri proizvodnji čokolade, margarine in kremnih sladoledov pa se uporablja emulgator lecitin. Za izboljšanje okusa in večjo energijsko vrednost se živilom pogosto dodaja sladkor in sladkorne nadomestke ali sladila. Na voljo je še vrsta različnih dodatkov, s katerimi živilska industrija želi vplivati na izrazitejši okus in videz živila. Zdravju škodljive učinke imajo lahko nekontrolirano uporabljena zdravila in hormoni za vzrejo živine. pesticidi, če ni upoštevan ka-renčni čas, težke kovine, radioaktivne snovi in kancerogene snovi, ki lahko pridejo iz tal, vode in zraka v rastlinske in živalske izdelke.
Brez dodatka konzervansov pa podaljšamo obstojnost živila s tradicionalnimi postopki konzervira-
nja živil, med katere prištevamo hlajenje (4-8° C), zmrzovanje (-40° C), pasterizacijo (80 do 100°C), sterilizacijo (100 do 120° C) ter sušenje in koncentriranje, ko živilom odvzamemo vodo. S tradicionalnimi postopki onemogočimo delovanje mikroorganizmov v živilu. Sodobna tehnika in tehnologija pa prinašata nove postopke že pri pridelavi živil, ki temeljijo na vzpostavljanju ravnotežja med naravo in načinom pridelave, to je integrirano ali okolju prijazno in biološko.
Dandanes se vse več uporabljajo nove tehnike konzerviranja živil. To so integrirani postopki, pri katerih ene metode konzerviranja nadomeščajo kombinacije hlajenja, znižanja kislinske stopnje in s pakiranjem v spremenjesi atmosferi; ionizirajoče sevanje, ki na živilu ne povzroča sprememb, ter nove tehnike pakiranja in uporaba novih embalažnih materialov. Važno je. da tudi v domačem gospodinjstvu suha živila (sladkor, moko, riž, zdrob) shranjujemo pri temperaturi do 20° C, vrtnine in krompir do 6° C, maslo, sir, jajca pri 2 do 8° C in zmrznjena živila od -18° C. Pri nakupu živil moramo biti še posebno pozorni na deklaracijo, iz katere so razvidni vsi podatki o poreklu živila in njegovi kakovosti od surovine do končnega izdelka.
Zgodba o treh poljskih hotelih
DUŠAN POVH 1921 - 2000
Minuli teden je v Ljubljani nenadoma preminil novomeški rojak Dušan Povh, ki seje s svojim plodnim in ustvarjalnim življenjem zapisal v slovensko kulturno zgodovino kot filmski organizator, režiser, scenarist in montažer, karikaturist in športni organizator. Še nekaj dni pred smrtjo se je z novomeškimi znanci pogovarjal o sodelovanju pri opremljanju neke knjige s karikaturami, pa mu je usoda za vedno prekrižala ta in vse ostale načrte, ki jih je, dejaven, kot je vedno bil, morda še snoval.
Rodil se je 27. marca 1921 v Novem mestu v podjetni Pov-hovi družini. Ljubezen do filma, ki je zaznamovala vse njegovo življenje, se je razgorela v gimnazijskih letih, ko je bil nadvse dejaven mladenič. Vodil je atletski klub, strelsko družino, igral v jazz orkestru, deloval pri sokolih in v lutkovnem gledališču, ob vsem tem pa je še našel čas, da si je ogledal prav vse filmske predstave v Malovičevem.ki-nematografu Meteor (v sedanji Dalmatinovi ulici) in v Sokolskem domu. Ob zbiranju odrezkov filmskih trakov je sanjaril, da se bo tudi sam nekoč ukvarjal s filmom. Leta 1936 je dobil za sošolca fotografsko in filmsko bolj izkušenega Ivana Marinčka, ki je imel preprost ročni kinoprojektor, za katerega je sam izdelal enostaven risani film, najbrž sploh prvi slovenski animirani film. S Povhom sta postala vseživljenjska prijatelja in sodelavca.
Prva priložnost za filmanje se jima je ponudila 1940. leta, ko sta od bratov Miklavcev (kasnejša dramska igralca) dobila na posodo filmsko kamero in z njo zabeležila prizore iz Novega mesta in Ljubljane na filmski trak. Skupaj z Nikom Pavličem in Božidarjem Kusslom sta osnovala Gangster film studio v kleti Pavličeve hiše. Mladi novomeški filmski navdušenci so posneli več triminutnih osemmili-metrskih filmov. Žal je bila večina filmov med prvim bombardiranjem Novega mesta uničena. Vojna je za nekaj časa prekinila filmske načrte. Italijani so Povha leta 1942 z večjo skupino študentov in profesorjev aretirali in deponirali v taborišče Monigo pri Trbižu. Po kapitulaciji Italije seje vrnil domov in odšel v partizane, kjer je deloval v centralni tehniki, sodeloval pa je tudi pri ustanovitvi časopisa Pavliha in partizanskega lutkovnega gledališča.
V prvih dneh po osvoboditvi je postal vodja tehničnega oddelka slovenske podružnice Državnega filmskega podjetja (kasneje Triglav filma), kjer so se mu pridružili še Marinček kot snemalec ter Pavlič in Kiissl kot
Dušan Povh (Foto: MiM)
laboratorijska tehnika. Vsi so delali vneto tudi v pozne nočne ure, sodelavci pa so jim rekli kar novomeška klapa, kije tako bila med orači ledine slovenskega povojnega filma. Leta 1947 je Povh z Marinčkom in Galetom ter skupino drugih Jugoslovanov odšel na prakso v filmske ateljeje na Češkem. Z izkušnjami, ki sojih dobili pri čeških filmskih mojstrih so potem vsi trije sodelovali pri snemanju prvega slovenskega celovečernega filma Na svoji zemlji. Sledilo je še več manjših in večjih filmskih projektov, omenimo predvsem legendarni celovečerni film Kekec, ki ima kar močan novomeški predznak. Direktor filma je bil Povh, direktor fotografije Marinček, glasbo pa je napisal Marjan Kozina.
Povh je zrežiral več kot dvajset dokumentarnih filmov in velja za enega najpomembnejših
ustvarjalcev kratkih fimov pr' nas. Odlikujejo ga predvsem dokumentarni filmi s športno tematiko (Naši najboljši), filmi o grozotah vojne (za Tri spomenike je dobil nagrade na treh mednarodnih festivalih) in kritično-ironične filmske etude o sodobnosti (Requiem, Nova maša. Dve koračnici). Ustvaril je tudi več lutkovnih filmov, bil direktor filma pri 11 in montažer pri 9 slovenskih igranih celovečercih, kot scenarist pa je bil najuspešnejši v slovenski animirani uspešnici o mačku Bojanu, ki sojo prodali v kar 26 držav. Za svoje delo je prejel tudi Bloudkovo nagrado. Najodmevnejši uspeh je kot filmski ustvarjalec dosegel leta 1960 z veliko nagrado festivala v Leipzigu.
S kratkim filmom Moja najljubša pesem, ki so ga maja letos predvajali v tekmovalni kategoriji triminutnih filmov v Hamburgu, je Dušan Povh zaznamoval 60-letnico svojega in Marinčkovega filmskega ustvarjanja ter ustanovitve filmskega studia Gangster v Novem mestu. Vrnil seje v začetek in zaključil krog-
MILAN MARKELJ
V Galeriji Krka odprli razstavo o treh arhitekturnih projektih dipl. inž. Jelke Kupec -Arhitektura skozi objektiv fotografske kamere Gregorja Bernarda
Dipl. inž. arh. Jelka Kupec in fotograf Gregor Bernard.
digitalne tehnike smiselno razvrstil na 24 panojev tako, da je kombiniral zunanjščino hotelov in in-terier z detajli opreme, ljudmi in okoljem v zgovorne fotografske kolaže.
M. MARKELJ
• lndustrializem in racionalizem pospešujeta razkroj kulturnih vrednot. -J. ZALOKAR
• Kultura je človekova vez med preteklostjo in prihodnostjo. Človeku daje življenjski smisel in moč, da preživi. - P. BIBIČ
• Kultura majhnega naroda je draga kultura. - M. KMECL
Filmski dodatek festivalu
Retrospektiva britanskega filma popestrila festival
BREŽICE - Vsebinske razširitve, ki jih je prinesel letošnji Festival Brežice, so se razveselili predvsem ljubitelji filma, saj se je sedma umetnost letos prvič pojavila v festivalskem programu. V brežiškem kinu so od 17. julija do včeraj vrteli izbor britanskih filmov (Velika Britanija je namreč država - festivalska partnerica, kar je tudi novost letošnjega festivala). Pregled britanske filmske ustvarjalnosti je pripravil Miha Zadnikar, ki je svoje delo po mnenju poznavalcev filma zelo dobro opravil. Med drugim je brežiška retrospektiva “vsaj malce razbila mit in stereotip o britanskem filmu kot kinematografiji družbenokritičnih dram in kostumskih melodram”, kot je zapisal Simon Popek.
V Brežicah se je v devetih dnevih zvrtelo deset filmov, večine jih pri nas še nismo videli, čeprav gre za pomembna dela britanske in evropske filmske proizvodnje. Retrospektiva je bila urejena kronološko. Ljubitelji filma so si v zaporedju lahko ogledali deset filmov, od nemega filma "Hindle se zbudi” režiserja Mauricea Elveyja iz leta 1927 in vrhunskega kratkega animiranega filma “Pekel režiserjev” Helen Biggar in Normana McLar-na iz leta 1936 do “Krvave nedelje" režiserja Johna Schlesingerja iz leta 1971 in Konca Anglije režiserja Dereka Jarmana iz leta 1987 oziroma 1991, ko je bila narejena barvna kopija. Žal so bili vsi filmi brez slovenskih podnaslovov, ker je pač šlo za enkratno predvajanje.
ŠTUDENTSKI FESTIVAL
V torek, 1. avgusta, se bo ob 20.30 s koncertom na gradu Bogenšperk začel študentski del Festivala Brežice, namenjen predstavitvi mladih talentiranih interpretov stare glasbe. V prvem ciklu bodo nastopili: flavtistka Jasna Nadles (slovenska predstavnica), čelist Milan Vrsajkov in čembalist Richard Ormrod. Kot solisti v duu in triu bodo zaigrali več Bachovih skladb ter skladbe Hayd-na, Telemanna in de Boismdhiera. Po Bogenšperku bodo koncerti še na gradu Rajhenburg, Otočec in Pišece, in sicer 2., 3. in 4.' avgusta.
FLAVTA IN HARFA
ŠMARJETA - Drugi koncert Novomeškega glasbenega festivala bo v nedeljo, 30. julija, ob 20.30 v župnijski cerkvi v Šmarjeti. Nastopila bosta Karolina Šantl Zupan na prečni flavti in Pavla Uršič Kunej na harfi.
Organistka Angela Tomanič
Bachu v spomin
Orgelski koncert Angele Tomanič v Dobličah
NOVO MESTO - Na naših likovnih razstaviščih poredkoma naletimo na priložnost, da si lahko ogledamo razstavo, posvečeno arhitekturi, čeprav nam ustvarjalcev s tega področja ne manjka. Težava je najhrž v tem, da je arhitekturno razstavo težko dobro zasnovati in pa seveda v sami naravi arhitekturnih del, ki polno živijo le na kraju samem. Če je to daleč od nas, potem je razstava toliko zanimivejša in najbrž edini način, da se seznanimo z njimi.
Prav to je najbrž vodilo dipl. inž. arhitekture Jelko Kupec (doslej smo jo na razstavah spoznali le kot slikarko), da je v sodelovanju s fotografom, študentom arhitekture Gergorjem Bernardom, pripravila razstavo, na kateri je pod naslovom Zgodba o treh hotelih predstavila tri projekte, ki jih je v okviru sodelovanja nekdanjega novomeškega gradbenega podjetja Pionir in Imos inženiringa iz Ljubljane izvedla na Poljskem. Razstavo so odprli v četrtek, 20. julija, zvečer v Galeriji Krka. Na otvoritveni slovesnosti, ki jo je vodila Maja Oberstar Falkner, je o svojih treh arhitekturnih projektih na kratko spregovorila avtorica, violinistka Petra Božič pa je poskrbela za glasbeno popestritev večera, ki je v galerijske prostore pritegnil precejšnje število obiskovalcev.
Hotele, predstavljene na razstavi, je Pionir gradil v Krakowu na Poljskem v začetku devtdesetih let. Posel je prevzel “na ključ”, se pravi, da je podjetje prevzelo kompleten inženiring od projekta do pogrinjka na mizi in ga tudi uspešno v zelo kratkem času izvedlo. Jelka Kupec je bila vodja projekta in odgovorni projektant za arhitekturo, interier in opremo pri Grand hotelu in hotelu Demel, medtem ko je bila za hotel Piast odgovorni projektant za interier in opremo. Kako ji je delo uspelo, je mogoče videti na razstavi s pomočjo barvnih in črno-belih fotografij, ki jih je posnel Gregor Bernard, zanimiv dodatek pa so avtoričine arhitekturne risbe. Iz več deset filmov, posnetih v Krakowu letošnjega maja, je Bernard izbral nekaj več kot 60 fotografij ter jih s pomočjo
ŠENTJERNEJ - Jožica Medle kot likovna ustvarjalka že vrsto let vztraja v svojem domačem okolju, čeprav ji ne nudi takih možnosti, kot bi jih večje mesto. Vendar pa ji domače okolje, kot zatrjuje, nudi tisto, česar drugje ne bi našla -sproščenost, hkrati pa ji je tudi pogost vir ustvarjalnega navdiha. A navezanost na Šentjernej ne pomeni, da ostaja zaprta za domačim plotom. Iskanje novih likovnih spoznanj in doživetij jo večkrat vodijo v svet, od koder pa se zvesto vrača v svojo šentjernejsko dolino k širnim poljem, gorjanskim gozdovom, kozolcem, starim kaščam in skednjem.
Nekaj časa je ustvarjala v Istri, šest mesecev pa je pred nekaj leti preživela tudi na Nizozemskem, kjer je v Kampnu in Enchedeju nabirala novih likovnih izkušenj na
DOBLIČE - V podružnični cerkvi sv. Janeza Evangelista v Dobličah pri Črnomlju je bil v petek v okviru kulturnih prireditev ..Poletje v Črnomlju" orgelski koncert Angele Tomanič. Posvetila ga je Bachovemu orgelskemu ciklusu, s tem pa so se Črnomaljci poklonili 250-letnici smrti Johanna Sebastjana Bacha.
Angela Tomanič je diplomirala iz orgel leta 1969 ter šest let pozneje magistrirala. Izpopolnjevala se je na visoki šoli za glasbo v Gradcu in na mnogih tečajih po Evropi. Poleg koncertov doma in v tujini veliko snema za radio in televizijo, bogata je tudi njena diskografska bera. Skoraj 30 let poučuje na orglarski šoli v Ljubljani, vodi tečaje v Sloveniji in na tujem, izdala je tudi prvo slovensko Šolo za orgle v treh zvezkih.
Organizatorji kulturnega poletja so se odločili pripraviti koncert v Dobličah tudi zato, da prenesejo del kulturnega dogajanja iz občinskega središča na podeželje. Da so naredili prav, je dokazal velik obisk ljubiteljev resne glasbe iz vse Bele krajine. Ob tem se je duša prireditev Ksenija Khalil še posebej zahvalila Milku Bizjaku, ki je usposobil dobličke orgle in pripravil koncert, črnomaljskemu župniku Petru Slevcu, ki pomaga pripravljati prireditve po cerkvah in v pastoralnem centru, občini Črnomelj ter ministrstvu za kulturo, ki je omogočilo, da je bil tokratni koncert brezplačen.
M. B.-J.
Jožica Medle v svojem ateljeju s slikarijo na starem lesu.
Star les oblači v barve
Slikarka Jožica Medle ustvarja v novi izvirni tehniki - Cikel novejših slik razstavila na Nizozemskem
tamkajšnjih slikarskih šolah. Letošnje leto, ki bo ostalo zapisano v njenem življenjepisu kot pomembna postaja, saj je diplomirala na visoki strokovni šoli za risanje v Ljubljani, se je ponovno vrnila na Nizozemsko, a tokrat ne kot iskalka novih znanj, ampak kot zrela likovna ustvarjalka. V galeriji Oogluik v kraju Langeboom so prav v času evropskega nogometnega prvenstva odprli razstavo njenih najnovejših del. Razstava je pritegnila pozornost, nekaj zato, ker seje o Sloveniji kot uspešni novinki v mednarodni športni areni kar precej govorilo in je zato Medletova kot slovenska slikarka zbujala radovednost, seveda pa so bila pozornosti vredna tudi njena slikarska dela, ki so nekaj posebnega.
Pod naslovom Vonj domačega skednja je Medletova razstavila cikel štiridesetih svojih slik, ki nastajajo v zadnjem času in pomenijo izvirno novost v njenem likovnem razvoju. V osnovi gre za tehniko, ki jo sama opisuje kot “oblačenje starega lesa v barve”. Kose starega lesa, deske iz skednja, s če-beljnjaka, “bavtaro" svinjaka ali kaj drugega prevleče s klobučevina-stim papirjem, potem pa nanj nanaša in z njega spira akrilne barve, da doseže poseben učinek prosojnosti na naravni površinski strukturi lesa. Tako na subtilen način v njenih slikah zaživi domača pokrajina in njeni ljudje, zajeti v minevanje časa, ki je zbrazdal lesene izdelke njihovih rok in jih ponudil za osnovo slikarkinim barvnim izpovedim.
“Na nek način se s slikanjem lesa vračam tudi v svoje otroštvo," pravi Medletova. “Kot otrok sem zelo rada pisala in risala po lesu in ga tudi zato čutim in doživljam na posebno intenziven način - to je Dolenjska, to je tisto moje, kar lahko polno živim.”
M. MARKELJ
• Kultura, to pomeni predvsem izoblikovati zavest, dati dostojanstvo tistemu, ki se oblikuje. - S. PERTI-Nl
• Edina prava in resnična zgodovinska veda sta kultura in umetnost.
b. Stih
Z BACHOM IN ARIJAMI - Tretji iz niza koncertov ob svečah, ki potekajo v Domu glasbene dediščine v Srednjem Globodolu.je v soboto, 22. julija, zvečer izzvenel v znamenju Bachove orgelske glasbe, ki so jo s toplino človeškega glasu lepo dopolnile stare italijanski arije. Gosta organizatorja in vodje koncertnega cikla Milka Bizjaka sta namreč bila organist Dimitrij Rejc in sopranistka Tanja Kuštrin, oba diplomanta ljubljanske Akademije za glasbo. Dimitrij Rejc je svoj solistični de! v celoti posvetil Bachu, Rejčeva pa je ob spremljavi orgel zapeta arije Caccinija, Tostija, Gilardija in Francka. Na sliki: ob zaključku koncerta je Milko Bizjak umetnika obdarit s kompletom zgoščenk Glasbena dediščina Slovenije. (Foto: M. Markelj)
FESTIVAL BREŽICE IN 250-LETNICA BACHOVE SMRTI - Osrednji ciW koncertov stare glasbe Festivala Brežice se zaključuje. Na sporedu so še tn koncerti, od katerih bosta dva posvečena 250-letnici Bachove smrti. V ški dvorani brežiškega gradu bodo danes, 22. julija, ob 20.30 na predvčce obletnice italijanski glasbeniki skupine La selva musicale, specializirane -interpretacijo stare glasbe z avtentičnimi inštrumenti v historični izvajam praksi, zaigrati dva Vivaldijeva koncerta in tri Bachove sonate. Na dan B chove smrti, 28. julija, pa bo norveška skupina Oslo Baroqueso!oists v » stanjeviški samostanski cekvi izvedla Bachov Pasijon po Janezu. Zaklja°n koncert bo v soboto, 292 julija, ko bo v Viteški dvorani nastopil nemški1,11 sambe! Musiča Anntiqua Ambergensis Regenburg. Že v torek, 1. avgUS^ pa se bo začel niz koncertov Študentskega festivala, ki bo potekal na g1" dovih Bogenšperk, Rajhenburg, Otočec, Pišece in Sevnica. Na sliki: konce britanskega kvarteta Red Priesl v kostanjeviški samostanski cerkvi, k‘J minuli petek, 21. julija, pričaral pestrost in razgibanost zgodnje evrops* baročne glasbe. (Foto: M. Markelj)
POTA IN ST
dežurni
Poročajo
OMAHNIL s STREHE - Samo-. °Jni podjetnik J. P. iz okolice Do-Jfjjskih Toplic je 14. julija s svojimi slavci opravljal krovska in klepar-• adela na poslovnem objektu v Do-} nJskih Toplicah. Pri žaganju deske Motorno žago je stopil na zadnjo tesno letev, ki se je pod pritiskom 0mila. J. K. je s približno osmih etrov višine padel na tla in se pri tj hudo poškodoval.
cj nedovoljen lov - v okoii-
oudganjc vasi pri Žužemberku je ^znanec 17. julija okoli 23. ure z Znanim strelnim orožjem ustrelil ,.Vjad. najverjetneje tele. Ustreljeno a'je nato naložil v vozilo in se helial. Lovsko društvo Plešivica je ° oškodoval za 40 tisočakov. t UKRADEL BLAGAJNO - Ne-iu,anecje najverjetneje v noči na 18. ‘Jv eni izmed pisarn podjetja CBT "Jškem odprl zaklenjen mizni pre-aj in vzel zaklenjeno kovinsko blatno, v kateri je bilo preko 636 ti-eakov, bančna kartica NLB - Evro-■ rt*. plačilna kartica Magna in če-
ka
’^na knjižica
2ASEGLi GUMIJEVKO - Pri
y«l
. °Pu v Slovenijo je na mejnem pre-ou Rigonce 19. julija policist v av-n trobilu 23-letnega Hrvata T. V. ae' gumijevko. T. V. se je srečal s nnikom za prekrške. b|UEZ MEJO KAR TAKO - V 1Z|ni naselja Rakovec so policisti v . 'ek, 21. julija, zalotili dva hrvaška Zavljana, ki sta državno mejo pre-°Pila izven mejnega prehoda.
p našli plinsko pištolo -J’državljanu Turčije so na mejnem |. ehodu Obrežje minuli petek zaseg-, Plinsko pištolo. Obiskal je sodni-Za prekrške.
SOBOTNI ZASEGI NA OBREŽJA ' Na mejnem prehodu na Obrež-s, s° državljanu Turčije zasegli kovin-0 Palico, pri državljanu Italije pa je našli 1500 lovskih navojev, kijih U Pozabil priglasiti ob mejni kontro-
i^onarejena bankovca -
v Agencijo za plačilni promet so ob-jas.t,li Policijo, da so pri štetju denar-b 12 kasete odkrili dva ponarejena b.Pkovca po 10.000 tolarjev, ki sta K ? vnovčena v eni od trgovin v skem.
L Ukradla kanadske do-
ianv-^ ' 17va Roma sta starejši kralj "M v Kostanjevici ukradla 400 ^Padskih dolarjev. Policisti so sto-jj ,a izsledili na območju Šentjerne-ln našli tudi ukraden denar.
streljal proti
BRATU
B JOVO MESTO - Brata R. B. in 2q ; 'z okolice Novega mesta sta se la 'Julija okoli četrte popoldan sprli' 0 Posredovanju policije se je B. lj jPdpeljal od doma in se vrnil oko-Prj.|' ure. Med bratoma je ponovno p0 .do prepira. B. B. je nato odšel lj| Mtolo in proti bratovi hiši izstre-do 4 naboje. Sledi kazenska
Prometna nesreča! Kaj lahko storimo?
Naši vozniki o prometnih nesrečah vestno obveščajo regijski center - Pomagati le v okviru svojih * zmožnosti - Letos manj nesreč, a s hujšimi posledicami - Ob nesreči pokličite 112 ali 113!
NOVO MESTO - Kaj storiti in kako reagirati, ko prvi prideš na kraj nesreče, je vprašanje, ki si ga v svoji vozniški dobi gotovo zastavlja vsak voznik. V 122. členu zakona o varnosti cestnega prometa je zapisano, da mora vsakdo nuditi pomoč pri prometni nesreči, če je potrebno rešiti človeška življenja, preprečiti ogrožanje drugih in preprečiti ali omiliti ekološko nesrečo.
“Vsak udeleženec v nesreči, če le lahko, ali njen očividec je ne le zakonsko, temveč tudi moralno obvezan, da pomaga sočloveku. Po hitrem ogledu kraja nesreče in grobi oceni poškodb naj bi vsak poklical številko 112 - regijski center za obveščanje. Ta pa nato obvesti reševalno službo, policijo in gasilce," je povedala dr. Alenka Simonič iz urgentne službe Zdravstvenega doma Novo mesto. “Težave nastanejo le pri nudenju prve pomoči poškodovancem pred prihodom naše službe. Moje in izkušnje mojih kolegov so, da ljudje v večini primerov stojijo ob strani in se bojijo pomagati, ker ne znajo oz. se bojijo, da bodo stanje še poslabšali. Seveda mora biti pomoč poškodovancu v mejah njihovega znanja, da stanja ne poslabšajo." Vsi vozniki pred opravljanjem vozniškega izpita opravijo tudi tečaj nujne prve pomoči, ki pa po besedah dr. Simoničeve po nekaj letih ne zadošča več za kakovostno pomoč. Meni, da bi bilo laike morda potrebno še dodatno izobraževati, da bi sem jim povečalo znanje in s tem tudi samozavest pri pomoči ponesrečencem.
Vsa udeleženec v nesreči mora po nesreči ustaviti svoje vozilo, zavarovati in označiti kraj nesreče, pomagati poškodovanim, če je Za to usposobljen, in obvestiti najbližjega policista ali policijsko postajo. “Zavarovanje kraja nesreče je izredno pomembno pri hujših nesrečah. Z vožnjo okoli se namreč lahko uničijo sledovi, kar oteži nadaljnje delo ali pa celo privede do napačnih ugotovitev. Na splošno so ljudje premalo seznanjeni z dolžnostmi v prometnih nesrečah," je povedal Aleksander Rešeta, komandir postaje prometne policije Novo mesto.
Pri nesrečah z manjšo materialno škodo (nesrečah I. kategorije) ni obvezno obvestiti policijo. Pomembno je, da se čim hitreje umakne vozilo z vozišča, udeleženca pa se lahko sporazumeta sama,
si izmenjata podatke in izpolnita Evropsko poročilo o prometni nesreči. Če na kraju nesreče ni osebe, ki je bila oškodovana (npr. pri nesrečah na parkirišču), pa mora udeleženec pustiti obvestilo s svojim imenom in naslovom. Nesreče II. (z lažjimi telesnimi poškodbami), III. (s težjimi telesnimi poškodbami) in IV. kategorije (s smrtnim izidom) pa zahtevajo prisotnost policije. Pri teh nesrečah pa vozilo premikamo le, če s tem pomagamo poškodovancem. Ob tem je komandir Rešeta posebej poudaril, da udeleženci v prometni nesreči od trenutka nesreče do konca ogleda policije ne smejo uživati alkoholnih pijač, mamil, psihoaktivnih zdravil ali drugih snovi, ki zmanjšujejo njihovo sposobnost za udeležbo v prometu.
“Z razvojem mobilne telefonije se je čas obveščanja o nesreči in s tem tudi čas prihoda policije, reševalcev in gasilcev na kraj nesreče
VKLENILI SO GA
NOVO MESTO - Policist, ki seje 19. julija v svojem privatnem avtomobilu vozil iz Stranske vasi proti Novemu mestu, je petnajst minut pred sedmo zvečer na OKC PU Novo mesto sporočil, da pred njim vozi neregistriran avto. Voznik je očitno pod vplivom alkohola vozil zelo hitro in po celotnem vozišču, skoraj trčil v tri nasproti vozeča vozila in prehiteval v nepreglednem ovinku. Ko seje ustavil pred trgovino, gaje policist zadržal do prihoda policijske patrulje. Vozniku M. H. iz okolice Novega mesta je elektronski alkotest pokazal 2,3 promila alkohola v izdihanem zraku, ugotovili so tudi, da je večkraten kršitelj predpisov, poleg tega si je istega dne popoldan na bencinskem servisu v Ločni kar zastonj natočil gorivo. Med postopkom je kršil tudi javni red in mir, zato so ga po opozorilih policisti vklenili. Zoper M. H. so dali predlog sodniku za prekrške, ga pridržali do sodnikovih uradnih ur in zasegli njegovo vozilo.
Stoletje svetogregorskega gasilstva
Predsednik Gasilske zveze Ribnica očita občini, da je pozabila nanje - Ob častitljivem jubileju razvili novi društveni prapor in blagoslovili avtocisterno - Priznanja zaslužnim gasilcem
H Ja zaradi povzročitve splošne arnosti.
SVETI GREGOR - Praznovanje 100-letnice Prostovoljnega gasilskega društva Sveti Gregorje letošnja največja tovrstna prireditev v ribniški občini, priprave nanjo pa so skrbno potekale že dalj časa. V nedeljo so pred številnimi krajani pripravili parado vozil, opreme in enot. Skupaj je sodelovalo kar 260 gasilcev in trideset vozil iz ribniške in sosednjih občin, med gosti pa so bili tudi člani pobratenega gasilskega društva Šmarje pri Jelšah. Ob častitljivem jubileju so slavljencem voščili predsednik Gasilske zveze Slovenije Ernest Eory, direktor republiške uprave za zaščito in reševanje Bojan Žmavc, ribniški župan Jože Tanko ter predstavniki sosednjih gasilskih zvez. Denar
predsednikom Vinkom Levstikom izdala knjigo o k Prehojeni poti. Desetim gasilcem so podelili plakete veterana, plakete Qr e s,0Pnje je prejelo enajst in plakete druge stopnje štirje gasilci, PGD Sveti Sor pa je od GZS dobilo priznanje za zasluge v gasilstvu. (Foto: M. G.)
za novi društveni prapor je zagotovila krajevna skupnost Sveti Gregor, za nabavo sodobnega kombiniranega vozila (avtocisterne), ki jo je blagoslovil domači župnik, pa so največ prispevali sami krajani in gasilci ter občina Ribnica.
Janez Žuk, predsednik Gasilske zveze Ribnica, je povedal, da je tehnika in oprema pri vseh društvih dotrajana, za posodobitev, ki jo narekuje čas, pa nimajo denarja. Županu je očital, da v zadnjih letih gasilcem namenja manj sredstev kot prej. Predsednik PGD Sveti Gregor Vinko Levstek je pohvalil prizadevne člane, ki so kljub različnemu prepričanju in navadam vedno uspešno opravljali svoje poslanstvo: pomagati ljudem. Že v začetku prejšnjega stoletja so se Slemenci (udomačeno ime za ta kraj ribniške občine) zavedali nevarnosti »rdečega petelina", saj so ognjeni zublji pogoltnili več lesenih in slamnatih hiš.
Društvo se je po drugi svetovni vojni vnovič postavilo na noge. Po nakupu motorne brizgalne in druge opreme so pred dvajsetimi leti zgradili nov dom, ki je postal središče kulturnega in družabnega dogajanja. Brez prostovoljnega dela bi težko uresničili svoja hotenja, kar se je pokazalo tudi pri zbiranju denarja za novo cisterno. Slemenci so kot tolikokrat že prej ponovno stopili skupaj in kljub nekaterim črnogledim napovedim presenetili: vozilo je zdaj v njihovih rokah in v službi občanov pa tudi botre za novi prapor so kmalu našli.
MG.
močno zmanjšal. Tako lahko hitreje ukrepamo in rešimo marsikatero življenje več," je povedal komandir Rešeta. O želji nekaterih očividcev nesreče, da ne bi dajali osebnih podatkov, pa komandir pravi, da lahko oseba ostane anonimna, če izrecno želi, bistven je klic o nesreči.
M. ŽNIDARŠIČ
PRI FRANCOZU NAŠLI DESET PIŠTOL IN MAMILO
OBREŽJE - V popoldanskih urah je na vstopno carinsko kontrolo prispel francoski državljan C. R L. v osebnem vozilu citroen AX. Cariniku mobilne carinske enote ni prijavil ničesar, carinik pa izkoristil priložnost za klepet v francoskem jeziku. Izmikajoči odgovori so carinika napotili na podroben pregled vozila, v katerem je mobilna ekipa v prirejenih prostorih našla 10 avtomatskih pištol znamke Škorpijon, kal. 7, 65 mm. Pod stropno oblogo so našli tudi cenik raznovrstnega vojaškega orožja in eksplozivov, v armaturnem predalu pa še 18 kapsul DI-ANTALVIC ADULTES. Te vsebujejo psihotropno substanco dek-stropropoksifen, ki spada med prepovedane droge. Po zbranih obvestilih je osumljeni orožje nabavil v Prijedoru v srbski republiki. Delavci carine so C. P. L. zasegli vozilo, orožje izročili delavcem Policijske uprave Krško, preiskovalni sodnik pa je zanj odredil pripor.
Vse več ilegalcev
Prevladujejo Iranci
POSAVJE - Na območju policijske uprave Krško so v prvem letošnjem polletju pri ilegalnem prehodu državne meje med Hrvaško in Slovenijo prijeli 710 oseb oz, za kar 50 odst, več kot v enakem obdobju lani. Med ilegalnimi pre-bežniki prevladujejo Iranci (316), in Romuni (140), medtem ko so v prvem polletju leta 1999 večino predstavljali državljani ZRJ (285), Irancev pa je bilo le II.
Tudi prejšnji teden je bil za posavske policiste pester. V noči na 18. julij so v bližini Rakovca mejo prestopili 4 Iranci, v noči na 20. julij so v okolici Dobove policisti zalotili tri Romune. Naslednjo noč pa je v Rigoncah državno mejo prestopil Iranec in na območju Planine skupina 17 Irancev in Maročan, med njimi je bilo tudi pet otrok. V nedeljo so brežiški policisti v Prilipah zalotili tri Romune, ki so bili zaradi ilegalnega prestopa državne meje med ZRJ in Hrvaško že kaznovani pri sodniku za prekrške na Hrvaškem. Na železniškem mejnem prehodu Dobova pa so odkrili v stropu vagona vlaka, ki je vstopal v Slovenijo, dva Romuna in dva Moldavca. 24. julija so v Dobovo prispeli še trije Romuni, ki so ponoči v bližini Škofij ilegalno prestopili državno mejo med Italijo in Slovenijo, isti dan pa sta na črno mejo v Rakovcu prestopila še dva državljana Hrvaške.
KRIVO OVADIL
NOVO MESTO - D. H. iz okolice Metlike je konec junija letos na PU Novo mesto naznanil, daje P. H. iz okolice Metlike med prepirom s pištolo zagrozil, da bo ubil njegovega brata. Pri zbiranju obvestil so policisti ugotovili, da P. H. v času prepira ni imel nobenega orožja, s katerim naj bi grozil z ubojem. Zaradi krive ovadbe bodo policisti zoper D. H. podali kazensko ovadbo na pristojno tožilstvo.
PRIDRŽALI DO IZSTREZNITVE /
NOVO MESTO - V Mačkovcu so policisti ustavili voznika S. M. iz Novega mesta. Ker je kazal znake vinjenosti, je moral opraviti preizkus alkoholiziranosti in ta je pokazal, da ima 1,60 g/kg v izdihanem zraku, zato so mu odvzeli vozniško dovoljenje in prepovedali nadaljnjo vožnjo. Kmalu zatem so ga policisti ponovno ustavili in ga tokrat pridržali do streznitve.
LETOS MANJ NESREČ - Na območju novomeške policijske uprave vozniki vestno obveščajo o prometnih nesrečah. V prvem letošnjem polletju so od 623 imeli 53 nesreč s pobegom, in sicer šest s telesnimi poškodbami, ostale pa z materialno škodo. V primerjavi z enakim obdobjem lani je nesreč za okoli 17 odst. manj, vendar imajo te hujše posledice. (Foto: kV.)
Dolgoprstneži na delu
Več tatvin
DOLENJSKA IN POSAVJE -Kljub številnim opozorilom policistov in previdnosti naših občanov vsak teden ukradejo kakšno vozilo ali kolo, pogosti pa so tudi vlomi v vozila in stanovanja. Tako so 17. julija Trebanjcu A. K. iz parkirišča v Bršljinu v Novem mestu ukradli kombinirano vozilo fiat fiorino, ki so ga policisti našli naslednji dan na parkirišču v Ločni. Dva dni kasneje pa je ob gorsko kolo, ki je bilo na dvorišču hiše na novomeškem Glavnem trgu, bila M. V.
Vlomili so tudi v nekaj avtomobilov. Izpred stanovanjskega bloka v Novem mestu je neznanec No-vomeščanu iz avtomobila R-4 vzel 52 kosov polo majic in 5 kompletov prevlek za posteljnino. D. O. je oškodovan za 90 tisočakov. V Krškem je v noči na 20. julij neznanec na parkirišču vlomil v tipa. Ukradel je avtoradio in zvočnika ter lastnika oškodoval za 50 tisoč tolarjev. Nato je vlomil še v petko in vzel avtoradio, šest zgoščenk, sončna očala in zvočnika. Lastnik ima 100 tisočakov škode. Na Čatežu so pretekli vikend iz avtomobila ukradli denarnico, iz vozila M. T. iz Novega mesta, ki je bilo na parkirišču pred stanovanjsko hišo, pa je neznanec ukradel vozniško in prometno dovoljenje, prenosni telefon, poslovni kovček in kovček z oblačili. M. T. je oškodovan za okoli 300 tisočakov.
RAZGRAJAL IN GROZIL
ČRNOMELJ - A. P, iz okolice Črnomlja je 22. julija sredi belega dne v vinjenem stanju razgrajal, kričal in svoji ženi grozil s pretepom. Opozorilo policistov, naj preneha, ni upošteval, temveč je začel zmerjati in kričati še na policiste, ob tem pa je še vedno grozil tudi ženi. Ker je kazalo, da bo z nedopustnim ravnanjem nadaljeval, so ga pridržali do streznitve.
po dolenjski deželi
VSA VI IZGUBIL KOMPAS -Na hitri cesti v bližini Mokric so policisti v petek, 21. julija, prijeli državljana Jugoslavije, ki je na črno prečkat mejo. Vse to ne bi bilo nič nenavadnega za to območje ob državni meji, če ne bi bila nenavadna pot njegovega ilegalnega prestopa. Kot kaže, je manjkal pri kakšni uri zemljepisa, pa tudi pri tabornikih ni bil. V Slovenijo je prišel peš že dan poprej, ker pa ni bil prepričan, da je že v naši državi, se je odločil preplavati še Savo. Zaradi nepoznavanja terena pa je plaval v napačno smer in prišel nazaj na Hrvaško. Naslednji dan je skušal napako popraviti in se je spet pognal v Savo. Tokrat so ga v Sloveniji zalotili policisti.
PRIPRAVE NA ZIMO - Čeprav smo še sredi poletja in nam po glavi rojijo predvsem misli ali pa že spomini na dopustniško poležavanje na soncu ob morju, reki ali bazenu, nekateri že razmišljajo, kako bo pozimi, ko se bodo temperature spustile tudi pod ničto. Med njimi so tudi neznanci, ki so v državnem gozdu na Bohorju minuli konec tedna posekali in odpeljali sedem smrek, ki so bile vredne 600 tisočakov.
ZASEGLI UKRADENO VOZILO
OBREŽJE - V noči od petka, 21. julija, na soboto so policisti na mejnem prehodu Obrežje na izstopu iz države pri kontroli italijanskega voznika osebnega avtomobila Audi A4 ugotovili, da je bilo vozilo maja letos ukradeno v Avstriji. Kot je povedal voznik, je za prevoz vozila prejel 500 nemških mark plačila, še 500 pa bi jih dobil, če bi vozilo varno pripeljal na Hrvaško. Zoper voznika so podali kazensko ovadbo, vozilo pa zasegli.
Skrivala kokain in umrla
Romunka z ponarejenimi dokumenti umrla ob prihodu v Slovenijo - Vsaj 1,5 kokaina
OBREŽJE - Na mejni prehod Obrežje se je 16. julija ob 10. uri z osebnim avtomobilom italijanske registracije pripeljal 43-letni italijanski državljan. V vozilu je bila sopotnica, ki je imela italijansko osebno izkaznico. Policistom sta se voznik in sopotnica zazdela sumljiva in pri natančnejšem pregledu osebnih dokumentov so ugotivili, da ženska ne pozna “svojih” osebnih podatkov in da fotografija v osebni izkaznici v resnici ni njena. Izkazalo se je, da sopotnica v italijanskem avtomobilu ni 32-letna Italijanka, ampak 26 letna državljanka Romunije, zato so jo skupaj z Italijanom prijavili sodniku za prekrške v Brežicah.
Na postopek pri sodniku za prekrške sta čakala v prostorih mejne policije na Obrežju. Ob 12.45 je moški začel klicati na pomoč, prihiteli so policisti in medicinski delavec, ki je bil ravno takrat na meji na Obrežju, in ugotovili očitne znake epileptičnega napada pri ženski. Oživ-
ljali so jo z masažo srca in ji čistili usta. Medtem ko soji nudili prvo pomoč, je nekaj minut čez 13 prispel na mejo tudi reši-lec. Ženska je med prevozom v brežiško bolnišnico umrla.
Pri obdukciji so v želodcu pokojne Romunke našli tri manjše kose plastične vrečke in snov, ki sojo poslali na toksikološko preiskavo na Inštitut za sodno medicino v Ljubljano. Ta je ugotovil, daje bilo v poslanem vzorcu želodčne vsebine Romunke še približno 130 mg neresorbi-ranega kokaina, koncentracije kokaina pa so izmerili tudi v krvi in urinu. Koncentracija kokaina v krvi je bila 4 mg/l. Po mnenju strokovnjakov Inštituta za sodno medicino Ljubljana je za tako koncentracijo ženska zaužila vsaj 1,5 g kokaina in zaradi tolikšne doze tudi umrla.
O motivih za tako ponesrečeno skrivanje kokaina bi mogoče kaj več vedel omenjeni voznik italijanskega avtomobila.
M. L.
Smmmmrb	Ljubljanska testa 26
Bi ST/ n' IJ	8000	Novo mesto
j 11 S-iiM	/0,! 07/ 33 81 000
^	fax: 07/ 33 81 010
HITRE POVEZAVE S SVETOM INTERNETA
SINTIČ M4tmad|ddiklinl In
| ŽIVITA
PIVO PUNTIGAMER,
iz uvoza, v pločevinki, 0,5 I
LERAN, d.o.o
Novo mesto Lebanova 24
http://www.nepremicnine.net/leran/
e-mail: leran@siol.net
telefon:	07/33	79 940
07/33 79 941 faks:	07/33	22 282
mobitel:	0609/633	553
041/633 553
Prodamo:
• HIŠE: na Ajdovcu (okolica), v Brezovici pri Šmarjeških Toplicah, na Bučki, v Črnomlju, Dobindolu (Uršna sela), Dol. Ponikvah (pri Trebnjem), Krškem, na Malem Vrhu pri Brežicah, Malem Slatniku, v Metliki, Mokronogu (in okolici), Novem mestu (in okolici), na Otočcu, v Semiču, Sevnici (okolica), Straži, Šentjerneju (okolica), Škocjanu, Viru pri Domžalah, Žužemberku;
• STANOVANJA: v Črnomlju, Kostanjevici, Krškem, Ljubljani, Novem mestu, Smolenji vasi, Straži, Šmarjeških Toplicah in drugod;
• VIKENDI: v Brestanici (okolica), na Bučki (okolica), v Dol. Kotu pri Dvoru, Gabrju, Metliki (okolica), Mirni (okolica), Novem mestu (okolica), Podbočju (Šuterv ski Vrh), Straži, Šentjerneju (okolica), Škocjanu (okolica), Tolstem Vrhu;
• GRADBENE PARCELE: v Črnomlju (Tušev Dol), Mirni Peči, Mokronogu, Novem mestu (in okolici), Šentjerneju (Groblje), Šentrupertu (Vrh), Šmarjeških Toplicah;
• POSLOVNI PROSTORI: v Črnomlju (picerija, diskoteka), Dolenjskih Toplicah, Novem mestu (Glavni trg, Novi trg, šolski center), Straži in drugod;
• POSLOVNO-STANOVANJSKI OBJEKTI V OBRATOVANJU: v Šentjerneju - Dol. Vrhpolje (bife in stanovanje), Novem mestu (gostilna);
• KMETIJE: v Beli krajini, Jagodniku, Šentrupertu (okolica), Trebelnem (okolica).
Oddamo:
• poslovne prostore in stanovanja v Novem mestu.
Oglasite na na sedežu podjetja ali nas pokličite.
  J
M>
OGNJIŠČE
Krvavec
104,5
Kum
105,9
Če želite vsak četrtek v letu prejeti vsebinsko bogat in oglasno odmeven časopis, ki ga bere blizu sto tisoč ljudi, izpolnite naročilnico in jo pošljite na naslov:
Dolenjski list, 8000 Novo mesto, Germova ulica 4, p.p. 212.
Za vse drugo bomo poskrbeli mi, vi pa pazite, da si ne bo ob četrtkih sosed iz vašega poštnega nabiralnika pred vami “izposodil” vašega Dolenjskega lista.
Naročilnica za
imiusia lis¥
S to naročilnico naročam DOLENJSKI LIST za:
Ime in priimek:__________
Upokojenec:
Naslov (kraj, ulica, hišna številka):
Pošta:
Naročnik izjavlja, da naročilo res velja zanj, dokler naročnine ne bo pisno odpovedal, sicer pa bo naročnino plačeval osebno ali s posebno položnico, ki mu jo bo poslal Dolenjski list.
Naročnik bo časopis začel prejemati od prve številke dalje v mesecu:	2000
Datum:
Podpis:
CEKI ŠE NISO REKLI ZADNJE BESEDE!
Pri Petrolu smo poskrbeli, da boste kurilno olje lahko plačevali s čeki tudi v prihodnje! Odločite se lahko za takojšnje plačilo, plačilo na tri ali šest obrokov. Informacije o natančnih cenah, dostavi in prodajnih mestih dobite na najbližjem bencinskem servisu, olje pa lahko naročite tudi po internetu:
Vf www.petrol.si
PETROL
Skladišča:
Brežice
Ljubljana Zalog Novo mesto
Bencinski servisi:
BS Črnomelj BS Kočevje BS Trebnje
07 496 11 88 01 586 34 00 07 332 38 14
07 305 60 70 01 895 14 61 07 346 04 20
na višini...
HH|Ih
so v slovenskih tolar)'
KIS ZA VLAGANJE,
Šampionka Renče, 1
Ponudba velja od 20. julija do 2. avgusta za izdelke v zalogi v ŽIVILA Hipermarketu Brežice.
ŠOLSKI ZVEZKI,
10 kosov, A4, 52 listov, črtni ali visoki karo, različni motivi za različne generacije,
SOLA COLA,
Pivovarna Union, 1,5 I
... cene na dnu
MHz
i.ll: Infogunlvo**1
f'& 'j/nne/t
Kukavica lepo kuka tam v zelenem bukovji, prepelica prepeluje na zelenem travniki.
Ljubček moj pa koso brusi na zelenem travniki. Mrzla rosa. ostra kosa rada travco pokosi. (Ljudska)
Spet zanimanje zajame v Velikih Laščah
Koncert v jami Konjšci in voden obisk v Zajčevi jami
VELIKE LAŠČE - V juliju sta Velikolaška vokalna skupina in Parnas, zavod za kulturo in turizem Velike Lašče, priredila koncert v jami Konjšci oz. Dolšinatovi jami. Jamo je nazadnje uporabljala Mlekarna Velike Lašče za zorenje sirov, vendar je bila sedaj že desetletja opuščena, vhod in betonske stopnice pa je bil prekrit s skoraj meter debelo plastjo zemlje. Priprave za koncert so zato terjale veliko fizičnega dela, ki so ga rade vo(je opravili osnovnošolci in okoličani. Jama sicer ni zelo velika, ima pa kapnike in jamske prebivalce - netopirje. Pred koncertom je ob diapozitivih o jamah spregovoril Tomaž Planina, starosta slovenskega jamarstva. Z usposobitvijo te jame bodo Velike Lašče dobile nov kulturni prostor.
Dan pred tem je zavod Parnas pod vodstvom jamarjev organiziral enourni ogled jame Predvratnice oz. Zajčeve jame, ki je s 685 metri najdaljša od štirih jam, ki so v samem centru Velikih Lašč. Ogled sta vodila Viktor Uhan in Tomaž Planina iz JD Ljubljana, znan po tem, da je dodelal vrvno tehniko spuščanja v brezna. Jama se razcepi v več rovov. Tako je moč videti sifonsko jezero, veliko število kapnikov in t.i. špagetov, po katerih se imenuje tudi ena manjših dvoran. Jama je primerna tudi za turistične oglede, ki pa morajo biti vodeni.
B.	ŽAGAR
rušo. A ko je reka prvič poplavila, je nesnago odnesla s seboj.
Kaj bo z obljubami o obnavljanju jezov?
Peti jez, čez katerega smo lezli, in mlin ob njem sta v Učakovcih, a oba klavrno propadata. Pred tremi desetletji in pol pa je tam mlel - za spremembo od drugih mlinov -le en mlinar, Ivan Papa, kije imel vse tri kamne. Šesti jez ali slap, kot mu pravijo Belokranjci, pa je bil prvi na naši poti, ki je obnovljen. Lani so ga prenovili in samo upamo lahko, da mu bodo kmalu sledili še drugi. Obljub o tem, kako naj bi na Kolpi vsako leto obnovili po en jez, je bilo namreč v zadnjih letih veliko. Žal je pri obljubah v glavnem tudi ostalo. A Belokranjci in še kdo, ki jim ni vseeno, kako bo s Kolpo, opozarjajo, daje skrajni čas za obnovo, sicer se lahko zgodi, da bo reka postala hudournik. Ob tem jezu so nekdaj Prok-šlji imeli mlin in žago, a danes dela le še slednja.
Vendar se ne ustavljamo, kajti Lozarje po telefonu izvedel, da nas v kampu Katra v Vinici že čaka lovski golaž. Z viniškega mosta, katerega ograja je pobarvana z dvema barvama, daje že od daleč očitna meja med dvema državama, nam je pomahal policist in že smo spuščali čoln čez prvi hrvaški jez v Pribanjcih. “Pri spodnjem Prok-šlju" mu pravijo, vendar po Lozar-jevih besedah v nekdanjem mlinu in žagi sicer še živijo ljudje, a je vse obstalo. Mlin je stal že ob Dularjevem popotovanju, le žaga je še šla.
Morda le še ni prepozno
Po kosilu v viniškem kampu so tisti, ki so jim čolne obremenjevali kapitalni primerki smeti, “trofeje” zložili na rečni breg. Stane Lozar pa se je prelevil v Staneta Krstnika in v veselje starih kolpskih mačkov z veslom mlatil po zadnjicah tistih, ki so se prvič podali na čolnarjenje po Kolpi. In že smo se odpravili na drugi, za spoznanje daljši del poti od prvega. Drugi in hkrati zadnji jez na naši poti, kije zelo dobro vzdrževan, je jez ob Be-netičevem mlinu v Vinici, ki očitno še melje, vendar sta dve veliki kolesi stali, ko smo šli mimo. Be-netičevi imajo tudi žago. Vsi ostali jezovi, ki smo jih do Žuničev še prečkali, propadajo, kot tudi ne-
EKOLOŠKI SPUST PO KOLPI
Mlini in žage so, žal, že umrli
kdanji mlini ob njih, ali pa razvalin sploh ni mogoče več zaznati. Tako je v hrvaških Žubrincih, kjer so mlinska kolesa obstala pred približno štirimi desetletji. Zato pa je jez ob njem, ki mu pravijo tudi kačji jez, saj se tam menda pogosto sončijo kače, precej nevaren za čolnarje in marsikdo je že razbil plovilo.
Pred ziljskim jezom smo iskali dovolj globoko vodo med kamenjem, kije dalo slutiti, daje bil tam v davnim časih najbrž jez. Mlin pod Ziljami in njegovo okolico ureja turistično društvo Zilje, ki si želi, da bi obiskovalcem njihove vasi lahko ponudili tudi prijetno kopanje. Potem ko smo zdrsnili čez tri precej dotrajane jezove, vode pa je bilo v strugi tako malo, da ponekod niti veslanje ni bilo več mogoče, ampak smo jo mahnili kar peš, čoln pa vlekli za seboj, smo nad reko opazili debelo jekleno vrv. Domačini so povedali, daje nekdaj med Jakovini in Gornjim Priliščem vozil brod, ki ga je pred nekaj desetletji uredil domačin, ko se je vrnil z dela v Ameriki. Broda že dolgo ni več, vrv pa je še ostala. Ivanušičev mlin pri Vidinah kaže podobo, kakršnih smo bili na poti najbolj navajeni. Ima sicer še pol
strehe, a je obstal, medtem ko je pred petintridesetimi leti še mlel. Še jez med Srednjim in Dolnjim Priliščem, nekaj kritik na račun Hrvatov, ki so si na rečnem bregu postavili vikende, ki bi še najbolj sodili v Alpe, in že smo se kopali v mlačni Kolpi za jezom v Žuničih. Okrog sedemdeset “kolpoplovcev” pa je po osemurni “plovbi” hitelo ponosno zlagati na kup smetarsko bero.
Delo je bilo, po njihovih obrazih sodeč, dobro opravljeno. Očitno so bili zadovoljni, da so brez večjih brodolomov opravili svoje poslanstvo. V meni pa je le kljuvalo. Res, da smo očistili del najdaljše slovenske obale, kot Belokranjci radi imenujejo Kolpo. Toda kaj bo s propadajočimi mlini, žagami, jezovi? Je mar res dovolj, da se zgolj sprijaznimo s tem, da so, razen redkih izjem, umrli? Ali nas bi morali po reki valeči se kamni s podrtih jezov in razvaline mlinov, ki kot škrbasti zobje štrlijo z zaraslih bregov Kolpe, opomniti, da je še zadnji čas, da povrnemo v življenje vsaj delček tistega, kar je ob Kolpi živelo dolga stoletja?
Zapisala in fotografirala: MIRJAM BEZEK-JAKŠE
NA CILJU V ŽUNIČIH - Tako smo po osmih urah z našim čolnom, ki se je razlikoval od drugih po tem, da je imel volan, pristali pod jezom v Žuničih. Kar sedemnajst jezov smo prečkali, a sta le dva med njimi takšna, kakršni bi morali biti (skoraj) vsi, če ne želimo, da Kolpa postane hudournik.
MISLI
• Branje je užitek, počasno branje še večji. (Emile Faguet, francoski kritik)
• Knjige so najboljši prijatelji, vedno na uslugo, nikoli nadležni, uče nas živeti in umirati, odganjajo dolg čas, razveseljujejo in ne zahtevajo drugega kot majhen kotiček v moji sobi. (Francesco Petrarca, italijanski pesnik)
• Četudi bi bil z eno nogo že v grobu, bi še hotel študirati. (Dante Ali-ghieri, največji italijanski pesnik)
• Če izobraženec tri dni nič ne bere, se ne pogleda več rad v ogledalo. (Huang Šanka, kitajski pesnik)
• Povej mi, kaj bereš, in povedal ti bom, kdo si. (Tomaš Garrigue Ma-saryk, češki filozof)
Čeprav vse življenje živim le dober streljaj od reke Kolpe, če odštejem kratkotrajno ..križarjenje" s čolnom od slovenskega do hrvaškega brega reke na Primostku in v Gribljah, nikoli nisem čolnarila po Kolpi. A ne zato, ker za to ne bi bilo priložnosti. Taksnih ali drugačnih spustov je po Kolpi vse več in lahko bi se Pridružila čolnarjem. Pravijo namreč, da za začetnike ni najbolj Priporočljivo, da se sami podajo na pot po reki. Toda do Kolpe sem vedno čutila strahospoštovanje. Preprosto: bala sem se je. A ne toliko same vode kotjezov, kijih je, čeprav so nekateri že močno Početi, v Kolpi na desetine in nekateri znajo biti kar zahrbtni.
Letošnje poletje pa sem le zbrala dovolj poguma za čolnarjenje po delu Kolpe. Priznam, da meje prepričal Črnomaljec Stane Lozar, znani ribič, opazovalec ptic in člo-Vek, ki je z vsem srcem predan Varstvu okolja. Odločilno pa je bilo dejstvo, da Stane dobro pozna Kolpo z vsemi njenimi pastmi in da bo pot z njim zagotovo varna. Celo toliko sem mu zaupala, da sva v čoln vzela tudi mojo hčerko Tino. Seveda pa naše poslanstvo ni Pilo zgolj mahanje z vesli nekoliko Po zraku ter nekoliko po vodi. Nasprotno, veslanje je bilo le postranskega pomena.
Čolni kot smetarska plovila
V Damlju, na skrajnem jugu Slo-Venije, smo se sončnega jutra na Prvo julijsko nedeljo zbrali na zamiku ekološkega spusta, ki ga je Pripravilo Turistično društvo Kol-Pa iz Zilj. Cilj spusta je bil, kot je, Preden smo odrinili od brega, de-Jal predsednik društva Jože Če-fnas, pobrati čim več smeti iz reke ln z njenih dveh bregov, slovenskega in hrvaškega. Res je, da tovrstna čolnarjenja po Kolpi že dol-8° ni bilo, zato je Čemas tem bolj Poudaril, da bi moralo postati pobiranje smeti iz reke tradicionalno, Ce hočemo ohraniti red v krajinskem parku Kolpa, dokler še ni Prepozno. Črnomaljski podžupan Andrej Kavšek pa je bil prepričan, da bi bilo dobro, če reke ne bi čistili le pred sezono, temveč tudi po nJ®j. Hkrati je hudomušno pripom-n'l, da bi bilo najbrž boljše, če bi na cilju nagrade dobili tisti, ki bodo nabrali najmanj in ne največ suieti, kajti lahko se zgodi, da se Podo v veliki smetarski vnemi še stepli za odpadke.
Stane Lozar, predsednik orga-Dlzacijskega odbora spusta, pa je Ze na startu vizionarsko napovedal, da so ponosni, ker imajo naj-|ePšo mejo. Na cilju v Žuničih se Je namreč izkazalo, da je imel še ako prav, saj so “kolpoplovci”, kot J,h je rad poimenoval, v prelepi nedelji na okrog štirinajst kilometrov dolgi poti nabrali precej manj sjneti, kot je marsikdo pričakoval. Kolpa in njena bregova so bili torej u°kaj čisti, za kar gre zasluga tudi [Pnogim čistilnim akcijam, ki sojih Jfneli ljudje na bregovih Kolpe, lakrat so pobirali smeti tudi z vej, se sklanjajo nad reko, ter iz vode Marsikaj potegnili na breg.
Okrog pol desetih smo torej zabredli v Kolpo, kije bila, četudi še | zgornjem delu toka, zelo topla. n ker je bil ves junij vroč in suh, udi temu primerno nizka, a izred-n° čista. Že kar na začetku poti snio morali najprej potegniti čoln ez jez pri nekdanjem mlinu pod
Damljem, ki je še dokaj dobro ohranjen, čeprav ne dela več. Domačini so ob njem uredili kopališče, ki je zlasti v tako vročih poletjih, kot je bil letošnji začetek, polno kopalcev, saj postane Kolpa v spodnjem toku že pretopla.
Novi čas nezadržno uničuje
Čeprav na ekološkem spustu nisem imela nikakršnih privilegijev in sem tako kot drugi budno oprezala za smetmi na obeh bregovih Kolpe ter na rečnem dnu, sem kdaj pa kdaj le prepustila veslo Tini. Poprijela sem namreč za fotoaparat ali svinčnik in si zapisala opažanja. Moja pozornost je bila namenjena predvsem mlinom in žagam ob Kolpi in jezovom. A ko sem pozneje prebirala knjižico prof. Jožeta Dularja z naslovom Mlini ob Kolpi umirajo, v kateri je opisal čolnarjenje pred šestintridesetimi leti po delu Kolpe, ki obliva Belo krajino od Laz v Poljanski dolini do izliva Kemenice, sem prišla do spoznanja, da so mlini že umrli. Bore malo je ostalo od nekdaj živahnega življenja v njih, in ob njih. In kaj bi danes dejal prof. Dular, če bi še živel in videl razvaline mlinov, katerih mlinska kolesa so se pred desetletji še vrtela, če je že takrat za zaključek v knjižici žalostno zapisal: “Vonj naše zemlje je v teh mlinih, vonj žitnih zrn, kmečkih dlani in težkih žitnih skrinj. Ali naj res vse to zalije voda, mar naj res vse to uniči novi čas, ki tako nezadržno hiti skozi naše življenje?”
Zob časa je bil pri mlinih in žagah na Kolpi zares neusmiljen. Z razdiralno močjo pa so mu izdatno pomagali še mraz, veter, nalivi, narasla reka. Stane Lozar je, ko smo veslali od hrvaškega brega reke proti slovenskemu in nazaj, kajti na začetku naše poti je bila reka še dokaj ozka in vrečke in drugo navlako, ki je visela z vej, je bilo zlahka opaziti, povedal marsikaj zanimivega o Kolpi. Na 68 kilometrih reke, ki obliva Belo krajino, je kar 33 jezov, a jih je večina precej podrtih, od nekaterih pa je ostalo le še nekaj po reki razmetanih kamnov, ki bolj spominjajo na brzice.
Nekaterim nekdanjim mlinom pa se le pišejo boljši časi, četudi mlinski kamni v njih ne bodo nikoli več drobili zrnja. Eden takšnih je mlin v Krivcu, ki ga je kupil Ljubljančan, na novo prekril in temeljito prenovil. Obljubil je, da se bo lotil še jeza. Takrat, ko so mimo veslali prof. Dular, njegov sin Janez ter prof. geografije Zvonko Rus, so v Krivcu še mleli in žagali. Toda optimizem me je kaj hitro minil ob pogledu na razvaline mlina na Otoku. Ko sem pogledala v
Pt PRAVE NA ODHOD V DAMIJU - Čeprav je bil za turistično društvo so lZ 10 nrv‘ ek°l°ški spust, so se dobro pripravili nanj. Med drugim Poskrbeti, da so imeli vsi „ kolpoplovci “ enake majice, ki so jih skupaj z ?ni za kosilo in večerjo razdelili na začetku poti. Nikomur ni bilo za vse uPaj odveč odšteti podrugi tisočak, čeprav je vso nedeljo opravlja! še kako K°ristno delo.
SMETARJI ŽA ZGLED - Med počitki na dolgi in zahtevni poti po Kolpi so si Belokranjci, ki so jim priskočili na pomoč tudi člani Eko društva Barilov-ič iz Hrvaške, predvsem ogledovali, kaj je uspelo komu potegniti iz vode. Smeti so bile za nekatere celo najbolj dragoceni tovor, in če se je čoln prevrnit, so hiteli po Kolpi najprej loviti vrečo s smetmi.
POZOR, POZOR!- Predsednik organizacijskega odbora ekološkega spusta po Kolpi Stane Lozar si je pri obveščanju čolnarjev pomagal s pripravo, ki je nekakšen križanec med megafonom in lijakom za pretakanje vina.
knjižico prof. Dularja, sem ugotovila, daje leta 1964 še mlel, delila pa sta si ga stric in nečak Ivan in Slavko Flajnik. Večina mlinov ob Kolpi je imela po dva ali tri kamne in prav toliko lastnikov. Tudi ta jez je bil tako podrt, da bi najbrž, če bi bila gladina Kolpe višja, s čolnom kar zdrseli čezenj. Tako pa smo morali izstopiti, potegniti čoln po suhi travi, ki prerašča kamne, in se pod jezom zopet vkrcati.
Vse večja ekološka osveščenost
Četrti jez, čez katerega smo se previdno plazili, je v Vukovcih, nekdanji mlin ob njem pa je obnovljen. Toda mlinskih kamnov, ki so ob popotovanju prof. Dularja še mleli, najbrž ni več v njem. Na hrvaški strani se iz Kolpe dviga strma skalnata stena, na kateri je bila zarisana sled gladine Kolpe ob normalnem vodostaju. A ko smo se peljali mimo, smo lahko na oko ocenili, da je bila reka vsaj za 70 centimetrov nižja od sledi. Seveda smo pridno polnili vrečo s smetmi, a ker smo bili od okrog petintridesetih čolnov med zadnjimi, smo v glavnem pobirali le še drobtinice. Straniščne školje, avtomobilske gume, kolesa od biciklov in celo plinsko-električni štedilnik so pobrali že drugi. Zato pa je Tina v enem od razpadajočih mlinov našla volan, za katerega so avtomehaniki ugotovili, da je nekdaj pripadal fičku. Zataknili smo ga na kljun čolna, zato pa vse do cilja poslušali nemalo skoraj zavistnih pripomb ostalih “kolpoplovcev” in kopalcev, kako smo si z volanom olajšali krmarjenje po reki.
Sicer pa so se poleg plastičnih vrečk v našo vrečo nabirale predvsem pivske pločevinke. Najprej smo ob hrvaškem bregu pobirali le pročevinke Osiječkega piva, in ko smo ob slovenskem bregu pobrali prvo pločevinko piva Union, se je izvilo iz nas: “Torej smo packi tudi Slovenci”. A kot rečeno, smeti ni bilo veliko in Lozar je bil zadovoljen z osveščenostjo ljudi, bodisi tistih, ki živijo ob Kolpi, se pridejo k njej osvežit ali po njej čolnarijo. Žal je naletel tudi na ljudi, ki so smeti, namesto da bi jih odvrgli v smetnjak, zakopali pod travno
KRST - Ob krstu v Vinici so vzdržale vse zadnjice. Veslo tudi, čeprav je Stane Lozar s takšnim veseljem udarja! z njim, da je nežnim dušam še kako prav prišla tolažba izkušenih ..kolpoplovcev".
se
i!
Štangelj že na pragu stoterice
Gorazd Štangelj je na lestvici mednarodne kolesarke zveze UCI najvišje uvrščeni slovenski kolesar do sedaj - Med mladinci je Tomaž Nose med najboljšimi 100
PREHODNI POKAL KS ŠMARJETA GRMOVUU
VINICA - Nogometni klub Vinica - Granit je v nedeljo, 23. julija, pripravil turnir v malem nogometu za prehodni pokal krajevne skupnosti Šmarjeta. Nastopilo je deset moštev, zmagalo je Grmovlje, drugo je bilo moštvo organizatorjev Vinice Granita, tretje mesto pa je osvojila Gotna vas. Najboljši igralec turnirja je bil domačin Dušan Udovč, najboljši vratar pa Andrej Luzar iz moštva Gotna vas. Turnir so s svojim nekoliko manj spretnim brcanjem po-pestrilj novomeški občinski in šmarješki krajevni svetniki. Z zadetkom v zadnji sekundi tekme so zmagali Novomeš-čani.
NOVO MESTO - Na zadnji lestvici svetovne kolesarske zveze UCI je med slovenskimi kolesarji najvišje uvrščen Novomeščan Gorazd Štangelj, član italijanskega poklicnega moštva Liquigas - Pata. Gorazd je s 393 točkami na 120. mestu na svetu, kar je najvišja uvrstitev slovenskega kolesarja vseh časov. Je tudi edini Slovenec med najboljšimi 200 na svetu, medtem ko je njegovo moštvo po končanem Touru s 17. mesta zdrsnilo na 20. mesto.
Med posamezniki je prvi Italijan Francesco Casagrande iz moštva Vini Caldirola - Sidermec, ki je v enem letu zbral 2.468 točk, drugi je Nemec Jan Ullrich (Deutsche Telekom ARD), tretji njegov rojak in moštvani tovariš Erik Zabel, zmagovalec letošnjega Toura Američan Lance Armstrong (US Postal Service) pa šesti, čeprav je bil pred Tourom še četrti. Do 100. mesta Gorazdu manjka 60 točk. V trenutnem vrstnem redu je UCI upoštevala tudi točke z v nedeljo končane največje etapne dirke na svetu Tour de France.
Drugi najvišje uvrščeni slovenski kolesarje Martin Hvastija na 210. mestu, tretji pa je Tadej Valjavec na 265. mestu. Uvrstitve kolesarjev Krke Telekoma: 351. Martin Derganc, 393. Vladimir Miholjevič, 486.
Uroš Murn, 645. Boris Premužič, 841. Sandi Papež, 1018. Boštjan Mervar, 1740. Milan Eržen. Na lestvici prvič ni več Bogdana Finka, ki je prestopil med trenerje, nazadnje pa je bil na 1463. mestu. Novomeščan Branko Filip, ki tekmuje za nemško moštvo Gerolsteiner, je s 685. mesta zdrsnil na 1256. mesto, Bresta-ničan Igor Kranjec, član ljubljanskega moštva PP&RR, pa je 544.
Med moštvi v tako imenovani prvi ligi (TTI), v kateri je 22 poklicnih moštev, je do sedaj vodilno italijansko moštvo Mapei - Quick Step po Touru na vrhu zamenjal nemški Team Deutsche Telecom, novomeška Krka Telekom Slovenije pa je z 38 točkami na 43. mestu v skupini TTI1. Med državami vodi Italija pred Španijo in Belgijo, Slovenija pa je med 70 na lestvico uvrščenimi državami na 22. mestu.
JAKLIČ ZMAGAL NA DVORU
DVOR - Na sedmem nočnem turnirju v malem nogometu je na Dvoru sodelovalo 18 moštev iz Dolenjske, Ljubljane in kočevskega konca. Zmagalo je moštvo Jaklič z Dvora, drugi je bil Veselček iz Birčne vasi in tretji Kurirček iz Novega mesta.
Jaka Može kljub težavam še vodi
Novomeški motokrosist Jaka Može je na zadnji dirki za državno prvenstvo dvakrat padel in potem lovil vodilne - Tudi Brežičan Andrej Čuden ni imel sreče
Na dirki za državno prvenstvo v motokrosu v Lembergu je v razredu do 125 ccm Jaka Može iz novomeškega kluba MEL kljub težavam, ki jih je imel, obdržal vodilni položaj v skupnem vrstnem redu. V prvi vožnji je takoj v prvem zavoju skupaj s še nekaterimi tekmeci padel, tako da so vodilni ušli daleč naprej, preden je zlezel izpod motorja in je lahko nadaljeval dirko. Kljub prizadevanju, da bi jih ujel, je bil na koncu šele peti. V drugi vožnji se je še enkrat zapletel in spet je moral loviti vodilne, na koncu pa je po padcu Roka Sitarja zasedel drugo mesto in bil tudi v skupnem vrstnem redu dirke drugi, z novimi 28 točkami pa seje obdržal
na prvem mestu skupnega vrstnega reda državnega prvenstva. V obeh vožnjah je tako zmagal Marko Jaušovec, Mariborčan, ki vozi za Fortuna motoklub Trebnje, vozil pa je s poškodovanim prstom in se z novimi 40 točkami Možetu približal za 17 točk, na lestvici pa je po šestih dirkah drugi. Njegov klubski kolega Sebastijan Eder je osvojil četrto mesto, v drugi vožnji pa je bil tretji. V tej kategoriji je nastopil tudi Primož Jazbar, član AMD Brežice, ki je bil v prvi vožnji tretji, v drugi pa je nesrečno padel in odstopil, vendar brez hujših posledic, tako da je bil skupno sedmi. Marko Špehar iz semiške-ga NIX-a pa je osvojil osmo mesto.
Na dirki v Lembergu je v razredu 250 ccm nastopil tudi Andrej Čuden, ki spet ni imel sreče. Takoj po štartu prve vožnje ga je skupaj z Boštjanom Kampušem zbil eden od tekmovalcev, tako da je padel, takoj zaostal za pol kroga in seje spet moral prebijati naprej. Uspelo mu je priti do petega mesta. V drugi vožnji je bil previdnejši in je brez padcev in težav osvojil četrto mesto. Skupaj je zbral 24 točk, enako kot Janez Juhant iz trebanjskega kluba, in osvojil četrto mesto, Juhant pa je bil peti. Njegov klubski kolega Alojz Fortuna je bil osmi, Igor Pancar pa trinajsti. Po šestih dirkah državnega prvenstva je Čuden zdaj v skupnem vrstnem redu še vedno tretji.
Lep uspeh Katane iz Globokega
Mednarodni seminar ju-jitsua - Slovenski sodniki med najboljšimi na svetu - Kostevc in Kink, člana DBV Katana Globoko 2. na velikem turnirju na Krfu, Vita Preskar in Sandi Hotko zmagala v Nemčiji
SEVNICA, GLOBOKO - Preteklo nedeljo se je z mednarodnega ju-jitsu seminarja v Grčiji, ki je potekal od 15. do 22. julija na otoku Krfu, vrnila petčlanska slovenska odprava. Seminarja so se udeležili Stane Preskar iz Globokega, direktor državne reprezentance, Martin Jazbec iz Ljubljane, mednarodni sodnik z A-licenco, ter trije tekmovalci iz kluba DBV Katana Globoko. Stane Preskar je opravil osvežilni seminar za mednarodnega sodnika z B-licenco, Martin Jazbec pa je kot eden od sod-, nikov z najvišjo licenco v svetu s kolegom iz Danske vodil mednarodni
sodniški seminar za sodnike. Lep uspeh sta dosegla tudi člana Društva borilnih veščin Katana iz Globokega, Goran Kostevc in Dejan Kink, saj sta na mednarodnem Grand Prix turnirju ob zaključku seminarja v prikaznih tehnikah ju-jitsua osvojila drugo mesto za parom iz Francije in pred parom iz Nizozemske. Zaključnega turnirja se je udeležilo 9 držav izmed udeleženk seminarja, naš par je finalno borbo s Francozi izgubil z rezultatom 99 proti 93.
Stane Preskar se je kot podpredsednik zveze udeležil tudi pogovorov ob pripravah na organizacijo med-
Šport iz Kočevja in Ribnice
Pred novo rokometno sezono Gramiz ostaja brez igralk - Odbojkarice Kočevja za drugo ligo v Fari
KOČEVJE - Rokometašice Gramiza iz Kočevja bodo več kot dva meseca na zasluženih počitnicah. Že proti koncu lanske sezone so nekatere starejše igralke napovedovale slovo od rokometa, saj naj bi bile nezadovoljne, ker jim vodstvo Gramiza ni izplačalo obljubljenega denarja. Seveda ne gre za zaslužek, ampak zgolj za povračilo stroškov. Nekaj tednov pred začetkom priprav pred novo sezono v Gramizu še ne vedo, katere igralke bodo oblekle kočevski dres. Ker ekipi že več let primanjkuje denarja celo za golo preživetje kluba, se lahko zgodi, da bodo v naslednji sezoni igrale le mladinke. Te dni naj bi se odločili o prestopu vratarke Barbare Gorski k Olimpiji, ostala dekleta pa bi radi
pridobili za nadaljnjo zvestobo domačemu klubu. Tudi v prihodnji sezoni bo trener Gramiza Ciril Andoljšek.
KOČEVJE - Odbojkarice Kočevja, članice drugejlržavne lige, z veseljem čakajo nastope v višjem rangu ligaškega tekmovanja, še bolj pa si želijo, da bi sproščeno začele tudi priprave pred novo sezono. Za nemoteno delo so izbrale bližino domačega kraja, saj se bodo sredi avgusta odpravila v Faro oziroma v tamkajšnjo osnovno šolo, ki skupaj z centrom za šolske in obšolske dejavnosti nudi lepe razmere za priprave. Dekleta se zavedajo močne konkurence v drugi ligi. Potegovale se bodo za uvrstitev v zgornji del lestvice.
MILAN GLAVONJIČ
narodnega zimskega kampa, ki ga bo v februarju 2001 organizirala Ju-jit-su zveza Slovenije, nam je sporočil Robert Perc, sekretar Ju-jitsu zveze Slovenije, ki ima od maja letos sedež v Sevnici.
Tekmovalci in del slovenske državne reprezentance v ju-jitsu pa so se v začetku julija udeležili mednarodnega open turnirja za pokal Gold-stadta v mesu Pforzheim v Nemčiji. Turnirja, ki velja v panogi za enega najmočnejših v Evropi, se je udeležilo poleg vseh držav udeleženk tudi 6 državnih reprezentanc vključno s Slovenijo. Ekipa Slovenije je zasedla 3. mesto, zmagala je ekipa Nemčija, druga pa je bila ekipa Francije. Posamezne boljše slovenske uvrstitve: borbe do 69 kg: Peter Petrovič, I. mesto, član Policijskega kluba borilnih veščin iz Celja (PKBV), proglašen tudi za najboljšega bdrca turnirja; do 85 kg: Peter Bevc, 1. mesto, član PKBV iz Celja, do 62 kg: Primož Manojlovič, 3. mesto, član PKBV iz Celja; do 62 kg, ženske: Urška Teržan, 3. mesto, članica PKBV iz Celja, 5. mesto: Blaž Ploj (Ju-Jit-su klub Maribor; do 62 kg), Danijel Lipar in Peter Gregl (oba Društvo borilnih veščin Katana Top Ten Globoko) do 77 kg; Jože Kežman, Aleš Šetinc (oba DBV Katana Top Ten Globoko) do 85 kg; duo sistem - prikazne tehnike: I. mesto mladinci in absolutno: Vita Preskar in Sandi Hotko (oba DBV Katana Top Ten Globoko); 5. mesto med člani, mešani pari; Dejan Bahč in Maja Ferenčak (oba DBV Katana Top Ten Globoko).
Tekmovalce sta spremljala trenerja reprezentance Tine Bratanič iz Brežic in Marko Gaber iz Celja ter Vidko Lezjak iz Celja in Ivo Ermenc iz Gornjega Grada.
P. P.
Gorazd Štangelj komaj čaka na naslednje tekme, kjer bi se z novimi točkami UCI lahko kot prvi Slovenec prebil med najboljših 100 kolesarjev na svetu.
Od kolesarjev Krke Telekoma je na lestvico UČI visoko uvrščen tudi Tomaž Nose, kije med mladinci s 6 točkami na 65 mestu. Točke je dobil na dirki Junioren Driedaape van Axel na Nizozemskem.
I.V.
ATLETIKA Državno prvenstvo za starejše mladince in mladinke, Ravne na Koroškem, 21. in 22. julij - moški,
100 m: 4. Matej Kralj (Šentjernej) 11,21, 5. Kirn Zelič (Krka Telekom) 11,81; 200 m: 7. Matej Kralj (Šentjernej) 22,91, 9. Matija Kraševec (Krka Telekom) 23,47; 400 m: 12. Jure Derganc (Krka Telekom) 53,33; 800 m: 10. Jure Derganc (Krka Telekom) 2:13,82; 1500 m: 5. Dejan Ambrožič (Krka Telekom) 4:21,71; 3000 m: 1. Borut Veber (Sevnica) 8:53,95, 5. Matjaž Berus (Krka Telekom) 9:18,68; 5000 m: 3. Peter Kužnik (Krka) 15:58,54; 110 m ovire: 1. Ilija Trajkovski (Brežice) 14,72; 400 m ovire: 4. Luka Lužar (Krka Telekom) 1:00,15; 2000 m zapreke: 2. Dejan Ambrožič (Krka Telekom) 6:19,01; 4 X 400 m: 6. KRKA TELEKOM (Kokalič, Derganc, Lužar, Premrl) 3:46,43; troskok: 1. David Smukovič (Brežice) 14,37 m, 4. Marko Kovač (Krka Telekom) 12,79; višina: 4. Sašo Rebernik (Krka) 194, 6. Janez Jeralič (Krka) 194; skok ob palici: 4. Primož Jeralič (Krka Telekom) 390 cm; disk: 1. Robert Meglič (Krka) 47,08 m; krogla: 3. Robert Meglič (Krka) 14,60; kladivo: 1. Krunoslav Herakovič (Brežice) 53,42 m, 2. Iztok Drobnič (Brežice) 51,74, 3. Borut Sever (Krka Telekom) 47,22, 4. Severin Lipovšek (Brežice) 46,14;
ženske, 100 m: 1. Maja Nose (Šentjernej) 11,90, 8. Jasmina Salopek (Krka) 13,05; 200 m: I. Maja Nose (Šentjernej) 24,43,10. Jasmina Salopek (Krka Telekom) 27,60; 400 m: 8. Damjana Peterlin (Krka Telekom) 1:00,91; 100 m ovire: 3. Maja Kranjčič (Krka Telekom) 17,06; 400 m ovire: 4. Damjana Peterlin (Krka Telekom) 1:06,71; 4 X 100 m: 5. KRKA TELEKOM (Peterlin, Dragišič, Kranjčič, Salopek) 53,30; višina: 7. Gordana Dragišič (Krka Telekom) 160 cm; daljina: 1. Maja Nose (Šentjernej) 571 cm, 8. Maja Kranjčič (Krka Telekom) 501 cm; troskok: 1. Manja Praznik (Dolenjske Toplice) 12,30, 3. Polona Bukovec (Krka Telekom) 11,19; kladivo: 3. Sabina Imamovič (Krka Telekom) 29,98.
MOTOKROS 6. dirka za državno prvenstvo, Lemberg: 125 ccm: I. Marko Jaušovec (Fortuna Trebnje) 40, 2. Jaka Može (Mel Novo mesto) 28, 4. Sebastijan Eder (Fortuna) 25 ; skupno (po šestih dirkah): 1. Može 206,2. Jaušovec 189, 3. Kern 142; 250 ccm: 1. Sašo Kragelj (AMD Orehova vas) 40,4. Andrej Čuden (Fun Šport Krško) 24, 5. Janez Juhant (Fortuna) 24; skupno (po šestih dirkah): I. Kragelj 200, 2. Gajser 185, 3. Čuden 157, 5. Juhant 130.
MLADI REPREZENTANTI NA OTOČCU - Takole sta najboljša novomeška igralca tenisa Tomaž Kastelec (prvi z leve) in Blaž Turk (drugi z leve) med pripravami mladinskih državnih reprezentanc v teniškem centru na Otočcu v družbi vrstnikov in vrstnic prisluhnila trenerju Marku Poru, ki pa je tedaj že določil igralce in igralke, ki v teh dneh zastopajo Slovenijo na posamičnem in ekipnem mladinskem evropskem prvenstvu. Obetavnih Novomeščanov ni uvrstil v svoj izbor, saj je po pravilih moral dati prednost državnim prvakom in na lestvicah višje uvrščenim igralcem, kljub temu pa sta Tomaž in Blaž med treningom reprezentance pridobila dragocene izkušnje, ki jima bodo prišle prav na naslednjih turnirjih, ko bosta poskušala osvojiti tudi prve točke za svetovno lestvico. (Foto: I. V.)
S Cvičkom gre Martinu še bolje
Martin Strel je zaplaval že krepko v drugo polovico svojega največjega podviga - Belo vino mu je šlo v glavo, cviček pa ga okrepi - Za sprostitev poskrbela slovaška maserka
Minuli teden Martin ni počival, ampak je v primerjavi z načrtom pridobil še en dan, tako da je že v soboto priplaval na madžarsko-hrvaško-jugoslovan-sko mejo, kjer so ga v svoje spremstvo prevzeli hrvaški policisti in specialci, ki so nanj budno pazili vseh 130 km, ko je plaval ob hrvaški obali, z drugega brega pa so ga pozdravljali Vojvodinci. V Jugoslavijo je priplaval v ponedeljek in za njim je bilo že več kot 1600 km oziroma 170 km več od polovice dolžine Donave, danes pa naj bi ga pozdravili Beograjčani.
V nedeljo proti večeru je priplaval skoraj povsem porušenega mesta.
v Vukovar, kjer so med vojno na Hrvaškem divjali najhujši boji. Tam so mu pripravili večji sprejem, ki se gaje udeležilo tudi več slovenskih in hrvaških politikov, med drugimi slovenski zunanji minister Lojze Peterle, ki je tudi častni predsednik organizacijskega odbora Strelovega podviga Donava 2000, in slovenski veleposlanik na Hrvaškem Boštjan Kovačič, od hrvaških veljakov pa Ivica Maštruko in odposlanka hrvaškega zunanjega ministra. Še bolj kot slovenskega zunanjega ministra .Lojzeta Peterleta in našega veleposlanika na Hrvaškem dolenjskega rojaka Boštjana Kovačiča seje naš ultra vztrajnostni plavalec Martin Strel v od tragične jugoslovanske vojne razrušenem in zdaj že nekoliko obnovljenem Vukovarju razveselil več kartonov z buteljkami cvička, ki mu jih je, kot je obljubil, poslal trsničar Stane Jarkovič. Slovenski veljaki so Vu-kovarčanom prinesli darila in nekaj pomoči, vsi skupaj pa so si z zanimanjem ogledali, kako poteka obnova
Kot rečeno, je tu Martin dočakal tudi obljubljeno pošiljko cvička. Da bi vino le prišlo do njega, so Jarko-vičevi izvedli pravo akcijo, v katero so vključili tudi družinskega prijatelja Mirka Vesela, nekdanjega dolenjskega dopisnika TV Slovenija, zadaj, ko je v pokoju, pa vnetega poročevalca novomeške televizije o dogodkih v Posavju, kamor se je preselil na stara leta. Ker nihče od Jarkovičevih ni mogel sam v Vukovar, so se povezali z Martihovo ženo Nušo, ki je dragoceno darilo zaupala novinarju grosupeljskega Zelenega vala Slobodanu Joviču, ki z Donave poroča tudi za revijo Stop. Martin seje cvička razveselil in gaje v ponedeljek že med plavanjem spil pol litra, še več pa med večerjo v Bački Palanki, kjer je bil gost zelo bogatega rokometnega kluba Sintelon. Nekoliko postrani so ga pogledali gostitelji, ko je na mizo postavil buteljko brez nalepke in si v kozarec natočil rdečkasto vino. Povedal je, da mu je belo štajersko vino, ki ga je pil do ponedeljka.
šlo preveč v glavo, cviček pa mu da moč v roke in noge. Gostitelji, s katerimi ga je povezal eden vodilnih funkcionarjev rokometnega kluba Trebnje, nekdanji predsednik trebanjske občine in direktor Trima Ivan Gole, so Martina pogostili kot kralja, za sprostitev njegovega utrujenega telesa pa je poskrbela slovaška minerka, ki sicer skrbi za rokometaše Sintelona. Tako je bil prvič po štirih tednih plavanja zmasiran.
Ko je Martin v parku čakal na Slovakinjo, nam je povedal, da so ljudje, ki jih je srečal v Vojvodini, zelo prijazni in gostoljubni, kar gaje, kljub temu da je to pričakoval, presenetilo. Tudi v Jugoslaviji ga kot prej na Hrvaškem, Madžarskem, Slovaškem, Avstriji in Nemčiji spremljajo številni novinarji, kar Martinu še posebej godi. Najbolj se veseli spremstva Reuterjevih novinarjev in fotoreporterjev, ki skrbijo, da gre beseda in slika o njegovem plavanju P° celem svetu. Pravi, da mu gre dobro in da ni preveč utrujen. Bolj kot utrujenost gaje v soboto in nedeljo mučila zastrupitev želodca, za katero pa ni kriva Donava, saj je voda še naprej presenetljivo čista, ob bregovih pa vidi vse več kopalcev. Če gre vse po načrtih, bo Martin danes priplaval v Beograd.
I.V.
-
Vzšla je nova zvezda atletike
Šentjernejčanka Maja Nose je na mladinskem državnem prvenstvu v atletiki zmagala na 100 in 200 m ter v skoku v daljino - Zlato za vse klube z našega konca
Primož Kozmus
Kozmus nadaljuje z dolgimi meti
Na atletske steze se je vrnil tudi Rovan
BREŽICE - Državni rekorder v metu kladiva Brežičan Primož Kozmus je še naprej v izvrstni formi in na vsakem tekmovanju krepko preseže mejo ^0 m. Na atletskem mitingu v Budimpešti je z metom 72,75 metrov osvojil četrto mesto.
Tudi na atletskem mitingu v Trstu je nastopila vrsta slovenskih atletov in atletinj, za nas pa Je bil najzanimivejši nastop Bre-žičana Jureta Rovana, rekorderja v skoku ob palici, ki je v Trstu nastopil prvič po operaciji Ahilove tetive. Preskočil je pet metrov in zmagal, kar je dobra spodbuda pred naslednjimi tekmovanji, na izpolnitev olimpijske norme pa je ob poškodbi že Pozabil.
* Združevanje strank ali združe-Vatje komolcev?-to je zdaj vprašanje!
* Seje v parlamentu so že dolgo Casa podobne gibanju skozi pušča-Vo z zavezanimi očmi.
* Z Italijo kar tekmujemo v vladnih Kfizalt in mafijski politiki.
MARJAN BRADAČ
Najboljši dolenjski alpinist-Andrej Markovič se na jesensko slovensko himalajsko odpravo na še neosvojene vrhove v Nepalu pripravlja v domačih gorah in v Franciji - Spomladi smučal s Triglava in plezal najtežje smeri - Tudi Breščak
Naši kolesarji lahko zmagajo na Touru
Trener poklicnega kolesarskega moštva Krka Telekom Srečko Glivar meni, da so njegovi fantje letos izpolnili načrte - Martin Derganc ne more na olimpijske igre
Domače stene dobra šola za Himalajo
NOVO MESTO - Osrednja alpinistična odprava planinske zveze Slovenije bo letos slovenske alpiniste vodila v nepalsko Himalajo na še neppeplezane sedemtisočake severno od tretje najvišje gore na svetu Kančendzenge. V odpravi bosta sodelovala tudi Novomeščana Andrej Markovič (alpinistični odsek Novo mesto) in Nejc Breščak (alpinistični odsek Akademik iz Ljubljane). Najboljši dolenjski alpinist Andrej Markovič bo v Himalajo odšel že tretjič, nekaterih še nepoimenovanih vrhov pa se bo lotil skupaj s soplezalcem Urbanom Ažmanom, s katerim seje pozimi in spomladi skupaj pripravljal v domačih gorah in v Franciji, kamor gresta spet naslednji teden. V Himalaji bodo naši alpinisti preživeli cel september in oktober.
Drugi del letošnje zime in pomlad je Andrej Markovič dobro izkoristil, za zahteven podvig v Himalaji pa se je pripravljal v domačih gorah, kjer je v zimskih razmerah preplezal nekaj zelo zahtevnih smeri, navdušil pa se je tudi nad alpinističnim smučanjem. Andrej meni, da so slovenski alpinisti, predvsem tisti, ki se udeležujejo odprav v Himalajo in Južno Ameriko, skoraj povsem opustili plezanje v domačih gorah, kar ni dobro. Na Himalajo se pripravljajo v telo-
Nik Rovan na koncu drugi v državi
Končano državno prvenstvo motokrosističnega podmladka
KRŠKO - Z dirko v Lembergu se je letošnje državno prvenstvo podmladka zaključilo. Za štiri mlade člane Fun športovega Bence MX teama je bilo le-to zelo uspešno, saj so se kar trije uvrstili med prvo polovico uvrščenih, Nik Rovan pa je bil celo drugi.
V prvi vožnji kategorije podmladka do 85 ccm je bil Nik Rovan v Lembergu šele četrti, saj je slabo štartal in potem še padel, v drugi pa se je po slabšem štartu vseeno prebil na drugo mesto in osvojil dvajset točk, enako kot tretjeuvrščeni Rok Cajzek, ki se je na koncu moral zadovoljiti s pokalom za tretje mesto, Nik pa je bil drugi. Nikov klubski kolega Denis Dolinšek je v obeh vožnjah zbral 16 točk in osvojil četrto mesto, enkrat je bil peti in enkrat tretji, Tomaž Salobir pa je bil zaradi padca v drugi vožnji šele sedmi, zbral je devet točk, medtem ko je bil Domen Janc s petimi točkami deveti.
Na sedmih dirkah državnega prvenstva je bil Nik Rovan kar dvanajstkrat drugi, enkrat tretji in enkrat četrti, zbral pa je 162 točk in v skupnem vrstnem redu osvojil odlično drugo mesto. Za prvouvrščenim Matevžom Irtom, ki je bil letos nepremagljiv, je Nik zaostal za 33 točk. Denis Dolinšek in Tomaž Salobir sta zbrala po 84 točk, vendar je imel Denis več boljših uvrstitev in je tako osvojil peto mesto, Tomaž pa šesto, Domen Janc pa je s 34. točkami osvojil deveto mesto. Nik in Denis bosta naslednjo sezono že tekmovala med člani, medtem ko bosta Tomaž in Domen še naprej tekmovala med podmladkarji.
vadnicah na umetnih plezalnih stenah, v fitnesu in v plezalnih vrtcih, pozimi pa s plezanjem po zaledenelih slapovih. S plezanjem v pravih gorah alpinist med drugim dobi tudi občutek za orientacijo, kar je v prostranih himalajskih gorah predvsem ob slabem vremenu zelo pomembno, s plezanjem v zimskih razmerah pa se prilagodi tudi na mraz in veter, ki sta v Himalaji še precej hujša kot v domačih gorah.
Z Urbanom Ažmanom, s katerim bo Andrej jeseni odpotoval v Himalajo, sta bila najbolj dejavna med velikonočnimi in prvomajskimi prazniki. Skupaj sta smučala z Malega . Triglava, sam pa je presmučal najbolj strmo melišče v slovenskih gorah med martuljško Pončo in Oltarjem med skalnimi pregradami po smeri Kačji jezik, ki jo je prvi presmučal legendarni Nejc Zaplotnik. Andrej pravi, da je smuk po Kačjem jeziku tako strm, da si je moral na smučarsko palico navezati cepin, s katerim bi se v primeru padca takoj ustavil, saj bi bil vsak daljši zdrs lahko usoden.
Z Ažmanom sta v Kamniških Alpah ponovila nekaj najtežjih smeri Tomaža Humarja. Medtem ko je ta
čas najboljši slovenski alpinist leta 1993 za smer Nirvana v južni steni Kogla potreboval tri dni, sta Andrej in Urban 240 m visoko steno z 8-metrskim previsom, ki sta ga morala premagati s prostim plezanjem, porabila le 12 ur. Smer je ocenjena z VIII A3+. V južni steni Skute sta prosto preplezala smer Tomaževa skušnjava, kar je prva ponovitev smeri, ocenjene s VIIA2, ki jo je Humar preplezal na tehnični način. V Južni steni Rušice v Julijskih Alpah sta ponovila smer Mimo strehe, ki jo je prvi preplezal legenda slovenskega alpinizma Franček Knez.
Poleg tega je v že poletni razmerah junija z Nejcem Breščakom prosto ponovil najtežjo prosto plezalno
• Ker jeseni ne bo imel časa, se je Andrej to pomlad še posebej potrudil tudi pri študiju in že izpolnil pogoje za vpis v četrti letnik ljubljanske fakultete za šport, julij pa je s svojo spremljevalko Manco Furlan izkoristil za kolesarsko popotovanje po Dalmaciji, na ta način pridobljena vzdržljivost pa mu bo tako kot plezalna spretnost še kako prav prišla tudi v Himalaji.
smer v Koglu Amonit, ocenjeno z VIII. stopnjo, za katero so značilni prehodi, kjer je zelo malo možnosti za varovanje. S soplezalcem Blažem Germekom iz Ljubljane je preplezal tudi najtežjo tehnično smer v Štajerski Rinki nad Okrešljem, spominsko smer Miša Nerata, ki jo je prvi preplezal Novomeščan Armand Pole-gek - Luka, označena pa je z A3.
I.V.
JURE TEKMUJE ZA GRAND PRIX - Novomeščan Jure Grubačevič (na sliki), član konjeniškega kluba Krka, v preskakovanju ovir uspešno nastopa na domačih turnirjih in tudi na tujem. Tako je pred kratkim na Dunaju nastopil celo na turnirju za grand prix turnirju, kjer se je med 120 tekmovalci uvrstil med najboljših 30, medtem ko na domačih prireditvah celo zmaguje. Na zadnjem turnirju v preskakovanju ovir v Velenju je v kategoriji A 2 s 5-letno toplokrvno kobilo slovenske reje Jafo zmagal, v isti kategoriji pa je s 7-letno toplokrvno kobilo avstrijske reje Labambo osvojil drugo mesto. Obe kobili je Jure, ki v klubu dela tudi kot trener, sam ujahal na domačem vadišču v Češči vasi. Pred tem je bil v Venušah v kategoriji A2 drugi, v skupnem vrstnem redu tekmovanja za slovenski pokal pa je po treh tekmah četrti.
Ste kot trener poklicnega moštva "rke Telekoma zadovoljni s prvim “elom sezone?
Glavne cilje, zmagi na dirki Po Sloveniji in na Veliki nagradi Krke, Stno izpolnili, le na državnem prven-"vu, nismo dosegli, kar smo si poti-■Jem želeli, a je zmagal Novomeščan, arje po svoje tudi naš uspeh. Na najmočnejših dirkah v tujini smo do-Se8M nekaj dobrih uvrstitev, saj so se naši kolesarji večkrat uvrstili med aaJboljših deset, manjka pa nam Kakšna odmevna zmaga. Največji us-Peh na tujem je četrto mesto Uroša J'U|,na na Veliki nagradi Miguela In-Quraina v Španiji in njegovo tretje mesto v etapi dirke Po Avstriji.
. Kar je Krka Telekom poklicno mo-sty°, so v njem tudi tujci, med kateri-11,1 Pa nihče razen Ivana Qurante ni-ne dosega vrhunskih izidov. Kako
bče to?
..S tujci le popolnimo moštvo in od aJih ne pričakujemo vrhunskih rezul-atov. Večina naših domačih kole-Sarjev bi lahko brez težav vozila za !Jalijanska poklicna moštva. Če bi bili pijanski kolesarji, ki jih vključimo naše moštvo, sposobni dirkati v j*v°jih domačih moštvih, bi tam tudi 'tkali in ne bi prišli k nam. S tem ko J11 vzamemo v moštvo, si pridobimo kodnosti pri italijanskih pokrovitelji 'n Pri organizatorjih dirk v Italiji. °lcg tega so to mladi kolesarji, ki z "mi sklenejo svojo prvo poklicno Pogodbo in upajo, da jih bodo opa-*■ Vsi so slabši od naših.
Kaj vas čaka v drugem delu sezo-c- Kolesarji so menda sedaj na do-PUstu.
V soboto (22. julija, op. p) je za-Je konec dopusta. Najprej naj bi Vstopili na dirki v Italiji, v nedeljo
Pa
gremo v Nemčijo na dirko Po
"škem. V posebno slabem spominu tma to dirko Bogdan Fink, ki si je m med padcem v šprintu zlomil egnenico in zaradi tega letos tek-^ ovalno kolo obesil na klin in zdaj ela kot trener. Iz Nemčije nas bo p°' vodila naprej v Italijo, Avstrijo, °Jjsko, Program dirk, na katerih Ijjjtocravamo nastopiti, nam dela ve-j. Preglavic, saj je na dirke z viso-ega razreda, ki prinašajo veliko točk
UČI in na katerih kljub temu konkurenca ni premočna, zelo težko priti. Poklicnih moštev je veliko in organizatorji izberejo boljše, zanimivejše ali pa dajo prednost domačim ekipam.
Pred sezono ste govorili o sodelovanju s Španci in verjetnem nastopu na Vuelti.
O tem se niti govori ne več. Po tej varianti naj bi cel avgust preživeli na etapnih dirkah v Španiji. Sam sem računal na to, a ne vem, kje seje zataknilo. Če bi hoteli nastopiti na Vuelti, bi morali biti na teh dirkah res dobri, tako pa možnosti nastopa na tretji največji dirki na svetu ni več.
Kaj pa olimpijske igre?
Čakamo na odločitev selektorja. Za štiri mesta v moštvu, ki bo nastopilo v Sydneyju se poteguje sedem kolesarjev.
Kateri kolesarji imajo največ možnosti, da bodo izbrani?
Zanesljiva udeleženca olimpijskih iger sta le Gorazd Štangelj in Martin Hvastija. Ostali so precej izenačeni, tako da je težko reči, koga bodo izbrali. Mislim, da računajo na Tadeja Valjavca, vendar menim, da mu proga v Sydneyju sploh ne ustreza. Za ostala mesta kandidirajo predvsem Uroš Murn, Igor Kranjec in Andrej Hauptman.
Kaj pa Martin Derganc? Letos je zmagal na dirki Po Sloveniji in dobil tudi Veliko nagrado Krke.
Derganc sploh ni kandidat za nastop na olimpijskih igrah.
Zakaj ne, saj zelo obetaven in tudi dober?
Kolesarstvo je nekoliko specifičen šport, zato udeležencem olimpijskih iger ni treba izpolniti posebnih kriterijev, ampak mednarodna kolesarska zveza le določi število udeležencev iz posamezne države, moštvo pa vsaka reprezentanca določi sama, vendar je treba spisek kandidatov predložiti leto dni pred tekmo. Derganca niso prijavili in ne more nastopiti na olimpijskih igrah.
Ko smo že pri Martinu, čemu gre pripisati tak uspeh, kot ga je doživel že prvo sezono med profesionalci?
Martin je bil v vseh kategorijah do sedaj med najboljšimi in velja za
Srečko Glivar
enega izmed najbolj nadarjenih kolesarjev na svetu. To je njegova raven, čeprav menim, da je svoje prispevala tudi zamenjava moštva. Ponavadi menjava moštva zelo dobro vpliva na kolesarje.
Nekateri slovenski kolesarji že dokaj uspešno nastopajo tudi na največjih dirkah poklicnih kolesarjev, a prav v vrh ne morejo. Bi komu to lahko uspelo?
Mislim, da naši fantje še niso dosegli maksimuma. Ko pridejo v tuje moštvo, so v slabšem položaju od domačih tekmovalcev. Najprej se morajo izkazati, da sploh dobijo sebi primerno mesto v moštvu. Če bi imeli srečo, bi komu lahko tudi uspel veliki met, a ne vem kakšnega šampiona kova Pantanija, Ulricha ali Armstronga, ki bi se bil sposoben uvrstiti med najboljših deset na Tour de France, mi nimamo. Imamo pa kolesarje, ki bi lahko dobili etapo na tej največji dirki na svetu: Štangelj, Derganc, Murn; ne takrat, ko o zmagovalcu odloča šprint glavnine, ali ko se odloča o zmagovalcu dirke, ampak kadar razplet etape ne vpliva na skupni vrstni red. Za kaj takega so naši kolesarji dovolj dobri. Seveda morajo biti v pravem moštvu in imeti tudi nekaj sreče.
1. VIDMAR
Brežičani sojih osvojili tri. llija Trajkovski je bil z izvrstnim izidom 14:72 najhitrejši na visokih ovirah, David Smukovič je bil s 14,37 m najboljši v trokoku, lanskima naslovoma državnega prvaka med mlajšimi in starejšimi mladinci pa je Kruno He-rakovič dodal tudi letošnje zlato, za katerega pa seje moral potruditi bolj kot lani.
Sevničan Borut Veber je z zmago v teku na 3000 m samo še enkrat potrdil, da je najbolj obetaven mladi slovenski dolgoprogaš, Manja Praznik pa je z zmago v troskoku zagotovila primat v tej tradicionalni disciplini topliških atletov vsaj med mladinkami, saj med fanti tokrat niso imeli skakalca, ki bi posegel v vrh.
Krka Telekom se je morala zadovoljiti z eno samo zlato medaljo, v metu diska pa jo je osvojil Robert Meglič, varovanec državnega rekorderja v vseh kategorijah Igorja Primca. Zmago v disku je Robert zasladil še z bronom v suvanju krogle.
I. V.
TUDI V LUKNJI - Kadar nima časa, da bi se poda! v Alpe, najboljši dolenjski alpinist za plezalno kondicijo skrbi v plezalnem vrtcu v Luknji pri Prečni, kjer so se s plezalnimi veščinami spoznavali vsi novomeški alpinisti. Takole se je lotil smeri Gorjanski škrat.
SSEČKO glivar o svojih varovancih
Mlada šentjernejska atletinja Maja Nose je nase večkrat opozorila že v pionirski konkurenci, minuli petek in soboto pa je na mladinskem državnem prvenstvu s tremi zmagami dala jasno vedeti, da slovenska atletika z njo dobiva novo vrhunsko tekmovalko, ki gre po stopinjah Alenke Bikar in Brigite Bukovec, ki sta slovensko žensko atletiko že postavili ob bok atletsko najbolj razvitim državam. Zelo verjetno bo Maja Nose nastopila tudi na olimpijskih igrah, čeprav bo tudi prihodnje leto lahko še nastopala med mladinkami.
Maja je bila z zmagami v teku na 100 in 200 m ter v skoku v daljino prav gotovo prva zvezda mladinskega prvenstva. V teku na 100 m je z osebnim rekordom 11,90 dosegla tudi drugi najboljši mladinski izid vseh časov v Sloveniji, obenem pa je to tudi hitreje, kot je Brigita Bukovec na 100 m tekla kdajkoli v svoji izjemno uspešni karieri. Od lanskega leta je Maja svoj najboljši izid popravila za 36 stotink sekunde, je zanesljiva potnica na mladinsko svetovno prvenstvo, skoraj zagotovo pa bo nastopila v štafeti 4 X 100 m na olimpijskih igrah, s tem da morajo naša dekleta skupaj z Majo in Alenko Bikar na čelu na enem izmed nasled-
JASMINA IN IGOR V UMAGU PO POTI ŠAMPIONOV
NOVO MESTO - Poleg starejših uspešno nastopajo tudi najmlajši igralci športnega Krka Teniški center Otočec. Na mednarodnem turnirju za najmlajše, Veverica cup v Umagu, sta 10-letni Igor Radež in 9-letna Jasmina Kajtazovič dosegla lep uspeh. Na turnirju, na katerem sta pred leti zmagovala tudi zdajšnja svetovna asa Goran Ivaniševič in Katarina Srebotnik, je Jasmina osvojila drugo, Igor pa tretje mesto. Po tako imenovanem round robin sistemu sta vsak v svoji skupini zasedla prvo mesto, potem pa je Jasmino v finalu z 9:3 premagala Hrvatica Tereza Mrde-ža, Igorja pa je v polfinalu z 9:1 ugnal Slovenec Jan Tavčar.
njih tekmovanj še potrditi normo. V teku na 200 m je časom 24,43 za sekundo in 23 stotink izboljšala svoj lanski izid in le še za dve desetinki zaostaja za mladinskim državnim rekordom Andreje Bačnik.
Nekoliko v senci šprintersko skakalne simultanke Maje Nose so se tudi vsi drugi klubi z našega konca veselili naslovov državnih prvakov.
POLETNA ŠOLA JUJITSUA
FIESA - V prvem tednu julija je potekala tradicionalna poletna šola ju-jitsua, tokrat že drugič v Fiesi pri Piranu. Šole, ki je potekala v obliki seminarja s praktičnimi treningi in sodniškim seminarjem seje udeležilo nekaj čez 70 tekmovalcev, trenerjev in sodnikov slovenskih ju-jitsu klubov. Zahtevne izpite za višje stopnje pasov v ju-jitsu so opravili Elvis Podlogar in Marko Kranjc, oba člana Ju-jitsu kluba Shinto iz Ljubljane, za mojstrski pas 2. dan ter Aleksander Krebl iz Slovenj Gradca za mojstrski pas 3. dan.
KONČNO JE ZMAGAL TUDI LUZAR
NOVO MESTO - Na julijskem mesečnem hitropoteznem turnirju šahovskega kluba Novo mesto je serijo zmag vodilnih v skupnem vrstnem redu Marjana Kastelca in Roberta Rudmana prekinil Emil Luzar. Marjan Kastelic je bil tokrat drugi, tretji je bil Igor Šitnik, Rudman četrti in Jože Pucelj peti. V skupnem vrstnem redu vodi Kastelic, Rudman je drugi in Luzar tretji.
RASTNI HORMON
Tržijo ga kot pomlajevalni napoj
Jemanje rastnega hormona je tvegano dejanje - Igračkanje z naravo
ODLIČEN SPOMIN
Vlado Fabjanič - Pubi živi že domala trideset let v Ameriki. Zadnja leta prihaja poleti v Metliko dopustovat in obujat spomine, kako je bito takrat, ko so ga zaradi vztrajnega pitja piva skorajda razglasili za manekena štajerske pivovarne. Toda to, kar je doživel te dni v Semiču, presega meje dobrega spomina. K mizi, kjer je Pubi čakal na postrežbo, je pristopil natakar, in čeprav gosta ni videl tri desetletja, ga je vljudno vprašal: “Laško, gospod Fabjanič, ali ste morda preša/tali na union?"
T.G.
GADI
AUL ČBM
Počili
2-1/0 AJ/
Zadovoljni gosti najboljša reklama
Matkovičevi z Gornje Lokvice so se potem, ko so se usmerili v prašičerejo, odločili še za dodatno dejavnost na kmetiji: sprejemajo goste, ki jih pogostijo z belokranjsko hrano
Zdravnik Ronald Klatz se hvali s podobo svojega telesa, ki si ga je “popravil” z injekcijami človeškega hormona rasti. “Za 5 cm se mi je zmanjšal obseg pasu, za prav toliko se mi je zvečal obseg prsnega koša in počutim se bolj živahnega,” pravi. “Rastni hormon sem si vbrizgaval zato, da bi iz prve roke zvedel, kaj se godi s telesom, če mu ga umetno dodajaš.”
Obetom, ki se uresničujejo z večjimi mišicami, vitkejšo telesno zgradbo in večjo vzdržljivostjo, se je težko upreti. Rastni hormon ali somatotropin je namenjen samo ljudem z zdravstvenimi motnjami, npr. otrokom, ki bolehajo za pritli-kavostjo, ali bolnikom s poškodovano hipoftzo. In vendar v rastnem hormonu vedno več ljudi vidi zdravilo za celo vrsto težav in njegova raba sega daleč onkraj zgolj terapevtske.
Trgovci, ki somatotropin in podobne proizvode (vč.asih nelegalno) prodajajo preko interneta, zdravilo imenujejo “napoj mladosti”. Dogaja se celo, da ga starši dajejo otrokom, ki so samo malce manjši od povprečno velikih otrok iste starosti.
Vendar je morala ameriška družba Genetech, ki izdeluje sintetični somatotropin in ga imenuje Soma-tropin, plačati 50 milijonov dolarjev kazni, ker je zdravilo neprimerno tržila med “bolniki”, ki ga glede na svojo bolezensko sliko niso potrebovali. Vrsta športnih zvez in Mednarodni olimpijski komite so somatotropin razglasili za doping; kljub temu je znano, da so ga jemali (in ga še jemljejo) mnogi znani športniki.
Privlačnost rastnega hormona je samoumevna. Nastaja v hipofizi in pospešuje rast v otroštvu, v odraslosti pa igra pomembno biološko vlogo. Pri proizvodnji energije pospešuje izgorevanje maščob, kar je avstralsko družbo Metabolic spodbudilo, da dela raziskave s soma-totropinom kot možnim sredstvom za zdravljenje debelosti.
Kako pomemben je ta hormon, lahko vidimo pri bolnikih, ki jim ga manjka. Ljudje, katerih hipofiza je poškodovana - zaradi sevanja ali poškodbe - trpijo zaradi potrtosti, brezvoljnosti in pretirane debelosti. Bolj jih tudi ogrožajo srčne bolezni in imajo krajšo življenjsko dobo. S staranjem človeško telo proizvaja vedno manj rastnega in tudi drugih hormonov. Leta 1990 je strokovna revija New England Journal of Medicine objavila, da se
Belokranjska enotnost
Metliški župan Slavko Dra-govan je za enotno Belo krajino. Črnomaljski župan Andrej Fabjan se prizadeva, da bi bila Beta krajina kolikor se da enotna.
Zoper kakršne koli delitve in zapiranja v ozke občinske meje je tudi semiški župan Ivan Bukovec.
Ta prizadevanja po enotnosti so doslej rodila naslednje: iz enega Društva belokranjskih vinogradnikov so nastala tri: metliško, črnomaljsko in semiško; izseljeni Belokranjci naj bi se srečali kar v treh krajih in ob treh različnih datumih: na letališču v Prilozju, v Semiču v okviru Semiške ohceti ter v Črnomlju v sklopu folklorno-turistične prireditve Jurjevanje. Zaradi slabega vremena in odpovedi prireditve je v Priloz-je prišlo dvajset ljudi, in sicer s Krasinca, ne morda iz Toronta ali Clevelanda. Kakšne množične udeležbe po svetu raztro-senih Belokranjcev ni bilo niti v Semiču niti v Črnomlju.
Ljudje se sprašujejo, kako bi šele bilo, če bi gospodje župani vlekli vsak na svojo stran, se pravi, če ne bi prisegali na enotnost, na nedeljivost deželice na sončni strani Gorjancev.
TON! GASPERIČ
staramo tudi zato, ker se koncentracija rastnega hormona v krvi s staranjem zmanjšuje. Druge raziskave ga povezujejo z mehanizmi, ki zavirajo staranje. Prodajalci trdijo, daje rastni hormon eliksir mladosti, ki bo poskrbel za vse, od izginotja gub do povrnjene moške spolne moči.
In vendar so tveganja v zvezi z jemanjem rastnega hormona kar precejšnja. Nasprotniki nemedicinske uporabe rastnega hormona menijo, da je enako nevaren kot drugi steroidi in da ga ne bi smeli nikoli uporabljati kot sredstvo za povečevanje moči ali zaviranje staranja. Ameriško zvezo za klinično endokrinologijo so zlorabe rastnega hormona tako zaskrbele, daje lani izdala nova zelo stroga navodila o uporabi.
Ker pospešuje razmnoževanje celic, somatotropin povezujejo z raznimi vrstami raka. Pretirana uporaba rastnega hormona povzroča visok krvni tlak, srčne bolezni in bolečine ter slabi mišice zapestja in dlani. “Bolezen, pri kateri v telesu naravno nastaja preveč rastnega hormona, se imenuje gigan-tizem,” pravi zdravnik Dean Edeli, ki na internetu svetuje v zvezi z uporabo rastnega hormona. “Zame je skrivnost, zakaj so ljudje pripravljeni z rastnim hormonom postavljati svoje zdravje na kocko.”
Rastni hormon so odkrili leta 1956. Vmaslednjih tridesetih letih so z njim zdravili pritlikavost. Vendar je bila preskrba z njim zelo pičla. Ker ga ni bilo mogoče izdelovati, so ga pridobivali iz hipofiz trupel. Zato je bil redek in silno drag. Leta 1985 gaje družba Genentech začela pridobivati sintetično in prvič ga je bilo na trgu dovolj.
Rastni hormon s ceno okrog 100.000 dolarjev za celoletno individualno uporabo v obliki injekcij še vedno ni poceni. Vendar je že samo zato, ker gaje mogoče dobiti, postal izvedljiva možnost za
Pred časom so ob oštevilčenju hiš vasem Pavlini, Dejani in Grdu-ni odvzeli njihova imena. Začeli so v vasi Balkovci, v kateri sta sedaj le dve naseljeni hiši.ter pod tem imenom nadaljevali z oštevilčenjem še v naslednjih treh prej omenjenih vaseh. O tem seje takrat le malo govorilo, kot najstarejši prebivalec pa se bom zavzemal, da Pavlini, Dejani in Grduni dobijo nazaj svoja imena.
Zaradi tega, ker so naše vasi stlačili pod eno ime, so nastale neljube posledice na katastru, v zdravstvu, sociali in drugod. Kakšne težave so imeli šele tisti, ki so morali po uradni dolžnosti poiskati naslovnika! Zgodilo se je, da je uslužbenec prišel v Balkovce celo po trikrat, a željene osebe ni našel. Nič manjših problemov ni imel novi pismonoša.
Naše tri vasi ležijo v bližini Kolpe, kjer so se ljudje naseljevali prav zaradi bližine vode. Imena njihovih naselij niso nastala kar tako. V pavlinskem bregu je nekoč stal mlin, ostanki jeza pa so vidni še danes. Starejši se še spominjajo tudi bližnjega močnega izvira vode. V bližini Dejanov je na hrvaški strani stal mlin, ki je mlel še po drugi vojni. Med NOB je na jezu utonilo več borcev, ki so se umikali pred sovražnikom. Nad vasjo je hribček Dejanski gaj, na katerem je po legendi nekoč stala cerkvica, posvečena boginji Diani, po kateri naj bi vas dobila ime. V krajinskem parku Kolpa pa so kot znamenitost označene grdunske Loke, v bližini katerih raste smrekov gozd, ki bi ga lahko poimenovali grdunski park. Blizu je tudi težko dostopna jama Školji, v kateri so med drugo svetovno vojno hrvaški partizani skrivali orožje.
Zaradi vsega tega prebivalci treh vasi pričakujemo oz. zahtevamo, naj dobijo naša naselja nazaj stara
veliko več bolnikov. V osemdesetih letih so ga častili kot čudežno zdravilo, ki je kakim 20.000 otrokom v ZDA in Evropi pomagalo, da so zrasli do normalne velikosti. Čeprav ga v mnogih deželah legalno ni mogoče dobiti za kozmetično rabo, uporabniki obidejo zakon tako, da se obrnejo na podzemlje.
Spiske zdravnikov, ki so ga pripravljeni predpisati, najdete na internetu. Da bi okrepili njegovo delovanje, nekateri jemljejo tudi druge hormone, med njimi estrogen, progesteron in DHEA. Najdražja, a tudi najmočnejša vrsta zdravila je v obliki injekcij. Tablete so cenejše in jih je lažje dobiti.
Večina znanstvenikov se strinja, da rastni hormon lahko škodi, in ljudem, ki imajo dovolj naravnega hormona, odsvetujejo dodatne odmerke. Toda medtem ko nekateri menijo, da ga lahko upravičeno jemljemo le v izjemnih primerih, kakršna je npr. pritlikavost, so drugi prepričani, da sodi v prakso preprečevanja staranja.
“Človek si ne bi smel želeti igračkati z materjo naravo,” pravi Klatz. “Mislim, da ljudem, ki imajo normalno veliko rastnega hormona, tega ne bi smeli dodajati umetno. Toda hormona ima premalo več ljudi, kot nam je za zdaj znano. Zato bi moral vsak na preiskavo, s katero bi ugotovili, koliko ga ima v krvi. Večini ljudi ga do starosti 60 let začne primanjkovati. Ne tako davno tega so menili, da je umetno vnašanje estrogena v telo tvegano. Danes je to razširjena praksa. Mislim, da bo tudi rastni hormon stopil na isto pot.”
Klatz meni, da bi morali ljudem dajati majhne odmerke hormona in spremljati njegovo koncentracijo v krvi. “To bi moralo biti zdravilo zmernosti,” pravi, "nevarno postane, ko ga imaš ali preveč ali premalo.”
Po Financial Times pripravil JANEZ PENCA
imena. Sami smo tudi napisali in postavili smerokaze v naše vasi, ker na občini za to očitno ni denarja.
JOŽE GRDUN Balkovci (Dejani)
PENDOLINO DO DOBOVE?
Te dni je pripeljal sodoben vlak "Pendolino” podjetja Fiat-Ferovana do Maribora. Žal druge slovenske regije nimajo te sreče, da bi bile deležne tega sodobnega načina prometa. Ob razpadu bivše Jugoslavije smo bili potniki na progi Dobova-Ljubljana deležni številnih ukinitev vlakov (od znanih gomulk do mednarodnih vlakov, celo ekspresov). Če bo Pendolino že vozil od Maribora do Ljubljane in nazaj, naj bi vsaj za minuto postal v znanem železniškem križišču v Zidanem Mostu, da vanj lahko prestopimo ali izstopimo. Eno minuto gor ali dol proti 145 minutam do Ljubljane ne bo takšna zamuda. Tu nastaja v zimskem času droben problem, namreč čiščenje snega na parkiriščih pri postaji v Zidanem Mostu. Kakšnemu marljivemu progovnemu delavcu bi kupili snežno frezo ali rav-nalno desko za odstranjevanje snega, pa bi bil problem rešen. Mnogo poslovnih in drugih ljudi bo rado uporabilo ta prevoz namesto nevarnega prevoza po obstoječih slabih cestah do prestolnice. Na ta način bo železnica mnogo pripomogla k regionalizmu in sodobnejšemu prometu v novi državi.
ALFRED ŽELEZNIK Boštanj 56
GORNJA LOKVICA-Nekaj let po poroki je Duška Matkovič z Gornje Lokvice pri Metliki pustila službo, saj ni bila več kos delu v tovarni, na kmetiji in z družino. Ta njena odločitev se je kmalu pokazala za dobro, saj so, tako kot je bila navada na mnogih belokranjskih kmetijah, prej pridelovali vsakega po malem.
Pred trinajstimi leti pa so se Matkovičevi preusmerili v rejo odojkov in pitanih prašičev, za katere so zgradili sodoben hlev. Res, daje v povprečju v svinjakih po 40 prašičev, vendar je njihovo število odvisno od ciklusov, tako da jih je marsikdaj tudi 100. Vso hrano za te živali pridelajo sami. Seveda pa ne bi bili pravi Belokranjci, če ne bi imeli ob hiši še vinograda z okrog 1.300 trtami.
Pred tremi leti so se Matkovičevi povsem po naključju odločili še za dodatno dejavnost na kmetiji: začeli so sprejemati goste. “Začetek je bil zelo skromen. Ko je pri-
RIBNICA - S pričetkom letnih dopustov je šla na počitnice tudi zelo priljubljena domača nadaljevanka TV Dober dan. Zagnana ekipa sicer ne preveč znanih, a zelo prisrčnih humoristov je v “bunkerju” shranila pet posnetih delov, ki jih bodo predvajali jeseni. Skupaj torej 29 obrazov nadaljevanke, s Fato, bosansko begunko, sicer poslovenjena, ki je v deželo pod Alpami prišla že v rajnki Jugi. Kljub sli po porušenem domu in zvestem možu Muju se je lepo vživela v novo okolje, povrh ji gre služba (metla) zelo dobro od rok. Fata bo zanesljivo, tako kot vsi drugi junaki serije, na malih zaslonih gostovala do novega leta. Potem pa...
“Sprva meje malce zbegalo. Zakaj morajo biti vse Bosanke Fate, a se mi je preblisnilo. Naj vzamem to vlogo? Noja, zakaj pa ne! Sicer sem podoben lik že igrala v tragični komediji I mirna Bosna. V njej trem beguncem življenje rešuje obilica humorja, a na koncu se ne morejo izogniti kruti resnici,” pravi Ribničanka Lucija Čirovič, študentka pedagoške fakultete v
šla k nam prva skupina, ki se je najavila kar sama, smo si morali sposoditi mize in prte. Zadovoljni obiskovalci pa so bili tisti, ki so nas spodbudili, da smo k hiši dogradili prostore, v katerih lahko sprejmemo nekaj deset gostov. Nikoli si nismo delali nikakršne reklame in celo kažipota ob cesti nismo postavili. Pač pa so reklamo za nas naredili kar gosti, ki so se pri nas počutili tako prijetno, daje šel glas o nas od ust do ust,” pravi gospodinja Duška. Zanje torej še kako velja, da dober glas seže v deveto vas.
Sicer pa Janez in Duška Matko-vičeva že na pragu sprejmeta goste s prijetno dobrodošlico: gospodar s frakeljčki domačega žganja, gospodinja pa v metliški narodni noši z belokranjsko pogačo. Njihova kmetija je sedaj sicer še registrirana kot vinotoč, a pridobivajo dovoljenja, da bodo na kmetiji lahko ponudili prav vse dobrote, ki jih znata Duška in Janez tako imenitno pripraviti. To pa so poleg zna-
Kopru. Vloga ji je pisana na kožo, težav pri bošnjaško-slovenski govorici sploh nima, saj seji po žilah preteka tudi “balkanska kri” (oče" iz Črne gore, učitelj na ribniški šoli). Priljubljenosti, zlasti med mladimi v Kopru in v Ribnici, se ne more izogniti tudi zaradi nastopa v Šimkovi Paradi humorja, videna je bila tudi v reklamnih spotih.
Lucija Čirovič
čilnih belokranjskih jedi, kot so pogača, prosta in orehova potica ter šarkelj še odlična gobova juha pa jagenjčki in odojčki na ražnju ter še marsikaj slastnega. Potrditev, da je Duška zares dobra gospodi" nja, je prišla tudi z letošnje ptujske razstave ..Dobrote slovenskih kmetij", na katero jo je prijavila kmetij-ska svetovalka Mojca Črnič. Mat-kovičeva je, čeprav je sodelovala prvič, v veliki konkurenci dobila zlato priznanje za orehovo potico-„Že sedaj skoraj vse jedi in tudi vino, ki ga ponudimo gostom, pridelamo doma. Seveda pa tako pri obdelovanju kmetije kot pr' sprejemanju gostov sodelujem0
vsi, tudi 16-letna hčerka Jerneja in
14-letni sin Jani," pohvali Duška-Ne zaman, saj bi bila lahko prav njihova domačija za vzor družinskih kmetij, ki jih velikokrat omenjajo tudi kmetijski strokovnjaki, ko imajo v mislih vstopanje Slovenije v Evropsko unijo. Delo pridnih rok štirih Matkovičev se namreč na izredno urejeni domačiji pozna na vsakem koraku.
Matkovičeva kmetija z gozdom vred meri le 10 hektarjev. Zato je Janez tudi v službi, Duška paje prepričana, da se na ta način da preživeti s pridnostjo, slogo med družinskimi člani, dobro voljo in seveda skromnostjo. In slednje so še kako navajeni, saj so vse, kar so zgradili, postavili brez posojil ah nepovratnih sredstev, zgolj z last; nim delom in denarjem. A četudi je življenje na kmetiji še tako gara-ško, si ga znajo Matkovičevi polepšati in popestriti. Prav s takšnim veseljem, kot sprejemajo goste na domačem pragu, Janez poje v metliškem oktetu Vitis, Duška. Jerneja in Jani pa sodelujejo v metliški folklorni skupini Ivan Navratil. Duška pa vodi še folklorni podmladek na metliški osnovni šob-M. BEZEK-JAKŠE
Tako je tudi za Fato dela čezgla-vo. Malce zamuja z izpiti v K°PrU’ a ve, da bo tudi z “faksom” kmah* pomela: Nekaj fickov od honorarja je zbrala v potovalno malho m začetku tedna s prijateljicami °ds' la na poldrugomesečno potovanj® po Indoneziji. Obiskala bo teto. k1 tam živi več let, seveda pa ne b° pozabila na Fato.
“Vse moči bom napela za končanje študija. Malce seje zavleklo, a sem vesela, da nisem počivala. Vs* leta sem bila dejavna okrog in v gledališču. Počasi, a vztrajno so s® v meni zbirale modrosti tega sveta, zaradi tega sem najbolj vese m Enako staji pri srcu bodoči pokh® in odrske deske. Oboje bom skušala peljati skupaj, seveda če bo šlo-Ker sem po naravi vztrajna (ne' nisem trmasta), verjamem, da h° šlo,” pravi.
Najraje bi delala z lutkami, z h)1’ mi pa bi se lahko znašla tudi v gledališču, saj tako ne bi izgubila stika z otroki, ki vendarle ostajaj njena največja ljubezen. Tudi kak šni novi vlogi, lahko v bolj resn nanizanki, se ne bo odpovedala-
Vasem naj vrnejo imena!
Pavlini, Dejani in Grduni so pred časom postali Balkovci, zaradi česar imajo vaščani in tudi drugi ljudje velike težave
PRISRČEN SPREJEM - Duška in Janez Matkovičeva (prva in drugi z desne) se dobro zavedata, da je pri sprejemu gostov še kako pomemben prvi vtis.
Zato Duška, ki seje po poroki iz mestnega dekleta prelevila v odlično kmečko gospodinjo, v narodni noši že pri vratih postreže goste z belokranjsko pogačo, Janez pa s frakeljčki žganja. (Foto: M. B.-J.)
Tudi Fata si je privoščila dopust
Lucija Čirovič je Fata iz nadaljevanke TV Dober dan - Poldrugi mesec križarjenja P° Indoneziji - Delo z otroki je vendarle njena največja ljubezen
16
vo petje zanima, se lahko o tem pozanima pri Francu Oberču iz Dolenjih Radulj.
B. D. G.
Možje pojejo kot fantje
Sistematično zapisujejo in snemajo stare ljudske pesmi po  vaseh - Jeseni bodo izdali že tretjo kaseto
ŠKOCJAN - “Ljudska pesem je Cl*dežna. Obogati tistega, komur je Namenjena, in tistega, ki jo daje.
^ato pa nikomur nič ne jemlje,”
Pravijo Fantje z vasi, skupina ljudeh pevcev iz Škocjana, Bučke in ?koliških vasi. V skupini prepevajo: Franc Oberč, Štefan Dolenjšek,
Jcudi Miklavčič, Franc Žnideršič,
*Van Švigelj, Jože Kic, Ivan Pevc in ptane Jerman. Nedavno so za svoje delo, ki mu poseben pomen daje hiranje ljudskih pesmi in ohra-nJanje ljudskega fantovskega petja,
Prejeli priznanje Zveze kulturnih društev Novo mesto.
Zbrali so se pred dobrimi tremi **ti in že v prvem letu poiskali, za-Prsali, se naučili in tudi prepevali Preko 30 pesmi. Nastopili so na ječanjih ljudskih pevcev in ob "rugih priložnostih po vsej Slovenji. Razveseljivo je, da so v letu '"98 začeli sistematično zbirati Zel° stare ljudske pesmi med ljud-1111 Po vaseh, jih zapisovati, snemati in nekatere po potrebi tudi "“navijati. Navdušila sta jih pred-Sednik Kulturnega društva v Sevni-C| Jože Ašič in prof. Mirko Ram-°vi Na radiu Ognjišče so posneli Prvih 16 pesmi in se povezali z “°niačimi rogisti.
V lanskem letu so na pobudo Prof. Ramovša posneli 27 pesmi za arhiv Slovenske akademije znano-?h in umetnosti, nato pa v marcu 'Zdali prvo kaseto, ki so jo tudi Predstavili na koncertu v Škocjanu.
J^a miklavževo lani je ob tretji ob-etnici delovanja skupine izšla že aruga kaseta.
Fatje z vasi redno vadijo dve do r> ure tedensko in so lani imeli 35 Pastopov. Če jim bo zdravje do-Paščalo (v povprečju so namreč Zc*aj stari že 59 let), bodo jeseni 'zdali še tretjo kaseto. Kogar njiho-
NAŠIM JUBILANTOM
Med našimi starejšimi člani Društva upokojencev Trebnje je lepo število takih, ki so ali pa bodo letos dopolnili 80, 90 in več let. Želimo jim, da bi bil ta njihov dan s soncem obsijan. Naj pridejo prijatelji, čeprav niso povabljeni, naj stisk roke pove, kar čuti srce. V otroštvo naj spomin se vrne, da boste tega dne veseli in boste še dolgo živeli zdravi in veseli. Zakaj mora biti število preživelih let pomembno? Telesna, duševna in socialna starost so mnogo bolj pomembne. Deset let starejši ne pomeni deset let šibkejši, temveč deset let vrednejši. Za vse bi bilo dobro, če bi si zapomnili razliko med staranjem in starostjo. Pomnite, da trdno zdravje ni posebna pravica mladih! Za dobro telesno počutje - ne samo, da se izognemo bolezni - se moramo naučiti, kako prilagoditi svoje navade naravnim spremembam. Tako, kot jemo, se staramo, pravi znani rek. Potrudimo se, da čim dlje ohranimo telesno zmogljivost, da bomo družini in družbi s svojimi izkušnjami in zrelostjo v korist in bomo dosegli notranji mir in popolno ravnovesje. Zato pokličite prijatelje, če jih potrebujete!
Društvo upokojencev Trebnje
VIPAPOVI PARTNERJI NA KONCERTU
SEVNICA - Kettner direktor Vipapa Krško, je s sodelavci obiskal župana in ga povabil na koncert stare glasbe v okviru Festivala Brežice, kije bil v torek v Lutrovi kleti. Tako ta evropsko uveljavljeni festival, na katerem nastopajo najvidnejši glasbeniki, prvič prihaja tudi v Sevnico. Vipap, ki je sponzor tokratnega koncerta, je v Sevnico povabil preko 80 svojih poslovnih partnerjev pretežno iz tujine. TUdi ta koncert je odlična promocija mesta in občine Sevnica. Pozneje bosta na gradu še dva koncerta študentskega festivala.
ŽABJA SVATBA 2000
KOČEVJE - Selektor Marko Pršina iz Dolenjskih Toplic je nedavno opravil selekcijo na razstavi Žabja svatba 2000, ki jo je pripravilo fotografsko društvo Grča iz Kočevja. Na ocenjevanje je svoje diapozitive poslalo 15 avtorjev iz Foto kluba Anton Ažbe iz Škofje Loke in kočevskega društva Grča. Prvo nagrado za temcf Žabja svatba je dobil Darko Mikulič iz Kočevja, druga je pripadla Petru Jeramu iz Škofje Loke, tretja pa ponovno članu društva Grča Stanku Lavriču. Na temo Prosto je bil najuspešnejši Jure Nastran, drugo nagrado je dobil Tomaž Lanišek, tretjo pa Darko Mikulič. Projekcija diapozitivov in podelitev nagrad bo konec julija.
Oseben pečat pohištvu
Anton Cvelbar dela notranje pohištvo za stanovanje in poslovne prostore - Dela je vedno dovolj
DOLENJE VRHPOLJE - Anton Cvelbar bi še danes lahko delal v šentjernejskem podjetju Podgorje, vendar gaje avanturistična žilica gnala v lasten posel, kjer je plačan toliko, kot naredi. In naredi ogromno. Čakalna doba za njegovo notranje pohištvo je zdaj dolga dva meseca, pozimi pa “zablokira,” pove mizar Anton.
RlZNANJE FANTOM Z VASI - Ob prazniku občine Škocjan so skupini paskih pevcev , ki si je nadeta ime Fantje z vasi, podelili priznanje Zveze 'dturnih društev Novo mesto za zbiranje ljudskih pesmi in ohranjanje ljudska fantovskega petja. (Foto: B. D. G.)
Anton Cvelbar s hčerko Glorijo (Foto: M. R.)
Njegova 360 kvadratnih metrov velika mizarska delavnica je pod zemljo in je dobro zvočno ter toplotno izolirana. Vendar se delavca ne mučita z umetno svetlobo, saj so na stropu delavnice oz. na vrtu pred hišo svetlobni jaški, ki prostor s sedmimi stroji naravno osvetljujejo.
Zavidanja vredno pa je tudi načrtovanje pohištva za stanovanje ali poslovni prostor, kar lesnemu tehniku Antonu ne dela nobenih težav. “Delamo po načrtu arhitekta, še večkrat pa svetujemo. V tem primeru sem projektant jaz,” razloži Anton. Njegova delavca Marko in Sandi uresničujeta njegove zamisli, čeprav je tudi on vedno blizu, če bi potrebovala pomoč. Žena Amalija pa skrbi za dveletne-
ga Toneta, štiriletno Martino in šestletno Glorijo, ureja na banki in pri računovodkinji.
O serijski proizvodnji Vrhpolj-čan Anton Cvelbar ne razmišlja, ker so unikatni izdelki več kot le miza, omara ali pult. Imajo osebni pečat. Cvelbarjevi so ponosni, ker njihove stranke širijo dober glas o njih po Dolenjski, Ljubljani in celo Novi Gorici. "Vedno upoštevamo dogovorjen rok,” pravi Anton. Če je nujno, je pohištvo narejeno tudi v nekaj dneh.
Da je Anton Cvelbar priden in zelo uspešen, so ugotovili tudi v Kulturnem društvu Šentjernej. Zanje je naredil petelinjo stezo za pe-telinje dirke ter že tri zvezde, s katero za tri kralje v Šentjerneju obdarijo pevsko skupino. Toliko o sponzorstvu, sicer pa dobiček vlaga v delavnico. Če bodo otroci čez dvajset let vsaj pol toliko navdušeni nad forniranimi ivericami, oplemenitenimi ploščami in masivnim lesom, kijih tako radi mažejo z lepilom kot zdaj, se mu za nasledstvo ni bati-	M. RAPUŠ
dvo-o-e/bti/fte PO SLOVESU
Teman oblak izza gore privlekel se je nad polje, nad poljem v sredi je obstal, nebo je čez in čez obdal.
To ni oblak izza gore, to tudi ni ravno polje, to misel le je žalostna na sredi srca mojega. SIMON JENKO (1835 -1869)
NAROČNIKI NA KRKU - Prejšnjo soboto smo v okviru tradicionalnih izletov Dolenjskega lista in agencije Mana preživeli na Krku. Čeprav je bila noč od petka na soboto precej mokra, je sredi dopoldneva posijalo sonce, ki je najbolj pogumne zvabilo v vodo. Na poti domov smo si ogledali Vrbnik, v gostišču pri Grofu pa po večeji preživeli še nekaj lepih trenutkov. (Foto: Majda Luzar)
UPOKOJENKE OBISKALE STAROSTNIKE - Po dogovoru z direktorico Ivanovo smo članice upokojenskega društva Trebnje starostnikom v Domu starejših občanov pripravile v juniju prijetno popoldansko druženje. Program so pripravile Vesele pletilje, na harmoniki pa jih je spremljala Sonja Nahtigal. Tistega popoldneva so varovanci doma pozabili na vse tegobe in lica jim je obarval nasmeh. Peli so in bili zadovoljni s svojim življenjem, čeprav je bolezen mnoge priklenila na voziček. Na koncu smo se pogostili z velikim pletenim srcem, darilom Pekarne Trebnje, in kozarcem soka. (Besedilo: Ivanka Lazar)
PRVI PLESNI KORAK! - Otroci iz vrtca in prvega razreda devetletne šole v Krmelju so se učili plesnih korakov s plesno šolo Urška. S plesno učiteljico Matejo so se predstavili staršem in jih povabili na plesišče ter skupaj veselo zaplesali. (Besedilo: Danijela Zupančič, foto: Berta Logar)
tatice Rezu n	2
V osrčju Balkana
^ota in razmišljanja
Sopočani.
. Taborimo na jasi pod samostanom nad reko Raško. Ret so z nami ogenj, zvezdno nebo, šumenje voda in 'Vii klici samote.
Žjutraj obiščemo samostan s cerkvijo sv. Trojice. Kot |3dužbina kralja Uroša I. je bil domnevno zgrajen v 70.
* 'h 13. stoletja. Sem so bili prineseni posmrtni ostanki efana Prvovenčanega in tu počiva tudi njegov sin kralj uroš I.
, Teta 1689 je bil samostan porušen in cerkev brez stre-^ °Puščena. Obnovljena je bila šele v letih 1926-1927. erkev je enoladijska zgradba z dodatnimi arhitekton-'mi elementi. Zgrajena je po vzoru Raške šole in okra-,na z romansko plastiko. V cerkvi so bogate freske, ki v's° propadle niti v tristo letih ogroženosti od zunanjih Izmenskih vplivov. Zaslovele so z monumentalnimi ^Pozicijami na velikih zidnih površinah, določenih z , JJhekturo. Plastično upodobljeni liki so antično mirni, 'Jrati pa atletski, izpovedni in dinamični.
, Po ogledu se veliko pogovarjamo z vodjem samostana.
ed drugim tudi o kontrarevoluciji v Sloveniji med drugo ^etovno vojno in vlogi Katoliške cerkve pri tej nesreči.
Sotavljamo, da se Pravoslavna cerkev v dogajanja med v "Pačijo Srbije, Makedonije, Črne Gore, Bosne... ni . šavala, oziroma da je odklanjala vsako sodelovanje °kupatorji.
^ Na povratku iz Sopočanov k reki Ibar se ustavimo v ovem Pazarju. V mestu, ki je izredno razgibano tako zunanjih podobah kot po utripu življenja v ljudeh, je v®dno tudi veliko preteklosti. Njen odmev je predvsem v stra nacionalna in verska sestava prebivalcev. Odnosi k ®Pi mozaiku različnosti, ki trajajo že stoletja, se zdijo „°|J valovanje kot pa spopad. Dopolnjuje jih še vzdušje r,enta.
V vrvežu ulic srečujemo kot sanjski privid skrivnostne žene in dekleta v dimijah. Feredža je prozorna in samo še simbol. Lepota za njo se ne skriva in tudi tu vztrajno išče svoje uresničitve. Mesto oživljajo kavarnice, trgovci in obrtniki, prodajalci sadja in slaščičarji, čarovniki in cigani.
Z dovoljenjem hodže spemljamo tudi molitve v džamiji. V primerjavi s katoliškim ceremonialom je obred zelo poduhovljen. Po molitvah se s hodžo tudi pogovarjamo. Največ o predstavah o Bogu. Hodža razlaga Boga kot nadnaravno silo, brez podobe in izven časa in prostora. V nadaljnjem pogovoru nam pove še, da je takoj za Bogom najpomembnejša stvar v življenju denar. Sogovornik z nasmehom pripomni, daje v nekaterih Cerkvah tudi obratno: najprej denar in šele za tem, predvsem za revne, tudi Bog.
V Kosovski Mitroviči, ob sotočju reke Ibar in Sitnice, se ustavimo predvsem zaradi nabave hrane, potem pa ob Sitnici nadaljujemo pot proti Prištini.
Ker se popoldan že nagiba proti večeru, je treba najti primeren prostor za prenočevanje. Iščemo vsaj košček divjine in še neomadeževano vodo. Ker tega v obdelani pokrajini ni, krenemo v dolino reke Lab. Nekaj časa potujemo ob reki navzgor, vendar tega, kar iščemo, ne najdemo. Že navajeni razkošja divjine, se ne moremo sprijazniti s skoraj suho strugo reke. Vrnemo se k Sitnici in nadaljujemo pot naravnost na Kosovo polje. In nič še ne vemo, kje bomo prenočili.
Potem se spomnim na Muratovo tulbe. Do tja ni daleč in v našem programu so.
Čeprav je misel, da bi prenočevali na tem za muslimane svetem kraju, pregrešna, jo povem sopotnikoma. Viktor in Tone nimata pomislekov in tako je odločitev sprejeta. Na preostanku poti do tja samo še upamo, da bomo sprejeti.
Muratovo tulbe
Kompleks z grobnico je ograjen z okrog 1,5 metra visokim zidom. Znotraj zidu je sredi zelene trate med nekaj drevesi svetišče - kapela z nekaterimi posmrtnimi ostanki sultana Murata. Zaradi pozne ure so vhodna vrata v zidu že zaprta in iz obvestil pri vhodu tudi zvemo, da smo čas za ogled spomenika že zamudili. Vseeno ne odnehamo. Zunaj ograjenega prostora je nekaj zgradb.
Pred eno od njih se v večernem hladu pogovarjajo starejši moški. Stopimo do njih in jim v pogovoru povemo naše želje. Seveda jih zanima, od kod smo, kam gremo, zakaj potujemo, kako mislimo tukaj prenočiti... Ko jim povemo, da imamo šotor in ležišče, se začno razdalje zmanjševati in možje se dogovorijo, da je treba obvestiti tulbe-tarja, čuvarja sultanovega groba.
Potem se srečamo s tulbetarjem, z že starejšim, toda vitkim in visokim možem, skoraj asketom. Pozdravi nas kot dostojanstvenik, hkrati pa z veliko mero naklonjenosti. S tem tudi nam pomaga, da se odpremo in tako postaja srečanje vedno bolj sproščeno. Dovoli nam, da postavimo šotor celo na tisto vabljivo zeleno trato znotraj zidu, na sama posvečena tla. Dogovorimo se za pravila bivanja. Naroči nam, naj dobro postavimo šotor in si uredimo ležišče. Pove še, da se bo vrnil in da bomo, če sprejmemo povabilo, skupaj popili kavo.
V teh okoliščinah seveda reka in ogenj odpadeta in večerja je izjemoma hladna im bolj turistična.
Po večerji se tulbetar vrne in postavi pred šotor priprave za “pravo” kuhanje kave. Ob obredu pripravljanja kave se začne med nami tudi pogovor, ki traja pozno v noč. Zame je še vedno nepozaben.
Tulbetar nam s ponosom pripoveduje, da izhaja njegova rodbina iz Buhare v Centralni Aziji in da so že stoletja čuvarji sultanovega groba. Častna služba, h kateri so vedno pripadala velika posestva, je namreč dedna in se prenaša iz roda v rod. Pravi, da gaje vsako leto počastil s svojim obiskom sam kralj Aleksander, in zameri sedanjemu kralju Titu, ker ga še ni obiskal. Zameri tudi, da so jim v novi državi vzeli veliko posestev. Nekoč je lahko imel več žena.
Potem se veliko pogovarjamo o balkanski preteklosti, o vzponih in padcih posameznih plemen in pozneje držav, o obdobju prevlade Bizantincev in za njimi Bolgarov in Makedoncev pa o vzponu Srbije do Dušana Silnega in prihoda Turkov.
Vzponi in padci!?	,
Je tudi v plemenih in ljudstvih in pozneje v organiziranih družbah, kot so države, tako kot v Naravi, na primer v drevesu: prvotna neznanska energija, volja in hotenje, vzpon in rast, ki nekaj časa traja, potem pa začne usihati, dokler se drevo ne zruši.
Vzponi in padci so v Naravi in kot v delu narave tudi v človeški družbi pravilo. Zagledamo jih tudi v takih razsežnostih, kot so razvoj, vrh in zrušenje celih civilizacij.
So vzponi in padci ljudstev in držav tudi valovanje mnogoterosti in različnosti, ki izvirata iz samih korenin in zvestobe praukazom, lahko to valovanje v nekih obdobjih prispeva tudi k harmoniji, do sožitja med ljudstvi, k dobrim sosedskim odnosom? So morda vzponi ali padci ljudstev in držav posledica odločitev, katerih posledic tako kot posamezniki tudi množice ne morejo zagledati vnaprej in jih zato ne obvladujejo?
Je morda res že samo nevedenje tega, da ima Bajazit rezervne sile, spremenilo ves potek kosovske bitke in v verigi posledic vplivalo na potek dogajanja na Balkanu za nekaj sto let?
Razsežnosti razmerij, vzrokov in posledic so res nepregledne!
Naš gostitelj je mnenja, da je bila na Balkanu vsled tega, ker ni bilo združujoče sile oziroma močne roke, prava anarhija in da so Tlirki napravili samo red in vrnili v dežele mir. V nekaterih odnosih so dosegli celo sožitje. Za primer pove, da Turki kljub prepričanju, da je samo njihova vera prava, razen nekaj samovoljnih izjem niso rušili pravoslavnih cerkva in samostanov. Pove tudi, da so Srbi, Makedonci, Albanci in Turki v narodnostno mešanih naseljih živeli stoletja v dobrih sosedskih odnosih.
Zakaj danes toliko navzkrižij in sovraštva, ki spominja na skoraj že pozabljeno krvno osveto med črnogorskimi plemeni?
Ugotavljamo, da se kljub vse večjemu povezovanju in soodvisnosti sveta znova pojavljajo nacionalizmi in razrašča šovinizem. Ne samo na Balkanu, tudi drugod. Manipulacija politikov, ideologov in vseh vrst apostolov z množicami se celo stopnjuje. Za zavajanje ljudi so uporabljena vsa sredstva, tudi množična občila. Pri tem vodje ne mislijo na dobro ljudi, ampak predvsem za uresničevanje svojih interesov.
Prva in druga svetovna vojna se na Balkanu še nista končali. Nasprotja med Srbi in Albanci, še posebej stopnjevana v prvi svetovni vojni ob umiku srbske vojske preko Albanije k morju, so znova vzplamtela. Okupatorji so navzkrižja med balkanskimi narodi med drugo svetovno vojno še poglobili.
reportaže • zanimivosti • slike • dopisi • reportaže • zanimivosti • slike • dopisi
DON PIERINO GELMINI
“Če si v temi, ne preklinjaj teme. Poišči luč.”
Don Pierino Gelmini, 75-letni italjanski duhovnik, je bil neustavljiv. Potem ko je za svoje delo z mladimi zasvojenci prejel Častni znak svobode RS, se srečal s predsednikom države in predsednikom vlade, imel tiskovno konferenco, blagoslovil in odprl novo skupnost za odvisnike v Vremah pri Divači in bil v mislih že na otvoritvi na Razborju, vmes pa več ur odgovarjal na vprašanja novinarjev, še vedno ni kazal utrujenosti. Poln življenja je. V mnogih, premnogih stikih z ljudmi ne izgublja koncentracije. Močan stisk roke, pogled, ki najde sogovornikov pogled, izbrane besede, ki jih spremljajo kretnje, ki se spreminjajo v nevsiljive dotike. Zna z ljudmi. Človeku se ob srečanju z njim zazdi, daje prišel k staremu znancu. Le njegovi varnostniki, nekdanji odvisniki, ki so se odvajali zasvojenosti v Don Pierinovih skupnostih, dajejo vedeti, da sogovornik ni človek iz sosednje ulice. Četudi ima na tisoče prijateljev, četudi je povsod dobrodošel, potrebuje varnostnike. Med preprodajalci in razpečevalci pač ni dobro zapisan. Od drog namreč uspešno odvaja tiste, ki so bili še pred meseci zanje pripravljeni dati zadnji denar. Na vprašanje, kako to, da v njegovih skupnostih mladi, ki so že tolikokrat brez uspeha poskušali premagati odvisnost, vendarle uspejo najti pot iz omame, odgovarja:
“Ne ukvarjamo se z odvisnostjo, ampak s človekom. Vsakemu je mogoče pomagati. Njegove napake iz preteklosti pač poskušamo razumeti. Kajti ni človeka, ki bi bil brez njih. Zato mladih ne zdravimo. Učimo jih odkriti samega sebe, najti nove vrednote, nove navade in ravnotežje, ki ga prej ni bilo. Učimo jih spoštovati, ljubiti, zaupati. Učimo jih živeti. S preteklostjo, vendar za prihodnost.”
Don Pierino Gelmini je po vsem svetu ustanovil 230 skupnosti Srečanje. Zadnjo v Razborju nad Sevnico. To je že četrta Don Pierinova skupnost v Sloveniji: Kostanjevica, Čadrg, Vreme, Razbor. Štiri priložnosti za tiste, ki jo iščejo. V program Skupnost Srečanje je bilo do sedaj vključenih več kot 300 slovenskih fantov. Program odvajanja jih je zaključilo 39. Mati enega od teh mladih, ki so uspešno opravili “šolo življenja”, kakor imenujejo Skupnost Srečanje, je Don Pieri-na spremljala ves čas obiska v Sloveniji. Pravi, daje po treh letih dobila nazaj čisto drugačnega sina. Zrelega, odgovornega, rešenega odvisnosti. Da je dobila toliko, da zdaj čuti dolžnost pomagati skupnosti po svojih močeh. O Don Pierinu govori s spoštovanjem in odkritim navdušenjem. Zanjo je ta človek odrešitelj. In ne le zanjo. Neverjetno je, kako ta petinsedemdesetletni duhovnik vpliva na množice in posameznike v stiski. Pravi, da se zaveda svoje karizme, svojega daru.
“Nekoč mi je rekel eden izmed mojih varovancev, da je, ko je videl mojo fotografijo, začutil, da je v meni odgovor na njegovo veliko stisko. Veste, ljudje se počutijo osamljene, zapuščene. Obupno iščejo koga, ki bi napolnil to bolečo praznino. Mene so izbrali tisti, ki so v duši najbolj ranjeni. Da jim lahko pomagam, je velik dar. Odkril sem ga v sebi, zato ga moram posredovati drugim.”
Skoraj štirideset let je od takrat, ko je na trgu Navona srečal Alfreda, odvisnika, ki ga je prosil za pomoč. Ko je fant zavrnil denar in zdravljenje, ga je Don Pierino vzel k sebi domov, ne da bi poznal razsežnosti zasvojenosti. Od takrat je s svojimi programi pomagal že več kot 300.000 ljudem, da so se spet našli in zaživeli življenje brez odvisnosti. O tem, koliko je takih, ki jim ni uspelo, mu je težko govoriti. Pove, da program ni lahak in zahte-
va od mladega človeka zelo veliko notranje moči. Mnogi pridejo na razgovore, vendar se ne vključijo v skupnost. Mnogi obupajo med programom. Četrtina ozdravljenih odvisnikov kasneje v življenju spet zaide na stara pota.
Ne jezim se, le tiho trpim. Trpim, ko srečam koga, ki pomoč odklanja, pa bi jo tako zelo potreboval. A odločitev za življenje ali proti njemu je izključno njegova. Če se odloči za življenje, mu pri tem skušam pomagati. Če izbere drogo, sem nemočen. Trpim in zaupam času in Bogu.
Govori o svoji neomajni veri. Veri v dobro, pravično. Tudi o veri v Boga. A od svojih varovancev, pravi, ne zahteva religioznosti, verovanja. Ob nedeljah sicer lahko obiskujejo mašo, vendar le, če to želijo. Tudi pri duhovnih vajah ne berejo odlomkov iz svetega pisma, pač pa poezijo in filozofske spise. Tako tudi sprejem v skupnost ni odvisen od verske pripadnosti, pač pa od odločenosti posameznika, da je treba življenju dati še eno priložnost.
“Predvsem jim poskušamo pomagati, razumeti, da sreča ne izvira iz ene same stvari. Do sedaj so bili prepričani, da se skriva v drogi. Tu je gotovo ni. A tudi samo v ljubezni ne, v delu, v veri, v nobeni izmed posameznih stvari.' Kakor je celota sestavljena iz posameznih delov, tako je tudi sreča stkana iz majhnih delov velikega mozaika dogodkov in srečevanj nekega življenja. Zato se ne kaže v podobi nečesa velikega in evforičnega, pač pa v malih drobnih radostih, ki jih prinaša sleherni dan.”
Danes so Don Pierinove skupnosti znani in priznani programi pomoči potopljenim v odvisnost. A prav dobro se še spominja časov, ko je s prvimi petimi fanti stanoval v Dolini čarovnic v nekem starem, porušenem mlinu in zanje in z njimi iskal pot iz zasvojenosti. V neznosnih pogojih za bivanje, v pomanjkanju hrane in denarja, pospremljenem z odklonilnim odnosom okolja. Pravi, da je danes lažje. Le okolje je še vedno malce nezaupljivo in prestrašeno, ko se na novo ustanavlja komuna. Kasneje ne več.
“Veste, strah je med ljudmi vedno prisoten. Ne le, ko se blizu njihovega domovanja ustanavlja komuna, tudi takrat, ko je to dom za upokojence, zavod za duševno prizadete. Vse drugačno nas spominja, da življenje ni popolno. Da je nepredvidljivo in minljivo. Toda kakorkoli že, ko ljudje vidijo, da so med njimi mladi, ki z vso človeško močjo in prizadevnostjo poskušajo začeti znova, jim stopijo naproti. Razdalje ni več. In strahu tudi ne.”
Program odvajanja v Don Pie-rinovi Skupnosti Srečanje traja tri leta, do tretjega božiča. Takrat Don Pierino tiste, ki so v sebi uspeli premagati zasvojenost, povabi na kosilo in jim zaželi srečno pot v novo življenje.
“Rečem jim, naj se kdaj zagledajo v zvezdnato nebo in poiščejo najsvetlejšo zvezdo. Tudi sam gledam vanjo. Svetloba in upanje nas bosta povezala v trenutkih veselja nad novim začetkom, pa tudi v trenutkih brezupa in nemoči.”
DAMJANA KROŠELJ
INTERVJU Z BORUTOM PAHORJEM
Za socialno demokracijo evropskega tipa
Združena lista socialnih demokratov (ZLSD) je parlamentarna stranka, ki ji je "prava" opozicija ves čas osporavala opozicijski status, LDS, dolgoletna najmočnejša vladna stranka, pa je od nje vseskozi potiho pričakovala, da bo vladne, se pravi njene odločitve in ravnanje, podpirala. Tako je v zadnjih letih tudi bilo. A po glasovanju o zaupnici Drnovškovi vladi je vse drugače. ZLSD ni glasovala za zaupnico in s tem v veliki meri prispevala k politični krizi, hkrati pa s pobudo za spremembo ustave, ki so jo podprle tudi LDS, združena SLS in DeSUS, tudi k njeni rešitvi. Vsekakor je ZLSD stranka, ki ji tudi politični nasprotniki ne morejo očitati nenačelnosti in verolomnosti ne političnega akrobatstva, sprenevedanja in zadrtosti. K taki podobi in ravnanju stranke je veliko pripomogel njen predsednik Borut Pahor.
• Zakaj vaša stranka nazadnje ni podprla Drnovškove vlade?
“Združena lista je v 8 letih trikrat podprla predsednika vlade dr. Drnovška; nazadnje celo takrat, ko mi v vladi sploh nismo sodelovali, in je potem za svojega koalicijskega partnerja izbral Slovensko ljudsko stranko. Kljub temu smo tri leta vlado iz opozicije bolj ali manj podpirali. Šele ko smo lani na mariborski konferenci ocenili, da se poglablja spor med glavnima vladnima strankama LDS in SLS, da zaradi strankarskih interesov nista pripravljeni usklajevati stališč in delati kompromisov za skupno dobro, smo sklenili, da ne bomo na svoja pleča prevzeli vladne krize, ampak da je odgovornost za to v celoti na vladnih strankah.
V zadnji novoletni poslanici sem pozval vladni stranki, naj zgladita razlike, posebno ko gre za strateška vprašanja, in pripeljeta mandat do konca. To se ni zgodilo, SLS je napovedala odhod iz vladne koalicije, predsednik Drnovšek je dal pobudo za glasovanje o zaupnici, mi pa smo ocenili, da naša podpora ne bi imela dolgoročnejšega pomena, ampak bi samo podaljšala krizo, zato smo se odločili, da vlade ne podpremo.
Zanimivo pa je, da toliko ljudi sprašuje, zakaj opozicijska stranka ni podprla vlade. Od kod ta nenavadna misel, da bi morala opozicijska stranka podpirati vlado, na katere ravnanje nima vpliva? Najbrž bi bilo čudno, če bi kdo dajal denar, ne bi pa mogel vplivati na to, kam bodo ta denar investirali. Pa naša stranka glede tega do lani ni bila preveč občutljiva. Ko pa se je začel spor med glavnima vladnima strankama poglabljati in je vlada začela alabo delati, smo rekli, da tega pač ne mislimo podpirati.”
• Ali je k temu pripomogla tudi Drnovškova odločitev za večinski volilni sistem, za katerega si tako prizadeva SDS oziroma Janez Janša?
“Res, odločitev liberalne demokracije oziroma dr.Drnovška za večinski volilni sistem ni bila po naši meri. Premier je celo pred kamerami vabil predsednika SDS Janšo, naj podpre njegovo vlado, sam pa je bil za to ceno pripravljen podpreti večinski volilni sistem. Namesto da bi se obrnil na nas s prošnjo za podporo proporcionalnemu ali kombiniranemu sistemu, se je raje odločil za socialdemokrate in večinski volilni sistem. Tako res nismo imeli nobenega razloga, da bi glasovali drugače, kot nam je narekovala zdrava pamet.
Naša stranka ni imela namena podpreti katerekoli prehodne vlade, bili smo pobudniki za predčasne volitve, žal sta potem poslanki Okretičeva in Qobrajčeva ravnali tako, kot sta, in omogočili izvolitev sedanje vlade. Mi za prehodno vlado nismo bili zato, ker smo menili, da razen zasedanja oblasti in položajev ne more nič narediti, in to se sedaj tudi potrjuje.
Mislim, da je Združena lista ravnala v tem mandatu zelo načelno in pojasni liniji: delati za skupno dobro, podrediti, ko gre za najpomembnejša vprašanja, interese stranke interesom države. Je pa težko, če se velike stranke ne držijo teh načel in so pripravljene svojo politiko v drugem delu svojega mandata podrejati predvsem nastopu na naslednjih volitvah.”
• Zmago Jelinčič, vodja Slovenske nacionalne stranke, vam je očital, da ste s svojimn ravnanjem in zadržanjem v bistvu omogočili Bajukovo vlado.
"Mi Bajukove vlade nismo nikoli podprli niti je ne omogočili. Kolega Jelinčič je jezen na nas zaradi javnega glasovanja. Javno glasovanje smo predlagali - sprejeli so ga vsi razen enega poslanca - zato, ker se nam je zdelo prav, da se ve, kdo podpira vlado in kdo ne. Sicer pa je dr. Bajuk tudi na tajnem glasovanju dobil 46 glasov. Takrat so na veliko špekulirali, ali ni Združena lista dala te glasove. Čeprav sem te očitke odločno zavrnil, so se pojavljali kar naprej. To me je prizadelo, nekdo mi je celo očital, da govorim eno, tajno pa delam drugo. Zato smo predlagali javno glasovanje, da se ve, kdo pije in kdo plača. Danes sem zadovoljen, da smo to storili, in to ne glede na rezultat, ki bi bil po moje na tajnem glasovanju errak, le da bi potem imeli še kup sumničenj, ki bi v glavnem letela na našo stranko."
* Vlado imamo in kaj zdaj?
“No, vlado res imamo. Zdi se, da je eden najpomembnejših sklepov te vlade sklep, ki sem mu na nek način botroval tudi jaz, ker sem vztrajal, da se vlada opredeli do tega vprašanja, to je sklep, da imamo neveljaven volilni sistem. Z ministrom Jerovškom sva vodila dvodnevno diskusijo v ustavni komisiji in kasneje v parlamentu o tem, ali Slovenija ima veljavni volilni sistem ali ga nima. Jerovšek je vztrajal pri tem, da ga nima, jaz pa, da ga ima. Pozval sem ga, naj se o tem opredeli vlada, in ta se je. To pa je prineslo daljnosežne posledice v slovenski politiki, med njimi tudi to, da se je združena Slovenska ljudska stranka morda tudi na osnovi tega sklepa vlade odločila, da podpre predlog skupine 28 poslancev, katerega prva pobudnica je ZLSD, za popravke proporcionalnega volilnega sistema. Če bo združena SLS vzdržala pri svoji odločitvi, potem bo Slovenija spremenila ustavo in popravila proporcionalni volilni sistem, a ostala pri tem sistemu, ki ne favorizira samo dveh blokov, ampak dopušča večjo politično barvitost, in to štejem tudi kot velik naš uspeh. Zaradi te odločitve poteka tudi neformalna vladna kriza. Veliko se špekulira o možnosti, da bi bila odločitev o tem v torek, 25. julija (pogovor je potekal v četrtek, 20. julija, op. p.), povezana celo z glasovanjem o zaupnici vladi. Vsekakor drži, da se Slovenija odloča o zelo usodni stvari in jaz držim pesti in delam po svojih močeh vse, da bi dve-tretjinska večina v parlamentu ustavne spremembe tudi sprejela.
Treba je poudariti, da je, če bo sprejeta, odločitev o spremebni ustave povsem skladna s pravnim redom. Skupina ustavnih strokovnjakov je po odločbi ustavnega sodišča dala jasno vedeti, da ima Državni zbor dve možnosti: da uzakoni dvokrožni večinski sistem ali da spremeni ustavo. Prva možnost štirikrat ni dobila potrebne večine, in zdelo se je, da je ne bo dobila tudi druga možnost; tako je bilo vse do trenutka, ko smo pravilno ocenili, da je morda zadnja možnost, da se še enkrat ponudi roka vsem, ki bi želeli vplivati na to spremembo. Dr. Zagožen je to sprejel in prišlo je do pogodbe med
štirimi strankami, ki omogoča dve-tretjinsko večino.”
• Jeseni bodo torej volitve. Kaj pričakujete od njih?
“Če bo Državni zbor sprejel spremebo ustave, se bomo jeseni na volitvah odločali prevsem o slovenski prihodnosti, o konceptu razvoja, o socialnih in gospodarskih reformah in bomo v skladu s koncepti, ki jih bodo stranke ponudile, izbrali novo vlado. Mislim, da bi bila prava katastrofa, če bi politično jesen v celoti namenili diskusiji o legalnosti ali legitimnosti volilnega sistema. To bi vodilo v majhne politične krize. Po moje si Slovenija tega ne zasluži. Odločitev, ki ji je Združena lista pomembno botrovala - predlog za spremembo ustave in popravke volilnega sistema smo vložili 26. januarja letos - je bila ena odločilnih potez naše stranke v tem obdobju.”
• Ankete javnega mnenja kažejo, da se priljubljenost vaše stranke med volivci povečuje. Čemu to pripisujete?
“Mi vemo, kaj delamo in kaj hočemo. Kljub relativni majhnosti stranke ta hip uspevamo. V teh treh, štirih letih smo pokazali, da se da s politično kulturo doseči večji posluh in zanimanje sogovornikov in s tem tudi možnost za kompromise, kar je zelo pomembno. Dokazali smo, da nismo neka radikalna stranka, da iščemo pametne rešitve, ki so pomembne za usodo te države. To je tudi prispevalo k temu, da seje priljubljenost naše stranke močno povečala. Naše delo in naša drža v vseh teh letih sta se izplačala. Mislim, da ljudje gledajo Združeno listo na nov način. Če so še taki, ki imajo do te stranke predsodke, predvsem zaradi stvari, ki so se nekoč dogajale, naj vedo, da gre za novo generacijo ljudi in za drugačno politiko. To je nova socialdemokratska stranka evropskega tipa, ki želi Slovenijo utrditi kot demokratično, gospodarsko razvito in socialno stabilno državo.
Najbolj množično v stranko vstopajo mladi izobraženi ljudje, ki ne iščejo v tej stranki priložnosti za hitro povzpetje, ampak jo vidijo kot stranko, ki dela za splošno dobro. Mladfljudje se zavedajd dejstva, da bomo jutri v Evropski uniji, da se bo glavna politika delala v Bruslju in da mora Slovenija, če želi, da bodo te odločitve tudi zanjo ugodne, vplivati v Bruslju, to pa najlažje naredi preko velikih evropskih političnih družin. Združena lista socialnih demokratov je članica evropskih socialnih demokratov, je edina slovenska stranka v tem največjem evropskem političnem taboru. Naša dolgoročna naloga je, da na Slovenskem vzpostavimo prostor socialne demokracije evropskega tipa.”
• Na kakšna zavezništva pri tem računate? Hočete na vsak način sodelovati v bodoči vladi?
“To je aktualno vprašanje. Ta hip ni mogoče reči, da se obeta neko širše politično zavezništvo med levosredinskimi strankami, kar obžalujem. Za sedaj kaže, da se bomo na volitvah vsi pomerili pod svojo zastavo. Vprašanje je, ali bo koalicija Slovenija, če bo preživela te zanjo surove dni, na volitvah
nastopila skupaj ali ne. Če bo, bi se mi zdelo partnerstvo oziroma zavezništvo leve sredine usodnejs« kot v primeru, da ti dve stranki ne bi nastopili skupaj. Skratka: Združena lista je pripravljena tako na to, da nastopi na volitvah satn°' stojno, kot na to, da nastopi v zavezništvu. Mi smo na zavezništvo pripravljeni, če pa do njega ne bo prišlo, bomo pač nastopili samostojno.
Zavzemamo se predvsem za sodelovanje z LDS, vendar ne vztrajamo le pri tem. Kaže, da seje LDS odločila, da bo po volitvah izbrala partnerje. Jaz pa mislih1 tako: tisti volivci, ki želijo imeti p° volitvah levosredinsko vlado, morajo podpreti Združeno listo, ker je to najbolj trden obet, da bo do take vladne koalicije tudi prišlo.
Vsekakor smo pripravljeni prevzeti odgovornost za sodelovanje v vladi, ni pa to naš edini politični cilj. Sodelovanje v vladi ima smisel, če s partnerji lahko oblikuješ politiko, kiji ne gre samo za oblast, ampak želi tudi nekaj dobrega narediti. Kriterij za odločitev o koalicijskem zavezništvu ne bo oblas za vsako ceno, ampak sposobnost oblikovanja programa, v katerem se bomo videli in bomo lahko vplivali na njegovo uresničevanje-
• Kaj pa partnerstvo z združen« SLS?
“Ne izključujem te možnosti-
• Nedavna slovesnost v spomin 1,8 po vojni pobite domobrance v K0-čevskem Rogu oziroma govor Ju*' tina Stanovnika, v katerem je dej*1' da je bil NOB prevara, je nio«*0 razburil slovensko javnost. Kakšn« je vaše stališče do tega?
“Skrajni čas je, da pustimo P1^ teklost zgodovini in da se politik iz nje umakne. Ne zato, da bi J zatajili, ne zato, da bi jo spreminja ii. ampak zato, da je ne bi zlorab jali za dnevno politiko. MlaJs, generacije moramo obvarovat tega konflikta. K temu pa je dolžh kaj prispevati tudi vlada. Ni bu potrebno na Rogu asistirati moch nestrpnim stališčem. Seveda »a juk, Janša, Peterle ne morejo vn prej vedeti, kaj bo Justin Stanovni govoril; problem pa je, da se P°te/Jl ne distancirajo od izjave, daje b
NOB prevara. Na slovesnosti. n
kateri so predsednik vlade in Vis ki državni funkcionarji, nekdo i javi, da je NOB prevara in potem nihče o tem nič ne reče! Tudi ko J dr. Bajuk v parlamentu odgovarj na moje poslansko vprašanje, je b premalo jasen. Če ne prej, je im* takrat priložnost izreči, da NOB n bil prevara. So bile stvari, ki so n sprejemljive, posebno povojni P boji, a daje bil NOB prevara, to J pa preveč!	.-
Tako se pri nas vse začne P° tizirati. Na primer poseganje v Pr gram proslave ob dnevu državn sti. Mogoče v kakšnih drugih ok liščinah umik neke pesrm iz Pr grama ne bi bil problem. Če pa to zgodi s pesmijo Domovina J svobodna teden dni po Rogu. ® postavlja vprašanje, ali ni tej 0 ločitvi botroval neki ideološki- h pa režiserski pristop. Ljudje začn jo dvomiti v verodostojnost Pr slave, ki bi morala izražati čust
ANDREJ BARTELJ
reportaže • zanimivosti • slike • dopisi • reportaže • zanimivosti • slike • dopisi
Ko.ljubezen lajša bolezen
Ubijalka mišic ni vzela družinske topline
Nejc je skromen, prijazen in tih 10-leten fant, ki svojo mamo ^ako jutro vpraša, kako je spala, in ji potem zaželi, da bi d°bro vozila. Za nič na svetuje ne bi rad izgubil. Kadar jo fraša, zakaj ni zdrav, mu mama Danica odgovori, da bi, Ce bi le bilo možno, z njim zamenjala noge, on pa ji odgovori.- ‘Ne, mami, to pa ne. Raje vidim, da jaz ne morem hoditi 01 d- Kdo bi pa potem skrbel za nas?” Nejc Župan ima težjo °bliko mišične distrofike, bolezni, ki ubija njegove mišice. Saj ne da Nejc ne bi imel niko- nje popravila napako. S športom
Sar, ki bi skrbel zanj, saj ima brata in očeta, ki vsak po svoje skrbi-a, da mu je čim udobneje. OcT ože ga vozi v šolo in domov, brat až pa je sploh njegova desna r°ka. Prav on ga je naučil upo-rabljati računalnik, za katerim Preživi največ časa. Veliko več ak-lvnosti Nejc niti ne zmore, saj se . rPalu utrudi in ga noge ne more-J0 držati pokonci. Vendar je tudi grajen in noče po nepotrebnem °bremenjevati mamice. Čeprav 8a vedno prosi, naj jo pokliče, pa jjaj bo to sredi noči ali med ku-ar|jem kosila, se raje potrudi fani ali pa jo vpraša: “Pa res ne °š nič huda, mami?” In nikoli ni uda nanj, pa tudi sicer mu ne P°stavlja nedosegljivih ciljev.
Pri devetih mesecih so pri °jenčku Nejcu ugotovili, da ima ežjo obliko bolezni, ki z leti one-sPosoblja mišice. Mama Danica Pravi, daje na otroškem oddelku tam je bila medicinska sestra, 2jtaj pa dela v sterilizaciji - ob po-® e(lu na podobne male bolnike ffslila, da bi sama v podobnem P°ložaju raje dala otroka stran 0c* sebe. Zdaj na to možnost ne Pomisli niti v najhujših sanjah.
raje ga imam, kot če bi bil jjdrav." Na žalost pa jih zdravni-1 opozarjajo, da bo morda tre-a sčasoma razmisliti o šolanju ^ Jamniku, kjer se izobražujejo udi drugi invalidni otroci. Čeprav Vrhpoljčan Nejc Žu-Pan ni posebno zgovoren, ga 'rriajo otroci zelo radi. Mama Pravi, da se je najprej zelo bala reakcije otrok v prvem razredu, Pa koncu pa je jokala od sreče, ošolci v šentjernejski osnovni °h so ga namreč zelo lepo spre-emu med odmori menjavali ,Vezke, pospravljali potrebščine p ga vodili po stopnicah, učite-Jlca Nada pa je pokazala veliko p°trepežljivosti in materinske opline. Nikoli ji ni bilo težko ne-1 drobnega Nejca po stopnicah, ePrav jo je verjetno vedno °ječe vprašal: “Boš lahko?” In samo zaradi dolgih sprehodov, ki lj° Prvošolčka Nejca zelo utrudile predlagala transportni vo-lcek. To je bila prva želja Županovih po pripomočku, ki bi nji-°vem Nejcu olajšal življenje. n °v°meška birokracija je kljub naP°tnici ugotovila, da do tega Q'So upravičeni, vendar je po P°zorilu Danice, naj vendar e°erejo fantovo diagnozo o °Pnji invalidnosti, zdravnica na v°du za zdravstveno zavarova-
se simpatični Nejc ne ukvarja prav veliko. Čeprav ima tricikel s pomožnimi kolesi, ga namreč bolj pritegnejo grozljivke in računalniške igrice. Skupaj z angleškimi risankami brez podnapisov je to ustvarilo temelje njegove angleščine. Petega razreda se mu torej ni treba bati, čeprav bo seveda treba najprej v četrtega. Za Nejca ni šola noben trd oreh, malo ga moti le zgodno vstajanje. Obožuje poštevanko in matematiko, med telovadbo pa se sprehaja - dokler zmore, peš, potem pa z vozičkom. Sprem-
Simpatični Nejc obožuje grozljivke (Foto: M. R.)
ljevalcev mu ne manjka. Na šoli prav vsi do njega gojijo tiho, a globoko spoštovanje.
Včasih se vpraša, kdaj bo moral za vedno v voziček. Ta bo moral imeti motorni pogon, ker ga sicer njegovo krhko, lahko in bolno telesce ne bo moglo premikati. Morda bo bolezen nehala napredovati, upa mamica. Pa ,tudi sicer je še toliko avanturističnih želja, od skoka s padalom dalje. Sicer pa je Nejc skromen, ker se mu zapravljanje denarja zdi brez smisla. “V trgovini si nikoli ne zaželi nobene igrače, pa bi mu jo rada kupila,” pove Danica in doda, da ga prevzamejo le računalniške igrice, ki jih tudi dobi.
Delček otroških sanj so Nejcu izpolnili v društvu Distrofika, s katerim se skupaj z mamo in bratom te dni odpravlja na dvotedenski oddih v Izolo. Dopoldne bo sicer moral opraviti terapijo, vendar Nejcu, ki je raje v senci kot na soncu, to niti ne bo prehudo. In tudi nikoli mu ni. Ker ima čudovita starša, ki govorita o njegovi bolezni, ga bodrita in sta vedno tam, kadar ju potrebuje. Manjka jim zdravja, ljubezni pa nikakor ne.
MOJCA RAPUŠ
Del udeležencev slikarske kolonije (Foto: S. Mirtič)
Slikarje je očaral grad
Več kot 20 slikarjev na že tretji koloniji prijateljev - Največ upodobitev žužemberškega gradu
STAVČA VAS PRI DVORU - V tej suhokranjski vasici ob reki Krki so se pred tremi leti zbrali prijatelji pedagoginje Malči Klemen in v njeni rojstni hiši spravili na svet kolonijo prijateljev. Letošnja je tako že tretja po vrsti, ki je v ta konec Dolenjske privabila več kot 20 slikarjev, predvsem umetnikov samoukov ter dva akademska slikarja. Med njimi je bilo največ slikarjev iz Društva likovnikov Ferda Vesela iz Šentvida pri Stični, ki so se po besedah predsednice Antonije Novak z veseljem odzvali povabilu.
“Tu v Žužemberku in po vsej dolini reke Krke je veliko lepih motivov, ki pritegnejo marsikaterega slikarja. Večino je letos pritegnila podoba žužemberškega gradu, ki je bil upodobljen na vrsto načinov od čisto realističnega in impresionističnega do fantazijskega,” je povedala Novakova in z velikom zadovoljstvom dodala, da je v njihovem društvu kar ne-
kaj članov iz Žužemberka in okolice. Med njimi je tudi Martin Šuštaršič, likovni pedagog iz Žužemberka in umetniški vodja kolonije. "Slikarji napredujejo od slike do slike, slike so kvalitetne, večina med njimi je v oljni tehniki,” je povedal pedagog Martin, kije za risanje navdušil številne učence, tudi udeležence kolonije. Martin Šušteršič je pohvalil TD Šu-ha krajina, ki je podprla kolonijo prijateljev in omogočila razstavo v žužemberškem gradu ob njegovi tisočletnici. Levji delež pri organizaciji teh kolonij pa ima gotovo Malči Klemen, ki je prijateljska vez med slikarji v koloniji prijateljev.
O vrednosti kolonije pričajo dela, ki sojih v Žužemberku pustili slikarji iz Trsta, Šentvida pri Stični, Ivančne Gorice, Ptuja, Ljubljane, Dvora, Žužemberka in Novega Sada, pa tudi pohvalne besede, ki so jo v knjigo vtisov zapisali številni obiskovalci.
SLAVKO MIRTIČ
Nagrada emmy za Brežičana
33-letni Igor Mitrovič iz Brežic je za dosežke na področju animiranega filma prejel emmyja
Vsako leto v Ameriki podeljujejo za dosežke televizijskih produkcij prestižne nagrade emmy, ki je za to področje to, kar je oskar za filmske dosežke. Za obdobje 1998/ 99 je enega od emmyjev prejel Igor Mitrovič, ki že deset let živi in dela v New Yorku, po rodu pa je doma iz Brežic.
V rojstnem mestu ob sotočju Krke in Save je Igor obiskoval osemletko in že takrat se je navduševal za risanje. Ko je v Ljubljani obiskoval strojno srednjo tehnično šolo, seje navdušil še za risanke in animirani filmi nasploh, zato je po
Jože, mama Danica in Nejc (Foto: M. R.)
Igor Mitrovič z'nagrado emmy.
končani šoli odšel v Zagreb, kjer je pri Zagreb filmu začel delati pri animiranem filmu. Najprej je kopiral, bil asistent animacije in postal glavni animator. Želja po izpopolnjevanju ga je vodila čez veliko lužo v New Yorku, kjer se je hitro znašel pri tamkajšnjih mojstrih risanih filmov.
Z animiranjem se Igor Mitrovič ukvarja že dvanajsto leto, od tega deset let v Ameriki. Razvil je lasten način tako imenovanih multi planov. Z njimi enostavneje pričara tridimenzionalnost slike in na ta način je poenostavljena tudi nadaljnja računalniška obdelava slike, kar vse poceni animacijo. Postal je znan strokovnjak za množične
filmske izreze in je zelo iskan za to delo. Med drugim je po svoje animiral znanega spidermana za reklamo za igračke. Naročniki so bili tako navdušeni, da so animacijo uporabljali za napoved serije o spi-dermanu. A mišičasti super heroji so Igorju postali tako zoprni, daje to delo prepustil drugim.
Bolj mu je ljub znani pink panter, ki ga je predelal za potrebe podjetja, ki izdeluje rožasto stekleno volno in je za svojo maskoto od-kupilo to figuro. Priljubljenemu panterju je podaljšal noge, skrajšal trup, drugače zvil rep in mu nekoliko spremenil glavo. Naročniki so bili navdušeni, Igor pa je tako prišel do novih idej pri preoblikovanju figur, kar mu je prineslo tudi prestižno nagrado. Emmyja je dobil za napovedni spot oddaje Ro-sie 0’Donnell shovv. Figuro Rosie 0’Donnel znanega avtorja iz leta 1995 je preoblikoval po svoje. Zamenjal ji je obleko, spremenil glavo in druge dele telesa prilagodil novi podobi. Originalnost je navdušila žirijo in Igor se je znašel med nominiranci za nagrado.
Igor Mitrovič dela kot svobodnjak. V glavi ima še veliko načrtov. S prijateljem iz Zagreba seje lotil projekta Bad Blue Boys. Ime je povzel po navijačih zagrebškega Dinama. Gre za originalne like priseljencev v Nevv Yorku. Zamisel bo uresničil v filmu, stripu in na internetu. Brežičan se v prostem času ukvarja tudi z magijo. V zadnjih dveh letih je zanjo prejel devet nagrad. Sicer pa se ob delu še najbolj sprosti, ko prime v roke kitaro.
M. VESEL
NAŠEL BOMBO
BREŽICE - Občan iz okolice Brežic je 24. julija popoldne na policijsko postajo Brežice pripeljal eksplozivno telo, katero je našel v koritu Save pri naselju Skopice. Pirotehnik je ugotovil, da gre za 50-kilogramsko avio bombo ruske izdelave, brez vžigalnika, izdelano pred drugo svetovno vojno. Poskrbel je tudi za ustrezno uničenje.
Zmaga za lepše življenje
Mirko Dragičevič je z močno voljo opustil kajenje - Kadil več kot 30 let, na zadnje prek 60 cigaret dnevno
NOVO MESTO - Novomeščan Mirko Dragičevič je človek močne volje in odločnosti. To je sicer že mnogokrat dokazal drugim pri svojem delu v novomeškem Revozu, nedavno pa tudi sebi. Po 30 letih življenja s cigareto in nekaj letni pripravi je tej razvadi dokončno rekel: “Ne!”
“Vsa ta dolga leta sem pokadil več kot 50 cigaret na dan. zadnjih 10 let celo 60 in več, včasih pa me je tako zaneslo, da sem prišel že do 100 cigaret dnevno. Moje kajenje je bilo izredno moteče za mojo družino, pa tudi za sodelavce,” je
0 svoji zdravju škodljivi razvadi pripovedoval Mirko. Vsi skupaj so nekako prispevali, da je Mirko o prenehanju vse bolj razmišljal, velik vpliv pa je imela tudi Revozova zdravnica dr. Ljiljana Slejko, ki veliko truda namenja prav temu, da bi zaposleni spoznali škodljivost kajenja in ga tudi opustili. Pika na
1 pa je za Mirka bilo obvestilo o mednarodni akciji “Opusti kajenje in zmagaj!” h kateri je takoj pristopil.
To veliko odločitev je sprejel skoraj na svoj rojstni dan. 13. aprila je namreč praznoval Abrahama, pet dni kasneje pa je prenehal kaditi, in tako veliko podaril sebi, svojim najbližjim in sodelavcem. Pri tem pravi, da od trenutka, ko je pokadil zadnjo cigareto, ni imel kakšne večje krize. Celo nasprotno, bolj miren je kot prej, njegovo počutje je vsestransko boljše, le jeziček na
Mirko Dragičevič
tehtnici, je pokazal kakšen kilogram več. “Kajenje me prav nič ne mika in ne moti me če, kadijo drugi. Opustitev kajenja je prinesla kar nekaj dobrih stvari: zmanjšal sem število kav od 10 ali 15 na tri, tudi manj alkoholnih pijač popijem, sicer pa jih doma tako ali tako nikoli ne pijemo. Menim, da alkohol in kava pri kadilcih le spodbujata kajenje,” je povedal Novomeščan. Poleg vsega naštetega je za neljubo razvado v vseh teh letih zapravil zajeten kupček denarja, po njegovih izračunih se številka giblje okoli 14 milijonov tolarjev.
Mirko Dragičevič je sebi storil veliko uslugo, nanj pa so več kot upravičeno ponosni tudi vsi njegovi, med njimi 24-letni sin Oliver, ki v Ameriki pripravlja doktorat iz matematike, in hči Nina, kije nedavno zaključila prvi letnik novomeškega gimnazije.	M.	Ž.
TABOR SKAVTOV V STAREM TRGU OB KOLPI - Skavti čete polhov oz. izvidnikov in vodnic stega Novega mesta 1 smo se v petek, 23. junija, odpravili na petdnevni tabor. Župnik iz Starega trga ob Kolpi nas je gostoljubno sprejet in nam dovolil, da smo se utaborili na župnijskem dvorišču. Čeprav nam je ponagajalo tudi vreme, smo se kopali v Kolpi. Čez dan smo imeli razne kviz?’ in igre, opravljali smo veščine in pripravljali hrano, ponoči pazili na ogenj, v nedeljo pa smo sodelovali pri .sv. maši. Na taboru so bili z nami voditelji. Vsak dan se je začel in končal z dvigom oz. spustom skavtske in slovenske zastave. V petih dneh smo se med sabo še bolje spoznali, saj ena ura na teden, ko imamo srečanja, za to ni dovolj. (Besedilo: Mateja Jakše)
TA DIALIZNI SKLAD
V času od 3. maja do 15. julija so v sklad Dializa 2000 prispevali naslednji darovalci (od 100.000 do 200.000 tolarjev): Eventus, d.o.o., Novo mesto; Jože Plantan, Metka Zupančič; od 10 do 30 tisoč: Janko Aldo, sosedje namesto cvetja za Pirnar, Borut Škerlj, Novo mesto, Dragič Dur-java, Jože Luzar, sosedje namesto cvetja J. Urbanču, Miran Zupančič, družina Knapič, Armed, d.o.o., Črnomelj, Mira Erolov, PBS 16/5, PBS 8/5; Jože Prhne, Dubravka Žunič; do 5.000 tolarjev so darovali: Irena Šobar, HK Metlika, Marjetka Kralj in Nada Soldat. Do sedaj je zbranih 20.176.369 tolarjev. Vsem darovalcem hvala.
DESERT FOX USPEŠEN V PORTOROŽU - Semiška glasbena skupina Desert Fox, v kateri igrajo Bojan Macele in Miran Jelenič (kitara), Gregor Malnarič (bas), Tadej Mačete (bobni) in Sergej Čas (vokal), se je uspešno predstavila na portoroškem festivalu Melodije morja in sonca 2000-nova scena. Skladba Ko valovi šumijo je bita namreč po njihovem zatrjevanju odlično sprejeta, izšla pa je tudi na zgoščenki Melodij morja in sonca. Sicer pa fantje, ki si želijo izdati lastno zgoščenko, posneti videospot in čim več nastopati, svojo zadnjo željo že uresničujejo. Tako so nastopili tudi na Semi-ški ohceti, v začetku avgusta pa se bodo predstavili na srečanju slovenskih študentov v Gribljah.
TELEVIZIJSKI SPORED
Televiziji) si pridržuje pravico do morebitnih sprememb sporedov!
ČETRTEK, 27.VI.
SLOVENIJA 1
7.55 Tedenski izbor: Odmevi; 8.30 Mostovi; 9.00 Risanka; 9.15 Pod klobukom; 10.05 Zgodbe iz školjke; l0.40National Geographic; 11.30 Naravni parki Slovenije; 12.00 Naokoli po Nemčiji -
13.00 Poročila -13.40 Tedenski izbor: Portret;
14.30 Pravičnik, fr. nad. -16.30 Poročila -16.45 Na liniji -17.20 Iz življenja Hrastkovih -17.45 Neukročeni planet, dok. oddaja -18.45 Risanka -19.00 Kronika -19.30 Dnevnik, vreme, šport -
20.05 Tednik - 21.05 Turistična oddaja - 21.25 Novakovi, TV nan. - 22.00 Odmevi, kultura, šport
- 22.55 Po Dekameronu: Sreča pa taka, nad. -23135 Kulturno poletje - 0.25 Slovenci v Avstraliji
SLOVENIJA 2
7.30 Vremenska panorama - 8.25 Videospotnice
- 9.00 Iz dobrega gnezda, nad. ■ 9.45 Uboga mala bogatašinja, ser. -10.35 Grace na udaru, nan. -
10.55 Murphy Brovvn, nan. - 11.55 Euronews -
14.35 Svet poroča - 16.35 9. festival narodnozabavne glasbe -17.45 Družinski zdravnik, nad. -
19.00 Nenadoma Susan, nan. -19.30 Videospotnice - 20.05 Leteči cirkus Montyja Pythona -
21.05 Pot k slavi - 22.00 Poseben pogled, film -23.20 Hčere Simone De Beauvoir, nad. - 0.10 Mrtvi prišleki, nan. -1.00 Prstan, film
KANAL A
8.15 Dogodivščine Rokca in Binča, ris. • 9.15 Angela, nad. -10.10 Luz Maria, nad. - 11.00 Oprah show -12.00 Adrenalina -13.30 Princ z Bel Aira, nan. -14.00 Jake in debeluh, nan. -15.00 Ricki Lake -15.55 Oprah show -16.50 Angela, nad,-17.40 Luz Maria, nad,-18.30 Mamice, nan.
-19.00 Seinfeld, nan. -19.30 Zmenkarije - 20.00 Lepi časi, nad. - 20.50 Ves širni svet, film - 22.50 Bob. nan.- 23.30 Psi factor, nan -0.30 Ricki Lake -1.20 Dannyjeve zvezde
POP TV
7.00 Šola golfa - 7.30 Obraz tedna - 8.00 Brez zapor - 9.00 Pod srečno zvezdo -10.30 Tri ženske, nad. -11.30 Divji angel, nad. -12.30 Labirint strasti, nad. -14.00 Domače kraljestvo, nan.
-14.30 Matlock, nan. -15.30 Zakon v L.A., nan.
-16.25 Tri ženske, nad. -17.15 Divji angel, nad.
-18.15 Labirint strasti, nad. - 19.15 24 ur- 20.00 Moja punca 2, film - 21.45 Raztresena Ally, nan.
- 22.35 Prijatelji, nan. - 23.05 Nikita, nan. - 0.00 Besnilo, film
GAJBA TV
9.30 Borzni monitor-15.00Živa-magazin-16.00 Na zdravje, nan. - 16.30 Recept za zdravo ljubezen, nan. -17.00 Teksaški mož postave -18.00 Zvezdne steze, nan. -19.00 Na jug. nan. - 20.00 Ubijalčev poljub, film - 22.00 Živa-magazin -
23.00 Novi nedotakljivi, nan. - 0.00 Krila, nan. -0.30 Pri Addamsovih, nan. -1.00 Pop bazar
VAŠ KANAL
13.40 Videostrani - 17.00 Risanka - 17.50 Iz združenja-18.20 Kirurgovo srce-19.00 Novice
- 19.15 24 ur - 20.00 Kontaktna oddaja - 20.40 Nas poznate? - 21.00 Novice - 21.15 Tedenski kulturni pregled - 21.25 Oder občutkov
HTV 1
8.00 Dobro jutro, Hrvaška - 10.00 Poročila ■
10.05 Izobraževalni program -12.00 Poročila -
12.35 Labirint strasti, ser. -13.25 Velikani 20. stol. ser. -14.10 Poročila -14.20 Johnny in Cly-de, film -16.00 Deček spoznava svet ■ 17.00 Alpe-Donava-Jadran - 17.30 Hrvaška danes -18.20 Kolo sreče - 19.05 Risanka - 19.30 Dnevnik, vreme, šport- 20.10 Milenij (dok. oddaja) ■ 21.45 Nenadoma Susan, ser. - 22.20 Poročila - 22.35 Puljski festival - 22.55 Lepe stvari, film; 0.20 Nevarni John, film; 1.55 Posebno vredni dan, film; 4.25 Oče gospodar, film
HTV 2
8.00 Turistične panorame -13.50 Kulturno poletje -14.45 Pacific Palisades, ser. -15.30 New-yorška policija ser. -16.20 Leta neprijetnosti, ser.
-17.10 Guldenburgovi, ser. - 18.05 Hladna vojna, ser. -19.00 Hugo -19.30 Dnevnik, vreme, šport- 20.05 Kviz- 20.30 Čarovnija II, ser. -21.20 Urgenca, ser. • 22.15 Split: Jazz festival ■ 0.20 Umetnine svetovnih muzejev
PETEK, 28.VII.
SLOVENIJA 1
7.55 Tedenski izbor: Odmevi; 8.30 Prisluhnimo tišini; 9.00 Risanka; 9.40 Iz življenja Hrastkovih;
9.45 Afriške pravljice - 9.55 Na liniji; 10.30 Neukročeni planet, dok. oddaja; 11.20 Slovenski magazin; 11.55 Hospital, drama -13.00 Poročila -13.55 Tedenski izbor: Slovenci v Avstraliji;
14.45 Novakovi, TV nan.; 15.05 Vsakdanjik in praznik ■ 16.00 Mostovi -16.30 Poročila -16.45 Lahkih nog naokrog -17.45 Spoznavajmo, dok. oddaja -18.45 Risanka -19.00 Kronika -19.30 Dnevnik, vreme, šport - 20.05 Primale Secrets, film - 21.30 Deteljica - 21.40 Polž v solati - 22.25 Odmevi, šport - 23.15 Po Dekameronu: Kako postati šef, nad. - 23.55 Polnočni klub -1.05 Brane Rončel izza odra
SLOVENIJA 2
7.30 Vremenska panorama - 8.35 Videospotnice
- 9.10 Nenadoma Susan, nan. - 9.30 Družinski zdravnik, nad. -10.40 Velika mafija, film -12.00 Euronews -14.35 Gore in ljudje -15.35 Leteči cirkus Montyja Pythona, ser. -16.30 Pot k slavi -17.25 Modra luč, film-19.00 Dok. oddaja-19.30 Videospotnice -19.55 Atletika ■ 22.05 Tom Jones, nad. - 22.55 Hotel Sorrento, film - 0.40 J.A.G., nad. -1.30 Mortimerjeva, nad. • 2.20 Taksi, nad.
KANAL A
8.15 Risanka - 9.15 Angela, pon. -10.10 Luz Maria, nad. -11.00 Oprah show -12.00 Atlantis -13.30 Princ z Bel Aira, nan. -14.00 Jake in debeluh, nan, -15.00 Ricki Lake -15.55 Oprah show
- 16.50 Angela, nad. -17.40 Luz Maria, nad. -
18.30 Mamice, nan.-19.00 Seinfeld, nan.-19.30 Stilski izziv - 20.00 Mladoporočenci - 20.30 Zmenkarije - 21.00 Simpatije, nad. - 22.00 Pujsovo maščevanje, film - 23.45 Psi factor, oddaja
- 0.45 Ricki Lake -1.40 Dannyjeve zvezde
POP TV
7.00 Šola golfa - 7.30 Obraz tedna - 8.00 Brez zapor - 9.00 Pod srečno zvezdo -10.30 Tri ženske, nad. -11.30 Divji angel, nad. -12.30 Labirint strasti, nad. -14.00 Domače kraljestvo, nan. -14.30 Matlock, nan. -15.30 Zakon v L.A., nan. -16.25 Tri ženske, nad. -17.15 Divji angel, nad.
• 18.15 Labirint strasti, nad. - 19.15 24 ur - 20.00 Zasebni detektiv Shame, film - 21.50 Komandosi, nan. • 22.50 Milenium, nan. - 23.50 Bitka na krvavi plaži, film
GAJBA TV
9.30 Borzni monitor-15.00 Živa-magazin-16.00 Na zdravje, nan. - 16.30 Recept za zdravo ljubezen, nan. -17.00 Teksaški mož postave -18.00 Zvezdne steze, nan. -19.00 Na jug, nan. - 20.00 Melrose Plače, nad. - 22.00 Živa-magazin - 23.00 Novi nedotakljivi, nan. - 0.00 Krila, nan. ■ 0.30 Pri Addamsovih, nan. -1.00 Pop bazar
VAŠ KANAL
13.40 Videostrani -17.00 Videotop -17.50 Kulturni pregled -18.20 Kmetijski razgledi -19.00 Novice - 19.15 24 ur - 20.00 Glasbena oddaja -
21.00 Novice - 21.20 Kirurgovo srce - 21.3 5 Moto-sport mundial
HTV 1
8.00 Dobro jutro -10.00 Poročila -10.05 Izobraževalni program -12.00 Poročila -12.35 Labirint strasti, ser. -13.25 Šola preživetja -14.20 Poročila -14.30 Življenje ob Mississippiju, film -16.00 Arabella, ser. -16.30 Brilianteen -17.00 Novi Avstralci -17.30 Hrvaška danes -18.20 Kolo sreče - 18.55 Risanka -19.30 Dnevnik, vreme, šport - 20.10 Leta neprijetnosti, ser. - 21.00 Trgi
- 22.30 Poročila- 22.50 Trgi - 0.00 Poročila - 0.10 Padec, film; 1.50 Moonvvalker, film; 3.15 Nezakonski sin, film; 5.00 Mojster ceramonije, film;
6.30 Prinesel gaje veter, film
HTV 2
8.00 Vremenska panorama -14.20 Sharman ser. -15.35 Omerta I, ser. -16.20 Urgenca, ser.
-17.05 Serija - 18.05 Hladna vojna, dok. ser. •
19.00 Hugo -19.30 Dnevnik - 20.10 Kviz - 20.25 Velikani 20. stol. - 21.30 Najboljše, film ■ 23.00 Čas je za jazz - 0.40 Umetnine svetovnih muzejev
SOBOTA, 29.VII.
SLOVENIJA 1
7.55 Tedenski izbor: Odmevi; 8.30 Zgodbe iz školjke; 9.00 Radovedni Taček; 9.15 Na liniji; 9.50 Oddaja za otroke; 10.20 Risani film- II.30 Srebrnogrivi konjič, nan. -12.00 Tednik -13.00 Poročila -13.30 Primale Secrets, film - 14.55 Nini, film -16.30 Poročila-16.45 Fračji dol, nan.
- 17.05 Fliper in Lopatka, ris. -17.50 Na vrtu -18.20 Novi raziskovalec, 13/13-18.50 Risanka-
19.00 Danes - 19.05 Utrip - 19.30 Dnevnik, vreme, šport - 20.05 To so gadi, slo. film - 21.40 Velika imena malega ekrana - 22.40 Poročila, šport-23.15 Po Dekameronu: Lepe, majhne laži, nad. - 0.00 V New Orleansu, nan. - 0.50 Vran, nan. • 1.30 Reanimator, film
SLOVENIJA 2
7.30 Vremenska panorama-9.00 Videospotnice
• 9.25 V telovadnici, nad. - 9.50 Med nebom in zemljo, nan. -10.40 Svetnik, nan.; 11.30 Jasno in glasno -13.00 Atletika -15.05 Šport -19.30 Videospotnice-20.05 70. let Slavka Slaka-21.05 Z zemlje na luno, nan. - 22.00 Sobotna noč - 0.00 Svetnik, nan
KANAL A
8.00 Risanka - 9.30 Družinske zadeve, nan. -
10.00 Nora hiša, nan. -10.30 Prijatelja v krilu, nan. -11.00 Brooklynski most, nan. -11.30 Mladoporočenci -12.00 Misija nemogoče, nan. ■
13.00 Kung Fu, nan. -14.00 Smrtna kazen, film
- 15.50 Ned in Stacey, nan. - 16.20 Razkrite čarovnije, oddaja -17.10 Zasačeni na delu 1, film - 18.00 Demoni hitrosti, oddaja - 19.00 Plen, nan. - 20.00 Vrnitev Ironsida, film - 21.40 Mreža prevar, film - 23.30 Zatemnitev, film -
1.30 Atlantis
POP TV
7.00 Brez zapor- 8.00 Risanke ■ 9.00 Hroščebor-gi, nan. - 9.30 Knjižni molj Wishbone, nan. -
10.00 Zbornica, nan. ■ 10.30 Košarkarji, nan. -
11.00 Navihanka, nan. -11.30 Sabrina, nan. ■
12.00 Modna popotovanja -12.30 Najbolj nore čarovnije, dok. ser. -13.00 Formula 1, trening -
14.00 Pop'n'Roll -15.00 Otroci ne lažejo, oddaja -15.30 Mala Daniela, nad. -16.30 Strast in paradiž, nad. • 17.30 Cmera, film - 19.15 24 ur •
20.00 Begunec, film - 22.15 Trk, film - 0.00 Težave s Harryjem, film
GAJBA TV
16.00 Vrnitev na otok zakladov, film - 18.00 Rojeni v svobodi, nanr-19.00 Maggie, nan. -
19.30 Jesse, nan. - 20.00 Stražar, nad. - 21.00 Dosjeji X, nan. - 22.00 Ogenj na gori, film - 0.00 Pop bazar	,
VAŠ KANAL
13.40 Videostrani-17.00 Poslednja divjina-17.55 Kako biti zdrav? - 19.00 Novice - 19.15 24 ur -
20.00 Iz združenja - 20.30 Posavski obzornik -
21.00 Novice-21.15 Od sobote do sobote - 22.15 Videotop
HTV 1
8.30 Poročila - 8.35 Program za otroke -12.00 Poročila -12.35 Trgi -15.10 Na zahod, film -17.05 Beverly Hills, ser. -18.05 Melrose Plače, ser. -18.55 Risanka - 19.30 Dnevnik, vreme, šport - 20.10 Koncert ■ 21.05 G. Čudoviti, film ■ 22.50 Poročila ■ 23.10 Mini, ser. ■ 2.30 Nočni filmski maraton
HTV 2
11.55 Tv spored - 12.00 Labirint strasti, ser. -
15.30 Potovanja, ser. -16.30 Črno-belo v barvi -
19.30 Dnevnik, vreme, šport ■ 20.10 Zlata krila, ser. - 21.00 Festival klapa - 22.40 Damon, ser. -23.05 Svet zabave - 23.40 Pravi čas-1.10 Umetnine svetovnih muzejev
NEDELJA, 30.VII.
SLOVENIJA 1
8.00 Živžav: Risanke-9.50 Ozare- 9.55 Kvartet kitar Barcelona-10.30 Ciganske melodije-10.40 Neizprosna divjina, ser. -11.30 Obzorje duha •
12.00 Ljudje in zemlja -13.00 Poročila -13.10 Turistična oddaja- 13.304x4- 14.00 Polž v solati -14.30 To so gadi, film -16.00 Prvi in drugi -16.30 Poročila -16.50 Vsakdanjik in praznik -17.45 Alpe-Donava-Jadran-18.15 Naravni parki-18.45 Risanka - 18.50 Žrebanje lota -19.05 Danes -19.30 Dnevnik, vreme, šport - 20.05 Hobotnica, ser. - 21.50 Talk show - 22.45 Poročila, šport -
23.05 Svetovni dan J. S. Bacha
SLOVENIJA 2
8.05 Videospotnice - 8.40 Noro zaljubljena, nan.
- 9.00 Iz dobrega gnezda, nad. - 9.50 Popolna tujca, nan. -10.15 Zvezde Hollywooda -10.40 Dok. oddaja -11.40 V duhu izročila -13.00 Šport -19.30 Videospotnice - 20.05 Nove pustolovščine Nlcholasa Hulta, ser. - 21,00 Murphy Brown, nan. - 21.30Trend • 22.00 Šport v nedeljo- 23.00 Glasba zaživi, film
KANAL A
8.00 Risanka - 9.30 Družinske zadeve, pon. -
10.00 Srečna družina, nan. -10.30 Prijatelja v krilu, nan. -11.00 Brooklynski most, nan. -11.30 Zmenkarije-12.00 Misija nemogoče, nan.-13.00 Kung Fu, nan. -14.00 Robinsonovi iz Švice, film
- 15.50 Klik: Vitezi za volanom; Kupid; Ruby Wax -19.00 Izbrani, nan. - 20.00 Matilda, film -21.45 Stilski izziV'22.20 Dekle na gugalnici, film
POP TV
7.00 Brez zapor - 8.00 Risanke - 9.00 Hroščebor-gi, nan. - 9.30 Knjižni molj Wishbone, nan. -
10.00 Zbornica, nan. -10.30 Košarkarji, nan. -
11.00 Navihanka, nan, -11.25 Pop'n'Roll-12.30 Manhattan bo moj, nad. • 13.10 Otroci ne lažejo, oddaja -13.40 Formula I -16.00 Mala Daniela, nad. -17.00 Dvojčici, nad. -17.30 Hollywoodski zakon, film -19.15 24 ur - 20.00 Uničevalec, film
- 22.00 Izgubljena cesta, film
GAJBA TV
16.00 Afera v malem kraju, film -18.00 Rojeni v svobodi, nad. -19.00 Maggie, nan. -19.30 Jesse, nan. - 20.00 Stražar, nad. - 21.00 Dosjeji X, nad.
- 22.00 Newyorški gasilci, film - 0.00 Pop bazar
VAŠ KANAL
13.40 Videostrani - 17.00 Posnetek dogodka -18.25 Posavski obzornik -19.00 Novice -19.15 24 ur - 20.00 Moj kraj - 20.30 Smo dobri gospodarji? - 20.45 Nas poznate? - 21.00 Novice - 21.15 Od sobote do sobote - 21.20 Kmetijski razgledi • 21.35 Kako biti zdrav?
PONEDELJEK, 31.VII.
SLOVENIJA 1
8.00 Tedenski izbor: Utrip; 8.20 Zrcalo tedna; 8.40 4x4; 9.25 Rdeči grafit; 10.15 Klapa zahodnega dela, nad.; 10.35 Spoznavajmo, dok. oddaja; 11.30 Na vrtu; 11.55 Novi raziskovalec, ser., 13/13; 12.20 Prvi in drugi -13.00 Poročila -14.00 Ljudje in zemlja -14.50 Polnočni klub -16.00 Dober dan, Koroška - 16.30 Poročila -16.45 Radovedni taček - 17.00 Pleme, nan. - 17.45 Bogovi in ljudje v Indiji, dok. oddaja • 18.35 Žrebanje 3x3 plus 6 - 18.45 Risanka - 19.00
Kronika -19.30 Dnevnik, vreme, šport ■ 20.05 Hotel ob Vrbskem jezeru, nan. - 21.00 Nepopoln svet, dok. oddaja - 22.00 Odmevi - 22.55 Po Dekameronu: Begunca, tv nan. 23.30 Zakleta dvojčka, am. film
SLOVENIJA 2
7.30 Vremenska panorama -8.25 Videospotnice
- 9.00 J.A.G., nad. - 9.50 Tom Jones, nad. -10.40 Euronews -14.05 Trend -14.35 Sobotna noč -16.35 Dopolnilni program -17.05 Domače obrti • 17.35 Howard Goodall predstavlja - 18.05 Snežna reka, nad. -19.00 Lingo - 19.30 Videospotnice ■ 20.05 Jasno in glasno - 21.00 Studio City - 22.00 Znanost v vojni, ser. - 22.50 Brane Rončel izza odra
KANAL A
8.15 Risanka - 9.15 Angela, pon, -10.10 Luz Maria, film-11.00 Oprah show-12.00 Dannyjeve zvezde • 13.30 Princ z Bel Aira, nan. -14.00 Jake in debeluh, nan. -15.00 Ricki Lake, pogovorna oddaja -15.55 Oprah show -16.50 Angela, nad. -17.40 Luz Maria, nad. -18.30 Mamice, nan. -
19.00 Seinfeld, nan. -19.30 Mladoporočenci -
20.00 Lov na rdeči oktober, film - 22.30 Profesionalci, nad. - 23.30 Bob, nan. - 0.00 Psi factor, nan. -1.00 Ricki Lake - 2.00 Dannyjeve zvezde
POP TV
7.00 Šola golfa - 7.30 Obraz tedna - 8.00 Brez zapor z Jonasom - 9.00 Pod srečno zvezdo -10.30 Tri ženske, pon. -11.30 Divji angel, nad. ■ 12.30 Labirint strasti, nad. -14.00 Domače kraljestvo, nan. -14.30 Matlock, nan. -15.30 Zakon v L.A., nan. -16.25 Tri ženske, nad. -17.15 Divji angel, nad. -18.15 Labirint strasti, nad. - 19.15 24 ur-
20.00 Ob zori, film-21.45 Raztresena Ally, nan.
- 22.30 Prijatelji, nan. - 23.00 Nikita, nan. - 0.00 Moder v obraz, film
GAJBA TV
9.30 Borzni monitor-15.00 Poletna Živa-16.00 Na zdravje, nan. - 16.30 Recept za zdravo ljubezen, nan. -17.00 Taksaški mož postave -18.00 Zvezdne steze, nan. ■ 19.00 Na jug, nan. - 20.00 Življenjski izziv, film - 22.00 Poletna Živa- 23.00 Novi nedotakljivi, nan. - 0.00 Krila, nan. - 0.30 Pri Addamsovih, nan. -1.00 Pop bazar
VAŠ KANAL
13.40 Videostrani -17.00 Posnetek dogodka -
18.00 Rezerviran čas -19.00 Novice -19.15 24 ur - 20.00 Pokličite župana - 20.45 Nas poznate?
- 21.00 Novice,- 21.20 Moj kraj, ponov. - 21.45 Mreža, oddaja o računalništvu
TOREK, 1.VIII.
SLOVENIJA 1
7.55 Tedenski izbor: Odmevi; 8.30 Mostovi; 9.00 Risanka; 9.25 Potepuh in nočna lučka, nan.; 9.40 Radovedni taček; 9.55 Najlepše počitnice, nad.; 10.20 Bogovi in ljudje v Indiji, dok. oddaja; 11.10 Velika imena malega ekrana; 12.05 Hotel ob Vrbskem jezeru, nem. nan. -13.00 Poročila -13.30 Nepopoln svet, dok. oddaja ■ 14.30 Nemški komorni orkester -16.00 Gore in ljudje -16.30 Poročila-16.45 Lutkovna nanizanka-17.00 Moje mestece, nan. -17.45 Zibelke svetovnih kultur, ser. -18.45 Risanka -19.00 Kronika • 19.30 Dnevnik, vreme, šport - 20.05 Na morje, nan. -21.00 Aktualne teme - 22.00 Odmevi, šport -22.45 Po Dekameronu: Zadeva špinača, nan. -
23.25 Svinja, nem. drama
SLOVENIJA 2
8.25 Videospotnice- 9.00 Z zemlje na luno, nan. • 9.50 Snežna reka, nad. • 10.35 Jasno in glasno - 11.30 Euronews - 13.40 Nove pustolovščine Nicolasa Hulota, nan. -14.30 Znanost v vojni, dok. ser. -15.20 Nini, film -17.00 Studio City • 18.05 Gimnazija strtih src, nad. - 19.00 Noro
zaljubljena, nan. -19.30 Videospotnice -19.55 Atletika - 22.30 Nemški film - 0.00 Nora, angl. film -1.30 Svet poroča
KANAL A
8.15 Risanka - 9.15 Angela, nad. - 10.10 Luz Maria, nad. -11.00 Oprah show-12.00 Atlantis -13.30 Princ z Bel Aira, nan. -14.00 Jake in debeluh, nan. - 15.00 Ricki Lake, pogovorna oddaja - 15.55 Oprah show -16.50 Angela, nad. -
17.40 Luz Maria, nad. -18.30 Mamice, nan. -
19.00 Seinfeld, nan. -19.30 Zmenkarije - 20.00 Poslednje besede, film - 22.00 Mesto zločina, nan. - 23.00 Bob, nan. - 23.40 Psi factor - 0.40 Ricky Lake -1.40 Dannyjeve zvezde
POP TV
7.00 Šola golfa - 7.30 Obraz tedna - 8.00 Brez zapor z Jonasom - 9.00 Nevarno taborenje - 9.30 Znamanje na gori -10.30 Tri ženske nad. -11.30 Divji angel, nad. -12.30 Labirint strasti, nad. -
14.00 Domače kraljestvo, nan. -14.30 Matlock, nan. -15.30 Zakon v L.A., nan. -16.25 Tri ženske, nad. -17.15 Divji angel, nad. -18.15 Labirint strasti, nad. • 19.15 24 ur - 20.00 Nadomestna mati, film - 21.45 Raztresena Ally, nan. - 22.35 Prijatelji, nan. - 23.00 Nikita, nan. - 0.00 Čedna dekleta, film
GAJBA TV
9.30 Borzni monitor-15.00 Poletna Živa-16.00 Na zdravje, nan. • 16.30 Recept za zdravo ljubezen, nan. -17.00 Tesaški mož postave -18.00 Zvezdne steze, nan. -19.00 Na jug, nan. - 20.00 Zlati pajki, film - 22.00 Poletna Živa - 23.00 Milenium, nan. - 0.00 Krila, nan. - 0.30 Pri Addamsovih, nan. • 1.00 Pop bazar
VAŠ KANAL
13.40 Videostrani -16.45 Risanka -18.00 Mreža, oddaja o računalništvu - 18.30 Šport - 19.00 Novice - 19.15 24 ur - 20.00 Outback-avstralska divjina, am. film - 21.35 Novice - 22.00 Pokličite župana, pon.
SREDA, 2.VIII.
SLOVENIJA 1
7.55 Tedenski izbor: Odmevi; 8.30 Dober dan Koroška; 9.00 Risanke; 9.10 Fliper in Lopatka, nan. - 9.35 Pravljica - 9.50 Moje mestece, nan.;
10.15 Dok. ser.; 11.05 Zibelke svetovnih kultur, dok. ser.; 12.05 Na morje, nad. -13.00 Poročila -14.00 Špan. ris. film • 15.10 Aktualne' teme -
16.00 Mostovi -16.30 Poročila -16.45 Pod klobukom -17.45 National geographic, ser. -18.45 Risanka-19.00 Kronika-19.30 Dnevnik, vreme, šport - 20.05 Sedmi pečat, film - 22.00 Odmevi, kultura, šport - 23.00 Po Dekameronu: Vrata, tv nan. - 23.30 Aliča, evrop. kult. mag. - 0.00 Glasbeni sen
SLOVENIJA 2
7.30 Vremenska panorama - 8.25 Videospotnice - 8.50 Med zemljo in morjem, nad. - 9.40 Gimnazija strtih src, nan. -10.25 Nizozemski film -12.00‘Atletika -14.35 Glasbeni festival -16.35 Saint-ex, film -18.05 Uboga mala bogatašinja, ser. -19.00 Gizdalin, nan. - 20.00 Šport - 22.05 Pravičnik, nad. - 23.35 Modra luč, film
KANAL A
8.15 Risanka - 9.15 Angela, nad. - 10.10 Luz Maria, nad. -11.00 Oprah show -12.00 Danny-jeve zvezde -13.30 Princ z Bel Aira, nan. -14.00 V Bronxu, nan. -15.00 Ricki Lake, pogovorna oddaja-15.55 Oprah shovv-16.50 Angela, nad. -17.40 Luz Maria, nad. -18.30 Mamice, nan. -
19.00 Seinfeld, nan. ■ 19.30 Mladoporočenci •
20.00 Film po izbiri gledalcev - 22.00 Vsi županovi možje, nan. - 22.40 Will in Grace, nan. -23.10 Bob, nan. - 23.45 Psi factor - 0.40 Ricke Lake -1.40 Dannyjeve zvezde
POP TV
7.00 Šola golfa - 7.30 Obraz tedna - 8.00 Brez zapor z Jonasom - 9.00 Pod srečno zvezdo-10.w Tri ženske, nad. -11.30 Divji angel. nad. • 11™ Labirint strasti, nad. • 14.00 Domače kraljestvo, nan. -14.30 Matlock, nan. -15.30 Zakon v LA. nan. -16.25 Tri ženske, nan. -17.15 Divji angel, nad. -18.15 Labirint strasti, nad. • 19.15 24 ur-
20.00 Cifra mož, film - 21.45 Raztresena Ally. nan. - 22.30 Prijatelji, nan. - 23.00 Nikita, nan-0.00 Oscar Wilde, film
GAJBA TV
9.30 Borzni monitor-15.00 Poletna Živa- lMjjj Na zdravje, nan. -16.30 Pasji policist, nan.• 17™ Teksaški mož postave -18.00 Žvezdne steze, na». -19.00 Na jug, nan. - 20.00 Večernica, filn1'
22.00 Poletna Živa - 23.00 Milenium, nan.-O.OO Krila, nan. - 0.30 Pri Addamsovih, nan. ■ I-#* Pop bazar
VAŠ KANAL
13.40 Videostrani -16.30 Outback-avstralska divjina, film - 18.30 Smo dobri gospodarji? •
19.00 Novice - 19.15 24 ur - 20.00 Vesele tačke-20.45 Nas poznate? - 21.00 Novice - 2l l‘ Kirurgovo srce - 21.45 Rezerviran čas
TELEVIZIJA NOVO MESTO
kartal
DOLENJSKI LIST
Poleg kegljišča na Germovi 6 v Novem mestu
posluje
evalnic
Postregli vas bodo s:
• picami
• hamburgerjem
• giricami
• pomfritom
• sladoledom
• ledeno kavo
• sadnimi kupami
in raznovrstnimi pijačami.
“B1 07/ 33 21 878 Vabljeni!
DOLENJSKI LIST
NAGRADE V NOVO MESTO, BRUSNICE IN LJUBLJANO
Žreb je izmed reševalcev 28. nagradne križanke izbral Marka Burgerja iz Novega mesta, 'loneta Vov-kota iz Brusnic in Antona Božiča iz Ljubljane. Burgarju je pripadla denarna nagrada, Vovko in Božič pa bosta za nagrado prejala knjigo. Nagrajencem čestitamo.
Rešite današnjo križanko in jo pošljite najkasneje do 7. avgusta na naslov: Dolenjski list, Germova ulica 4, p.p. 212, 8001 Novo mesto, s pripisom “križanka 30”. Ovojnico brez poštne znamke lahko oddate v nabiralnik pri vhodu v stavbo uredništva v Novem mestu.
REŠITEV 28. KRIŽANKE
Pravilna rešitev 28. nagradne križanke se, brano v vodoravnih vrsticah, glasi: SRK, OPS, TEOKRAT, INDIANA, OLEANDER, BEG, KALA, PROSTATA, RODE, TONKIN, ADIGE, RJAVA, TIR, DEBELIN, ELEGIJA, ACO, RAKETAR, RAS.
NAGRADNA KRIŽANKA 30
AVTOR:
JOŽE
UDIR
ZANIČE-
VANJE
ORAČ
PRIPRAVA ZA OTIRANJE
MREŽASTA
TKANINA
TESEN,
ZAPRT
PROSTOR
MANJŠA
ŠIBA
NAKODRANA
VOLNENA
TKANINA
PREDPONA ZA DUŠIK. ORG. SPOJ.
SPOJINA IZ SKUPINE
DOLENJSKI UST DOLENJSKI UST
NEKDANJA
SEMITSKA
DEŽELA
JELEN Z LOPATASTIM ROGOVJEM
VZHOD.
TRŽNICA
ALKALOID V TOBAKU
ČARGO
IVAN
PRIPADNIK
SALEZIJAN-
SKEGA
REDA
MESTO V JUŽNI BOSNI
REČ
HRVAŠKO
KRAŠKO
VIŠAVJE
BOLEZEN
PRI
ŽIVALIH
NORDIJSKA
BOGINJA,
ČUVARKA
JABOLK
VEČNE
MLADOSTI
TEKOČA
SESTAVINA
SADEŽA
ČRN PRAH, KI NASTANE PRI GORENJU
ELEKTRIČNA
MORSKA
RIBA
PREDSTAV-
NIK
IMAGIZMA
IT. PISATEU (UMBERTO, ■IME ROŽE')
IND. MESTO / HOLANDIJI
REAKTIVNO
LETALO
KOBILCA
IVANA
KDOR IMA 9 PRSTOV
IME HRV' KOMEDI°‘
grafa
držiča
ZNANI
FRANC
IGRALEC
REPUBLIKA SLOVENIJA ministrstvo za pravosodje UPRAVA ZA IZVRŠEVANJE KAZENSKIH SANKCIJ Zavod za prestajanje kazni zapora Dob pri Mirni 8233 MIRNA
objavlja prosto delovno mesto:
1- Pooblaščena uradna oseba
Pogoji:
K točki 1.
srednja (štiriletna) družboslovna, zdravstvena, penološka ali druga ustrezna smer, 2 leti delovnih izkušenj, starost do 30 let, moški z odsluženim vojaškim rokom, objavljeno delovno mesto se šteje zavarovalna doba s povečanjem '2/16 mesecev.
^a sklenitev delovnega razmerja mora kandidat izpolnjevati še ^slednje pogoje: da je zdravstveno sposoben; da ni bil obsojen za kaznivo dejanje, ki je po zakonu ovira za sklenitev delovnega razmerja v državnem organu; daje državljan Republike Slovenije in aktivno obvlada slovenski jezik. Kandidati, ki bodo izpolnjevali pogoje bodo vabljeni na pogovor in opravljali psihološki preizkus s testiranjem. Delovno razmerje bo izbrani kandidat sklenil za nedoločen čas s Polnim delovnim časom in poskusnim delom 3 mesecev.
P'sne prijave z življenjepisom in dokazili o izobrazbi pošljite v 8 dneh Po objavi na naslov, ki je naveden v objavi.
Vi NOV USPEH V BELORUSIJI - Marijan Novina, član Humanitarne-a društva M& V Novina in Družinskega tria Novina, javnosti znan predvsem 0 dobr<>delnih koncertih za bolne otroke, je 7. in 9. julija uspešno nastopil a Mednarodnem festivalu slovanskih narodov v beloruskem mestu Vitebsk, Nr je kot edini zastopal Slovenijo. Med 20 nastopajočimi iz 17 držav je °v[*a osvojit drugo mesto. Nastopil je z lastno skladbo Saša in z njo na-ušil tisočglavo občinstvo. Na sliki: Novina med nastopom v Vitebsku.
Civilno služenje vojske v Domu starejših občanov
Usem civilistov - Za državo cenejši in koristnejši - Filozofsko ..  humanitarni razlogi pa tudi verski
^ V Domu starejših občanov (DSO) j_?Vo mesto od marca letos, odkar e bila z ministrstvom za obrambo odpisana koncesija, služi vojsko r osem civilistov. To so večino-a šotindvajsetletni fantje, ki so akrili razloge za vedno bolj po-od i n’a za bržavo koristen način služenja vojaškega roka. Odo-I 5a' razlogi za civilno služenje vo-skega roka zaradi ugovora vesti ^o v glavnem filozofsko-humanitar-• odklanjanje orožja, nesmisel-
nost
vojn in rušenja, manj pogosti
Pa šoferski. k Civilno služenje bi fantje sprejeli JUb podaljšanju, ki ga ne odobra-J0 zaradi večje koristnosti civilna služenja vojske za državo. ru8a plat je seveda zagotavljanje rambe domovine, kjer se država ^ ntore zanesti nanje. Filozofske-odklanjanju orožja, poveliče-Vonju nenasilja in zatrjevanju, daje Jna zastarela oblika osvajanja 1|. ernija, se verjetno pridružuje ve-ne° v°jakov, ki upajo, da ji nikoli . “o treba prijeti za orožje. Ven-kaf n's,3i0 tako daleč od razbur-nega Balkana, priča smo vsakod-jieVnemu nasilju, pa tudi deset let P' minilo od vojne za Slovenijo. rj blaški civilniki opravljajo ko-nj na dela v humanitarnih orga-v ac'Jaj, bolnišnicah, socialno-J^enih in drugih javnih. Zago-tie imajo osnovno zavarova-p ’ dobijo 4500 tolarjev žepnine, ... n'h stroškov pa nimajo povrnje-
nih
v celoti.
šč novomeškem DSO so razvr-paen' P° znanjih in zanimanjih, to b0/ato’ da se pri delu počutijo čim ris/ SVob°dno' ustvarjalno in ko-0d .n°- P° dva sta na negovalnem tjr. e^u’ Pri vzdrževanju in projek-p. nJU, po eden v kuhinji in delov-eraPiji. Na negovalnem od-
delku pomagata pri čiščenju in spremstvih elektrotehnik Goran Krejačič iz Straže in lesar Franc Šime z Dolnje Težke Vode. Ko je bil prvi mlajši, je kljub svojemu odporu do nasilja in nadzora še hotel v vojsko, drugega pa odbija uniforma in si bolj želi delati z invalidno mladino. Študent zadnjega letnika lesarstva Robert Strniša iz Dolenjski Toplic je po dveh mesecih in pol vojaškega staža postal civilist, predvsem zaradi lažjega nadaljevanja študija. Dela na delovni terapiji, pomaga pri tipkanju in urejanju besedil varovancev za novo številko domskega glasila ter oblikuje panoje, ki služijo kot vodniki po domu. Delo se mu zdi lažje, svobodnejše in koristnejše. Pri projektiranju pomagata diplomant gradbeništva Andrej Lavrič iz Novega mesta in diplomant arhitekture Grega Pavlin iz Soteske. Oba vidita v takšnem služenju vojaškega roka večjo korist, slednji pa poudarja predvsem nesmiselnost vojnega rušenja v primerjavi z ustvarjalnostjo in projektiranjem. Pomoč pri gradbenih delih, spremstvih, prevozih, piknikih in na recepciji vsekakor krepi moralnost ljudi, civilno služenje na izobrazbi primernem mestu pa se lahko razširi še na druge ravni življenja.
Civilno služenje vojaškega roka pridobiva med prihodnjimi vojaki vedno večji pomen, klasična vojaščina pa je že izgubila pridih možatosti. Na to opozarja tudi ministrstvo za obrambo, ki nerado odobri prošnje zaradi ugovora vesti. Izmikanje uniformi, nedovzetnost za ukaze in odpor do orožja so naravne posledice težnje po iskanju lažjih poti v življenju. Vse je boj za obstanek.
DARJA HOČEVAR
Mladina dela s polno paro
DVE DESETLETJI INDUST BAGA - Pretekli konec tedna je bilo metliško kulturno poletje povsem domače. V Ganglovem razstavišču na metliškem gradu so odprli razstavo diplomskih nalog arhitektov Petre Tomc iz Križevske vasi in Igorja Črnuglja iz Metlike. Na grajskem dvorišču pa je ob svoji 20-letnici pripravila koncert metliška skupina Indust Bag, ki je v veliki meri zaznamovala slovensko rock sceno. Doslej so fantje izdali tri zgoščenke, dve kaseti in eno vinilno ploščo. Poleg Borisa Vinskega (na fotografiji levo), Gorana Jarnjeviča in Bojana Vraničarja so kot gostje nastopili še Anton Grahek, Dario Corteze ter Andrej Pečarič (na desni), ki je ustanovni član ansambla. (Foto: M. B.-J.)
NOVO MESTO - Prve julijske^dni so študentje in dijaki pokukali izza knjig in začeli s počitniškim delom ali iskanjem dela. Kot vsako leto tudi letos trgovine, lokali in podjetja tako poskusijo nadomestiti delavce na dopustu. Tri pridne dijake smo zasledili v Novem mestu in jih povprašali po urni postavki in dolžini trajanja počitniškega dela.
PETRA ERPE, inkasantka parkirnine v Komunali: “Končala sem 2. letnik srednje zdravstvene šole. Na Komunalo sem poslala prošnjo. Delala bom dva tedna, in sicer za
500 tolarjev na uro. Denar bom porabila v prostem času.”
ZVONE 1VANEŽ. natakar v Gostišču na trgu: "Obiskujem srednjo šolo za gostinstvo in turizem, tukaj pa prakticiram. Na uro zaslužim 400 tolarjev, zaslužek pa bo šel za oblačila, šolo in podobno."
ŽANA KOŠAK, trgovka v Diskontu Ljubljanskih mlekarn: “Obiskujem bližnjo biotehniško gimnazijo, tukaj pa sem delo dobila s prošnjo. Delala bom tri tedne, ne vem pa še, koliko denarja bom dobila.”
MOJCA RAPUŠ
te
LICITACIJA 30.7.2000
KZ KRKA, z.o.o., PE AGROSERVIS - PRODAJA VOZIL -LEASING, Knafelčeva 2, Novo mesto, v okviru tradicionalnega sejma, ki bo v nedeljo. 30.7.2000 objavlja javno licitacijo rabljenih in poškodovanih vozil.
Letnik Izklicna cena v SIT
1. FORD FIESTA FLAIR	1996	50.000
2. ŠKODA FELICIA LXI	1996	150.000
3. FORD FIESTA 1.1 C	1994	250.000
4. R-19 LIMITED	1995	400.000
5. R-TRAFIC sedeži 8+1	1996	500.000
6. AX AUDACE 1.0 I	1997	320.000
7. VW PASSAT 1.8 CL	1994	550.000
8. VOLVO 440 TURBO	1992	490.000
9. C-SAXO 1.1	1997	480.000
10. R-MASTER 2.5 D FURGON	1999	3.100.000
11. SUBARU J 10 JUSTY 2WD	1986	20.000
12. PEUGEOT 306 XR	1996	300.000
13. FIAT PUNTO 55 S	1999	1.050.000
14. PIAGGIO PORTER S 85 LV	1994	250.000
15. JUGO 45 KORAL	1991	66.000
16. ALFA 156 2.0	1998	3.100.000
17. TAM 130 T 11 B keson 6,2 cerada 1989		300.000
18. ZASTAVA 630 N hladilnik	1984	200.000
Licitacija bo v nedeljo, 30.7.2000 ob 9. uri v prostorih PE Agroservis, Knafelčeva 2, Novo mesto. Ogled vozil bo v petek, 28.7.2000 od 8. do 12. ure, ter eno uro pred začetkom licitacije. 10 % vplača sprejemamo eno uro pred začetkom licitacije. Vozila . pod zap. št. 13 do 17 so nepoškodovana v voznem stanju.
KZ Krka z.o.o., Novo mesto
ZAHVALA
V 80. letu nas je nenadoma zapustila naša draga mama in babica
ANICA KUPLENIK
iz Kostanjevice na Krki
Zahvaljujemo se vsem, ki ste jo pospremili na zadnji poti, se poslovili od nje s cvetjem in svečami ali nam na kakršenkoli način pomagali prestati najtežje trenutke.
Vsi njeni
ZAHVALA
Nekje v njej je bol bila, a zamahnila je z roko, češ, zmogla bom, močnejša sem, pa vendar ni bilo tako.
V 57. letu starosti nas je zapustila naša draga žena, mama, stara mama, tašča, sestra in teta
MARIJA MURN
roj. Murgelj
iz Velikega Orehka 28
Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izkazano pomoč v težkih trenutkih, ustne in pisne izraze sožalja, darovano cvetje in sveče. Posebno se zahvaljujemo za pomoč zdravstvenemu osebju Internega oddelka bolnišnice Novo mesto, pogrebni službi Oklešen in gospodom župnikom za lepo opravljeno pogrebno mašo. Še enkrat iskrena hvala vsem, ki ste jo spoštovali, imeli radi in jo v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti. Hvala!
Žalujoči: vsi njeni
Nove kapljice za oko
Za zdravljenje glavkoma
Pred kratkim so strokovnjaki s področja oftamologije v Ljubljani na novinarski konferenci Merck Sharp & IDEA inc. (MSD) podružnice Ljubljana predstavil novo zdravilo, razvito v raziskovalnih laboratorijih mednarodne farmacevtske družbe MSD. Gre za nove kapljice za oko, namenjene zdravljenju glavkoma, kronične bolezni, ki je med glavnimi vzroki slepote na svetu. To zdravilo je slovenska podružnica registrirala in ga sedaj uvaja tudi na slovenski trg.
Zdravilo je namenjeno zdravljenju povišanega očesnega tlaka pri več oblikah glavkoma, za katerim je po. ocenah v svetu, zbolelo že več kot 66 milijonov ljudi. Ocenjujejo, da je v Sloveniji okrog 8900 ljudi v starostni skupini od 40 do 89 let, obolelih za glavkomom, in od teh vsaj 220 oslepelih, če upoštevamo, da najmanj
2,5	odst. obolelih oslepi na obe očesi. Približno polovico primerov glavkoma pa je neodkritih.
Novo zdravilo združuje dve aktivni učinkovini, ki so ju doslej lahko uporabljali le kot dve ločeni zdravili. Približno polovica obolelih za glavkomom namreč za zdravljenje potrebuje kombinacijo obeh učinkovin. Prav za te bolnike ima novo zdravilo pomembne prednosti, saj je v eni sami steklenički, zato nepravilna uporaba ni več možna.
PES PRED KOLESARJA
ČRNOMELJ - 20. julija je pred kolesarja M. Ž. iz Črnomlja nenadoma skočil pes, v katerega je kolesar trčil in se prevrnil. M. Ž. se je lažje poškodoval in poiskal v zdravstvenem domu Črnomelj zdravniško pomoč.
ZAHVALA
V 66. letu starosti nas je za vedno zapustil naš dragi mož, oče, stari oče, tast, stric in svak
JANEZ ZORC
z Volčjih Njiv 3 pri Mirni
Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem in znancem za podarjeno cvetje, sveče, sv. maše ter izraze sožalja. Iskrena zahvala vsem vaščanom, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani in molili zanj. Hvala gasilcem PGD Volčje Njive in ostalim društvom, obema govornikoma za poslovilne besede ob odprtem grobu, DU Mirna, invalidom iz Trebnjega, sodelavcem in kolektivom Kolinska, Dana in Prevent SPM Mirna, pogrebni službi Novak, pevcem za zapete žalostinke ter g. župniku za toplo izraženo slovo med pogrebno mašo. Vsem skupaj in vsakemu posebej še enkrat iskrena hvala. Hvala tudi vsem, ki ste pokojnika spremili na njegovi zadnji poti.
Žalpjoči: vsi njegovi
cm
ZAHVALA
Življenje celo si garal, vse za dom, družino dal.
Sledi ostale so povsod od deta tvojih pridnih rok.
V 70. letu starosti nas je nenadoma zapustil naš dragi mož, oče, brat, stari
ata in stric
JANEZ KRAŠOVEC
iz Tomažje vasi 9, Škocjan
Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem, sodelavcem, znancem in vaščanom, ki ste se prišli poslovit od našega očeta in mu prinesli cvetje in sveče, darovali za sv. maše ter denarno pomoč, nas tolažili in nam izrazili sožalje. Posebna zahvala pevcem za lepo zapete žalostinke, govorniku za besede slovesa, prostovoljnim gasilskim društvom ter gospodu župniku za lepo opravljen obred. Vsem skupaj še enkrat iskrena hvala!
Žalujoči: vsi njegovi '
TjVA	WAi3	^AmnmA	TEDENSKIK°LEDAR * KIN0 * BELA TEHNIKA • ČESTITKE • ELEKTRONIKA • KMETIJSKI STROJI • KUPIM • MOTORNA VOZILA • POHIŠTVO
—!Z-ZH!r \JLnAZJ Z-JLMLMULMjLnJ POSEST • PREKLICI • PRODAM » RAZNO • SLUŽBO DOBI • SLUŽBO IŠČE • STANOVANJA • ZAHVALE • ŽENITNE PONUDBE • ŽIVALI
tedenski koledar
Četrtek, 27. julija - Sergij Petek, 28. julija - Zmag« Sobota, 29. julija - Marta Nedelja, 30. julija - Julita Ponedeljek, 31. julija - Ignac Torek, 1. avgusta - Alfonz Sreda, 2. avgusta - Tea
LUNINE MENE
31. julija ob 4.27 - mlaj
kino
BREŽICE: Od 27.7. do 30.7. (ob 19. uri) akcijska drama Med življenjem in smrtjo. Od 27.7. do 1.8. (ob 21. uri) drama Erin Brockovich. 2.8. (ob 19. uri) film Stigmata in 2.8. (ob
21. uri) glasbena drama Glasba mojega srca.
DOBREPOLJE): 30.7. (ob 15.uri in 20.30) grozljivka Brezglavi jezdec.
KOČEVJE: 31.7. (ob 20. uri) grozljivka Brezglavi jezdec.
KRŠKO: Od 28.7. do 30.7 (ob 18. uri) film Hišni red in (ob 20.15) film Notthing Hill.
NOVO MESTO: 27.7., 1.8. in 2.8. (ob 20. uri in 21.30) ter 28.7. in 30.7. (ob 20. uri) komedija Moški žigolo. 28.7. in 31.7. (ob 21.30) tragedija Ti-tanic. 29.7. (ob 19.30 in 21.45) akcijski spektatel Shiri.
RIBNICA: 29.7. (ob 22. uri) grozljivka Brezglavi jezdec.
VELIKE LAŠČE: 29.7. (ob 20. uri) grozljivka Brezglavi jezdec.
film%
• MUZA, komedija (The Muse, ZDA, 1999, 96 minut, režija: Albert Brooks)
Čeprav Brooks velja za režiserja, ki je v sedemdesetih in osemdesetih posnet nekaj prav vizionarsko dobrih filmov - menda, sam jih žal nisem videi - to za Muzo ne bo držalo. Film naj bi predstavljal nekašno intelektualno kritiko Hollywooda in njegovih absurdnih pravil, vendar mu ne uspe. Še huje, zdi se, kot da ni prav nič boljši, oziroma je enako neumen kot tisti, proti katerim je deklarativno naperjen. Nalogo, ki verjetno niti ni ne vem kako posebej zahtevna, si je povrhu vsega Brooks zada! na najslabši način, na način Mc'Donaldsa, najbolj univezalnega jezika Amerike. Kar pomeni: zadevo povejmo na hitro, uniformno, tako da bo jasno tudi tistim, ki jim je redko kaj jasno, kar nujno pomeni površno in površinsko. Seveda je vse skupaj strašno "komično", čeprav gre le za banalno situacijsko psevdo smeš-nost.
Muza pripoveduje zgodbo o holivudskem scenaristu, ki mu je studio pravkar zavrnil scenarij akcijskega filma in ga za nedoločen čas poslal domov, češ izgubit si ostrino, vrni se, ko se spet najdeš. Obupani tekstopisec zaprosi za pomoč kreativno dobro stoječega prijatelja, prav tako scenarista, ki mu priporoči muzo -Sharon Stone. Ta nekoč fenomenalna fatalka iz Prvinskega nagona in recimo še Casinoja, danes
pa 42-letna krušna mama po-svojenčku iz Teksasa, tu predstavlja nekakšno mitološko osebo, ki naj bi navdihnila avtorja v ustvarjalni blokadi. Muza svojo inspiracijo, ki se dogaja spontano, kadarkoli ali nikoli, zaračunava s financiranjem življenja na visoki nogi, njena muhavost, kaprici-oznost in iracionalna megalomanija pa naj bi ponazarjala stanje duha v Hoilywoodu.
Prva napaka režiserja, ki kar sam odigra tudi glavno vlogo, je v tem, da njegov junak toliko tarna, češ kako bo preživel družino in plačal račune za muzo. Če je holivudar, pa čeprav trenutno v krizi, potem pač ni reven mož. Poleg tega razni gegi, kot tisti s poslovnim obiskom pri Spielbergu, ki ga nadomešča njegov bratranec, ati večkilogramski kilometrski seznam najavljenih za obisk prav tako pri Spielbergu ne zabavajo, ampak dolgočasijo. Igra sicer renomiranih zvezdnikov, poteg Brooksa in Slonove v Muzi dolgočasita še Andi Mac-Dowell in Jeff Bridges, je neživljenjsko toga in afektirana, dialogi strahotno plehki. Ravno to naj bi sicer predstavljalo aluzijo na dejansko napol nori, napol zlagani Hollywood, vendar se metafora sftži in doseže ravno nasproten učinek.
Za kontrast si prikličimo v spomin katerikoli ftim Woodyja A/lena. Nevrotični genialnež iz New Yorka z vsakim filmom dodobra pošpika kalifornijsko Tovarno sanj, ne da bi to sploh nameraval, vsaj ne vsakič. Njegova igra in dialogi ter gegi niso nikoli tako grobo neposredni, pač pa sofisticirano inteligentni in duhoviti. Zato pa ni čudno, da ga imamo raje na stari celini kot pa doma.
TOMAŽ BRATOŽ
Propagandne oglase
lahko naročite na telefonsko številko 07/39 30 514 ali 041/623 116 ali na faks številko 07/39 30 540!
Izdajatelj: Dolenjski list Novo mesto, d.o.o. Direktor: Drago Rustja Uredništvo: Jožica Dorniž (odgovorna urednica), Andrej Bartelj, Mirjam Bezek-Jakše, Breda Dušič Gornik, Tanja Jakše Gazvoda, Mojca Leskovšek-Svete, Martin Luzar, Milan Markelj, Lidija Murn, Pavel Perc in Igor Vidmar
Izhaja ob četrtkih. Cena izvoda 220 tolarjev: naročnina za 26 izvodov v 2. polletju 5.460 tolarjev, za upokojence 4.914 tolarjev, za pravne osebe 10.920 tolarjev,-za tujino letno 70 evrov oz. druga valuta v lej vrednosti. V ceni izvoda oz. naročnini je upoštevan 8-odst. DDV.
Naročila in pisne odpovedi sprejemamo samo s prvo številko v mesecu.
Oglasi: (ena I cm v stolpcu za oglas (in mali oglas pravnih oseb) 2.900 tolarjev (v barvi S. 100 tolarjev), na prvi ali zadnji strani 5.800 tolarjev (v barvi 6.200 tolarjev): za razpis 3.500 tolarjev. V ceni oglasa oz. razpisa ni upoštevan 19-odst. DDV.
Mali oglas do deset besed 1.900 tolarjev, vsaka nadaljnja beseda 190 tolarjev. V ceni malega oglasa je upoštevan 19-odsl. DDV.
Žiro račun pri Agenciji za plačilni promet v Novem mestu: 52100-601-59881. Transakcijski račun pri Dolenjski banki, d.d., Novo mesto,- 970-7100-4405/9.
Naslov: Dolenjski list, 8000 Novo mesto, Germova ulica 4, p.p. 212. Telefoni: uprava 07/39 30 500, odgovorna urednica 39 30 528, propagandna služba 39 30 514, naročniška služba 39 30 508 in 39 30 510, mali oglasi in osmrtnice 39 30 512, računovodstvo 39 30 504 in 39 30 506. Telefaks: 07/ 39 30 540.
Elektronska pošta: info@dol-list.sl Internet http://www.dol-list.si Nenaročenih rokopisov, fotografij in disket ne vračamo.
Računalniški prelom in filmi: Dolenjski list Novo mesto, d.o.o.
Tisk: DELO-TČR, d.d., Ljubljana, Dunajska 5.
MALE OGLASE
sprejemamo tudi na telefonsko številko
07/39 30 512
Izven delovnega časa lahko mali oglas oddate na avtomatski telefonski odzivnik.
OSMRTNICE in ZAHVALE
sprejemamo tudi po pošti in na faks številko
07/39 30 540
Male oglase, osmrtnice in zahvale sprejemamo tudi po elektronski pošti na naslov:
info@dol-list.si
Male oglase objavljamo na internetni strani Dolenjskega lista na naslovu:
http://www.dol-list.si
ČESTITKE
ANICI OBRANOVIČ iz Volčičeve 12 v Novem mestu želimo za dvojni praznik zdravje in srečo. Sestra Nežka, bratje in vsi ostali prijatelji.	2012
KMETIJSKI STROJI
TRAKTORSKI VALJAR za valjanje njiv prodam ali menjam. B (041 >582-026. 2009
TRAKTOR TV 523 prodam. B (068)52-952. BAL1RKO Claas za oglate bale in transporter za silažo, 8 m, prodam, B (068) 30 81 879.	2059
KOSILNICO BCS prodam. B (041 >520-539.
TRAKTOR Masi Ferguson, starejši letnik, 80 KM, brezhiben, registriran, prodam ali menjam za manjši traktor (Carrera). B (0609) 634-133 ali (041)368-398.	2050
TRAKTOR Ursus 335 prodam. B (031)802-434.	2053
PRODAMO starejšo stanovanjsko hišo v Slamni vasi. Informacije na tel. št. 07/363-74-01.
PRODAM
MOTORNA VOZILA
OPEL CORSA 1.2 S, letnik 1992,'rdeč, 5V, prodam. B (068)68-622.	2004
JUGO FLORIDA, letnik 1990, 60.000 km. registriran do 6/01, prodam za 150.000 SIT. S(041)597-229.	2014
- avtovIeIca - AvropnodAjA - Avrodrli - NAjEM vozil - popRAViU
teL: 068 525 192 ieL: 068 525 172 qsM: 041 588 745 qs*i: 041 618 529
ZAPOSLIMO AVTOMEHANIKA
BIVALNI KONTEJNER, polhovo mast in 10 m suhih gabrovih drv prodam, B (068)33 48 107 ali (041)850-518.	2022
SUHE (8 let) smrekove plohe, debeline 8 in 5 cm, v skupni količini 6 m3, in dober kubik hrastrovih plohov, 5 cm prodam. Ugodno oddam tudi ostrešje za hišo (grušt), 10x11 m, z latami in kritino. B (068)322-989.2032 SMREKOVO OBLOGO, ladijski pod, širine 5, 7,9 in 11 cm, debeline 13, 16 in 20 mm, od 550 SIT, bruna, okrasne zaključne letve prodam. Možna dostava. Mizarstvo Blažič, Družinska vas, B (068)73-587.	2033
KUHINJO, štedilnik, pomivalni stroj in sušilec, ugodno prodam. B (041 >550-963. 2037
CAMP PRIKOLICO Adria 350, zelo lepo ohranjeno, ugodno prodam. B (068)25-123 ali (041 )60 9191.	2038
2 M3 suhih smrekovih plohov, debeline 5 cm, in 2 m3 smrekovih desk, debeline 2 cm, prodam. D (068)84-220.	2040
KOMBINIRAN otroški voziček Hauck prodam. B (041)894-068.	2043
ODLIČNO OHRANJENO opremo za frizerski salon prodam. B (031)526-166.	2045
15 ŠPIROVCEV, 14 x 12, 2 legi, 18 x 20, in suhe plohe,8 cm, prodam. B (068)44-202.
OPAŽ in ladijski pod, smrekov, z dostavo, prodam. TT (063)451-082.	2064
RAZNO
R MEGANE 1.4 RN, letnik 1997, registriran do 5/01, z veliko dodatne opreme, ugodno prodam.® (068)78-370.	2015
GOLF IIJX B, letnik 1989, registriran do 11/ 00, 125.000 km, 3V, avroradio, prodam. ® (068)325-081 ali (041)903-665.	2054
TVVINGO Benetton, letnik 1996, prodam. ® (041)720-038.	2058
FIAT PUNTO 75, letnik 1995, 33.000 km, prodam. »(068)84-569.	2044
POSEST
PARCELO, 25 a, zazidljivo, v vasi Trbinc pri Mirni (Trbinška gora) prodam. B (068)47-773 ali (031)836-252.	.	2006
NJIVO v Gabrju oddamo v najem. H (041) 968-869.	2007
V ŽUŽEMBERKU ali v Sadinji vasi kupim zazidljivo parcelo ali starejšo hišo. B (041)812-752.	2023
V NOVEM MESTU oddam pritlično hišo, cca 135 m2, CK, parkirni prostor, primerna za poslovne in stanovanjske namene. B (068 )22-249.	•	2030
HIŠO v Metliki oddam v najem. B (068) 60 718, zvečer.	2061
VAS ZANIMA USODA? Potrebujete pogovor ali nasvet? Pokličite! B (090)46-52,156 SIT/ min.	1729
PRIZNANI JASNOVIDEC vam pomaga rešiti vaše težave, napoved prihodnosti. B (031)557-314 ali (064)624-339.	1838
DELNICE Vizije, Krke, vseh ostalih skladov ter podjetij lahko prodate preko borznoposredniške hiše Medvešek Pušnik. Mercator center Novo mesto. Po želji gotovina takoj za vse PID-e.B (068)39 30 262.	1962
GRADITELJI! Po konkurenčnih cenah in kvalitetno izdelujemo strojne tlake, strojne omete in termo fasade. B (041 >642-762.2001 APARTMA na Cresu, Martinščica, 45 m2 + 20 m1 pokrite terase, vse opremljeno, prodam za 6.000.000 SIT B (00385) 91 503 16 03.
POMOČ v gospodinjstvu, 2 do 3 krat tedensko, dopoldan, iščemo. B (068)66-643, zvečer.	2003
Pridobivanje gradbene dokumentacije, Ljubljanska 4, Novo mesto, tel. 07/ 33 44 851.
FITNESS - SOLARIJ - MASAŽA
Vorančeva ulica 1
(Regrške košenice) Novo mesto Tel.: 068/322-827
$ SUZUKI
AVTO
prodaja vozil
mehanika
kleparstvo
ličarstvo
Avtomehanika Jurij Murn, s.p. Resslova 4, Novo mesto "S 068/24-791
Krediti na položnice ali odlog plačila! 50 % zdaj, 50 % čez dve leti!
ROLETARSTVO BAYER
Bayer Aleksander, s.p., Stopiče 37 a 068/ 80 210 040/ 202 868
OSAMLJENO ŽANSKA IŠČE žensko, ki bi prišla stanovat k njej. Hrana in stanovanje v hiši. Cerovec 18, Trebelno.	2005
MLAJŠO DRUŽINO za pomoč na kmetiji iščem. Šifra: Dedovanje.	2008
ZELIŠČAR - MOČ NARAVE. Zdravilo Travin trajno zaustavi simptome artritisa, artroze ter obnovi sklepni hrustanec. B (041)886-345.	2018
UPOKOJENKO za pomoč starejši ženski v Kranjski Gori iščemo. Vse ostalo po dogovoru. B(041)720-177.	2042
ODER za fasado, kovinske punte in opažne plošče posodim. B (068)33 46 104.	2052
POLAGAMO in tlakujemo z naravnim in umetnim kamnom ugodno in kvalitetno. B (041)504-610 ali (068)770-145.	2060
V ŠMARJEŠKIH TOPLICAH na urejeni lokaciji prodamo takoj vseljivo hišo, 267 m3 površine. Mrvar, B (041 >235-746.	2063
SLUŽBO DOBI
DEKLE dobi honorarno zaposlitev za delo v strežbi v bistroju AS na Otočcu. B 041/730-151.
NATAKARICO in KUHARICO zaposlimo v novomeški okrepčevalnici. Možnost stalne zaposlitve. B 041/628-385.
PRIPRAVNIKA (-CO) gostinske smeri zaposlim. B (041 >643-707.	2010
ZASTOPNIKE z lastnim prevozom zaposlimo v Novem mestu, okolici, Sevnici in Krškem za trženje oglasov v PIRS imenikih. Slovenj-ska knjiga, d.o.o., PE PIRS, Stegne 7, Ljub-ljana,B(041)746-823.	2020
PRODAJALCA za delo na terenu zaposlimo. B (041)696-370.	2024
ZA DELO v parketarstvu nudim zaposlitev delavcu, po možnosti z lesno izobrazbo. B (041)652-747.	2025.
VOZNIKA KOMBIJA zaposlim redno ali honorarno. Zaželjene izkušnje v mednarodnem transportu. B (041 >692-077.	2028
NATAKARICO zaposlimo za dopoldansko delo. Sobote, nedelje in prazniki prosti. B (068)323 322, od 17. do 22. ure. 2041
MOŽNOST dobrega zaslužka. Denar takoj. B (041)798-535.	2046
STANOVANJA
DVOSOBNO STANOVANJE v Novem mestu prodam. B (068)22 008 ali (041)734-207.
V NOVEM MESTU prodam stanovanje, 44 m\B (041)807-997.	2031 DVOSOBNO STANOVANJE v bližni Novega mesta, oddam. B (040)282-744.
MLAD poročen par najame eno- ali dvosobno stanovanje, po možnosti neopremljeno. B (041)838-024.	2034
V OKOLICI Šmarjete oddamo enosobno stanovanje. B (07)30 73 273.	2049
ŽENITNE PONUDBE
35-LETNO DEKLE, ekonomski tehnik, žeji spoznati resnega prijatelja. B (090)42 17, od 17. do 22. ure.	2011
ŽIVALI
MLADE NESN1CE, hisex, rjave in grahaste. pred nesnostjo, opravljena vsa cepljenja, prodajamo po ugodni ceni. Naročila zbiraja Jože Zupančič, Otovec, Črnomelj, B (068) 52-806, Gostilna Krulc, Mostec, Dobova, B (0608)67-587 in Dušan Sajevec, Vavta vas 9-B (068)84-111.	1711
ENOLETNE KOKOŠI za zakol ali nadaljnjo rejo prodajamo. Jože Švalj, Dol. Brezovica?, 8310 Šentjernej, B (068 >82-060.	2013
KRAVO, brejo, staro 5 let, cepljeno vino cviček in belo vino prodam. B (068)45-5^2. BIKCA, 150 kg, prodam. B (06 8)3 0 71 534.
ČB TELICO, brejo 8 mesecev, prodam- B (068)78-036.	2021
SIVO TELICO, 3 mesece brejo, in bikca. čw<? belega, starega 14 dni, prodam. B (068)30 87 608. 2026
KRAVO simentalko, staro 4 leta, in črno teliljj ko prodam. »(041)254-438.	2029
KRAVO za zakol ugodno prodam. ® 572-49 8 .	2035
KRAVO in telico za meso, obe po 450 kg, siv® barve, prodam. ® (068)325-066.	2036
ČISTOKRVNEGA šarplaninca, starega 8 tednov, prodam. B (07)33 41 551.	203’
KRAVO in telico za meso po 450 kg, s'vi' prodam. B (068)325-066.	2047
PUJSKE, težke 20 do 30 kg, primerne za nadaljnjo rejo ali zakol, prodam, B (068)76-696 ali 73-317.	2048
TELIČKA LIMUZIN, starega 10 dni. dam. B (068)344-103.	2055
KRAVO SIMENTALKO, brejo 4 mesece, prodam ali menjam za kravo za zakol. B (041. 5 3 8-018 .	2056
ČRNO-BELI TELICI, breji 8 mesecev, prodam. B (07)3 3 47 0 99.	2057
ZATEKLA SE JE črnorjava psička, okrog vratu ima termno rjavo ovratnico z okraski-Lastnika prosimo, da se javi na B (068)83-510, Drganja sela.	2065
X°
O Zq
VL
O
M
KevU'
S 068/324-377
OBVESTILO
Občina Metlika obvešča, da bo naslednji dan po objavi tega obvestila izobesila na oglasni deski Občine Metlika javni razpis z zbiranjem pisnih ponudb za prodajo nepremičnega premoženja, in sicer: poslovne stavbe - stara OŠ Podzemelj in 5-ih garaž v Župančičevi št. 2 in št. 7 v Metliki.
Podrobnejše informacije dobite na tel. št. 07/363-74-01
DEŽURNE TRGOVINE
V soboto, 29. jul
jalne živil:
• Novo mesto: od 8. do 20. ure: Mercator center od	7. do	19.	ure:	Blagovnica Žabja vas
od	7. do	20.	ure:	Vita, trgovina	Darja, Ljubljanska
od	7. do 20.	ure:	market Saša,	K Roku
od	7, do 21.	ure:	trgovina Tina,	Šegova ulica
od 7.30 do 13. ure: trgovina Brin, Trdinova ulica od 7. ure do 19,30: mlečni diskont Vita, Šmihel od 8. do 21. ure: trgovina Žepek, Ragovska od 7. ure do 14.30: market Maja, Bučna vas od 7. do 19. ure: trgovina Cekar v BTC, Bučna vas od 7. do 20. ure: samopostrežba Azalea, Brusnice od 8. do 17. ure: trgovina Brcar, Smolenja vas od 7.30 do 13, ure: trgovina Pod lipo, Smolenja vas od 8. do 13. ure: trgovina Dule, Smolenja vas od 8. do 20. ure: market Perko, Šentpeter od 7. do 20. ure: trgovina Marks, Vavta vas od 6,30 do 17, ure: market Malka, Mestne njive od 6.30 do 17. ure: pekarna Malka Žužemberk, prodajalna Kandija
• Brežice: do 13, ure: Market
• Uršna sela: od 8. do 16. ure: Urška
• Šentjernej: od 7, do 17. ure: Samopostrežba Šentjernej
od 7. do 18. ure: trgovina Klas, Šmarje pri Šentjerneju od 7. do 18, ure: trgovina Na Gorici, Gor, Vrhpolje
V nedeljo, 30. julija, bodo odprte naslednje prodajalne živil:
• Novo mesto: od 8. do 12, ure: Mercator center Cikava
Od 8. do ll.ure: Samopostrežba Ločna, Market Drs-ka, Market Smrečnikova
od 7. do 13. ure: Vita, trgovina Darja, Ljubljanska od 8. do 13. ure: market Saša, K Roku od 7. do 21. ure: trgovina Tina, Šegova ulica od 8.30 do 12. ure: trgovina Brin, Trdinova ulica* od 7. ure do 19.30: mlečni diskont Vita, Šmihel od 8.	do	19.	ure:	trgovina Žepek, Ragovska
od 8.	do	11.	ure:	market Maja, Bučna vas
od 8.	do	12.	ure:	trgovina Cekar v BTC, Bučna	vas
od 8.	do	12.	ure:	samopostrežba Azalea, Brusnice
od 8. do 12. ure: trgovina Brcar, Smolenja vas od 8. do 12. ure: trgovina Pod lipo, Smolenja vas od 8, do 11. ure: trgovina Dule, Smolenja vas od 8. do 12. ure: market Perko, Šentpeter od 8. do 17. ure: trgovina Marks, Vavta vas od 7. do 12. ure: market Malka, Mestne njive od 7. do 12. ure: pekarna Malka Žužemberk, proda-
• Uršna sela: od 8. do 12. ure: Urška
• Straža: od 8. do 11. ure: Market Straža
• Šentjernej: od 8. do 11. ure:! jernej
od 8. do 12. ure: trgovina Klas, Šmarje pri Šentjerneju od 7. do 12. ure: trgovina Na Gorici, Gor. Vrhpolje
• Škocjan: od 7.30 do 10. ure: Pri mostu
• Trebnje: od 8. do 11. ure: Samopostrežba Blagovnica
• Mirna: od 7.30 do 11. ure: Grič
• Mokronog: od 8. do 11. ure: Samopostrežba
• Črnomelj: od 8. do 11; ure: Pod lipo, Market Čardak
• Semič: od 7.30 do 10.30: Market
• Brežice: od 8, do 13. ure: Market
A4AN4P
tutiitična. Agencija
KANDIJSKA 9, NOVO MESTO Tel.: 068/321-115, 325-477 Faks: 068/342-136
MEDULIN • 29.7. do 5.8. • POL • 37.700 SIT PULA (HTL PALMA) • 7 x POL • 44.700 SIT ŠIBENIK (HTL IVAN) • 7 x POL • 43.300 SIT (en otrok do 10. leta z dvema odraslima - BREZPLAČNO) KORČULA • 7 X POL • že od 33.900 dalje + 7.500 prevoz iz Novega mesta DUBROVNIK • letalo - letalo • 7 x POL • 53.000,00 SIT GRČIJA (SAMOS) • letalo - letalo • 7 x NZ • 59.900,00 SIT PORTUGALSKA (FLY&DRIVE) • 7 DNI • 49.900,00 SIT + avto TURČIJA (ANTALYA) • 7 x NZ • 66.300,00 SIT RODOS • letalo - letalo • 7 x NZ • 59.900,00 SIT CIPER • letalo - letalo • 7 x NZ • 79.900,00 SIT TAJSKA • letalo - letalo • 14xNZ • 158.000,00 SIT
BRAMAC
BRAMAC, d.o.o.
Dobruška vas 45 8275 Škocjan
vabi k sodelovanju
SODELAVCA NA PODROČJU FINANC IN RAČUNOVODSTVA
Od kandidatov pričakujemo:
* VII. stopnjo strokovne izobrazbe ekonomske smeri
* Znanje nemškega jezika
* Poznavanje Windows okolja
* Zaželene nekajletne delovne izkušnje na področju financ in računovodstva
Delovno razmerje bomo z izbranim kandidatom sklenili za nedoločen cas, s trimesečnim poskusnim delom. Pisne prijave z dokazili o 'zpolnjevanju pogojev pošljite na naslov: BRAMAC, d.o.o., Dobruška vas 45, 8275 Škocjan, v 8 dneh po objavi. Prijavljene kandidate bomo o izbiri obvestili v roku 30 dni po opravljeni izbiri.
_	MONTAŽA d . .
PROMONT L I D B L J * N A
IMP PROMONT - MONTAŽA, d.o.o.
Pot k sejmišču 30, p.p. 4957 1231 Ljubljana-Črnuče, SLOVENIJA
Telefon:	01-53-71-574
Telefax:	01-53-73-726
internet:	http://www.imp-pro-mont.si
E-mail:	info@imp-pro-mont.si
K sodelovanju vabimo monterje in varilce, usposobljene za ovajanje vseh vrst cevnih instalacij vodovoda, ogrevanja, plina in najzahtevnejših industrijsko-tehnoloških instalacij, na področju farmacije ter plinovodne in cevovodne infrastrukture.
Pogoji:
ustrezna kvalifikacija, atesti odslužen vojaški rok slovensko državljanstvo
Zaposlitev nudimo za določen ali nedoločen čas, z možnostjo dela v dolenjski regiji.
Prav tako nudimo štipendije učencem, ki bi jih zanimalo delo na našem področju.
Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite na naslov:
J^fP Promont Montaža, d.o.o., Pot k sejmišču 30, 1231 Ljubljana-rnuče, kadrovska služba, s pripisom objava oz. vloga za štipendijo.
Ej/iwnm
PTUJ 2000
^ b)J - V petek, 4. avgusta, se bo a Mestnem trgu začel že 31. fe-kaf,a* ^oma^e zabavne glasbe, na I eretn se bo dvajset ansamblov Vse Slovenije potegovalo za zla-■.srebrne in bronaste Orfejeve ko C ter za na8rade strokovne misije in občinstva. Med tek-^ nvalci so z našega območja Mla-^ olenjci iz Novega mesta in VearJan Kočevar s Senovega. Raz-i s® Jlva novost letošnjega fetivala Je- da vstopnine ni.
AGRO
NOVO MESTO
Prodajalna “Sejalec” Prešernov trg 10 tel. 07/3325-750
5-15 % POPUST
za vrtne KOSILNICE in motorne KOSE - za gotovinska plačila!
Od 31.7.2000
do prodaje zalog.
TREZNILA STA SE NA POLICIJI
OTOČEC - Med policijsko obravnavo tatvine ženske torbice v diskoteki Otočec 16. julija je V. Č. iz Maribora pred policisti napadel tamkajšnjega varnostnika. Policista sta mu nadaljnji napad sicer preprečila, vendar je z grožnjami nadaljeval. Očitno močno vinjen je nato žalil še policiste, zato so ga pridržali. Enaka usoda je doletela tudi Mariborčana P. F, ki se je med postopkom začel nedostojno vesti do policistov in jih zmerjati z različnimi kletvicami. Oba se bosta srečate s sodnikom za prekrške.
ZRNO, D.O.O. Gmajna 6 8274 Raka
V trgovini ZRNO NA RANČU poteka posebna akcija kmetijskega in gradbenega materiala:
• CEMENT	789,90	SIT
• APNO	415,93	SIT
• MOD. BLOK (CEL KAMION)
76,90 SIT + PREVOZ
• ARM. MEŽA 9x6
4.990,00 SIT Najugodnejše fasade avstrijskega proizvajalca OUARZOLITH
• stiropor fasada debeline 5 cm
kpl. 1.637,00 SIT
• toplotni omet supertherm - vreča
1.050,79 SIT Trgovsko podjetje Zrno zbira naročila in pripravlja ponudbe za vse vrste fasad, izdelavo notranjih in zunanjih strojnih ometov, večje zidarske storite.
Na ta način boste v ZRNU dobili informacijo in pomoč pri gradnji hiše od temeljev do strehe.
KMETIJSKI REPROMATERIAL POSEBNO UGODNA PONUDBA GNOJILA PETROKEMIJA KUTINA
• UREA 46 %	1.790,00	SIT
• NPK 15-15-15	1.889,00	SIT
POSEBNA AKCIJA ZAŠČITNIH SREDSTEV ZA VINOGRADNIKE IN POLJEDELCE - POSEBNI POPUSTI ZA VEČJE KOLIČINE:
• ANTRAKOL KG 1.286,00 SIT
• BAKRENI ANTRAKOL KG
1.444,51 SIT
• BORDOJSKA BROZGA
399,00 SIT
• MOČUIVO ŽVEPLO
368,28 SIT
• SVVITCH 0.1	2.669,00	SIT
NA ZALOGI IMAMO KRMNI JEČMEN IN KRMNO KORUZO.
V ZRNU VSAKI STRANKI OMOGOČIJO DOSTAVO NA DOM OZ. GRADBIŠČE Z LASTNIM PREVOZNIM SREDSTVOM.
TELEFON: 0608/75410, 0608/75086
pROTEKT
NOVO MESTO
Podjetje za varovanje premoženja in oseb, d.o.o.
Novo mesto, Seidlova 5 tel.: 068/325-325 faks: 068/3917-305
O:
. \0 o\
S*
f
V
SMS
Mazda 323 F-cool,
vaš prostor pod soncem!
Meteorologi napovedujejo tudi v prihodnjih tednih pasjo vročino. Kako preživeti plus 32 stopinj Celzija? Samo kozarec hladne pijače bo premalo. Mazda 323 F-cool ima vgrajeno klimo, ki vam vsaj med vožnjo zagotavlja prijetno osvežitev. Poleg tega bo elegantna Mazda 323 F-cool do konca avgusta na voljo po izredno ugodni ceni. Torej ob kul počutju tudi skulirane cene. Če želite skulirati letošnje poletje, nekaj prihraniti in postati lastnik avtomobila z veliko dodatne opreme, obiščite salon Mazde. Kar takoj, ker je serija omejena!
Ljubljana: A COSMOS, 01/51 95 090; GAMA CENIER, 01/52 31 126; MAZDA CITY, 01/24 25 000; Maribor. AVTOCENTER ŠERBINEK, 02/45 03 550; Ptuj: AVTOCENTER ŠERBINEK, 02/78 38 451; Murska Sobota: AVTOCENTER LEPOŠA, 02/53 61 770;
Celje: STIGMA 93,03/54 11 251; Zagorje: AVTOHIŠA KRŽIŠNIK, 03/56 64 729; Velenje. AS AVTOMOBILI SK0RNŠEK, 03/89 72 170;
Kranj: AVTO MOČNIK, 04/20 41 696; Nova Gorica: AUTORENT, 05/30 28 460; Koper. AVTOPLUS, 05/61 37 038; Novo mesto:
SIGMAC0M, 07/33 76 400; Brežice. GAMA, 07/49 93 030
www. mazda.mms.si
MH*
PRGIŠČE MISLI
• Koliko atletskih medalj bi šele osvojili, ko bi v višino skakali kot na poloiaje: v teku bili hitri kot pri begu od odgovornosti in v maratonu imeti toliko “kondicije"kot v sodnih procesih.
mazoa
Prodajni center podov
PCP PUREBER
i
PARKETARSTVO
S
samo 28. m 29. julija 2
kci
n
in-i GQn 00
!U ■ .031!'Sit
S Kartico Kovinotehna
za gotovino
TV PHILIPS 25 PT 5025
- hitri TTX
- velikost ekrana 63 cm
- stereo z BlackLine-S slikovno cevjo In Contrast Plus
Hladilnik GORENJE K 25 CLB
skupna bruto prostornina 2591 zamrzovalni del neto: 681 hladilni del neto: 1901 energijski razred: B mere (š/v/g cm): 60 /143,5 /62,5 i pri dohodnini
Pralni stroj KENMORE
a rt. 18900
število programov: 11 število obratov: 500-800 volumen bobna: 5 kg 1/2 pranje
- ključavnica za otroke
- razred porabe energije: B
S Kartico Kovinotehna za gotovino
Tlačni čistil na hladno vod KARCHER K
pretok:360l/h -moč: 1600W -tlak: 100barov -teža:7kg
59.990,
nemogoče je mogoče
28. in 29. 7. 2000 priznamo imetnikom Kartice Kovinotehna ob nakupu bele tehnike GORENJE tudi
do 10 % gotovinskega popusta!
(Razen za izdelke v akcijski ponudbi.)
KOVINOTEHNA
Prodajna centra v BTC Novo mesto in v Intermarket centru Breilce
DOLENJSKI LIST
23
PORTRET TECjA TEdNA
Tihomir
LEVI STRlEhS & C(
Ocene maturitetnih izpitov, ki sojih maturanti nestrpno pričakovali 14. julija, so bile za večino presenečenje, bodisi prijetno ali neprijetno, našli pa so se tudi takšni, ki so s skoraj matematično natančnostjo izračunali, kje so ga polomili in koliko točk bi jih lahko to veljalo. Med slednjimi je bil Metličan Tihomir Tomašič, z dvaintridesetimi od štiriintridesetih možnih točk najuspešnejši maturant črnomaljske gimnazije. Vedel je, da ni bil dovolj natančen na prvi poli angleščine, ki jo je, tako kot matematiko, opravljal na višji ravni, a mu je zmanjkalo časa, da bi še lahko kaj popravil. In tam je bil ob dve točki.
Da je fant tako natančno izračunal, niti ni presenetljivo, saj mu matematika nikoli ni delala težav. A tudi ostali predmeti ne. V osnovni šoli je imel v spričevalu same petice, v gimnaziji pa štiri-co le pri zgodovini. A najbolj so mu bili pri srcu predmeti, ki večini še kako zagrenijo šolanje: kemija, fizika, matematika. Tihi, kot ga kličejo prijatelji in znanci, je lani in letos dobi! srebrni medalji na državnem prvenstvu iz kemije, s sošolko pa sta letos pripravila matematično raziskovalno nalogo.
Marsikdo, ki mu med šolanjem velikokrat zaškriplje, hi želel vedeti recept za uspeh. Tomašič pravi, da se je ravnat po občutku. "Pomembno je, da človek učno snov razume. Za to .so koristne vaje. Večino snovi sem se naučil že s tem, da sem naredil domače naloge," pravi. Najtežje mu je bilo, ko se je moral učiti na pamet. Zato ne čudi, da mu je bil najmanj pri srcu ustni izpit iz slovenščine. Še manj čudno pa je, da se je poleg dveh predmetov na višji
ravni pri izbirnih predmetih odločil za kemijo in fiziko.
Čeprav je bi! Tihomir ves čas odličnjak, je enkrat le dobi! nezadostno oceno. „Bilo je pri nareku v višjem razredu osnovne šole. Skoraj vsi v razredu smo dobili enico, ker nismo pravilno uporabljali vejic. Takrat sem občutil, kako nelagodno je učencu, ko dobi slabo oceno. Priznam, da so se mi velikokrat učenci, ki jim nikakor ni šlo, smilili, zlasti še, češem vedel, da so se učili, a jih je pred tablo premagala trema, “ se spominja. Zase pravi, da ga ni bito v šoli nikoli strah, saj je bil vedno dobro pripravljen, čeprav ga ni nikoli nihče silil h knjigam. Vendar ga je motilo, če so učitelji pri učencih ali dijakih namesto znanja iskali neznanje.
Tomašič, ki je Zoisov štipendist, je bil ob zaključku šolanja v metliški osnovni šoli z Marjetko Pezdirc učenec generacije. Zanimivo, da sta bila tudi letos najboljša maturanta črnomaljske gimnazije. Dober uspeh, ki Tihomirja nikakor ni odlepi/ od tal, ampak še naprej ostaja skromen, tih in je vedno pripravljen pomagati, pa je zanj pomemben predvsem zato, ker mu ni potrebno trepetati, ali bo sprejet na študij farmacije. A medtem ko je nekatere strah že ob misli, da bodo morati oditi na študij daleč od doma, se Tihi lega veseli. „Pred leti sem nameravat trenirati košarko, a bi se moral voziti vsaj v Novo mesto, in zamisel je padla v vodo. V Ljubljani bom imel več možnosti za vse tisto, kar me zanima, predvsem pa za obiskovanje koncertov, “ načrtuje Tihi, ki je prepričan, da ga domotožje ne bo dajalo tudi zato, ker bo večina od dvaintridesetih dijakov iz njegovega razreda študirala v Ljubljani. A tudi Klub belokranjskih študentov zadnje čase dobro povezuje svoje člane. Vendar ga ni sram priznati, da bo pogreša! razredničarko Bogomiro Kure, kijih je kol mati z velikim srcem znala povezati ter je za vsakogar našla spodbudno besedo.
Tomašič razmišlja, da bi se po končani fakulteti spoprijel še s podiplomskim študijem. „Ne vem, ati se bom potem vrni! domov. Vem, da je veliko tarnanja nad begom možganov iz Bete krajine, žal pa je res tudi, da se marsikdo, ki bi se z diplomo želel vrniti, ne bi imel kje zaposliti, “pravi realni Tihomir.
MIRJAM BEZEK-JAKŠE
IZBOR ZA MISS KOLPE-KUPE
KASUNI - V Kasunih na Hrvaškem v bližini mednarodnega mejnega prehoda v Vinici bo v soboto, 29. julija, ob 19. uri četrto srečanje prebivalcev ob reki Kolpi, ki je izmenično v Sloveniji in Hrvaški. Med drugim bodo izbirali miss Kolpe-Kupe. Prireditve se bosta udeležili tudi lanska miss Kolpe Andreja Čupor, ki je postala letošnja miss Hrvaške, ter miss Slovenije Neda Gačnik. Prireditev pripravlja občina Bosiljevo v sodelovanju z Društvom slo-vensko-hrvaškega prijateljstva Kolpa Vinica ter radia Karlo-vac in Krka.
Trikrat “da” na Semiški ohceti
Tradicionalno Semiške ohcet, na in Martin Može ter Nevenka
kateri so se poročili Maja Štravs in Boštjan Renko, Viktorija Novak Prašnički in Gorazd Kuster, si je ogledalo okrog dva tisoč ljudi
TABLE ŽE PODIRAJO
VRAJSKI BREG - Arheolog Uroš Bavec se je na Vrajskem bregu zahvalil mokronoškemu podjetniku Marku Kapusu za tehnično zelo dobro izvedbo štirih tabel za označitev arheološke poti do skupka štirih najdišč v Gorenjem Mokronogu. Na vsaki tabli je kratka informacija v slovenščini in angleščini. Kapus je v soboto postavil tudi 8 usmerjevalnih tabel do teh najdišč, žal pa so neznani vandali že do nedelje podrli dve tabli in s tem nazorno izpričali svoj odnos do kulturne dediščine.
SEMIČ - Turistično društvo Semič je preteklo soboto že šestič zapored pripravilo prireditev z zgovornim imenom Semiška ohcet. Prvič je folklorna skupina, ki se prav tako imenuje Semiška ohcet, le zaigrala ohcetne običaje, zadnjih pet let pa se pari na prireditvi zares poročajo. Letos so obiskovalci prireditve, ki se hkrati znajdejo v vlogi svatov, končno le dočakali, da si je obljubil zvestobo pred matičarjem in župnikom belokranjski par.
Svatbeni obred se je pričel s prošnjačenjem in prevozom bale, ki je bila letos še posebej bogata. Maja Štravs iz Semiča in Boštjan Renko iz Kloštra pri Gradcu sta od Pohištva Brežice prejela spalnico, Viktorija Novak in Martin Može iz Novega mesta ter Nevenka Prašnički in Gorazd Kuster s Sel pri Vodicah pa od metliške „Kolpe“ bona po 100 tisoč tolarjev. Vsi pari so od Srednje lesne šole iz Novega mesta dobili v dar zibelke, za katere je posteljnino podarilo podjetje Katja & Alen. Telekom se je izkazal z ISDN paketi. Dolenjske lekarne s prstani, Turistično društ-
V Posavju gnezdijo breguljke
Zaradi zasipavanja gramoznice jim sledi smrt
Najmanjša med našimi lastovkami je breguljka (Riparia riparia), ki gnezdi na najbolj neobičajnem mestu za lastovko: v strmih rečnih bregovih iz mivke ali zemlje. Takšne stene nastajajo in se obnavljajo vsako leto z erozijo rečnega brega. Ker so naše reke že skoraj v celoti spremenjene v kanale, breguljka nima več kje gnezditi. Kot izhod v sili so se ji ponudile stene v nastajajočih gramoznicah.
Največja posavska kolonija (preko sto parov) je v preteklih letih gnezdila v gramoznici pri Krškem (upravljavec IGM Sava). Letos so
Halo, tukaj je bralec Dolenjca!
Včasih se težave uredijo, še preden jih objavimo - Afera brinove jagode se razpleta drugače, ______ kot je mislila bralka - Da jo je poklical Igor Vidmar, je laž
Zgodi se, da se težave naših bralcev uredijo in vprašanja razjasnijo, še preden jih objavimo. Jože s Senovega nas je v četrtek prosil, naj razčistimo zadevo v zvezi z asfaltiranjem Poti na Armes. Potožil je, da so z denarjem, s katerim naj bi asfaltirali 1200 ceste, odpravili posledice plazu, ki je poškodoval dve hiši, za kateri so lastniki dobili lokacijsko dovoljenje pod pogojem, da sami nosijo poledice morebitnih poškodb zaradi plazu. Že naslednji dan nas je Jože poklical še enkrat in nam zaupal, da je problem rešen. Od pristojnih v krajevni skupnosti je zvedel, da so
Halo, tukaj
DOLENJSKI LIST
Novinarji Dolenjskega Usta si želimo še več sodelovanja z bralci. Vemo. da je težko pisati, zato pa je lažje telefonirati. Če vas kaj žuli, če bi radi kaj spremenili, morda koga pohvalili, ali pa te opozorili na zanimiv dogodek iz domačih krajev - pokličite nas! Prisluhnili vam bomo, zapisali, morda dali kakšen nasvet in po možnosti poiskati odgovor na vaše vprašanje. Na telefonski številki 07/ 39 30 522 vas čakamo vsak četrtek med 20. in 21. uro. Dežurni novinar vam bo pozorno prisluhnil.
denar za asfaltiranje Poti na Armes že zagotovili in da bodo njegove težave ospravljene.
Dežurni novinar, ki ob četrtkih ob telefonu čaka na klice naših bralcev, včasih nima lahkega dela. Zgodi se, da bralci, ki nas kličejo, niso zanesljivi in bi objava njihovih zavajajočih ali celo lažnivih trditev marsikomu povzročila škodo. Minuli četrtek nas je že tretji teden zapored poklicala Marija Lipovšek iz Novega mesta, tudi tokrat v zvezi brinovimi jagodami, ki naj bi jih pred kratkim kupila v eni izmed novomeških specializiranih prodajaln. Pred kratkim naj bi tam kupila tri zavoje brinovih jagod in kasneje ugotovila, da naj bi bile glede po na vrečkah odtisnjenem datumu pakiranja stare že deset let. Ker zadeva prejšnje tedne ni zdržala našega preverjanja, njenega klica nismo objavili, tokrat pa smo se odločili drugače.
Marija je namreč trdila, da jo je pred tremi dnevi klical naš novinar Igor Vidmar in da se je z njim pogovorila vse v zvezi z njenim problemom, kar je debela laž. Spodaj podpisani Igor Vidmar prisežem, da nisem klical Marije Lipovšek in da do zdaj nisem vedel ničesar o njenih brinovih jagodah. Stvar je postala tako zanimiva, da sem se osebno napotil v trgovino, kjer naj bi bila Marija kupila sporne brinove jagode. Tam mi je lastnik trgovine pojasnil, da trgovina obstaja šele šest let, tako da pri njih niso
mogli pakirati brinove jagode pred desetimi leti. Lipovškova se je oglasila tudi pri njih in jim pustila eno od spornih vrečk z brinovimi jagodami. Na vrečki, ki nam jo je pokazal, je bil res odtisnjena letnica 1990, poleg tega tudi napis Dolenjska lekarna. Povedal je tudi, da vse čaje in zdravilna zelišča podobno kot Dolenjska lekarna kupujejo neposredno od proizvajalcev (Lek, Droga, Krka ipd.). Meni, da je bila vrečka kupljena že pred desetimi leti.
IGOR VIDMAR
bile stene že kar precej zarasle in preveč položne za gnezdenje. Zato smo z nekaj učenci OŠ Sava Kladnika iz Sevnice spomladi očistili okoli 30 metrov stene. Kljub mehkemu materialu je čiščenje trajalo cel dopoldan. Na žalost pa se je večina breguljk odločila narediti gnezdo v steni, kije bila bližje materialu, s katerim gramoznico zasipajo. Gramoznica namreč služi Vi-papu kot odlagališče odpadkov pri proizvodnji celuloze.
V maju je tako pričelo s kopanjem rovov in gnezdenjem okoli sto parov lastovk. V začetku junija so mladiči prvega legla še poleteli, starši pa pričeli z vzrejo drugega zaroda. Idilo pa je zmotilo zasipanje. S kolegom Marjanom Gobcem sva prosila delavca, naj odlaganje odpadkov poteka na drugi strani, saj grozi zasipanje gnezdilnih rovov in smrt mladičev. Ker se je zasipavanje nadaljevalo, sem se obrnil na pristojne v Vipapu. Ti so mi zagotovili, da bodo do konca julija pustili gnezdišče pri miru. Nekaj dni je obljuba držala, sedaj pa se zasipanje nadaljuje. Dobri polovici kolonije so odpadki do vhodov v rove, kar pomeni olajšan dostop plenilcev kot so podlasice in kune. Ob tem si starši tudi ne upajo več v rove in mladiči lahko poginejo od lakote.
Očitno je nekaterim skrb za okolje deseta skrb, pa čeprav je breguljka v Sloveniji močno ogrožena vrsta in seveda tudi zavarovana. In ogrožanje zavarovanih vrst je po veljavni zakonodaji kaznivo dejanje, za katero so zagrožene visoke kazni. A nobena kazen ne more nadomestiti življenja.
DUŠAN KLENOVŠEK
OTVORITEV GOSTIŠČA TOM
STRAŽA - Danes ob 19. uri bo otvoritev gostišča in pizzcrije Tom, in sicer v bivšem Paradižu. Gostom bodo na voljo pizze, testenine, ribje jedi, hišni solatni bife ter nedeljska kosila s posebnim popustom za družine. Dobrodošla novost je, da bo kuhinja ob petkih in sobotah odprta od 11. do 24. ure.
vo Semič pa je kupilo omare. Seveda pred civilno in cerkveno poroko ni šlo brez šranganja, po poroki pa so se mladoporočenci in svati odpeljali na prireditveni prostor pri gasilskem domu, kjer so svetili in sprejeli neveste, potem pa se je zabava nadaljevala do jutranjih ur. Belokranjski par, ki je imel najbližje do doma, je vztrajal kar do pol štirih zjutraj. Sicer pa so v svatbenem obredu poleg domače folklorne skupine sodelovale še folklorne skupine Triglav iz Kanade,
Društva upokojencev iz Kamnika in iz Predgrada.
Čeprav je bila ohcet letos združena s srečanjem belokranjskih iz-seljencev s celega sveta, je bilo obiskovalcev približno toliko kot lani, torej okrog dva tisoč. Prav za nikogar pa ni zmanjkalo ne dobre volje ne hrane ne pijače, sladokusci pa so lahko poskusili vina tudi v semiški vinski kleti ter si na kulinarični razstavi ogledali tradicionalne kmečke ohcetne jedi.
M. BEZEK-JAKŠE
BELOKRANJSKA MLADOPOROČENCA - Semiški župnik Janko ŠtamPar je letos prvič poročal pare na Semiški ohceti. Letos pa sta si tudi prvič obljubila zvestobo na tej prireditvi belokranjska nevesta in ženin, in sicer Maju Štravs in Boštjan Renko (na fotografiji). (Foto: M. B.-J.)
Jutri se prične Jurjevanje
Nastopi folklornih skupin, godcev, pevcev, tamburašev
ČRNOMELJ - Medtem ko je bila zadnja leta največja črnomaljska etnološko-folklorno-turistična prireditev Jurjevanje s kresovanjem okrog 20. junija, bo letos šele 28. in 29. julija, saj bo združena s srečanjem belokranjskih izseljencev z vsega sveta. Jurjevanje, ki bo že sedemintridesetič zapovrstjo, pripravljajo pa ga občina Črnomelj, odbor za Jurjevanje in Zveza kulturnih društev Črnomelj, se bo v jurjevanjski dragi pričelo v petek, 28. julija, ob 17. uri z nastopom skupine Čuki. Ob 19. uri bo promenadni koncert godbe na pihala Črnomelj, uro pozneje pa slavnostni začetek prireditve z nagovorom črnomaljskega podžupana in predsednika organizacijskega odbora Andreja Kavška. Sledil bo nastop folklornih skupin iz Dragatuša, Starega trga, Semiča in Adlešičev, mladih pevk iz Poljanske doline ter gostujoče folklorne skupine Vidovo iz Šentyida pri Stični.
V soboto se bodo ob 15. uri v jurjevskih igrah pomerile ekipe društev podeželske mladine iz Bele
krajine in Dolenjske. Ob 17. uri bo koncert tamburaške skupine Do-breč iz Dragatuša in črnomaljske godbe na pihala, ob 20. uri pa bo belokranjske izseljence nagovoril črnomaljski župan Andrej Fabjan. Sledil bo nastop folklornih skupin iz Črnomlja, Metlike, Vinice in Predgrada, Jaza ter gostujočih folklornih skupin iz Kopra in Vipave. Prvi večer bodo za ples in razvedrilo poskrbeli Čuki, drugi večer Pa ansambel Lojzeta.Slaka.
Mojstri domače obrti bodo v jurjevanjski dragi predstavili svoje izdelke. Sicer pa bo med pri reditvijo v Špeličevi hiši na ogled slikan ska razstava “Po Župančičevi pod z deli, ki so nastala v slikarski delavnici v Dragatušu in okolici junija letos. V črnomaljskem gradu bo na ogled mestna muzejska zbirka in razstava del Božidarja Jakca, črnomaljski kleti pa bo mogoce pokušati vrhunska belokranjska vina. V nedeljo, 30. julija, se bo o 10. uri pričel kolesarski maraton po Beli krajini s startom in ciljern v jurjevanjski dragi.
gpcšlivaf
<Urežice2000
'5-?- '9-8-2000
RIBA, DA TE KAP - Nedavno smo pisali, da je Anderj Jurca iz Straže uje! 10,5 kg težkega soma. Prav pred kratkim pa se je na njegovo umetno vabo ujel 142 cm dolg in dobrih 13 kg težak som v Krki, in sicer pri Lešnici. (Foto: Borut Peterlin)
Država partnerica Velika Britanija OSREDNJI KONCERTI
Četrtek, 27.7. ob 20:30, Brežice, LA SELVA MUSICALE
Petek, 28.7. ob 20:30, Kostanjevica na Krki, OSLO BAR0QUES0L0ISTS
Sobota, 29.7. ob 18:30, Brežice, MUSIČA ANT1QUA AMBERGENS1S
ŠTUDENTSKI FESTIVAL
Torek, 1.8. ob 20:30, Bogenšperk, Jasna NADLES, M. VRSAJKOV, R. 0RMR0D Sreda, 2.8. ob 20:00, Rajhenburg, Jasna NADLES, M. VRSAJKOV, R. 0RMR0D Četrtek, 3.8. ob 21:00, Otočec, Jasna NADLES, M. VRSAJKOV, R. ORMROD Petek, 4.8. ob 20:00, Pišece, Jasna NADLES, M. VRSAJKOV, R. ORMROD . Torek, 8.8. ob 20:30, Bogenšperk, LA DOLCEZZA Dl CRACOVIA & P. Fiugajsk' Sreda, 9.8. ob 20:00, Rajhenburg, LA DOLCEZZA Dl CRACOVIA & P. Fiugajski Četrtek, 10.8. ob 21:00, Otočec, LA DOLCEZZA Dl CRACOVIA & P. Fiugajski Petek, 11.8. ob 20:00, Pišece, LA DOLCEZZA Dl CRACOVIA & P. Fiugajski Sobota, 12.8. ob 20:00, Sevnica, LA DOLCEZZA Dl CRACOVIA & P. Fiugajski Torek, 15.8. ob 20:30, Bogenšperk, A CAT IN A HAT Sreda, 16.8. ob 20:00, Rajhenburg, A CAT IN A HAT Četrtek, 17.8. ob 21:00, Otočec, A CAT IN A HAT Petek, 18.8. ob 20:00, Pišece, A CAT IN A HAT Sobota, 19-8. ob 20:00, Sevnica, A CAT IN A HAT
RAZSTAVE
16.-29.7., Rajhenburg, BRITANSKI KRONSKI DRAGULJI	j
16.-19.8., Rajhenburg, W1LLIAM SHAKESPEARE
Zavod Ars Ramovš, Slovenska 1, 1000 Ljubljana Telefon: 07 499 10 50, 10:00-12:00 in 15:00-17:00 e-pošta: info@k-ramovs.si