vu* builceM Sfajwfaga Wmka,
pokhxíakm Radia Ptúj
1m poiloi/KM fmfcey'm želim ptijéteu pwzuimL demmb&o tui md božič, ¿a inmuy w/v Mv!
Po naših občinah Cirkulane • Bajta se podira, društva (še) pred vrati
O Stran 5
Ptuj, torek, 13. decembra 2011
letnik LXIV • št. 96 odgovorni urednik: Jože Šmigoc cena: 0,80 EUR
Natisnjenih: 12.000 izvodov ISSN 1581-6257
I-1 • rtffijfc. J	
	/ L ■
Ii-- * ■K,	
	
	1 , E | £]
Rokomet •
Fortuna tokrat na strani Ormožanov O Stran 11
j^rrnm . mm.
V
Štajerski
RADIOPTUJ
89,8*98,2*l04i3 www.radio-ptuj.si
Dejan Zavec •
»Obstajajo tri, štiri možnosti«
O Stran 11
, p «I
v_
Namizni tenis •
Zaostanek 1:3 obrnili v zmago 5:3
O Stran 13
Ptuj • Zasedala Akademija EPK 2012
Razvoj, kot ga vidi kultura
Na Ptuju je 8. decembra zasedala Akademija projekta Evropske prestolnice kulture 2012. Prvič se je zgodilo, da je srečanje akademikov potekalo zunaj Maribora, ki je sicer nosilec projekta EPK.
Vse bliže je leto EPK in osrednja otvoritvena slovesnost, ki bo 14. januarja 2012, zato so v Zavodu Maribor 2012 skupaj s predstavniki občin oziroma mest, ki sestavljajo projekt, člani Akademije in koordinatorji projekta želeli v čim bolj strnjeni in pregledni obliki opozoriti na nekatere probleme, predvsem pa na obveze občin, ki so v tem trenutku največje dolžnice Zavodu. Edina, ki je doslej izpolnila finančne obveznosti do njega, je MO Ptuj. Udeleženci srečanja na Ptuju so brez izjeme poudarili, da pričakujejo, da bodo zavezanci svoje obveze izpolnili, pričakujejo pa tudi dolgoročne učinke blagovne znamke EPK. Gre za skupno zgodbo različnih mest, regij, države in različnih kulturnih institucij, ki je obenem razvojna zgodba tega okolja in Slovenije kot celote.
MG
Foto: Črtomir Goznik
Ptuj • Zelena luč za gradnjo šole L. Pivka
Živijo v mestu, zahtevajo pa protihrupno ograjo?!
Tokratno ustno obravnavo, na katero je Mestna občina Ptuj povabila lastnike nepremičnin, ki ležijo v neposredni bližini dijaškega doma, ob katerem se bo gradila OŠ dr. Ljudevita Pivka, bi lahko opisali kot presenetljivo. Medtem ko je nekatere doslej motila velikost telovadnice, njena namembnost in podobno, so tokrat vso pozornost preusmerili v druge reči, med katerimi je bilo precej takih, ki z novogradnjo niso neposredno povezane.
Pritoževali so se nad hrupom - precej nenavaden je bil predlog, da se ob domu
postavi protihrupna ograja.
O Stran 3
Spoštovane vinoljubke in vinoljubci,	^
za čarobni december smo pripravili praznično ponudbo f^llj9 vin vVINOTEKI. Lahko pa se pustite razvajati ob prazničnih

vinskih pokušinah v VINSKEM HRAMU Ptujske kleti.
^ Za vse dodane informacije
smo vam na voljo na tel.: 02 787 98 10
%
MINISTER ZA ZDRAVJE OPOZARJA: PREKOMERNO PITJE ALKOHOLA ŠKODUJE ZDRAVJU.
www.ptujska-klet.si
LU
PARADA 2011
ŠPORTNA DVORANA CENTER PTUJ
ponedeljek, 26.12.2011, ob 16. uri
PARADO VODITA: Danica Godec In Luka Huzjan
Nastopili bodo:
Ans. NOVI SPOMINI Ans. GADI Ans. DONAČKA Ans. VIHAR Ans. UNIKAT Ans. AKORDI Ela & ŠARMERJI PAJDAŠI Ans. PETKA MARJAN ZGONC
in TOMAŽ VRHOVNIK TANJA ŽAGAR NOVA LEGIJA NATALIJA VERBOTEN
DOMEN KUMER SAŠA LENDERO SKATER
Ans. Bratov GAŠPERIČ MILI
MODRIJANI
Ans. MIRA KLINCA
ALFI NIPIč
Ans. ŠTRK
RUDI ŠANTL
Ans. KATRCA
Harmonikarski orkester
VUJECI Ans. EKART ter Luka in Pepi
T1AGER
■ PlRGOVINE
iOSTRO
* PyíjA.BiHniUlal«. ¡2S0PIH
Od vsake prodane vstopnice bomo prispevali 1 € za nakup mamografa za ptujsko bolnišnico.
Pred prodaja vstopnic: Radio - Tednik Ptuj in center Jager Ptuj Organizatorja: Radio Tednik Ptuj d.o.o. in Mega marketing d.o.o.
Slovenija • EPK se ne more otresti kritik
Neresnost politike, zlizanost politikov s kulturniki ...
Evropska prestolnica kulture (EPK), ki jo bo v letu 2012 gostil Maribor s partnerskimi mesti, je v Sloveniji sprejeta z mešanimi občutki. Medtem ko jo prireditelji razglašajo za veliko priložnost za razvoj regije, ji številni očitajo, da gre predvsem za razdeljevanje denarja in kitenje politikov, ki svojih visokoletečih obljub niso izpolnili.
Po mnenju filozofa Borisa Vezjaka se je projektu EPK zalomilo »zaradi celega niza zdrsov, recimo popolne ne-resnosti politike, predvsem občinske, neobičajne zaupljivosti in zlizanosti politikov s kulturniki, celo politizacije kulture, ter seveda popolnega spregleda realnosti problemov in kritičnih opozoril«.
Politika pri EPK zagotovo ni opravila svoje vloge, še posebej lokalna, saj občine še niso nakazale obljubljenega denarja. Namesto skupne podpore zavodu Maribor 2012, ki vodi projekt EPK, se medsebojno obtožujejo in krivdo valijo na državo ali zavod.
Svoje vloge niso izpolnile tudi na infrastrukturnem področju. Je kriva gospodarska kriza, politična nestabilnost v državi ali nesposobnost
občinskih služb tu ne moremo soditi, dejstvo pa je, da je od visokoletečih načrtov in besed županov, kaj bodo vse zgradili za EPK, ostalo bore malo.
Neizvedljivi megalomanski projekti pokopali vse
Zadeve so še posebej problematične v Mariboru, ki je nosilec projekta, kjer vse do zadnjega niso uspeli urediti osrednjega prizorišča EPK. »Zgodbe okoli Maksa in nekaterih drugih objektov so mejile na surrealistično grotesko,« je povedal Vezjak. Nekateri so celo mnenja, da je velikopotezna ideja za postavitev novega kulturnega središča po zamisli režiserja
Tomaža Pandurja pokopala cel EPK, saj so bili zaradi Maksa na stranski tir postavljeni ostali projekti.
»Ko se soočamo z investicijami javnega značaja, si je treba vzeti več časa, kot si ga je vzel Maribor, še posebej potem ko je prišel z novo idejo o umetnostni galeriji in Maksu pod eno streho,« je za povedala nekdanja ministrica za kulturo Majda Širca. »V letu EPK se bo sicer prerezalo manj vrvic, kot smo pričakovali, a nič hudega. Pomembno je, da bodo objekti stali v letu 2014, 2015 in za prihodnost,« je dodala.
Nekateri menijo, da bi tudi država lahko pokazala več naporov v prid EPK. Na mariborski občini izpostavljajo, da vlada ni izpolnila januarske obljube o sredstvih iz drugih resorjev, ne le kulturnega.
Branko Gerlič iz društva Zofijini ljubimci trdi, da je z EPK propadla lokalna kulturna scena. »V Mariboru je bil večji del sredstev za kulturo pobran lokalnim kulturnim organizacijam in preusmerjen v EPK, kar bo verjetno uničilo lokalno kulturo. To se je dogajalo tudi v mnogih drugih evropskih prestolnicah kulture, kjer se lokalna kulturna dejavnost praktično še nekaj let po EPK ni uspela postaviti na noge.«
Po mnenju Gerliča bi EPK moral biti priložnost ravno za lokalno kulturo, ne pa da se daje prednost »visoki kulturi, s katero si Mariborčani razen redkih navdušencev nimajo kaj pomagati,« in tujim ustvarjalcem, ki bodo po letu 2012 zapustili mesto.
Pobuda za ustavno presojo določbe o nezdružljivosti obeh funkcij
Združenje občin Slovenije (ZOS) je v imenu Matjaža Za-noškarja, Zvonka Laha, Danijela Krivca in Ljuba Žnidarja na ustavno sodišče vložilo pobudo za začetek postopka za oceno ustavnosti novele zakona o poslancih, ki je uzakonila nezdružljivost poslanske in županske funkcije.
Hkrati so podali tudi predlog za zadržanje izvajanja novele. Vsi štirje pobudniki so župani, ki so bili na nedeljskih državnozbor-skih volitvah izvoljeni v državni zbor in jim bo po po novem zako-
Razočarani
lokalni kulturniki
Nasploh veliko lokalnih kulturnikov je razočaranih, saj so si od EPK pred leti obetali velike koristi. Programski direktor EPK Mitja Čander pravi, da je poskušal v program EPK zajeti široko kulturno paleto, pa tudi proračun je nižji od pričakovanega, zato vsem apetitom ni mogel ustreči. Lokalni umetniki pa menijo, da bi sami morali imeti prednost, saj bo le tako lahko imel EPK dolgoročne učinke. »Če imaš vrhunski ansambel, ki ima produkcijo, mislim, da je prav, da se ga ponudi, da se mu odpira vrata. Nečemu, kar bo ostalo tudi po letu 2012,« na primer pravi mariborska dirigentka Karmina Šilec.
Direktor Narodnega doma Maribor Vladimir Rukavina poleg zapostavljanja lokalnih producentov očita organizatorjem EPK tudi to, da je program dogodkov za leto 2012 preveč raznovrsten in razdrobljen. »Ko imamo edinkrat možnost, ne damo nekaterim zadevam dovolj denarja, da bi zares zable-stele,« je dejal. Po njegovem mnenju je pri tem zatajil predvsem občinski urad za kulturo, ki bi moral zagovarjati lokalne projekte.
Na zavod Maribor 2012 letijo kritike zaradi domnevno prevelikega števila zaposlenih in slabe organiziranosti, premajhne odločnosti vodstva spričo lokalne politike in zahtev posameznih producentov, kulturologinja Vesna Vuk Godina pa izpostavlja celo klientelizem.
nu funkcija župana prenehala s potrditvijo poslanskega mandata. Združenje je pobudo za ustavno presojo zgolj pripravilo v njihovem imenu in jim torej tako pomagalo po strokovni plati. V pobudi tako ocenjujejo, da je zakon v nasprotju z drugim, 43. in 155. členom ustave, ki govorijo o Sloveniji kot pravni in socialni državi, volilni pravici in prepovedi povratne veljave pravnih aktov.
Če bi ustavno sodišče aktualnim županom, ki so bili na izrednih volitvah v DZ izvoljeni tudi za poslance, dovolilo županski mandat normalno dokončati, to ne bi prineslo realnih in resnih tveganj, so prepričani v ZOS.
Ne nazadnje pa opozarjajo tudi na finančne posledice takojšnje uporabe nove ureditve o nezdru-
Gre le za denar, ne za kulturo ...
»Nekako se mi zdi, da je EPK v celoti in predvsem bil v Mariboru projekt, kako naj si določene socialne mreže prilastijo čim več denarja in kako vzpostaviti mrežo medsebojnega izsiljevanja,« je dejala. »To je neresno. Igrajo se neke igre, kjer je akterjem prav malo mar za EPK in kulturo. Če se ni mogoče zmeniti, je treba vse vzeti, zavod zapreti, denar vrniti in konec, ne pa da se še naprej blamira sebe in Maribor.« Po njenem mnenju bi zavod moral voditi človek, ki zna udariti po mizi, ne pa da mešetari in morda tudi sam »pristavi svoj lonček«.
Tudi med sodelujočimi v projektu je veliko nezadovoljstva. Zaradi finančnih in organizacijskih težav zavoda Maribor 2012 so morali načrte velikokrat spreminjati in klestiti, kar je pri dogovarjanju s tujimi umetniki zelo zapleteno in neprofesionalno. Zavodu očitajo slabo komunikacijo in premalo posluha za majhne projekte, velik problem pa je tudi nejasnost financiranja, saj predvsem manjše organizacije nimajo lastnih sredstev za zalaganje.
Po mnenju producentke Katje Kos niso jasni kriteriji izbire projektov, predvsem pa jo moti stalno prelaganje odgovornosti na druge. »Če prevzameš odgovornost za projekt, moraš stati za njim. Če ne gre, pa se je treba nehati slepiti in EPK odpovedati,« je bila jasna.
žljivosti, saj organizacija nadomestnih volitev stane od 2,6 do 3,5 evra na volivca in se v celoti financira iz občinskega proračuna.
Rezervirane že vse subvencije za samozaposlitev za 2011-2012
Zavod za zaposlovanje je že izplačal ali rezerviral vseh 33,2 milijona evrov, kolikor je bilo predvideno za subvencije za samozaposlitev prijavljenih na zavod za letih 2011 in 2012. Zato je začasno, do morebitne odobritve novih sredstev, ustavil napotitev v priprave na samoza-poslitev.
Kot so sporočili z zavoda za za-
»Maribor ni sposoben požreti 350 predstav«
Kritična je promocija, a na zavodu pravijo, da za to ni dovolj denarja. Tudi sicer na zavodu s proračunom, ki je manjši od napovedanega, niso zadovoljni. Po drugi strani pa direktor Cankarjevega doma Mitja Rotovnik poudarja, da 16 milijonov evrov programskega denarja sploh ni tako malo. »To ni beraški proračun, kot se vseskozi ponavlja, temveč gre za razkošna sredstva, zlasti v teh kriznih časih.« Cankarjev dom po njegovih besedah dobi za 1200 prireditev v letu 1,4 milijona evrov državnih sredstev, ostalo pa si najde na trgu.
Rukavina dodaja, da zavoda Maribor 2012 ni moč primerjati s Cankarjevim domom, saj je slednjemu z dolgoletno tradicijo in izkušnjami mnogo lažje pridobivati sponzorje in občinstvo. Predvsem slednje se mu zdi problem, saj Mariborčani niso vajeni množično obiskovati kulturnih prireditev, še posebej pa ne plačevati vstopnine. Zato je po njegovem nujno, da se pritegne tujce, na čemer pa se ne dela dovolj.
Glede privabljanja občinstva je kritičen tudi ravnatelj Druge gimnazije Maribor Ivan Lorenčič. »Maribor ni sposoben požreti 350 predstav, zato je skrajni čas, da začnete privabljati ljudi od drugod. Za pritegnitev domačega, mladega občinstva je že prepozno.«
STA (pripravlja: SM)
poslovanje, bodo vsi, ki so še v petek podpisali zaposlitveni načrt za intervju za presojo poslovne ideje, ob izpolnjevanju vseh drugih pogojev lahko nadaljevali postopek za pridobitev subvencije za samozaposlitev. Nato bo zavod začasno ustavil napotovanje.
Zanimanje za vključitev v ukrep samozaposlovanja je letos znova zelo visoko. Od januarja do novembra letos so dodelili več kot 4100 subvencij za samozaposli-tev. V tem obdobju so izplačali skoraj 5200 subvencij za samo-zaposlitev, ki so bile dodeljene v lanskem in letošnjem letu. V postopkih izplačila je še okrog 330 subvencij za samozaposlitev.
O možnostih novega vključevanja v intervjuje oz. program priprave na samozaposlitev bo zavod obveščal prek svoje spletne strani. (sta)
Uvodnik
Prihaja luč
Danes je lucijino, zato ne pozabite posejati žitnih semen, da bo na božični mizi mlado kaljeno žito. Lahko pa ga tudi porežete in posujete po solati, saj je menda vir številnih blagodejnih snovi, ki bodo prišle našemu telesu prav v teh zimskih dneh. Z opazovanjem vremena naslednjih 12 dni, ki nas ločijo do božiča, so nekoč napovedovali vreme za prihodnjih 12 mesecev. Kakršno je vreme danes, takšnega se po ljudskem izročilu lahko nadejamo ves januar.
Lucija nam prinese luč, saj napoveduje začetek krajšanja noči in podaljševanja dneva. Številne legende, šege in navade so spletene okrog goda te mučenice, ki jo še posebej častijo na severu Evrope, kjer v zimskem času še bolj hlepijo po luči kakor mi. God je bil v preteklosti verjetno celo pomembnejši praznik kot rojstni dan. Starejši bralci, ki ste se v svojem otroštvu v takem letnem času brezskrbno sankali po klancih, ki so danes preobremenjene državne ceste, se tega še spomnite. Mlajšim bralcem pa verjetno vse skupaj zveni precej čudno, saj izraza go-dovati niti ne poznajo. Tai, Šejla, Inja, Ilo, Nito, Nia, Bilka bodo namreč zaman iskali svoje ime na koledarju.
Ko sem obiskovala osnovno šolo, v vsej občini zagotovo ni bilo niti enega računalnika, televizija in gospodinjski aparati so bili pa luksuz. Pisali smo domišljijske spise na temo Kako bomo živeli leta 2000. Ideje, ki so takrat zvenele popolnoma neverjetno, so danes del našega vsakdana. Mene je vedno najbolj navduševala misel, da bomo ljudje nekoč lahko delali od doma. To se mi je zdelo izjemno zanimivo. Kako bo to šlo, takrat ni znal povedati nihče. Čez 25 let to ni bilo niti pri nas ničpo-sebnega več.
Tradicija in napredek se ne izključujeta. Za osmišlje-no dojemanje življenja sta oba nujno potrebna. Četudi pomena tradicije in izročila ne poznamo več, sta vseeno prisotna v mnogih porah življenja. Napredka ne moremo zaustaviti, vprašanje pa je, ali smo mu sposobni slediti. Andragogi namreč opozarjajo, da je človek funkcionalno pismen šele po končani štiriletni srednji šoli. Šele takrat lahko samostojno zastavi in izpelje svoj nadaljnji osebni razvoj, načrtuje izobraževanje in se okoristi z vso moderno tehnologijo in informacijami, ki so mu danes dostopne.
Viki Ivanuša
Slovenski (ne)politični zemljevid • Tarče in tarčice
Družba za časopisno in radijsko dejavnost Radio-Tednik, d. o. o., Ptuj. Direktor: Jože Bračič. Naslov: Radio-Tednik Ptuj, p. p. 95, Raičeva 6, 2250 PTUJ; tel.: (02)749-34-10, faks: (02) 749-34-35- Dopisništvo Ormož: tel.: 041 287 922. Štajerski tednik je naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izhaja vsak torek in petek. Odgovorni urednik: Jože Šmigoc. Pomočnica odg. urednika: Simona Meznarič. Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Vodja tehnične redakcije: Slavko Ribarič. Celostna podoba: Imprimo, d. o. o. Novinarji: Dženana Bečirovič, Majda Goznik, Viki Klemenčič Ivanuša, Martin Ozmec, Simona Meznarič. Lektorica: Mirjam Danilovič. Tajnica redakcije: Marjana Pihler (02) 749-34-22. Naročniška razmerja: Majda Šegula (02) 749-34-16. Transakcijski račun: 04202-0000506665 pri Novi KBM, d. d. E-mail uredništva: tednik@amis.net, nabiralnik@radio-tednik.si. Oglasno trženje: Justina Lah (02) 749-34-10, Jelka Knaus (02) 749-34-37. Sprejem oglasov po e-mailu: nabiralnik@radio-tednik.si. Vodja marketinga: Mojca Hrup (02) 749-34-30; narocila@radio-tednik.si. Marketing: Bojana Čeh (02) 749-34-14, Luka Huzjan (02) 780-69-90, Marjana Gobec Dokl (02) 749-34-20, Daniel Rižner (02) 749-34-15. Internet: www.radio-tednik.si,www.tednik.si,www.radio-ptuj.si Cena izvoda v torek 0,80 EUR , v petek 1,30 EUR. Celoletna naročnina: 106,80 EUR, za tujino (samo v petek) 119,60 EUR. Ta številka je bila natisnjena v 12.000 izvodih. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo in ne honoriramo. Tisk: Delo, d. d. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu s 7. točko 25. člena Zakona o DDV (Uradni list 23. 12. 1998, št. 89).
Ptuj • Zelena luč za gradnjo šole tudi pri stanovalcih
Živijo v mestu, zahtevajo pa protihrupno ograjo?!
Tokratno ustno obravnavo, na katero je Mestna občina Ptuj povabila lastnike nepremičnin, ki ležijo v neposredni bližini dijaškega doma, ob katerem se bo gradila OŠ dr. Ljudevita Pivka, bi lahko opisali kot presenetljivo. Medtem ko je nekatere doslej motila velikost telovadnice, njena namembnost in podobno, so tokrat vso pozornost preusmerili v druge reči, med katerimi je bilo precej takih, ki z novogradnjo niso neposredno povezane. Pritoževali so se nad hrupom - precej nenavaden je bil predlog, da se ob domu postavi protihrupna ograja -, nad kajenjem stanovalcev doma ob njihovih stanovanjskih blokih, večji problem pa naj bi bil tudi neurejen prometni režim.
Gradnja OŠ dr. Ljudevita Pivka ob Dijaškem domu je sprožila veliko polemik. Čeprav je že vrsto let znano, kje naj bi stala, so se nekateri stanovalci v zadnjih mesecih začeli javno pritoževati nad nekaterimi idejnimi zasnovami projekta.
Šola za otroke s prilagojenimi potrebami na zdajšnji lokaciji deluje že več kot 30 let. O njeni dotrajanosti ni treba izgubljati besed, dejstvo pa je, da konkretnejši dogovori o izgradnji novih prostorov segajo v leto 2007, ko je MO Ptuj projekt nove šole prijavila na razpis šolskega ministrstva. Po začetnem »neuspehu« so dopolnili dokumentacijo in projekt se je uvrstil na peto mesto v državi. Med predlogi ministrstva je bila tudi nadstandardna telovadnica, ki bi jo lahko uporabljali še stanovalci naselja. S tem se je investitor, MO Ptuj, strinjal, a je zamisel pri stanovalcih, ki živijo v neposredni bližini predvidene gradnje, naletela na kopico neodobravanj. Pomislekov je bilo precej; kar nekaj jih je sicer stalo na majavih nogah, a so bili v želji občine, da se projekt čim prej izpelje, večinoma upoštevani.
Telovadnica ni več problem
Kaj predlogi stanovalcev spremenijo in kakšna bo telovadnica, je v petek na ustni obravnavi, na katero so bili vabljeni vsi lastniki nepremičnin, ki ležijo na območju novogradnje, predstavil odgovorni projektant Stanislav Arnuš iz podjetja Projekta inženiring Ptuj, d. o. o. Predstavil je skico in pojasnil, da so predloge stanovalcev upoštevali in projekt priredili njihovim pobudam. Medtem ko je bila prvotno zastavljena telovadnica po mnenju stanovalcev prevelika, tokrat pripomb niso imeli. Niti ene same pripombe ni več bilo na velikost in namembnost telovadnice, ki bo obsegala skupaj 546 kvadratnih metrov oziroma 360 kvadratnih metrov uporabnih površin in bo namenjena izrecno za potrebe otrok s posebnimi potrebami.
Po besedah Arnuša bo telovadnica štiri metre vkopana v zemljo, dodatne štiri pa bo nad tlemi. Ukinjen je tudi prvotno predviden javni dostop, kar je na željo stanovalcev naročil investitor MO Ptuj. Arnuš je prikazal tudi osenčenje na sosednje objekte in pojasnil, da sence
ne bodo padle niti do ceste. Telovadnica bo po novem načrtu zadostovala minimalnim standardom in potrebam dejavnosti šole in ne bo nad-standardna, kot je bilo mišljeno v predhodnem načrtu.
Objekt, za katerega je občina 27. julija letos že oddala vlogo za gradbeno dovoljenje, bo obsegal kletne in pritlične prostore ter prvo etažo. Stal bo na poselitvenem območju Ptuja. Dopustni bi bili tudi dve nadstropji, a bo novi objekt imel le eno.
Parkirišča, prometni režim, kajenje, hrup ...
Ob novogradnji bo zagotovljenih tudi 25 parkirnih mest za starše in zaposlene. Ravno parkirišča pa so se pokazala kot eden večjih problemov stanovalcev blokov tik ob dijaškem domu.
Ustna obravnava, namenjena debati o šoli, je bila namreč bolj podobna kakšnemu sestanku sveta stanovalcev. Ti so sestanek s predstavniki občine tokrat v prvi vrsti izkoristili za predstavitev težav, s katerimi se ubadajo. Sicer so jih nekoliko vklopili v »problematiko« izgradnje šole, a je bilo veliko preveč besed namenjenih temam, ki za šolo niso osnovnega pomena. Tako so recimo izpostavili problem prometnega režima, v bojazni, da bodo starši in zaposleni parkirali pred »njihovimi« bloki in na »njihovih« pločnikih.
»Predlagam, da projektant predstavi prometni režim, ki se ga iz dosedanje predstavitve ne da prepoznati,« je dejal stanovalec Janez Vrečar in poudaril, da imajo s parkirišči že sedaj velik problem za-
radi bližine šolskega centra. Stanovalec Arbajterjeve Alojz Sok pa je izrazil bojazen, da bo ob njihovem bloku nastala hitra cesta, če ne bo ustrezne prometne ureditve.
Ivan Vidovič, predstavnik MO Ptuj in vodja Oddelka za negospodarske javne službe na MO Ptuj, je odgovoril, da je ureditev prometnega režima že v teku, in sicer neodvisno od izgradnje šole, ter da bo promet urejen že v kratkem. Režim naj bi bil podoben tistemu na Rimski ploščadi.
Da je župan obljubil, da bo urejena enosmerna ulica in da bodo stanovalci prejeli nalepke za parkiranje, je spomnil stanovalec Arbajterje-ve ulice Aleksander Ferčec. Njegovi predlogi pa niso bili povezani le z ureditvijo prometnega režima. Uvodoma je dejal: »Šola ni bila nikoli sporna, sporna je le telovadnica,« ob tem pa dodal, da želijo potrdilo, da bo telovadnica namenjena le učencem šole, ne pa »rekreacijskim skupinam in raznim prireditvam«. To zagotovilo je na sestanku tudi dobil, saj bo po besedah ravnateljice Dragice Emeršič telovadnica primerna zgolj za otroke s posebnimi potrebami.
Ferčec je predlagal tudi ureditev prostora, v katerem bi stanovalci Dijaškega doma, za katere predvideva, da jih bo z novo šolo še več, imeli prostor za kajenje. To naj bi bil namreč pereč problem, s katerim se srečujejo stanovalci blokovskega naselja. Da je to zakonsko nemogoče, saj šola takšnih prostorov ne sme urejati, je pojasnila socialna delavka na OŠ dr. Ljude-vita Pivka Tanja Nikolovski. Ravnateljica OŠ dr. Ljudevita Pivka Dragica Emeršič pa je dodala, da učenci njihove
šole ne kadijo in da bodo najbrž tudi dijaki več časa preživeli v telovadnici kot na cesti.
»Stanovalci nismo proti šoli, ampak proti telovadnici,« pa je nadaljeval Zvonko Kolednik, ki je prepričan, da so mediji ustvarili napačno sliko okrog celotne zgodbe. Zanimiv in nedojemljiv pa je bil predlog Jožice Šmigoc, ki je celo predlagala postavitev protihrupne ograje, ki bi bila tako visoka, da žoga ne bi mogla preko. Pravi, da je vrednost njihovih stanovanj zaradi dejstva, da jih obkrožajo same šole, bistveno nižja, kot
Projekt je bil uvrščen v program vlaganj v domsko varstvo od 1985 do 1990, vendar brez uresničitve, saj zbrana sredstva namenskega sklada pri Skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja Slovenije niso zadoščala za vse predvidene investicije. Po letu
Ljutomerski dom starejših
bi bila sicer, in da stanovanj tam nihče ne bi kupil.
Šolo bodo začeli graditi naslednje leto
Kljub vsemu pa je Vidovič zadovoljen z razpletom dogajanj. Pripomb na samo šolo oziroma njeno podobo na tokratni obravnavi namreč ni bilo. Predlogi stanovalcev so bili upoštevani, njihov odziv pa Vidovič vidi kot zeleno luč za gradnjo, ki naj bi stekla v letu 2012, kar je tudi pogoj šolskega ministrstva, če želi občina dobiti njihov del sredstev.
Na opazko, da je bilo na obravnavi zaznati, da šola ni več problem, ampak so ostali problemi trenutno za
1990 je sklad prenehal delovati, s tem pa so zmanjkala namenska sredstva za naložbe v domsko varstvo, zato so v Ljutomeru razmišljali o gradnji manjšega doma z manj kot sto posteljami. Toda leta 1997 je bil objavljen razpis za izgradnjo domov iz javnih
praznuje desetletnico.
stanovalce pomembnejši, Vi-dovič odgovarja: »To se je na koncu res pokazalo. Šola in telovadnica nista več moteči za stanovalce, saj smo upoštevali njihove predloge glede telovadnice. Na sestanku pred nekaj dnevi na občini so izpostavili težavo glede prometne ureditve in župan jim je obljubil, da je mogoče njihove težave rešiti s podobno ureditvijo kot na Rimski ploščadi. To so želeli in to bomo uredili. Je pa današnji sestanek dal zeleno luč za gradnjo šole, saj nekih pripomb glede tega več ni bilo. Gradbeno dovoljenje bo v kratkem izdano in projektant bo lahko izdelal dokumentacijo za izvedbo, kar je osnova za iskanje izvajalca del in začetek gradnje v naslednjem letu.«
Dženana Kmetec
sredstev, na katerega so se Lju-tomerčani uspešno prijavili in 7. februarja leta 2000 postavili temeljni kamen za gradnjo. DSO v Ljutomeru so odprli 30. novembra 2001, v začetku leta 2002 je bilo vseljenih že 73 stanovalcev, danes pa dom ponuja socialno oskrbo in zdravstveno nego okoli 150 stanovalcem, za katere skrbi skoraj 70 zaposlenih.
Po pozitivni odločitvi Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve v letu 2009 glede izgradnje bivalne enote za demenco v Stročji vasi pri Ljutomeru se bodo dela začela izvajati prihodnje leto. Občina Ljutomer je zagotovila zemljišče na lokaciji nekdanje osnovne šole Stročja vas, naložba pa bo financirana iz državnega proračuna.
NŠ
Ljutomer • Deset let doma starejših občanov
Kmalu še bivalna enota
Ljutomerski dom starejših občanov (DSO) praznuje deset let delovanja, čeprav so zamisel o njegovi gradnji posamezniki iz Društva upokojencev Ljutomer pričeli snovati že v osemdesetih letih minulega stoletja.
Foto: NS
Ptuj • Zasedala Akademija projekta EPK
Evropska prestolnica kulture - projekt regionalizacije
V hotelu Primus na Ptuju je 8. decembra zasedala Akademija projekta Evropska prestolnica kulture 2012 in to prvič zunaj Maribora, nosilca projekta. V Ptuju so se sestali na pobudo akademikov EPK, ki temu projektu dajejo dodatno vrednost in moralno podporo. Na Ptuju so bili Andrej Brvar, Dubrav-ka Tomšič Srebotnjak, Igor Grdina in Oskar Kogoj.
Akademikom so se ob tej priložnosti pridružili tudi nekateri drugi soustvarjalci projekta: ptujski in novomeški župan Štefan Čelan in Alojzij Muhič, koordinatorji partnerskih mest ter vodstvo Zavoda Maribor 2012 z generalno direktorico Suzano Ži-lič Fišer na čelu. Iz MO Maribor se srečanja ni udeležil noben njen predstavnik.
Zbrani so govorili o stanju priprav in o težavah, s katerimi se soočajo, ker občine partnerice, z izjemo MO Ptuj, še niso v celoti poravnale svojih letošnjih finančnih obveznosti, odprtje projekta pa je tako rekoč pred vrati - osrednja otvoritvena slovesnost bo 14. januarja. MO Maribor naj bi po izjavah na tiskovni konferenci, ki je sledila Akademiji EPK, Zavodu Maribor 2012 dolgovala kar 1,7 milijona evrov. Njeni člani so občine pozvali, naj čimprej izpolnijo svoje zaveze oziroma obveznosti. Več o tem, kako in kdaj bo Maribor poravnal svoje obveznosti do Zavoda, naj bi bilo znano sredi tega tedna.
V letih težke finančne in družbene krize naj bi tudi skozi projekt EPK 2012 skušali najti neko perspektivo prenove družbe. Kultura lahko ponovno postane družbeno relevantna sila v smislu uveljavljanja kreativnosti in povezovanja, ki v času krize postajata veliko bolj zavezujoča, kot se je zdelo še pred nekaj leti, je povedal programski direktor Zavoda Maribor 2012 Milan Čander.
Srečanje na Ptuju je izzvenelo v zelo pozitivnem vzdušju, vzdušju razumevanja, kompleksnosti in prepoznavanja projekta EPK 2012 ter njegovih dolgoročnih učinkov tako za mesto Maribor kot za druga partnerska mesta. Hkrati gre za projekt, ki kot gonilna sila lahko spre-
Foto: Črtomir Goznik
S srečanja Akademije EPK na Ptuju: levo Dubravka Tomšič Srebotnjak, desno Suzana Žilič Fišer
meni razvoj in kulturo v širšem smislu v okolju. Gre za skupni cilj različnih mest, regij, države in različnih kulturnih institucij. Udeleženci srečanja na Ptuju so brez izjeme poudarili, da pričakujejo dolgoročne učinke blagovne znamke EPK 2012, da je leto začetka hkrati zagon za nove projekte v naslednjih letih, za pozitivne učinke na promocijskem področju in področju prepoznavnosti mest, vključenih v projekt, obenem pa cele države.
Pesnik Andrej Brvar je izpostavil, da je treba na projektu v isti sestavi nadaljevati tudi v letu 2013. Ne gre samo za aktiviranje duha, kulturnih in drugih energij v SV regiji, gre preprosto za začetek slovenske regionalne ureditve države. Za Igorja Grdino je projekt EPK 2012 pomemben, ker pobuda prihaja iz notranje potrebe lokalnih skupnosti in posameznikov. Ne gre samo za trenutno mobilizacijo, uspešnost projekta se bo merila po tem, kaj bo ostalo. Lep primer je Gradec, ki danes živi kot svetovljansko
Foto: Črtomir Goznik
Ptujski župan Štefan Čelan: »MO Ptuj je izpolnila vse letošnje obveze do Zavoda Maribor 2012.«
mesto. Zakaj ne bi vzhodna Slovenija, ki ji obešajo med drugim tudi to, da je zaostala, pokazala kakšne poti dalje?
Dubravka Tomšič Srebotnjak je povedala, da je zelo počaščena, da lahko sodeluje v projektu EPK, ker gre za projekt, ki je pomemben za celo Slovenijo. Pomembno je, da projekt živi z udeleženci in da se skozi kulturo povežemo s svetom. Upa, da bo leto 2012 lepo leto, ki se bo nadaljevalo. Na glasbenem področju je predvidenih veliko dobrih projektov, nekaj pa bi se dalo narediti drugače. Sama osebno bo s tem projektom živela in upa, da bo tako tudi v vseh partnerskih mestih in v celi Sloveniji.
Oskar Kogoj je prinesel na Ptuj pozdrave goriške univerze, ki začenja razvoj podiplomskega študija za oblikovanje. Slovenci se premalo zavedamo svoje notranje moči, kulturne dediščine, svojih korenin, ker nismo sirote, imamo veliko kulturne dediščine. To je priložnost, da se slovenska mesta - partnerji projekta EPK povezujejo v evropsko družino narodov.
V partnerskih mestih pozitiven duh
Ptujski župan Štefan Čelan je povedal, da kljub mnogim težavam, s katerimi se bo potrebno soočiti v letu 2012, ostajajo v vseh mestih, partnericah projekta, optimisti. Vsi skupaj čakajo na čim prejšnjo konstituiranje nove vlade in podporo pri projektih v tistem delu, kjer se je vlada ob
vezala, da bo poskušala zagotoviti vire financiranja tudi iz ostalih resornih ministrstev, ne samo z ministrstva za kulturo. Problematični so nekateri viri financiranja sodelujočih občin. Zaradi sprejemanja proračunov, ki se lahko zavleče, nastajajo problemi, ker dokler proračun ni sprejet, tudi ni mogoče izpeljati sofinanciranja. Kar zadeva MO Ptuj, je zadovoljen, da so tudi na Zavodu v Mariboru spoznali, da je način financiranja, kot so ga predvideli na Ptuju, najboljši tako za Zavod kot tudi za sodelujoče občine. Na investicijskem področju vse prav tako teče po načrtih, dominikanski samostan se prenavlja. Nerazumno dolgo pa poteka šesti razpis za kohezijski denar, kar je načrte nekoliko zapletlo tudi na Ptuju. V Službi vlade za lokalno samoupravo sicer zatrjujejo, da bo marca 2012 razpis objavljen. Če ne bo dodatnih zapletov, bodo finančno konstrukcijo po tem razpisu lahko zaključili. V prvi fazi bi morala biti obnova dominikanskega samostana zaključena najpozneje v jeseni 2012.
Za osrednji ptujski kulturni dogodek, festival umetnosti in dediščine, povezan s ku-rentovanjem, so stvari, kar zadeva programski del, v večini dorečene. Največ aktivnosti pa v tem trenutku teče za zagotovitev čim bogatejšega programa na otvoritveni po-vorki, na kateri naj bi sodelovale etnografske skupine s celega sveta. Na Ptuju si prizadevajo, da bi v naslednjih letih ustvarili enega največjih etno dogodkov na svetu.
MG
Od tod in tam
Videm • Koledovanje na OŠ Videm
Foto: SM
Videmski osnovnošolci so skupaj z učitelji v petek zvečer pripravili zanimivo prireditev, ki so jo na kratko poimenovali kar Koledovanje - N'coj smo mi pršl do vas. Prireditev je bila prepletena s pesmijo in skeči na temo decembrskih praznikov s poudarkom na koledovanju. Tako so učenci tretjega razreda pod vodstvom Darje Ostroško predstavili koledovanje nekoč, učenci dveh prvih razredov pod mentorstvom Biserke Selak in Boštjana Petroviča pa so nastopili z recitaloma Mi smo čuli praviti - bobljanje in tepež-kanje. Povezovalci programa Rebeka Ostroško, Tomaž Trafela in Rok Forstnerič so skozi celotno prireditev povedali veliko o običajih prednikov v času koledovanja. Večer je bil tudi poln petja in glasbe: uvodoma so skupaj zapeli otroški in mladinski pevski zbor OŠ Videm ter mešani pevski zbor sv. Viktorina, nato sta se otroški in mladinski pevski zbor predstavila z več ljudskimi pesmimi na temo decembrskih praznikov, prav tako se je z več skladbami samostojno prestavil še zbor sv. Viktorina, skladbo z božično tematiko je zapela dekliška vokalna skupina Cantilena, ljudsko Tam stoji pa hlevček pa je na citre zaigrala Petra Grabrovec.
SM
Ptuj • Glasbena pravljica
Foto: DK
Lepo bo, je v vabilu na glasbeni dogodek zapisala ravnateljica Zasebne glasbene šole v samostanu sv. Petra in Pavla Klavdija Zorjan Škorjanec. Kdor ji ni verjel na besedo, se je pošteno uštel, saj je bilo res lepo, otroci pa so žareli od sreče pod soji žarometov in pred najboljšo možno publiko: starši, prijatelji in ostalimi družinskimi člani. Refektorij minoritskega samostana je bil tokrat dobesedno prenatrpan. Prijetnih prireditev si vsi želimo v čim večji meri, zato so te najbolj obiskane. To se je pokazalo v sredo na glasbeni pravljici, ki so jo organizirali na Zasebni glasbeni šoli v samostanu sv. Petra in Pavla. Zgodbo o bobenčku in palčkah, prirejeno po izvirniku Janeza Bitenca, so uprizorili s pomočjo glasbene priredbe in pripovedovanja Petra Gojko-ška. Glasbo so povezali tudi z likovno umetnostjo, saj je sočasno s petjem otroškega zborčka in učencev šole na platnu ustvarjala ilustratorka Ela Valenko.
Dženana Kmetec
Ptuj • Decembrski čas penin
Foto: Marjan Petek
Že tradicionalno se Primusove vinske zgodbe v decembru posvečajo peninam. Na letošnji decembrski večer penin so jih pripeljali iz sedmih slovenskih kleti treh slovenskih vinorodnih dežel. Povezovalcu večera Janezu Vrečerju so se ob tej priložnosti pridružili enologi iz Radgonske kleti Klavdija Topolovec Špur, iz kleti Vinakoper Danilo Šoster, iz Ptujske kleti Bojan Kobal, Ivan Kramar iz Goriških brd in Rok Jamnik iz kleti P&F Jeruzalem Ormož. Večer je ob kulinaričnih dobrotah ekipe Primusa in kulturnih užitkih -pianistka Ingrid Markovič, harmonikarja Jan Harb in Nejc Strnad ter vokalna skupina Melos - v resnici zazibal v praznični čas.
torek • 13. decembra 2011
Gospodarstvo, obrt, podjetništvo
Štajerski TEDNIK 5
Ptuj • PP - Mesna industrija posluje uspešno
Dnevna proizvodnja dosega 150 ton izdelkov
»Na uro v naši predelavi obdelamo približno 7800 živali, celoten proces od zakola do pakiranega izdelka pa ob tehnologiji, ki jo imamo, zahteva štiri ure,« je ob predstavitvi poslovanja Perutnininega obrata Mesna industrija na Zagrebški cesti povedal izvršni direktor proizvodnje Slavko Visenjak.
Pod okrilje PC Mesna industrija spada še klavnica, tovarna krmil in tovarna pripravljenih ljudi, zaposlenih pa je 700 ljudi. »Ves proces dela od vhlevitve piščancev do končnega izdelka je zelo natančno načrtovan; za vsakega našega kooperanta je vnaprej do ure točno določeno, kdaj bodo piščanci iz njegove farme prišli v predelavo. Trenutno lahko rečem, da smo dosegli 80-od-stotno natančnost, seveda pa si želimo doseči še višjo. Ne moremo pa popolnoma vplivati na določene objektivne težave, kot je recimo teža piščanca, kar pa potem že deloma vpliva na sam proces predelave,« je pojasnil Visenjak. V PC MI so specializirani za predelavo piščancev, težkih okrog dva kilograma: »Dnevno obdelamo med 90.000 in 100.000 piščancev, kar pomeni okoli 150 ton perutninskega mesa in izdelkov. Približno 10 do 15 odstotkov jih gre v prodajo celih, vse ostalo predelamo. Dnevno tako proizvedemo od 40 do 50 ton klobas, preostanek pa predstavljajo različni perutninski polizdelki ali končni izdelki, ki jih je skupno med 250 in 300. V poletnih mesecih se poveča izdelava mariniranih izdelkov iz perutninskega mesa.«
Visenjak je poudaril, da lah-
Foto:SM
Izvršni direktor Slavko Visenjak: »Dnevno obdelamo med 90.000 in 100.000 piščancev, kar pomeni okoli 150 ton perutninskega mesa.«
ko takšne rezultate dosegajo s strogo specializacijo tudi v sami predelavi: »Na željo enega naših kupcev bomo začeli z gojenjem in predelavo težjih, vsaj štirikilogramskih piščancev. Zahtevnost in način gojenja ter predelave takšnih živali je spet treba posebej načrtovati in uvesti nov in drugačen specializiran proces predelave. Že matična jata mora biti drugačna. Predelavo bomo vzpostavili v našem obratu v Zalogu, ki je sicer specializiran za predelavo pu-ranjega mesa.«
Kakovost izdelkov se po Vi-senjakovih besedah začenja že pri uvozu matičnih jajc, ki jih
PP trenutno uvaža iz Anglije in deloma iz Madžarske: »Enodnevne piščance, brojlerje, nato vhlevljamo pri naših kooperantih štiri do petkrat tedensko. Trenutno imamo 240 aktivnih kooperantov, med katerimi je tudi 70 rejcev puranov. Kot rečeno, je predelava piščancev in puranov ločena, predvsem zaradi boljše ekonomike in tudi boljše kvalitete. Za slednjo pri naših rejcih skrbimo tudi z lastno krmo, ki jo pridelamo v naših tovarnah krmil. Tudi proizvodnja krme je specializirana, vsak obrat izdeluje določeno vrsto krme. Za kvaliteto naših izdelkov nadalje skrbi tudi lastna
V tovarni pripravljenih jedi znaša mesečna kapaciteta proizvodnje do 400 ton paniranih in marini-ranih izdelkov.
veterinarska služba in laboratoriji; vsak korak proizvodnje je pod nadzorom, vsak dan je narejenih ogromno vzorcev v vseh obratih. Redno smo kontrolirani tudi s strani drugih inšpekcij, tudi iz tujine, ki jih k nam pošiljajo kupci iz drugih držav. Vsi ti pregledi, pri katerih se zraven sledljivosti ugotavlja tudi kvaliteta, so za nas postali praktično vsakodnevni standard poslovanja.
Res je, da od začetka ni bilo tako enostavno, danes pa lahko kadarkoli dokažemo, recimo na določenem izdelku s trgovinske police, s katere farme je prišel piščanec, saj je vse snemano in natančno zabeleženo.«
Enaki standardi veljajo tudi za ostale obrate; v tovarni pripravljenih jedi, v kateri je zaposlenih 66 ljudi v dveh izmenah, izdelujejo toplotno
obdelane izdelke - panirane in marinirane. Mesečno izdelajo do 400 ton izdelkov, letno okoli 4000 ton, prevladuje pa proizvodnja paniranih izdelkov, kot so npr. medaljoni. Perutninske izdelke prodajajo na slovenskem trgu, med tujimi trgi pa je trenutno najmočnejši avstrijski trg, saj veliko Perutnininih izdelkov prodajajo v trgovski verigi Hofer.
SM
Portorož • Prvi Dnevi slovenskega turizma
Gostilnama PP in Ribic naziv Gostilna Slovenija
8. in 9. decembra so v Portorožu potekali prvi Dnevi slovenskega turizma, v tem okviru pa tudi že 14. Slovenski turistični forum. Dneve so namenili usklajevanju stališč o nadaljnjih strateških usmeritvah in trženju turizma na nacionalni, regionalni in lokalni ravni, izobraževalnim vsebinam, usklajevanju tekočih politik in pomembnejših projektov slovenskega turizma ter mreženju strokovnih, poslovnih in odločevalskih turističnih javnosti.
V	Portorožu je v tem času potekalo tudi četrto strokovno srečanje gostincev v organizaciji Turistično-gostinske zbornice in Sekcije za gostinstvo in turizem pri Obrtno-podjetniški zbornici Slovenije, na katerem je bilo največ tem namenjenih novi kolektivni tržni znamki v turistični ponudbi Slovenije - projektu Gostilna Slovenija - ter oblikovanju sezonske ponudbe v jedilnih listih in vključevanju ekoloških živil in živil z zaščitenimi geografskimi porekli v ponudbo gostinskih lokalov, kar je eden izmed kriterijev za pridobitev certifikata Gostilna Slovenija.
V	ponudbi jedi mora gostinski obrat, ki želi pridobiti blagovno znamko Gostilna Slovenija, zagotoviti vsaj 80 odstotkov hišnih jedi - krajevnih in regionalnih ter vseslovenskih. Vsaj 50 odstotkov vseh živil pri pripravi jedi naj bi bilo iz lokalnega, regionalnega in slo-
venskega okolja, pet odstotkov pa tudi ekološko pridelanih. Obenem mora biti ponudba hrane usklajena z letnimi časi. Zahteven je tudi kriterij pri ponudbi vin - vsaj 75 odstotkov mora biti slovenskih.
Obrtno-podjetniška zbornica Slovenije je za registracijo blagovne znamke Gostilna Slovenija potrebovala 20 let. Prve diplome, izveski in označevalne table so bile gostilnam, ki so pridobile pravico uporabe te blagovne znamke, podeljene 5. oktobra letos. V okviru prvih Dnevov slovenskega tu-rizna pa sta to pravico kot prvi gostilni s Ptujskega pridobili gostilni PP in Ribič, ki delujeta v okviru Gostinstva PP.
»Naše gostilne so sestavni del dediščine in sodobne kulinarične prepoznavnosti Ptuja. Več kot desetletje soobliko-vanja podobe gastronomske kulture v harmoniji z vini iz Ptujske kleti, nas zavezuje, da po tej poti nadaljujemo,« je po
prejemu certifikata povedal Dušan Ris, direktor Gostinstva PP. Po besedah mene-džerja Aleksandra Šikerja in kuharskega vodje Aleša Korošca so se v gostilni PP
zadnje tri mesece s celotno ekipo zaposlenih intenzivno pripravljali, da bi pridobili ta laskavi naziv. Katarina Vovk, direktorica Gostinstva Ribič, pa ocenjuje, da je z nazivom
Gostilna Slovenija poplačan večletni trud, ki so ga vložili v izoblikoanje sedanje podobe in ponudbe gostilne Ribič. Veliko so delali na dodatnem izobraževanju, poglabljanju
Ob podelitvi naziva Gostilna Slovenija v Portorožu: od leve Dušan Ris, direktor PP Gostinstva, Katarina Vovk, Gostinstvo Ribič, prof. dr. Janez Bogataj, soavtor projekta Gostilna Slovenija, Aleš Korošec, Gostilna PP, in Aleksander Šiker, Gostilna PP
znanja in izkušenj, vse skupaj pa podprli še z materialnimi vlaganji.
Veselje ob prejemu naziva Gostilna Slovenija so gostinci PP Gostinstva v Portorožu delili skupaj s predstavniki OOZ Ptuj: predsednikom Vla-dimirjem Janžekovičem, predsednikom sekcije gostincev pri OOZ Ptuj Milanom Košto-majem in nekaterimi drugimi obrtniki s Ptujskega.
Projekt Gostilna Slovenija delno sofinancira tudi Evropski sklad za regionalni razvoj. V prihodnjih letih bodo to kolektivno blagovno znamko lahko pridobili tudi hoteli. V tem trenutku za pridobitev naziva Gostilna Slovenija čaka še več kot deset gostiln; njihove prijave bo preverila strokovna komisija skladno z določili strogega pravilnika in ocenjevalnega lista. Blagovna znamka Gostilna Slovenija je vzbudila zanimanje tudi v tujini.
Foto: SM
Foto: arhiv
Ormož • Nove posode z rumenim pokrovom za embalažo
Ločevati bo treba natančno
V občinah Ormož, Središče ob Dravi in Sveti Tomaž bodo z 19. decembrom začeli razdeljevati posode za odpadno embalažo. V prihodnjih mesecih jih bodo razdelili vsem okrog 6000 uporabnikom, ki bodo na dom prejeli tudi brošuro z natančnimi navodili, kaj sodi v katero posodo. Nekatera gospodinjstva bodo tako po novem imela po tri posode: črno za mešane odpadke, rjavo za biološke odpadke in črno z rumenim pokrovom za embalažo.
Vsak, ki je imel doslej posodo za mešane odpadke, bo dobil poleg te še 240-litrsko črno posodo z rumenim pokrovom, ki bo namenjena embalaži. Količina mešanih komunalnih odpadkov se bo po predvidevanjih Ludvika Hriberška iz Komunalnega podjetja Ormož začela zmanjševati, saj je med mešanimi odpadki sedaj veliko embalaže. »V začetku uvedbe novosti ne pričakujemo, da bodo nove posode polne, saj bodo ljudje še vedno koristili odvoz na ekološke otoke,« meni Ludvik Hriberšek in opozarja, da pa med mešanimi odpadki sedaj ne bo smelo biti več plastične embalaže (plastenk, embalaže od jogurtov, meh-čalcev). V novo posodo sodi tudi vsa kovinska embalaža (pločevinke, konzerve, za-maški, manjši kovinski deli) in čista sestavljena embalaža (tetrapak od mleka, sokov, omak). V posodo ne sodi papir in steklo ter drugi mešani komunalni odpadki.
Ko bodo posode razdeljene, kar naj bi se zgodilo v prihodnjih mesecih, pa bo komunala odpadke odvažala po novih urnikih. Za tiste, ki so imeli doslej odvoz vsakih 14 dni, to v praksi pomeni, da se bodo enkrat mesečno odvažali mešani odpadki in enkrat mesečno embalaža. Ostal bo torej odvoz na dva tedna, vendar se bodo vsakokrat odvažali različni odpadki. Vse stroške v zvezi z uvedbo dodatne posode za vse tri občine Hriberšek
V
ii	komunalno
kp	podjetje
ORMOŽ
d os

V POSODO ODLAGAMO
PLASTIČNA EMBALAŽA
•PET plosienke od pijač
-plastenke proškcv, Šamponoi/,
mehčal lev, zobnih post /
•joguiTovi lončki	I a ¿T J
•p losi it ne v lette jn folije	~
nn
Foto: Viki Ivanuša
Ludvik Hriberšek je nazorno pokazal, kakšne novosti uporabnike čakajo od prihodnjega tedna naprej. Posod na komunali še nimajo, pričakujejo jih te dni.
ocenjuje na 180.000 evrov. Cene komunalnih storitev so trenutno zamrznjene in zato se cena za uporabnike v tem trenutku ne bo spremenila. Vprašanje pa je, kaj se bo zgodilo po odmrznitvi cen.
Ekološki otoki ostajajo
Ekološki otoki bodo kljub uvedbi posode za embalažo ostali. Ko pa bo sistem pobiranja embalaže od vrat do vrat polno zaživel v vseh treh občinah, bodo začeli zmanjševati število posod na ekoloških otokih. Zabojnike za plastiko in kovine bodo umaknili v celoti, tako da bodo na otokih ostale le posode za steklo in
papir.
Prve posode bodo pri občanih že 19. decembra, kar je velik transportni zalogaj za izvajalca. Občani bodo o vsem predhodno obveščeni, dobili pa bodo tudi brošuro. Ludvik Hriberšek svetuje, da naj jo shranijo, saj bo v njej lepo opisano, kateri odpadek sodi kam. Na posode sodijo tudi nalepke, ki zelo nazorno opozarjajo uporabnike na to, kaj sodi v posodo. Nalepke bodo na posode nalepili, ko bo temperatura višja od 10 stopinj, saj je sedaj za to prehladno in bi gotovo prišlo do skrčkov.
Večina občanov ima že sedaj manjšo posodo za mešane odpadke, tisti pa, ki bodo z dodatno posodo potrebovali
manjšo posodo za mešane odpadke, jo lahko vsak trenutek zamenjajo.
Nov način ločevanja odpadkov seveda pomeni tudi večjo pozornost uporabnikov, ki bodo morali biti pri tem dosledni, embalažo pa je treba očistiti tudi ostankov vsebine ali hrane, saj ti zelo motijo predelavo, med razpadanjem organske mase pa se razvije tudi zelo neprijeten vonj. Zato je Ludvik Hriberšek opozoril, da je treba vsebino iz embalaže izprazniti do konca. Na začetku bodo uporabnike pristojne inšpekcijske službe na morebitne kršitve le opozarjale, predvidene pa so tudi kazni.
Viki Ivanuša
Ptuj • Uprava vrtca v nemogočih prostorskih razmerah
Bodo upravo izselili?
Uprava Vrtca Ptuj dela v nemogočih prostorskih razmerah. Direktorica vrtca Božena Bratuž že dva meseca ne more v svojo pisarno, ki so jo zaradi nevarnosti, da bi zgrmel strop, morali podpreti.
Nič kaj prijaznejša slika ni niti v drugih prostorih uprave. Čeprav so zelo prostorni, drugih kvalitet nimajo. V vseh so vidne posledice dolgole-
tnega zamakanja zaradi dotrajane strehe. V vseh 25 letih, kar ima uprava Vrtca Ptuj prostore v 3. nadstropju stavbe v Prešernovi 29, jim jih niso še
BE	p1!'
i*	ml
tifi	i
	
—__../ :• "3
Foto: Črtomir Goznik
Podprti strop v sobi ravnateljice Vrtca Ptuj
niti enkrat prepleskali, čeprav zanje plačujejo najemnino. Zadnja leta so njihove prošnje za ureditev prostorov uprave naletela na gluha ušesa, češ, saj se bodo gradili novi prostori za vrtec Mačice, kjer naj bi našla novo streho tudi uprava. Ko se je projekt znašel na klopeh mestnih svetnikov, ti nad takšno rešitvijo niso bili najbolj navdušeni.
Zdaj, ko se tudi novi vrtec Mačice vse bolj oddaljuje, naj bi se odločili za sanacijo obstoječega vrtca, v katerega ni bilo vlaganj polnih 17 let. Stavba objekta je v teh dneh sicer dobila novo streho, problemi 3. nadstropja pa ostajajo. Sanacija je več kot nujna, na to
kaže tudi odločba gradbenega inšpektorja, še prej pa bo prostore moral pregledati statik.
Na prijaznejše prostore uprave upajo tudi vse mamice, ki morajo s svojimi majhnimi otroki, ko želijo kaj urediti v upravi, opraviti pravi mali podvig. Še poseben napor je prihod v upravo za nosečnice. V imenu staršev oziroma mamic si želijo, da bi ta problem enkrat za stalno rešili. Doslej so bili v glavnem tiho, ker so v ospredje postavljali urejanje prostorov za malčke, zdaj pa vrag šalo jemlje, saj ni prijetno delati na lokaciji, na kateri lahko vsak trenutek nate zgrmi strop.
MG
Od tod in tam
Banja Luka • Naj podjetje in naj manager
' BOSNA IHEKEGOViNA"^
DIREKCIJA ZA IZBO^^ENSDŽERA BiH
Foto: Dialog
Perutnina Ptuj-BH, podjetje v Skupini Perutnina Ptuj, je na 25. razglasitvi najboljšega podjetja in menedžerja leta v Bosni in Hercegovini prejelo obe najprestižnejši nagradi. Mladen Andric, direktor Perutnine Ptuj-BH, je prejel priznanje za najboljšega menedžerja Bosne in Hercegovine, jugovzhodne in srednje Evrope v letu 2011, Perutnina Ptuj-BH pa je prejela naslov najboljšega podjetja v državi. Tradicionalni izbor najboljšega menedžerja BiH jugovzhodne in srednje Evrope pripravlja neodvisna agencija iz Zenice, časopis Euromanager in Evropsko združenje me-nedžerjev. Perutnina Ptuj-BH je v letu 2010 zabeležila okoli 49 milijonov evrov prihodkov, letos pa naj bi po napovedih dosegla prihodke okrog 61 milijonov evrov. PP v Bosni in Hercegovini zaposluje 560 ljudi, proizvaja pa 217 različnih živil. V okviru družbe delujejo tudi štirje distribucijski centri, 30 maloprodajnih objektov in lastna distribucijska veriga.
SM
Ptuj • Priznanja krvodajaiacem M0 Ptuj
Foto: Črtomir Goznik
V veliki dvorani Gasilskega doma Ptuj je bila 9. decembra svečanost, na kateri je mestna organizacija Rdečega križa, ki jo vodi Rozalija Ojsteršek, podelila priznanja krvodajalcem. Skupaj so jim podelili 135 plaket za 15-, 25-, 50-, 70-, 80- in 90-krat darovano kri. Svečanosti so se udeležili tudi župan Štefan Čelan, predstavniki Območnega združenja RK Ptuj, transfuzijske enote UKC Maribor, ki ima sedež v ptujski bolnišnici, predsednik krvodajalcev MO Ptuj Rajko Fajt in drugi. Kot je povedala predsednica, je bilo lani skupaj 477 odvzemov, letos bodo to številko presegli. »Človek, ki opravlja humano poslanstvo krvodajalca, daje zdravilo vsem, ki ga potrebujejo. Ko pomagaš drugim, plemenitiš tudi sebe,« je poudarila Rozalija Ojsteršek. Podelitev priznanj krvodajalcev so izvedli ob kulturnem programu, ki so ga izvedle mlade harfistke iz Zasebne glasbene šole v samostanu sv. Petra in Pavla na Ptuju Tia Ladič, Nika Janžekovič in Tea Ladič mentorice Tine Žerdin.
MG
Ptuj • Nove pridobitve Zdravstvenega doma Ptuj
_
Foto: Črtomir Goznik
8. decembra so v ZD Ptuj ob krajši slovesnosti predali v uporabo dve novi vozili, s katerimi so obnovili svoj vozni park. Dacio bodo pri svojem delu uporabljale patronažne sestre, clia pa sestre zobozdravstvene preventive. Nakup obeh vozil je stal okrog 20 tisoč evrov. Ob predaji ključev je sestram varno in srečno vožnjo na poti do bolnikov zaželela direktorica JZ ZD Ptuj Metka Petek Uhan.
Cirkulane • Spremembe v naslednjem letu
Bajta se podira, društva (še) pred vrati
V občini Cirkulane je velika večina društev v prostorski stiski, ki se bo razrešila s preselitvijo sedeža občine v nove prostore. Tako se bo sprostilo kar nekaj sob nad sedanjo dvorano, ob kateri pa se v tem času krešejo iskre okoli vprašanja, kdo oz. katero društvo jo bo prevzelo v upravljanje in pokrivalo redne mesečne stroške obratovanja. Občina namreč že gradi novo večnamensko dvorano in sedanja (stara in manjša) ji bo postala v breme.
V Cirkulanah sicer deluje veliko število zelo aktivnih društev, ki jim župan Janez Jurgec priznava odličnost delovanja: »Za naša društva skrbimo z dotacijami iz proračuna, vendar pa se morajo vsa društva tudi zavedati, da jim ne moremo podarjati čisto vsega. Občina ne bo zaračunavala nobene najemnine za prostore društvom, seveda pa bodo morala društva poravnavati stroške, ki nastajajo z uporabo, od elektrike in ogrevanja naprej. Prepričan sem, da bodo vsa društva, ki bodo prostore dobila od občine, z dotacijami in svojimi prihodki gotovo zmogla pokrivati tekoče stroške.«
Nekoliko več težav zna biti s sedanjo dvorano, ki jo zaenkrat uporabljajo tako občina kot društva in še učenci. Župan Janez Jurgec glede tega pravi: »Dvorana še nima natančno določene namembnosti. Lahko bo uporabna za tr-
žne namene, lahko se bo dajala v najem za razne dogodke, tudi za osebna praznovanja ... Sočasno jo bodo lahko uporabljala tudi društva. Dejavnosti in možnosti izrabe te dvorane je zelo veliko. Vprašanje je le, kdo bo njen upravlja-lec. Če se bo katero društvo odločilo, da bo upravljalec, potem bo imelo te pravice, hkrati pa tudi dolžnosti. Če pa se nobeno društvo ne bo odločilo prevzeti tega, potem imamo možnost razpisati tudi neke vrste koncesijo zanjo, lahko jo najame občasno tudi gostinec ali podjetnik, iz naslova najemnin pa se bodo pokrivali stroški vzdrževanja. Možnosti je torej res veliko, trenutno pa ni še nič dorečenega. Z društvi smo o tem že govorili in še bomo, saj zdaj ne 'gori voda'. Dejstvo pa je, da si občina ne more privoščiti še dodatnih bremen plačevanja tekočih stroškov prostorov, ki so sicer v lasti
občine, a jih sama ne uporablja. Občina je dolžna zgledno skrbeti in plačevati le za prostore, ki jih uporablja za svoje poslovanje.« Jurgec ob tem še pravi, da bodo kulturna in turistična društva lahko brez težav za svoje prireditve uporabljala tudi novo dvorano, saj je ta predvidena tudi za kulturne namene.
Ministrstvo se ni odzvalo ...
In medtem ko se nekatera društva pogajajo okrog novih prostorov in uporabe dvorane v centru Cirkulan, je bilo planinsko društvo interesent za ureditev sedeža ali vsaj planinske postojanke na opuščenem državnem objektu na meji s Hrvaško. Gre za vikend, ki ga je domačin že pred precej leti prodal državi, ki je nameravala na Mejah urediti mednarodni mejni prehod; podpisana je bila celo že po-
S preselitvijo občinske uprave v nov objekt bodo cirkulanska društva po več letih čakanja končno prišla do svojih prostorov, še vedno pa ostaja nedorečena usoda državnega opuščenega objekta na Mejah, ki bi ga planinsko društvo želelo preurediti v postojanko (na sliki).
godba z izvajalcem del. Potem je bila odločitev državnega vrha drugačna; namesto na Mejah se je meddržavni mejni prehod uredil v Vidmu, mednarodna mejna prehoda pa v Podlehniku in Zavrču. Cirku-
lane so ostale brez mejnega prehoda, zapuščen objekt pa je iz leta v leto propadal. Danes je pravzaprav že skoraj bolj primeren za rušenje kot prenovo. Občina je že pred časom, ko je bilo jasno, da
mejnega prehoda ne bo, naslovila na ministrstvo za notranje zadeve prošnjo za prenos lastništva prazne hiše na občino. »Ministrica Kresalova je takrat našo prošnjo posredovala ministrstvu za javno upravo, ki je dejanski lastnik nepremičnine, od tam pa ni bilo nobenega odgovora več,« je povedal župan in še dodal: »Glede na trenutne razmere bomo počakali toliko, da se oblikuje nova vlada, potem bomo pa ponovno urgirali na pristojno ministrstvo. Trenutno ne moremo narediti nič, nikakor pa ne bomo odnehali. Navsezadnje ta objekt v ničemer ne služi državi, naši ljudje pa imajo dobre načrte, kaj bi lahko naredili iz nje. Mora pa ukrepati vlada, država, ki nenazadnje lahko zanjo odvečne nepremičnine tudi odda za dobo 50 ali 99 let. Seveda pa bo potrebno hitro ukrepanje oziroma hiter odziv s strani ministrstva, saj bo sicer stavba propadla do temeljev in potem za nas kot občino oziroma za naše društvo ne bo več zanimiva. Če se gospodarjenje naše države s premoženjem ne bo spremenilo, če bo tudi v prihodnje tako zelo slabo kot doslej, potem pa, žal, nimamo kaj pričakovati."
SM
Ptuj • Zaključek bralne značke
Ženske berejo bistveno več
Dan slovenskih splošnih knjižnic, ki ga obeležujemo 20. novembra, smo letos Ptujčani praznovali nekoliko pozneje. V knjižnici Ivana Potrča na Ptuju so namreč združili praznovanje omenjenega praznika knjižničarjev, pravljični večer in zaključek bralne značke za odrasle.
Leposlovna dvorana Knjižnice Ivana Potrča Ptuj je v četrtek dobesedno pokala po šivih. Sočasno s svečanim zaključkom bralne značke za odrasle 2011 so počastili Dan slovenskih splošnih knjižic
in Ta veseli dan kulture. K temu pa so letos priključili še zanimiv pravljični večer za odrasle, na katerem so pripovedovali pravljičarji iz več slovenskih knjižnic, in sicer Darja Plavčak iz Knjižnice Josipa Vošnjaka Slovenska Bistrica,
Zdenka Gajser in Igor Černe iz Mariborske knjižnice, Darinka Čobec iz Knjižnice Lenart, Vesna Radovanovič iz Pokrajinske in študijske knjižnice Murska Sobota, Renata Brglez iz Splošna knjižnica Slovenske Konjice in Liljana Klemenčič iz gostiteljske Knjižnice Ivana Potrča Ptuj.
Tako kot je bil uspešen pravljični večer za odrasle, je bil uspešno izpeljan tudi zaključek sedme sezone bralne značke za odrasle. Izbor knjig
je bil pripravljen po standardnih kriterijih: kvalitetno branje, domači in tuji avtorji obeh spolov, domoznanski vidik, vedno pa je vključen tudi vsaj en naslov iz otroške ali mladinske književnosti. Za osvajanje značke je bilo predlaganih šestnajst naslovov. Že nekaj let pa je možna tudi izbira drugih del predlaganih avtorjev, saj je praksa bralnih značk pokazala, da je poleg promocije branja za odrasle, ki je eden osnovnih ciljev te
Knjižnica je pokala po šivih.
akcije, dosežen še en: izposojanje avtorjev in naslovov, ki sicer ne bi bili aktualni v tolikšni meri.
Za uspešno osvojitev bralne značke je bilo treba prebrati vsaj sedem knjig ter jih vpisati v zloženke. Mape, v katere so bile vpisane tudi misli iz knjig, je v ptujsko knjižnico letos vrnilo 69 bralk in bralcev, ki so tudi »osvojili« bralno značko za odrasle. Na svojih seznamih so izpisali 668 naslovov prebranih knjig, kar pomeni, da jih je vsak prebral povprečno več kot 9. Rekorderka je bralka s 33 izpisanimi naslovi. Zanimiv je tudi podatek, da je kar 96 odstotkov udeležencev ženskega spola, pridružili so se namreč le štirje bralci. Ob ptujskih bralcih je bralne mape izpolnilo še po 50 bralcev iz ormoške in mariborske knjižnice.
»Razveseljivo je, da veliko udeleženk in udeležencev ostaja zvestih bralni znački za odrasle vsa leta,« je dejala pravljičarka in knjižničarka Lilja-na Klemenčič, ki je nosilka akcije in avtorica takšne oblike bralne značke za odrasle. Kle-menčičeva je odgovorna tudi za izbor predlaganih naslovov, vsebinsko pripravo gradiva in promocijo akcije.
Akcija se vsako leto začne
in konča s prireditvijo oziroma literarnim večerom, udeleženci, ki vrnejo zloženke z izpisanimi prebranimi naslovi in s svojimi podatki, pa dobijo knjižne darove, zadnja štiri leta pa tudi spominska knjižna znamenja.
Uspešnih sedem bralnih let
Knjižnica Ivana Potrča na Ptuju bralno značko podeljuje že sedem let. V tem času je bilo bralcem predlaganih v branje 90 naslovov 97-tih avtorjev oziroma avtoric.
V sedmih letih se je bralne značke za odrasle udeležilo 672 bralk in bralcev, povprečno torej nekaj manj kot sto letno. Veliko jih tej akciji ostaja zvestih skozi vsa leta.
»Glede na to da si je bralna značka za odrasle pridobila svoj stalni krog bralcev in se z odzivom bralcev ohranila
že sedem let, jo velja vsekakor oceniti za uspešno,« je dejala knjižničarka Jožica Sajko, ki zraven Klemenčičeve vodi bralno značko za odrasle v ptujski knjižnici. Prepričana je, da je akcija v obliki, kakršna je, v sedmih letih upravičila svoj obstoj in opravila svoje poslanstvo - promocijo branja odraslih.
Dženana Kmetec
Liljana Klemenčič bralno značko ocenjuje kot uspešno.
Izbor letošnjega gradiva:
1.	A. Makine: ŽIVLJENJE NEZNANEGA MOŠKEGA
2.	J. Jurčič: SOSEDOV SIN
3.	S. Pavček: OBLECI ME V POLJUB
4.	P. Petterson: KONJE KRAST
5.	I. Štiks: ELIJEV STOL
6.	J. M. Simmel: SANJAJ NEMOGOČE SANJE
7.	M. Jergovic: ZGODOVINSKA ČITANKA
8.	M. Mohorič: ZGODBE IZ TRIDESETIH LET
9.	C. Link: VRTNARICA Z GUERNSEYA
10.	M. A. Shaffer in A.Barrows.: GUERNSEYJSKO DRUŠTVO ZA KNJIŽEVNOST in pito iz krompirjevih olupkov
11.	A. Harlamov: BILDUNGSROMAN
12.	M. Mihelič: OBRAZ V ZRCALU
13.	P. Simmonds: GEMMA BOVERY
14.	L. Praprotnik-Z.: JEZIČNE ZGODBE
15.	C. Zlobec: TIHO ROMANJE K ZADNJI PESMI
16.	B. Š. Žmavc: VPRAŠANJA SRCA
Foto: DK
Foto: DK
Kidričevo • Na dnevnem redu spet stare gume
Kdo dobi odškodnino - občina ali BrencI?
Zadnja letošnja seja sveta Občine Kidričevo je poleg težav s koncesijo za oskrbo z vodo in opravljanjem gospodarskih javnih služb ponovno odprla vprašanje usode odlagališča odpadnih gum v Lovrencu. Na odškodninski zahtevek se tako že pripravljajo v občini, napoveduje pa ga tudi Albin Brencl; vendar se še ne ve, ali bo tožil državo, upravno enoto ali občino.
Še preden so se v četrtek, 8. decembra, lotili 16 točk dnevnega reda, je Zoran Žunko opozoril, da je bilo več kot 600 strani gradiva, poslanega po elektronski pošti, preobsežno, saj je to za neprofesionalne svetnike prevelik zalogaj in ga niso uspeli predelati. Tudi zato ne, ker so nekaj strani prejeli šele dan pred sejo, zato je županu predlagal, da nekaj točk umakne iz obravnave. Župan se je zaradi izjemne obsežnosti dnevnega reda sicer opravičil ter priznal, da so nekaj gradiva res poslali šele dan pred sejo, vendar je večino svetnikov prepričal, da je sprejem nekaterih dokumentov za občino pomemben, in so dnevni red z večino glasov potrdili.
Kmetje zahtevajo odškodnino
Precej razprave so namenili programu oskrbe s pitno vodo, ki ga je predstavil Marjan Gregorinčič iz Komunalnega podjetja Ptuj, kjer skrbijo za njegovo izvajanje. Pojasnil je, da je vodovodni sistem v Kidričevem eden najstarejših, saj je bil zgrajen skupaj z naseljem že okoli leta 1950, zato so pripravili podroben 15-le-tni program investicij, vreden okoli 26 milijonov evrov, v katerem je predvidena zamenjava cevovodov, predvsem tistih iz salonitnih cevi, vir sredstev pa naj bi bila omrežnina.
Milana Fiderška je zanimalo, kako je z izplačilom odškodnin za kmete, ki imajo kmetijska zemljišča na prvem vodovarstvenem območju in ne smejo uporabljati fitofar-macevtskih sredstev, Grego-rinčič pa mu je pojasnil, da so jim v letošnjem letu izplačali že okoli 80.000 evrov odškodnin, katerih vir je omrežnina. Na vprašanje Antona Habja-niča, od kdaj imajo v občini dva koncesionarja za pitno vodo, saj se spominja, da so lani koncesijo dali le Komunalnemu podjetju Ptuj, ne pa tudi Komunali Slovenska Bistrica, je župan pojasnil, da so pozneje sprejeli spremembo odloka, v katerem so za del občine v naselju Gaju pri Prager-skem koncesijo podelili tudi Komunali Slovenska Bistrica.
Svetnik Stanislav Lampič je menil, da v 15-letnem investicijskem programu pogrešajo podrobnejši terminski plan. Predstavnica Komunale Slovenska Bistrica Jožica Do-baj je zatrdila, da so prvi, ki bi kmetom v prvem vodovar-stvenem območju želeli plačati odškodnino, vendar je ne morejo, ker ni vira, iz katerega bi jo plačali. Podžupan Milan
Strmšek pa je poudaril, da bi po zakonu izvajalci morali kmetom plačati odškodnino; kje bodo vzeli denar, pa ga ne zanima.
Ko je višji pravni svetovalec Egon Repnik zatrdil, da je s pravne plati vse v zvezi z dodelitvijo koncesije za oskrbo z vodo obema podjetjema v skladu z zakonom, so na predlog župana oba predlagana programa oskrbe z večino glasov potrdili.
Bodo odlaganje plačevali po teži?
Ko so se lotili poslovnega načrta izvajanja varstva okolja na območju občine, je župan Anton Leskovar poudaril željo občine, da bi čim prej prešli na zbiranje odpadkov po novem sistemu od vrat do vrat. Z župani na območju Spodnjega Podravja naj bi se že dogovorili za skupni razpis za vse štiri gospodarske javne službe, tako da bi se v primeru ugodnejšega ponudnika lahko pripetilo, da bo v prihodnje te dejavnosti opravljal morda tudi drugi izvajalec. Za sedaj te dejavnosti tudi v občini Kidričevo opravlja podjetje Čisto mesto.
Tudi kidričevskim svetnikom sta poslovni načrt gospodarskih javnih služb varstva okolja predstavila direktor Čistega mesta Janez Letnik in svetovalec Igor Mohorič. Slednji je med predstavitvijo novega sistema zbiranja in odvoza odpadkov povedal, da bo s 15. decembrom v MO Ptuj to dejavnost opravljalo podjetje Javne službe Ptuj, v preostalih občinah Spodnjega Podravja pa naj bi jo še naprej opravljali delavci Čistega mesta. Vendar je tudi kidričevskim svetnikom je predlagal, da naj se z upravljavcem CERO Gajke pogodijo, da bi v bodoče odlaganje odpadkov v tem centru plačevali po toni odloženih odpadkov, kot to že počnejo drugod.
Predsednica odbora za okolje in požarno varnost Ivanka Korez se je s predlaganim poslovnim načrtom sicer strinjala, menila pa je, da bi morali mešane odpadke odvažati več kot 17-krat, Zoran Žunko pa je dodal, da imajo v Gaju pri Pra-gerskem prek Komunale Slovenska Bistrica sistem odvoza odpadkov od vrat do vrat že lep čas dobro vpeljan. Nato so svetniki predlagan poslovni načrt Čistega mesta soglasno potrdili.
Skoraj brez razprave so v drugi obravnavi sprejeli odlok o proračunu občine za leto 2012, v katerem je predvidenih 7,8 milijona skupnih pri-
Foto: M. Ozmec
Milan Fideršek (levo) se je zanimal, kako je z izplačilom odškodnin za kmete, ki imajo zemljišča v prvem vodovarstvenem območju.
hodkov in okoli 8,3 milijona skupnih odhodkov. Soglašali so tudi s spremembami in dopolnitvami odloka o urejanju javne razsvetljave v občini in ga sprejeli po hitrem postopku. V letošnjem letu je Občina Kidričevo ustanovila družbo Vzdrževanje in gradnje Kidričevo, javno podjetje, d. o. o., ki bo skrbelo tudi za javno razsvetljavo za potrebe kidri-čevske občine. S tem so ustvarili pravno osnovo, da se lahko koncesija podeli neposredno temu javnemu podjetju. Zorana Žunka je sicer motilo, ker dajejo koncesijo za dejavnosti občinskemu javnemu podjetju, ki bo potem verjetno po domače izbiralo izvajalce, saj je po njegovem pri tem možno veliko nepoštene igre, a z večino glasov je bil predlog sprejet.
Iz istega vzroka so kljub nekaterim pripombam v prvi obravnavi soglašali tudi z odlokom o urejanju in čiščenju javnih površin na območju
občine, saj je predvideno, da bo v bodoče tudi to dejavnost opravljalo občinsko javno podjetje. Kljub nasprotovanju Antona Habjaniča so z večino glasov v prvi obravnavi soglašali tudi s predlogom odloka o podelitvi koncesije za urejanje in čiščenje javnih površin v občini, brez posebnih težav pa so potrdili tudi predlog odloka o vzdrževanju občinskih cest in drugih površin v občini.
Ker je dejanska cena projekta za izgradnjo sekundarne kanalizacije Kidričevo - sistem Apače za okoli 400.000 evrov nižja od predvidene, so soglašali z novelacijo investicijskega programa.
Čeprav na statutarno-prav-ni komisiji predloga niso potrdili, so svetniki po skrajšanem postopku, za samo en glas več, sprejeli predlog pravilnika o sofinanciranju letnih programov ljubiteljske kulturne dejavnosti, prav tako letni načrt kulturnih programov v letu
2012, za kar naj bi namenili dobrih 34.000 evrov, pa tudi letni program športa v letu 2012, po katerem naj bi za dejavnost športnih društev namenili okoli 54.000 evrov.
Bo kratko potegnila občina ali Brencl?
Precej vroče razprave so namenili še vedno nerešeni problematiki predelave odpadnih avtomobilskih gum v gramoznici v Lovrencu. Kmalu po drugem katastrofalnem požaru v tej gramoznici je Ministrstvo za okolje in prostor (MOP) podjetju AP Albin Promotion razveljavilo prvotno izdano gradbeno dovoljenje za predelavo starih gum, ker da za izdajo takih dovoljenj ni pristojno ministrstvo, ampak upravna enota. S tem so vso odgovornost za nadaljnjo usodo te problematike prenesli na upravno enoto, kot je pojasnila direktorica Skupne občinske uprave Alenka
Foto: M. Ozmec
Anton Habjanič (desno) je zahteval, naj občina ponovno pridobi pravno mnenje, ki naj odgovori na vprašanje o možnostih za vložitev kazenski zahtevkov zoper Ministrstvo za okolje in prostor ter podjetje Albin Promotion.
Korpar, pa je UE Ptuj prav zaradi tega zaprosila Občino Kidričevo za razlago nekaterih občinskih prostorskih aktov. V teh pa je med drugim zapisano, da je sanacija zemljišč na vodovarstvenih območjih možna le s pretvorbo v kmetijske površine, za tako dejavnost, kot jo opravlja podjetja Albin Promotion, pa gradbenega dovoljenja ni mogoče izdati, ker občina nima izdelanega podrobnega prostorskega načrta. Torej tudi ni pravne osnove oziroma ustreznega akta, na podlagi katerega bi lahko Upravna enota izdala gradbeno dovoljenje.
Ob tem je Jože Medved poudaril, da je bilo v zvezi s to problematiko največ napak storjenih na MOP, ki je prvotno gradbeno dovoljenje izdalo nezakonito, opozoril pa je tudi na to, da podjetje AP kljub vsemu na ostanke pogorelih gum še naprej navaža na stotine ton odpadnih gum, kar pomeni ekološko katastrofo. Predsednica odbora za varstvo okolja Ivanka Korez je predlagala, da na MOP pošljejo zahtevo za pojasnila o tem, kako bo na vse to reagiralo ministrstvo. Da je MOP gradbeno dovoljenje izdalo nezakonito, je menil tudi Anton Habjanič ter dodal, da je treba ukrepati previdno in odločno, saj je bila s požari ter nepravilno predelavo in odlaganjem odpadnih gum občini Kidričevo povzročena velika materialna škoda, zato bi bilo treba izdelati ustrezno strokovno mnenje, na podlagi katerega bi vložili zahtevke za povrnitev škode tako na MOP kot na podjetje Albin Promotion.
Župan Anton Leskovar je pojasnil, da so v zvezi s to problematiko na občini plačali že dve strokovni pravni mnenji, saj si vsi želijo, da bi odpadne gume zaradi nepravilne predelave oziroma sanacije spravili iz gramoznice, kajti o tej pereči problematiki prihajajo vprašanja že tudi iz Bruslja. Ker pa je Anton Habjanič še naprej vztrajal pri zahtevi, da naj občina po novo nastali situaciji ponovno pridobi pravno mnenje, ki naj odgovori na vprašanje o možnostih za vložitev kazenski zahtevkov zoper Ministrstvo za okolje in prostor ter zoper podjetje Albin Promotion, so svetniki njegov predlog z večino glasov podprli.
Ob tem smo neuradno izvedeli, da tudi podjetje Albin Promotion že napoveduje odškodninske zahtevke, vendar še ni povsem jasno, ali bodo tožili državo, Občino Kidričevo ali Upravno enoto Ptuj.
M. Ozmec
Ptuj • Dvajset let Manager kluba Ptuj
Kljub poglabljanju krize ostajajo optimisti
Manager klub Ptuj, ki je bil ustanovljen 12. novembra 1991 na Švabovem, je tudi 20. rojstni dan praznoval na Švabovem. Praznovanja sta se udeležila sedanji župan MO Ptuj Štefan Čelan in nekdanji predsednik Skupščine občine Ptuj Vojteh Rajher, ki se je udeležil tudi ustanovne skupščine kluba leta 1991. Slovesnost je potekala 21. novembra, ko so tudi opravili redno letno skupščino kluba z oceno dela med dvema skupščinama. Med najpomembnejše dosežke štejejo sodelovanje pri organizaciji dogodka Od razvoja do konkurenčne prednosti, ki so ga izvedli skupaj z ZRS Bistro in podjetjem Teces.
Župan MO Ptuj Štefan Čelan, ki je bil prav tako med gosti redne letne skupščine in slovesnosti ob 20-letnici Manager kluba Ptuj, ki šteje danes 115 članov, je izpolnil predvolilno obljubo in formiral strateški svet za pospeševanje razvoja Ptuja, v katerem iz Manager kluba sodelujejo Branko Mayr, Aleksandra Pivec, Vlasta Stojak, Matej Gajser, Danilo Toplek in Miran Senčar.
V	letu 2011 so prvič podelili nagradi v okviru akcije naj podjetniška ideja v kategoriji velikih gospodarskih družb in v kategoriji mikro, malih in srednjih podjetij. Akcijo nadaljujejo, prav tako pa tudi mentorski program za mlade podjetnike, ki so na začetku svoje poti bolj ali manj prepuščeni samim sebi. Pomemben del dejavnosti kluba pa predstavlja tudi družabno življenje.
V	novem mandatu delovanja kluba, ki ga bo že tretji mandat vodil Miran Senčar, mu bodo pri delu upravnega odbora pomagali Boštjan Korošec, Matej Gajser, Aleksandra Pivec, Alenka Kor-par, Sandi Mlakar in Darja Potočnik Benčič. Predsedniku nadzornega odbora Rajku Fajtu bosta pomagala Branko Mayr in Nataša Vuk. Častno razsodišče bo vodil Drago Klobučar, ob njem pa sta člana še Vilko Pešec in Jurij Šarman. V novem obdobju pa ostaja osrednja naloga Manager kluba oblikovanje lokalne gospodarske politike.
Od časa debelih do časa suhih krav
V	pozdravnem govoru ob 20. obletnici delovanja Manager kluba Ptuj se je Miran Senčar dotaknil značilnosti mandatov dveh vlad, ki sta jih vodila Janez Janša in Borut Pahor. Janez Janša je bil premier v času velike rasti BDP (času debelih krav), ko se je začela privatizacija državnih podjetij in podjetij, v katerih je bila država večinski lastnik. V obdobju vlade
Janeza Janše je bilo Sloveniji zaupano predsedovanje EU, ki je bistveno prispevalo k povečanju prepoznavnosti Slovenije; nekateri so končno začeli razlikovati med Slovenijo in Slovaško. Ob koncu mandata Janeza Janše v letu 2008 so se začeli kazati prvi znaki krize. V času vlade Boruta Pahorja se je kriza le še poglabljala, začeli so se stečaji gradbenih in drugih podjetij, bančni krč in drugi znaki poglobljene krize, ki ji v Sloveniji ni videti konca, medtem ko drugje v EU že pojenja.
Značilno za Pahorjev mandat je medsebojno nagajanje strank v parlamentu pri sprejemanju nujnih pro-tikriznih ukrepov, odstopi in zamenjave ministrov, ki so imeli za posledico padec celotne vlade. Za nameček pa je po padcu vlade sprejeta še protitajkunska zakonodaja.
Podjetnike na Ptujskem v tem trenutku najbolj tarejo številni stečaji gradbenih podjetij in njihovih podizva-jalcev, zakonodaja, ki ščiti dolžnike, omogoča prevare vseh vrst, pomanjkanje investicij, s tem pa manj dela, zakonski pogrom mene-džerjev, direktorjev, družbenikov in nadzornikov zaradi nesposobnosti zadnjih dveh vlad pri omejevanju mene-džerskih odkupov, ki so bili s svojim načinom vnaprej
obsojeni na neuspeh, neverjetno velik in neučinkovit birokratski aparat, nefleksi-bilno zaposlovanje, prevelika davčna obremenjenost dela in nesprejeti protikri-zni ukrepi. Miran Senčar pri tem opozarja tudi na napako večine podjetij na Ptujskem in širše, da v času debelih krav niso vlagala v raziskave in razvoj, saj bo ta zaostanek težko nadoknaditi.
Člani Manager kluba Ptuj si želijo močne vladne koalicije, ki bo sposobna izvesti najpomembnejše ukrepe, nujne za preživetje Slovenije in konkurenčnost gospodarstva. V volilnih programih glavnih političnih akterjev je zapisano vse, kar se mora izvesti, da pričnemo lesti iz brezna, toda to je treba po volitvah tudi izvesti. Člani Manager kluba Ptuj ocenjujejo, da ta trenutek absolutno ni primeren za medko-alicijska nagajanja, saj bo šlo za vprašanje podpore bistvenim spremembam, ki vodijo iz krize. Menedžer-ji, podjetniki in direktorji pričakujejo in zahtevajo, da država ustvari poslovno okolje, ki bo omogočilo normalni razvoj. Leto 2012 bo težko leto, treba pa je ostati optimist; vsak od nas mora nekaj prispevati tudi za blaginjo države.
Ustanovni in obenem prvi predsednik Manager kluba Ptuj Ferdo Veingerl je spo-
mnil na začetke delovanja kluba, na ustanovni zbor, ki je bil 12. novembra 1991 na Švabovem. Nastal je na osnovi interesov in druženja posameznikov in gospodarstvenikov. Zadovoljen je, da po dvajsetih letih še deluje in da je bilo v tem času marsikaj narejenega, tudi v obdobju, ko je klub sam vodil. Marsikaj je bilo narejenega na področju lokalne samouprave in v interesu preobrazbe gospodarstva na lokalni ravni. Nekaterih stvari, ki so jih prav tako načrtovali, pa jim ni uspelo uresničiti. Med drugim so želeli ustanoviti lastno gospodarsko zbornico, a jim ni uspelo zaradi politične in tudi druge šibkosti. Po dvajsetih letih so izzivi podobni kot leta 1991, ko je bilo gospodarstvo prav tako pred preobrazbo. Začelo se je lastninsko preoblikovanje podjetij, pogovarjali so se o zaposlovanju, ko je bilo poklicno izobrazbo mogoče še uveljaviti, danes pa se je treba prekvalificirati, da dobiš zaposlitev. Vseeno pa takšnih težav, kot so danes, ni bilo. Prvi predsednik Manager kluba Ptuj je zadovoljen, da klub ostaja v kondiciji, uspešno deluje in ohranja nadstrankarsko držo. Zametki dela, ki so jih postavili leta 1991, so v dvajsetih letih rodili številne sadove, to pa je najpomembnejše.
MG
Pa brez zamere
Letni koledar
Leto v življenju človeka kot temeljne kategorije družbenogospodarskega reda
Če še kdo misli, da smo ljudje v naši družbi najprej državljani, ali pa posamezniki, ali davkoplačevalci (no, ta je že zelo blizu), ali volivci, ali družbeno telo, ali občani, ali člani katere sekte ali verske skupine, ali pač kaj podobnega, se moti. Ljudje smo v prevladujočem družbeno-gospodarskem redu najprej in predvsem potrošniki. Brezoblična masa, katere naloga je, da čim več zapravlja, najema kredite, nabavlja vse mogoče in nemogoče dobrine, in to v vedno večjem obsegu. Kar je kupljeno, je že zastarelo, zato je treba v najkrajšem možnem času kupiti drugo stvar. Temeljno določilo človeka je človek kot potrošnik. To je ekonomska, sociološka, politična in tudi pravna kategorija. Naš čas je čas nebrzdanega potrošništva, perverzne želje po več in zmeraj več, ki nam jo vsiljujejo na vsakem koraku. Homo sapiens je homo consumptor, človek potrošnik.
S temle dejstvom pred očmi si oglejmo koledarsko leto, kot ga za veliko večino ljudi postavlja velika manjšina, ki spodbuja potrošniško delovanje množice. Kot se pri vsakem koledarju spodobi, je tudi tukaj leto razdeljeno na potrošniško "smiselne" enote; za te sicer ni nujno, da se pokrivajo z meseci "navadnega" koledarja, ampak bolj sledijo dogodkom, ki se pojavljajo znotraj vsem bolj znanega koledarja. Pa poglejmo.
Prvo obdobje je obdobje valentinovega. Tole obdobje se začne kaj kmalu po novem letu (za vernike po svetih treh kraljih), traja pa, kakopak, do valentinovega. V tem času nas v hramih potrošništva zasipavajo z vsemi mogočimi in nemogočimi ''po-cukranostmi'' na temo (materialne) ljubezni. Amorjeve puščice potrošništva letijo v vse smeri, napol nag angelček pa preži na naše denarnice. Drugo obdobje, ki nas napade takoj po valentinovem, je obdobje dneva žena. Tako v slabem mesecu dni po valentinovem že kraljuje ''moralni'' potrošniški imperativ, da se je osmega marca potrebno spomniti naših mam, sester, hčera, priležnic, deklet in ostalih ženskih bitij in jim seveda kupiti najmanj kak cvet ali dva. V tem obdobju se ponavadi vmes vsili tudi kak pust, ko nas v trgovinah začnejo dresirati, da je treba kupiti obilje pustne šare, saj pust odganja zle duhove ali nekako tako (in seveda nekaterim prinaša dobiček, a ne?).
Tretje obdobje, ki se razteza nekako od dneva žena do vključno prvega maja, zaznamujejo praznik moških oziroma štirideset mučenikov (ker tudi moškim je treba dati priložnost, da jim kdo kaj kupi), tu in tam prej omenjeni pust, velika noč z vsemi svojimi zajci, jajci in podobnimi zadevami, v drugi polovici tega obdobja pa seveda prihajajoči uporniško-prvomajski prazniki, kar pomeni izdaten zagon turističnih agencij, saj so ti prazniki od nekdaj pojmovani tudi kot čas, ko se je treba kam podati (in za to po možnosti seveda tudi kar nekaj plačati). Po uporniško-prvomajskih praznikih nastopi dvomesečno obdobje, ko je že treba pogledovati proti poletju in rezervirati termin za poletni dopust; v tem času so ponavadi tudi razne valete, maturantski plesi in podobne priložnosti, ko se namesto znanja v prvi plan postavi nakupovanje. To obdobje se v bistvu nadaljuje v oba najbolj divja poletna meseca, ko so temperature na višku in ko se ljudem na splošno malce odtrga, kar se tiče zapravljanja. Proti koncu tega obdobja se v ospredje postavi tudi začetek novega šolskega leta, ki se potem nadaljuje še v september. Temu sledi oktober, ko se počasi začnemo pripravljati na dan mrtvih, kateremu potem v kratkem sledi martinovo, nato pa se že začnejo priprave na veseli december, ko se iracionalna plat potrošnika izrazi v vsem svojem sijaju; vse skupaj dopolnjuje še zimski del dopustniško-smučarskih potovanj.
K naštetemu moramo prišteti še vse po-, pred- in med-se-zonske razprodaje, ki nas večinoma napeljujejo k temu, da po znižani ceni kupimo nekaj, česar ne potrebujemo, in potrošniško leto, ta nikoli končan ritual zapravljanja, je naokoli. A časa za počitek ni - prihaja že januar in vse se začne znova. Veseli ples potrošništva je brez predaha.
Gregor Alič
RADIOPTUJ
^ 89,8° 98,2° 1043
www. rad io -tedn i k.si
TELEFON: 02 771 2261
Sredi življenja z Marijo Slodnjak. Vsak zadnji torek v mesecu ob 18. uri.
Prejemniki najvišjih priznanj Javnega sklada (z leve): Cvetka Vratič, Drago Klein, Stanislava Varžič, Branko Gajšt in Zlatka Lampret.
Ptuj • Osrednja prireditev JSKD
Kultura dobila novo prireditev
Leto 2011 so na ptujski izpostavi Javnega sklada za kulturne dejavnosti (JSKD) sklenili z novo osrednjo prireditvijo, na kateri so podelili jubilejna priznanja in najvišja priznanja sveta OI JSKD Ptuj. Zanimiva in nevsakdanja dveurna prireditev je združila kulturnike našega območja ob pestrem kulturnem programu.
Osrednja prireditev ptujske območne izpostave JSKD naj bi postala tradicionalna, na njej pa se bodo združevali kulturniki našega območja. Letošnjo prireditev so izpeljali v petek, 9. decembra, v prihodnosti pa naj bi jo organizirali na predvečer rojstva pesnika Franceta Prešerna, 2. decembra. Svečanost v Narodnem domu je privabila ljubitelje raznih zvrsti ljubiteljskih umetnosti.
Druženje so začeli z nagovorom mag. Francija Pivca, predsednika nadzornega sveta JSKD in podpredsednika ZKDS. Ta je povezal dva simbola, ki sta se znašla na vabilu za tokratno prireditev: podobo Franceta Prešerna in logotip Evropske prestolnice kulture. Kljub predvidevanju, da ti dve stvari nimata veliko skupnega, je Pivec dokazal nasprotno. Najprej je spregovoril o tem, kakšni so bili Prešernovi pesniški začetki, ter izpostavil pomen ohranjanja slovenskega jezika. »Če ni več nevarnosti, da bi se utopili v nemškem morju, je možno, da se bomo utopili v kakšnem drugem,« je o vsakdanji rabi slovenščine in naši istovetnosti z njo dejal Pivec. Prepričan je, da bo EPK 2012 odlična preizkušnja, kako trdna je naša pripadnost materinščini. Pivec je prepričan, da bodo ravno kulturna društva veliko prispevala k drugačnosti in svojstvenosti Slovenije. Prepričan je, da manj denarja za EPK posledično pomeni več priložnosti za ljubiteljsko kulturo in društva. »To priložnost je treba izkoristiti. Naložba v kulturo nikoli ne zgreši cilja,« je zaključil slavnostni govornik.
Da se člani kulturnih društev zavedajo svoje vloge pri tem, pa dokazuje tudi dejstvo, da samo ptujska izpostava OI JSKD Ptuj v 16 občinah združuje 72 kulturnih društev s 134 sekcijami, v njih pa deluje kar 3700 aktivnih članov. K tej številki je
Letos je bilo na območju ptujske izpostave JSKD kar pet jubilantov; štev.
Foto: DK
na fotografiji predstavniki dru-
treba prišteti še 67 šolskih skupin, v katerih je 1900 mladih ljubiteljev kulture, ki svoj izraz iščejo v glasbi, likovni umetnosti, folklori, plesu ...
Letos pet jubilantov
Ne samo da je bilo letošnje leto uspešno za različne skupine, za nekatere je bilo tudi jubilejno, saj je kar pet skupin praznovalo visoke obletnice delovanja. Priznanja jim je podelila predsednica Sveta
Ideja in vsebinska zasnova prireditve je delo plesalke in novinarke Majde Fridl. Z njo je plesal Miha Gornik.
OI JSKD Ptuj Silva Fartek
30 let je v letu 2011 praznoval Pihalni orkester KD Podlehnik, ki danes deluje znotraj Kulturnega društva Podlehnik in šteje 31 aktivnih članov. Za 40 let delovanja je priznanje sklada prejel Zbor sv. Viktorina Ptuj, ki s petjem povezuje že več generacij in večini pomeni življenjski slog, za posamezne pevce pa tudi pomemben pečat njihovem življenju. 60 let delovanja letos obeležujeta dve društvi: MePZ PD Ruda Sever Go-rišnica in MePZ KD Franceta Prešerna Videm pri Ptuju. Priznanje za najvišji jubilej pa so si prislužili člani FS Vinko Korže PD Cir-kovce ob 80-letnici obstoja društva. Folklorno skupino so namreč prebivalci Cirkovc na Dravskem polju ustanovili že leta 1931. Njen ustanovitelj in prvi vodja je bil znan tamkajšnji gostilničar in kulturni delavec Vinko Korže, po katerem se skupina imenuje. Za seboj imajo več kot
tisoč petsto nastopov doma in v tujini, za svoje delo pa so prijeli številna domača in tuja priznanja, zadnje letos ob od folklornega združenja CIOFF za ohranjanje ljudskega izročila in tradicije.
Najvišja priznanja sveta OI JSKD Ptuj
Za leto 2011 je območna izpostava Javnega sklada za kulturne dejavnosti podelila pet priznanj. Prvo je šlo v roke Zlatke Lampret za uspešno delovanje na kulturnem področju. Priznanje za dolgoletno uspešno delovanje na kulturnem področju si je prislužila Cvetka Vra-tič, za življenjsko delo na področju gledališke dejavnosti je bila nagrajena Stanislava Varžič. Za izjemne dosežke na področju likovne ustvarjalnosti je priznanje prejel Branko Gajšt, priznanje za življenjsko delo na področju tamburaštva pa si je prislužil dirigent Drago Klein.
Dženana Kmetec
Anemari Kekec Radio Ptuj
Komentar tedna
Slovenski naivnosti ni videti konca...
Leto, ki se izteka, je bilo leto pretresov na domačem in evropskem političnem parketu. Bili smo priča največjim političnim trenjem v samostojni državi in tudi padcu vlade. Dočakali in preživeli smo prve predčasne volitve ter prišli do bridkega spoznanja, da tudi Evropska unija ni tisto, o čemer smo tako vneseno sanjali še pred leti.
Se še spomnite, koliko energije je bilo vložene, da smo prica-pljali do pridruženega članstva k toliko opevani Evropi, katere del smo geografsko vedno bili, in koliko odrekanj, da smo leta 2004 postali tudi njena polnopravna članica? Slovenci smo svojo suverenost za skupne cilje Evropske unije v upanju na lepšo prihodnost izgubili že po 13 letih samostojnosti. Morda smo bili tudi zato letos priča bolj skromnemu obeleževanju 20. obletnice samostojnosti, ko pa tiste prave suverenosti tako in tako nimamo več. Le tri leta po vstopu v Unijo smo se odrekli še lastni valuti, spet v upanju, da nam bo bolje. Preslišali smo Evropejce, ki so tarnali, kako se jim je z uvedbo evra čez noč podražilo življenje. Zdi se, da vse samo za to, da smo bili vsaj nekaj časa v senci najmočnejših in uspešnejših v Evropi, kar imamo Slovenci s svojim manjvrednostnim kompleksom ali kompleksom majhnosti še kako radi. In godilo nam je, da nas je imela Evropa tako »rada«. Vsaj mislili smo, da nas ima, ko pa smo veljali za eno najuspešnejših in verjetno tudi najbolj poslušnih vzhodnoevropskih držav ter bili za vzgled državam nekdanjega Varšavskega pakta. A slava je minljiva in vzhod, tudi brez evra, nas je že krepko pustil za sabo. Bili pa smo dobri in celo najboljši, vse dokler se ni zgodila pozna jesen leta 2008 in z njo svetovna gospodarska in finančna kriza. Slovenci smo spet naivno verjeli, da nas bo zaobšla, vendar je kaj kmalu nastopil trenutek streznitve, da vendarle nismo tako imuni, kot smo sprva slepo verjeli. Zlasti ne, ker smo v evrskem območju, ki je začelo izgubljati tla pod nogami. Medtem ko so gospodarstveniki že krepko bili trd boj za preživetje, je bilo jasno, da se je slovenska politika, ki naj bi delala v dobrobit državljanov, ukvarjala sama s seboj. Tako koalicija kot opozicija. Vse za oblast in moč, je bilo čutiti, in samo zato so se morale zgoditi volitve. Težko je namreč po vsem slišanem v zadnjem času verjeti, da je komu sploh še mar za prek 111.000 brezposelnih Slovencev, mlade, ki zaman prosjačijo za delo, in starejše, ki zaradi daljše življenjske dobe postajajo breme družbe. In zato ne verjamem ne modrim in ne rumenim, ki so si na zadnjih volitvah pridobili največje zaupanje ljudi, kot tudi ostalim ne. Verjela jim bom, ko se bodo za zapahi znašli Zidar, Tovšak, Kordež, Šrot, Bavčar in podobni pohlepneži, ne pa le tisti, ki so zgolj zaradi preživetja zašli na stranpoti in bo tako na vidiku vsaj obris pravne države. Takrat me ne bo motilo, če bodo to storili pozitivno, z vzklikom naprej, ali bodo prej na iPadu poiskali pametno rešitev. In takrat se za oblast gotovo ne bodo mogli več potegovati ne Zorani in ne Janezi ... v predkazenskih in kazenskih postopkih. Vendar se bojim, da je do tega še prekleto daleč in bodo morale zavladati nove generacije, neobremenjene s tranzicijsko preteklostjo. Slovenci žal tudi po zadnjih volitvah vse preveč slepo in naivno verjamemo le tistim, ki jim je danes še vedno mar le za oblast in moč, ne glede na to, ali sedijo v udobnih naslonjačih vladnih palač ali murgeljskih soban. Ljudstvu je vendar ob igrah treba dati tudi kruha, mar ne?
Foto: DK
Rokomet
Težje od pričakovanj do nove zmage
Stran 12
Rokomet
V Gorišnici igra mačke z mišjo
Stran 12
Namizni tenis
Zaostanek 1:3 obrnili v zmago 5:3
Stran 13
Strelstvo
Boštjan Simonič v Beogradu na pragu finala Stran 13
Boks
Začetniki prikazali dober nivo boksa
Stran 14 Mali nogomet
Na derbiju doseženih deset zadetkov
Stran 14
Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Sodelavci: David Breznik, Tadej Podvršek, Danilo Klajnšek, Uroš Krstič, Milan Zupanc, Niko Šoštarič, Peter Golob, Ivo Kornik, Simeon Gonc, Sebi Kolednik, Janko Bezjak, Franc Slodnjak, Uroš Esih, Silva Razlag, Janko Bohak, Črtomir Goznik, Matija Brodnjak, Aleksandra Jelušič
tednik
E-mail: sport@radio-tednik.si
Boks • Dejan Zavec
Obstajajo tri, štiri možnosti
Dejan Zavec je v petek na sedežu Petrola v Ljubljani javnosti predstavil načrte o vrnitvi na prestol. O tem 35-letni Ptujčan, ki prisega na pravično borbo, niti najmanj ne dvomi. Na nov dvoboj bo pripravljen že marca prihodnje leto, Zav-čev menedžer Ulf Steinforth pa bo še letos začel iskati ustreznega tekmeca.
Kljub temu da se letošnja sezona ni iztekla v skladu s pričakovanji, pa Zavec ničesar ne obžaluje in se postopoma že vrača v staro formo ter kuje smele načrte o strmem vzponu
po lestvici navzgor. Ker je Ber-to medtem vrnil pas svetovnega prvaka verzije IBF (ne želi braniti naslova v boju nekom, ki bi mu ga določila organizacija IBF, ampak se spogleduje s kakšnim zvezdnikom), do povratnega dvoboja zagotovo ne bo prišlo. »Pas oddati kar tako, brez dvoboja, zame ni fair play in je nečastno. V ozadju je po mojem mnenju poslovna zgodba, ki v Ameriki ni pogosta, je pa dokaj običajna,« je nenavadno potezo komentiral Zavec.
Na treningu si je Dejan pred časom poškodoval mišico v di-
Zelja: Mayweather, Pacquiao, Ortiz ...
Dejan Zavec: »Niti slučajno nisem vrgel puške v koruzo. To, kar bom zdaj izrekel, izrekamo pravzaprav vsi, ki smo 'pod njimi': May-weather, Pacquiao, Ortiz in še veliko je takih ... To so imena, ki so v tem trenutku ikone boksa. Verjamem, ker imam to željo, da bom dobil možnost boriti se z enim izmed teh. Sreča ni tako daleč, če si jo želiš.«
mljah, v spodnjem predelu trebuha, ki je pripeta na medenico, a ga po terapijah ta ne ovira več: »Poškodba je bila veliko bolj resna, kot sem predvideval na začetku. Če bi jo moral operirati, bi to bržkone pomenilo konec kariere. Poškodba, ki ti vzame tri četrtine leta za rehabilitacijo, je pravzaprav v mojih letih začetek konca. Verjamem, da mi v naslednjem obdobju poškodbe ne bodo delale težav in bo to pozabljeno.«
Zavec seveda pričakuje, da bo naslednje leto osvojil boksarski vrh: »Rekel bom, da si ničesar bolj goreče ne želim kot prav to. Vendar pa je tukaj zelo veliko drugih dejavnikov, s katerimi ne bi želel česarkoli opravičevati. Naredil bom vse v tej smeri, da pridem čim hitreje na vrh.«
Zavec se želi v ringu meriti z nosilcem šampionskega pasu v kateri od različic profesio-
Rokomet • 1. NLB leasing íiga
Fortuna na strani Ormožanov
Jeruzalem - Trimo 27:26 (13:14)
JERUZALEM: Jelen (6 obramb), Belec (6 obramb - enkrat, 7-m), Žuran; Korpar 2, Krabonja, Žmavc, Rajšp, Bogadi 5, Radujkovic 2, Ču-dič 3 (1), Špiljak 4, Sok 2, Hebar 2, Kljajic, Cingesar 7 (3), Hrastnik. Trener: Saša Prapotnik.
TRIMO: Ferlin (13 obramb - enkrat 7-m), Imperl; Korelec 2, M. Radelj 1, Udovič, Murčehajic, Ratajec 1, Skol, Sušin 1, Paladin 3, Florjan-čič, Rojc 4, Kopina, Zarabec 7 (3), Skube 6, Grandovec 1. Trener: Ivan Vajdl.
SEDEMMETROVKE: Jeruzalem 5/4; Trimo 5/3
1. NLB LEASING LIGA
REZULTATI 14. KROGA: Jeruzalem Ormož -Trimo Trebnje 27:26 (13:14), Maribor Branik - Gorenje 27:36 (15:16), Cimos Koper - Krka 31:23 (15:17) Celje Pivovarna Laško - Ribnica Riko hiše 26:19 (12:7), Krško - Istrabenz plini Izola 21:14 (11:10)
1.	GORENJE 12
2.	CELJE PIVO. LAŠKO 12
3.	CIMOS KOPER 13
4.	ISTRABENZ IZOLA 13 13 13 13
IZKLJUČITVE: Jeruzalem 6; Trimo 2 minuti
IGRALEC TEKME: Darko Cinge-sar (Jeruzalem Ormož)
S pomočjo boginje Fortune so Jeruzalemčki proti odličnemu Trimu prišli do prve domače zmage v tem prvenstvu. Vinarji so vodili le enkrat na tekmi in to v pravem trenutku pri končnem izidu 27:26. Od vodstva 23:26 v 51. minuti Trebanjci več niso zadeli mreže gostiteljev. V odločilnih trenutkih tekme so igralci Trima napade zaključevali s posamičnimi akcijami, kar je bila voda na mlin vinarjem. Ti so v 58. minuti po zadetku Davida Bogadija sploh prvič na tekmi povedli, v zadnji minuti pa imeli še napad za +2,
5.	TRIMO TREBNJE
6.	MARIBOR
7.	KRŠKO
8.	JERUZALEM ORMOŽ12
9.	RIBNICA RIKO H. 13
10.	KRKA	13
11.	ŠMARTNO 11
11 10 9 B B
4
5 S S 2 2
1 0 0 2 1 S
1	B 0 J S B 0 S
2	J 2 S S S S B
2S 20 19 1S 12 11 10 S S J J
Bojan Čudič (Jeruzalem): »Tudi mi smo si enkrat zaslužili srečo v infarktni končnici. Kar smo izgubili proti Krki, smo zdaj dobili proti Trimu. Takšen je šport. Lahko in moramo igrati še bolje, ko se do potankosti uigramo z novincema Cingesarjem ter Hrastnikom. Zahvala gre tudi navijačem, ki so se vrnili na Hardek in nam pomagali do zmage.«
Saša Prapotnik (trener Jeruzalema): »Premagali smo odlično ekipo Trima. Fantje so se borili kot se spodobi. Hvala navijačem, ti dve točki sta njihova zasluga. Ko smo bili v prepadu, so nas s fanatičnim navijanjem potegnili iz brezna.«
Ivan Vajdl (trener Trima): »Ormožanom izrekam čestitke za zmago. To smo sicer imeli v svojih rokah ... Rokomet je ekipni šport in dokler smo igrali kot ekipa, smo tudi vodili. Napade smo reševali s posamičnimi akcijami, obramba je bila pregloboka in domačini so nas prebijali skozi sredino. Takšen ni bil naš dogovor v slačilnici. To je naš četrti zaporedni poraz. Zdaj nujno rabimo točke proti Šmartnemu.«
MEDIS
Foto: Črtomir Goznik
Dejan Zavec: »Naredil bom vse, da pridem čim hitreje na vrh.«
nalnega boksa, ne nujno po verziji IBF, in seveda v polnih Stožicah: »Če imaš eno možnost v igri, potem tista pade in ni več ničesar, ko pa so tri, štiri, pa ni hudiča, da ne bi ena od teh štirih padla tudi zame.« V ozadju se je kot ena izmed
možnosti omenjala tudi borba za naslov evropskega prvaka, a je novica - podobno kot v prejšnjem primeru - še povsem nepotrjena.
Ob novem letu je ugledal luč sveta koledar z Zavcem v glavni vlogi, prvega - podpisanega
- je na novinarski konferenci izročil predsedniku uprave Petrola Tomažu Berločniku. »Če ne bi bil sam na fotografijah, potem bi mi bil celo všeč,« je v šaljivem tonu sklenil Mr. Sym-patikus.
JM, STA
vendar si noben od Ormoža-nov ni upal vzeti stvari v svoje roke. Tako so gostitelji storili napako in ponudili priložnost Dolenjcem za izenačenje. Po izključitvah Iztoka Korparja in Siniše Radujkovica je gostom uspelo 6 sekund pred koncem iztržiti sedemmetrovko. To je izvajal Miha Zarabec, vendar je izkušeni Boštjan Belec njegov nizek met iz prve zaustavil in gledalci v dvorani na Hardeku so »ponoreli od veselja«. Sreča je tokrat potrkala na ormoška vrata ...
Sicer je Trimo v Ormožu zaigral odlično in v 10. minuti povedel 3:8, v 2. polčasu pa zmeraj vodil za 3 do 4 zadetke. Poleg Belca je bil junak tekme tudi novinec Darko Cingesar, ki je že na prvi tekmi v dre-
Foto: Črtomir Goznik
Boštjan Belec (Jeruzalem Ormož) je šest sekund pred koncem ubranil sedemmetrovko.
su vinarjev pokazal razkošen talent. Tudi vsi ostali Jeruza-lemčki si zaslužijo pohvalo, še posebej pa navijači Ormožani. Brez njihove pomoči bi Jeru-
zalem zagotovo doživel gladek poraz s petimi do desetimi goli razlike. Tokrat odlični Trimo na Hardeku ni imel sreče, saj si je zaslužil vsaj točko,
če ne več. V naslednjih štirih dneh čakata Ormožane kar dve tekmi v Ribnici, pokalna in prvenstvena.
UK
Zmaga vodi na zaključni turnir
Pred rokometaši Jeruzalema je v sredo, 14. decembra, ob 19. uri gostovanje v Ribnici na tekmi četrtfinala Pokala Slovenije. Gre za izjemno zanimivo tekmo, saj se bo zmagovalec uvrstil na zaključni turnir najboljše četverice. Ekipi Ribnice in Jeruzalema sta po kvaliteti zelo enakovredni, zato je za pričakovati zelo zanimivo tekmo. Vloga favoritov zaradi domačega igrišča zagotovo pripada Ribni-
čanom, vendar tudi Jeruzalemčki v gosteh niso naivna ekipa: »Menim, da se z Ribnico da enakovredno igrati. Igrali bomo na zmago tako na pokalnem srečanju kot tudi na tekmi državnega prvenstva. Splača se potruditi, saj zmaga prinaša nastop na zaključnem turnirju, kjer smo pred dvema sezonama osvojili bronasto kolajno,« nam je pred sredino tekmo povedal Bojan Čudič Hugo, kapetan Jeruzalema. V taboru Ormoža bi bili zadovoljni že z eno zmago v Ribnici: raje bi dobili tekmo v državnem prvenstvu ...
Rokomet • 1. A SRL (ž)
Težje od pričakovanj do nove zmage
ZRK Mercator Ten-zor Ptuj - Olimpija 33:32 (17:13)
ŽRK MERCATOR TENZOR PTUJ:
Križanec M. (14 obramb), Mateša 9, Majcen 2, Korotaj 2, Strmšek 8, Močnik, Križanec S., Bolcar 3, Tum-paj 1, Potočnjak 6, Borovčak, Žiher, Praprotnik 2, Kovačič. Trener: Nikola Bistrovič.
Glede na uvrstitev ekip na lestvici je bilo pred tekmo pričakovati zanesljivo zmago Ptujčank, ki pa so se morale v sami končnici še kako potruditi za novi dve točki. Mlada in neizkušena ljubljanska ekipa pod vodstvom trenerke Vesne Petrovič se je na Ptuju izkazala s svojo nepopustljivostjo, medtem ko so Ptujčanke igrale nihaje med dobro in slabo igro.
Po 10 minutah je bil izid poravnan na 6:6, saj nobena
1. A SRL ŽENSKE
REZULTATI 12. KROGA: Mercator Tenzor Ptuj - Olimpija 33:32 (17:13), Veplas Velenje - Zagorje GEN I 21:29 (6:12), Krim Mercator -Antrum Sežana 46:19 ( 28:8), Piran
-	Naklo Tržič 42:31 (22:12), Celjske mesnine - Krka 26:33 (10:17). Preložena tekma 9. kroga: Naklo Tržič
-	Antrum Sežana 29:32 (17:16), preložena tekma 10. kroga: Olimpija
-	Krim Mercator 23:42 (12:23)
1.	KRIM MERCATOR 11	11	0	0	22
2.	ZAGORJE GEN-I 12	11	0	1	22
3.	KRKA 12	9	0	3	18
4.	MER. TENZOR PTUJ 11	9	0	2	18
5.	PIRAN 12	7	0	5	14
6.	CELJSKE MESNINE 12	6	0	6	12
7.	VEPLAS VELENJE 12	6	0	6	12
8.	MLIN. AJDOVŠČINA 11	4	0	7	8
9.	ANTRUM SEŽANA 12	3	0	9	6
10.	NAKLO - TRŽIČ 12 2 0 10 4
11.	0LIMPIJA 12 1 0 11 2
12.	BURJA ŠKOFIJE 11 1 0 10 2
Foto: Črtomir Goznik
Sanja Potočnjak (ŽRK Mercator Tenzor Ptuj) je uspešno zadevala iz protinapadov.
obramba (Ptujčanke so večino tekme igrale plitko obrambno formacijo 3 - 2 - 1) ni delovala dobro, zato sta obe ekipi dosegali lahke zadetke. Kljub tesnemu pokrivanju najboljše ptujske rokometašice Stele Ma-teša, je ta uspela doseči nekaj zadetkov, ob njej sta bili uspešni še Potočnjakova in Strmško-va. S tem so si Ptujčanke prvič priigrale občutno prednost (15:10). V tem delu je nekajkrat uspešno branila Maruša Križanec, prav tako pa je bila bolj gibljiva ptujska obramba, iz katere so nato sledili v glavnem uspešni polovični protinapadi. Ob koncu prvega dela sta obe ekipi naredili nekaj zaporednih napak, tako da se je ta del končal z rezultatom 17:13.
V nadaljevanju so bolj odločno stopile Ptujčanke, pri katerih je Križančeva hitro zbrala tri obrambe in razlika je zrasla
na plus šest zadetkov. Sledilo je 10 minut odlične igre Olimpije, pri kateri so igralke zaigrale dobesedno fanatično v obrambi in raznovrstno v napadu. Prednost je tako v 43. minuti sko-pnela na tri, v 48. minuti je bil rezultat celo izenačen na 25:25. Glavni razlog za povratek Ljubljančank v tekmo je bil ta, da so Ptujčanke slabo zaključevale napade, s čimer so omogočile gostujoči vratarki Janji Sirnik nekaj zaporednih obramb. V sami končnici so domačinke strnile obrambne vrste in izkušene Potočnjakova, Strmškova in Mateša so s serijo zadetkov ponovno prinesle prednost
svoji ekipi. Kljub temu se gostje niso predale in so ob koncu znižale rezultat na 33:32, a za kakšno presenečenje je Olim-piji tokrat zmanjkalo časa.
Ljubljančanke so na tekmi zares dale vse od sebe, medtem ko so Ptujčanke s sila povprečno predstavo težje od pričakovanj prišle do nove zmage. Njihova igra je bila daleč od želenega nivoja. V naslednjem krogu bodo morale članice Mercator Tenzorja za pozitiven rezultat pokazati bistveno več, saj jih čaka tekma z vedno neugodno ekipo Celjskih mesnin.
David Breznik
Katja Bolcar, kapetanka ŽRK Mercator Tenzor Ptuj: »Rekla bi, da smo malo podcenjevale ekipo Olimpije, kar bi se nam skoraj maščevalo. Ljubljančanke so se zelo borile skozi vso tekmo, vendar je predvsem kvaliteta tokrat odločila v naš prid.«
Rokomet • 2. SRL (m)
V Gorišnici igra mačke z mišjo
Moškanjci - Gorišni-ca - Rudar 42:25 (21:12)
MOŠKANJCI - GORIŠNICA: E.
Bratuša, Petek 10 (3), Zorli 3, Be-drač 2, Valenko 2, Arnuš 3, Balas 1 (1), Lozinšek 4, Gerčar, Lukaček 2, Dimec 1, Firbas 5, Preac, Vincek, B. Bratuša. Trener: Sebastjan Oblak.
RUDAR: Škrabar, Abdič, Ravkič 4, Škoberne 4, Novak, Izlakar, Frece 2, Radulovič, Polanec 1, Gjerek 7 (2), Škalički, Pišek 6, Kerič 1, Kuhar 3, Trener: Jani Čop.
SEDEMMETROVKE Moškanjci -Gorišnica 4(4), Rudar 3(2);
IZKLJUČITVE: Moškanjci - Gorišnica 4, Rudar 6 minut.
Na srečanju v Gorišnici smo spremljali igro mačke z mišjo.

AL d n o.	I
telefon: 02/799-54-11
•	FIZIČNO-TEHNIČNO VAROVANJE
•	PROTIPOŽARNO VAROVANJE
•	SERVIS GASILNIKOV IN HIDRANTNE6A OMREŽJA
VARSAS -AL, d.o.o., Tovarniška cesta 10, Kidričevo
Razlika v kvaliteti je bila ogromna in to se je videlo na parketu. Ob koncu srečanja je bilo na semaforju kar sedemnajst zadetkov razlike v korist domačih rokometašev. Rudar je nekoč igral pomembno vlogo v prvi slovenski rokometni ligi, sedaj pa je to povsem druga zgodba. Trener Rudarja je nekdanji odlični rokometaš Jani Čop in prav z njim na klopi so se Trboveljčani odločili, da pričnejo znova.
Nekaj začetnih minut so se gostje še solidno držali, nato pa so domačini »prestavili v višjo prestavo« in v 13. minuti je prednost že narasla na plus pet (10:5). Do konca prvega dela igre se je prednost počasi povečevala in ob koncu znašala devet zadetkov razlike.
Domači so v svojem tempu nadaljevali tudi v drugem polčasu, čeprav je težko ostati motiviran proti ekipi, za katero veš, da jo boš zanesljivo premagal. V takšni premoči so dobili priložnost za dokazovanje tisti igralci ekipe Moškanjci - Gori-šnica, ki sicer ne dobijo toliko priložnosti za igro. Na koncu se je med strelce vpisalo kar enajst domačih rokometašev. Strelsko najbolj razpoložen je bil Miha Petek, ki je v polno zadel desetkrat.
Danilo Klajnšek
Težak poraz Drave v Črnomlju:
Črnomelj - Drava Ptuj 36:24 (16:12)
RK DRAVA PTUJ: Koštomaj, Toš, Ferk, Janžekovič, Verdenik, Horvat, Bezjak, Maroh, Požar, Bedenik, Sabo, Kenda, Čeh, Pukšič, Zolar. Trener: Tomi Matjašič.
Na predzadnjem srečanju pred zimskim premorom, ki bo trajal do začetka februarja, so Ptujčani gostovali v Črnomlju. Tja so se modri odpravili z upanjem na zmago.
Toda tekma se je odvila v povsem drugo smer in Ptuj-čani so na skrajnem jugu naše dežele doživeli pravi polom. Prikazali so letošnjo najslabšo predstavo in izgubili kar z dvanajstimi zadetki razlike. Naporna triurna pot jim je odvzela nekaj moči, kar se je poznalo predvsem v drugem delu srečanja. V prvem polčasu so sicer še nekako parirali razpoloženim domačinom (16:12), v drugem delu pa je njihova igra povsem razpadla. Odpovedali so vsi igralci, v modrem praktično ni bilo nobenega za igro razpoloženega rokometaša, svojega dne pa nista imela niti vratarja. V takšnih razmerah je bilo nemogoče pričakovati kaj
drugega kot prepričljiv poraz, kar se je na koncu zgodilo Dravi (36:24).
Pred Ptujčani je tako le še slab teden treningov pred zadnjim obračunom letos, ko na Ptuj prihaja ekipa Arconta iz Radgone, ki igra vedno boljše. Trener bo skušal na treningih odpraviti težave v igri, ki so se nakopičile predvsem v zadnjem obdobju. Dve točki bi bili odlična popotnica pred premorom, pot do uspeha pa bo v derbiju sredine lestvice zagotovo težka. Jeziček na tehtnici bi lahko bila publika; mladi fantje bodo tokrat podporo občinstva resnično potrebovali.
tp
2. SRL (m)
REZULTATI 12. KROGA: Mo-
škanjci - Gorišnica - Rudar 42:25, Črnomelj - Drava Ptuj 36:24, Slovenj Gradec - Mokerc Ig 29:25, Mitol Sežana - Col 29:31, Arcont Radgona - Nova Gorica 40:25, Pomurje - Radeče MIK Celje 26:29
1. SL. GRADEC 2011 11	11	0	0	22
2. RADEČE MIK CELJE 11	9	0	2	18
3. MOKERC IG 11	9	0	2	18
4. MOŠKANJCI - GOR. 11	8	0	3	16
5. ČRNOMELJ 11	7	0	4	14
6. BREŽICE 11	6	0	5	12
7. ARCONT RADGONA 11	5	1	5	11
8. DRAVA PTUJ 11	5	1	5	11
9. NOVA GORICA 11	3	0	8	6
10. MITOL SEŽANA 11	2	0	9	4
11. POMURJE 10	1	2	7	4
12. COL 11	2	0	9	4
13. RUDAR TRBOVLJE 10	1	0	9	0
Rokomet • 1. B SRL (m)
Na odmor z zmago
Velika Nedelja Car- 1. b srl (m) rera Optyl - Dobova 29:26 (14:12)
VELIKA NEDELJA CARRERA OPTYL: Pfeifer, P. Zorec, Mesarec, Kaučič, Majcen 4, Hanželič 2, Horvat 6 (3), Bezjak, Veselko 5, Preac, Ivančič 8, Tušak 4, Meško, Zemljič, Špindler, D. Zorec. Trener: Bojan Munda.
SEDEMMETROVKE: Velika Nedelja Carrera Optyl 3(3), Dobova 10(4);
IZKLJUČITVE: Velika Nedelja Carrera Optyl 14, Dobova 4 minute.
S srečanji 11. kroga se je končal prvi del prvenstva. Ro-kometaši iz Velike Nedelje so tokrat gostili ekipo Dobove: srečanje je bilo pomembno za oboje, saj je na sredini prvenstvene razpredelnice velika gneča, nekoliko zaostaja le Alples na zadnjem mestu.
Domači rokometaši so srečanje pričeli s hitro in borbeno igro, ob čemer so računali na trdno obrambo. S tem stilom igre jim je uspelo prevladati nad tekmecem in v 10. minuti je bilo 6:1. V naslednjem obdobju domačini niso igrali več z enakim tempom, tudi gostje so nekoliko popravili obrambo. S tem so domačine prisilili k večjemu številu napak. Vse to je v 24. minuti rezultiralo z izenačenjem na 11:11. Po nekaj odličnih akcijah vratarja Prea-ca, ki je goste s svojimi dobrimi obrambami spravljal v obup, je
REZULTATI 11. KROGA: Velika Nedelja Carrera Optyl - Dobova 29:26, Alples Železniki - Sviš Pekarna Grosuplje 23:29, Cerklje
-	Slovan 35:35, Dol TKI Hrastnik
-	Škofljica 36:28, Grča Kočevje -Grosuplje - 25:28, Sevnica - Celje Pivovarna Laško B 28:25
1.	SEVNICA 11 10 10 21
2.	SVIŠ GROSUPLJE 11 9 0 2 18
3.	GROSUPLJE 10 7 0 3 14
4.	CELJE PIVO. LAŠKO B10 5 1 4 11
5.	DOL TKI HRASTNIK 11 4 2 5 10
6.	V. NEDELJA C. O. 11 4 2 5 10
7.	CERKLJE 11 4 2 5 10
8.	DOBOVA	11 3 3 5 9
9.	GRČA KOČEVJE 11 4 1 6 9
10.	SLOVAN 11 2 4 5 8
11.	ŠKOFLJICA 11 2 3 6 7
12.	APLES ŽELEZNIKI 11 1 1 9 3
Nedeljčanom uspelo zaključiti prvi polčas z minimalno prednostjo.
Drugi del srečanja so domačini ponovno zaigrali tako kot na začetku srečanja. Polagoma so prevzeli vse niti igre v svoje roke in v 47. minuti so si priigrali osem zadetkov prednosti (26:18). Znova je v tem delu srečanja blestel domači vratar Preac, ki je ubranil tudi številne odprte mete gostov. Bilo je jasno, da bo zmaga ostala doma, čeprav so gostje iz Dobove do konca zmanjšali zaostanek. Novi dve točki sta Nedeljčane dvignili na 6. mesto.
Danilo Klajnšek
Bojan Munda - trener Velike Nedelje Carrere Optyl: »Za tekmo smo se dobro pripravili, saj smo vedeli, da v goste prihaja čvrsta ekipa Dobove. Vse se nam je izšlo po načrtih in osvojili smo pomembni točki v boju za mesta v sredini lestvice, kjer so razlike majhne. Prav zaradi tega je zmaga še pomembnejša.«
Odbojka • 3. DOL vzhod (ž)
Velika nihanja ptujskih odbojkaric
ZOK AC Prstec Ptuj - Formis II 3:1 (12, 18, -22, 17)
ŽOK AC PRSTEC PTUJ: Lesko-var, Vidovič, Islamovič, Vindiš, Miličevič M., Miličevič T., Intihar, Mohorič, Kokol, Stanet, Kramber-ger, Kosi, Horvat. Trenerka: Jasna Zajšek.
Ptujske odbojkarice so tudi na tekmi proti Formisu zelo nihale v svoji igri, saj so po dveh dobro odigranih nizih popustile v tretjem. V četrtem so ponovno zaigrale na višjem nivoju in dosegle končno zmago 3:1 v nizih. Tradicionalno sta k zmagi največ točk prispevali Vidovičeva in Horvatova; slednja je dosegla nekaj odločilnih točk.
V prvem nizu smo na začetku videli malo prave odbojkarske igre, od sedme točke dalje sta sledili seriji uspešnih servisov Intiharjeve in Vido-vičeve, kar je bilo dovolj za vodstvo 1:0. Tudi v nadaljevanju so domačinke proti drugi ekipi iz Rogoze-Miklavža z lahkoto nabirale točke. Nekaj priložnosti za igro so dobile tudi Leskovarjeva, Krambergerje-va in Mohoričeva. Gostje so
3. DOL vzhod (ž)
REZULTATI 8. KROGA: AS Prstec Ptuj - Formis II, 3:1, Mežica - Dravograd 3:0 b. b., Maribor - Turbina 0:3, Črna - Prevalje II. 3:1, ZM Ljutomer - Vuzenica 1:3
1.	TURBINA	8 8 0 22
2.	VUZENICA	8 6 2 20
3.	AC PRSTEC PTUJ 8 6 2 19
4.	ZM LJUTOMER	8 6 2 18
5.	MEŽICA	8 5 3 14
6.	FORMIS II.	8 3 5 10
7.	PREVALJE II.	8 3 5 7
8.	ČRNA	8 2 6 7
9.	MARIBOR	8 17 3
10.	DRAVOGRAD	8 0 8 0
že v zaključku tega niza pokazale zelo nepopustljivo igro, s katero so se še bolj izkazale v 3. nizu. Zaradi prevelikega števila osnovnih tehničnih napak domače ekipe je Formis set celo dobil. Ptujčanke so se nato le zbrale in si nabrale lepo prednost, ki jo je na koncu s štirimi zaporednimi točkami potrdila najbolj izkušena domača igralka Marjana Horvat.
Zadnjo uradno tekmo v letu 2011 bodo ptujske odbojkarice odigrale ta petek v Vuzenici, ko jih v derbiju kroga čaka vodilna ekipa lige.
David Breznik
Košarka m 4. SKL (m)
(Pre)slabo izvajanje prostih metov
KK Koroška Preva-Ije - KK Ptuj 75:67
(17:11, 12:16, 15:14, 18:21, 13:5)
KK PTUJ: Hameršak, Čoh, Ajhmajer 26, Gojznik 2, Kramber-ger 1, Drevenšek, Pleskonjič 7, Vo-dušek, Horvat 14, Jakomini, Holc 17, Kranjc. Trener: Matjaž Damiš.
Prosti meti so bili odločilni faktor zelo izenačene tekme med KK Koroška in Ptujem, ki so ga šele po podaljšku z 75:67 dobili Prevaljčani. Ptujčani so sicer povedli 4:0, nato pa so bili premalo agresivni v obrambi, tako da so Korošci s serijo 12:4 obrnili rezultat sebi v prid. Trener ptujskih košarkarjev Matjaž Damiš je že ob koncu prvih desetih minut spremenil obrambo mož na moža v cono, ki jo v tem prvenstvu njegovi varovanci izvajajo še najboljše. V drugi četrtini so se gostje razigrali in so bili predvsem natančnejši v napadu, tako da se je prvi polčas končal z rezultatom 29:27 za domače. Tudi v tretjem delu tekme si nobena ekipa ni uspela nabrati kakšne višje prednosti; Korošci so največ vodili za štirih točke. Zadnjih deset minut tekme je bilo zelo napetih in domačini so držali prednost pred Ptuj-čani predvsem s tremi neverje-
4. SKL (m)			
REZULTATI 8. KROGA: ŠRK Koši			
Šentjur - Primafoto	Slovenj		Gra-
dec 63:74, Koroška Prevalje -			Ptuj
75:67, Celjski vitez	- Posavje Sev-		
nica 10S:42. Posavje Podbočje -			
Ruše (14. 12.)			
1. CELJSKI VITEZ	S	S G	l6
2. POSAVJE PODBOČJE	7	6 1	13
3. KOROŠKA PREVALJE	S	4 4	l2
4. RUŠE	7	4 a	11
5. PRIMAFOTO SL. GRADEC	S	a 5	11
6. ŠRK KOŠI ŠENTJUR	7	a 4	1G
7. PTUJ	7	2 5	9
8. POSAVJE SEVNICA	S	G S	S
tnimi zadetimi trojkami iz velike razdalje. Podaljšek je Ptujča-nom 10 sekund pred koncem rednega dela zagotovil Holc, ki je izenačil na 62:62.
V dodatnih petih minutah sta sodnika pri izidu 66:64 za Prevaljčane naredila dve veliki napaki v škodo gostom in z njimi dodobra pomagala domačinom do zmage. Drugi, še pomembnejši faktor za poraz KK Ptuj je bil ta, da so v podaljšku zgrešili kar osem prostih metov (na celotni tekmi 18), kar je bilo preveč za pozitiven rezultat.
Zadnjo uradno tekmo v letu 2011 bodo ptujski košarkarji odigrali v soboto, ko se bodo v Šentjurju pomerili z ekipo Koši.
David Breznik
Ocena dosedanjih sedmih krogov
Matjaž Damiš, trener KK
Ptuj: »Dve zmagi in pet porazov vsekakor ni to, kar bi si želeli, a je trenutno naša realnost. Kar nekaj dejavnikov je vplivalo na takšen rezultat: prvi in najpomembnejši je vsekakor prepozna sestava ekipe, posledično pozen začetek treningov (šele 15. oktobra), ko se je tekmovalna sezona dejansko že začela! Nov trener in nepoznavanje igralskega kadra je naslednji razlog, zato sem na tekmah tudi sprejel nekatere napačne odločitve. Vsekakor se morem dotakniti tudi udeležbe na treningih, ki ni takšna,
kot bi si jo želel, in upam, da se bo izboljšala (razumem odsotnost zaradi študija in tistih, ki so zaposleni). Čeprav je večina igralcev že lani igrala skupaj, zaenkrat še ni prave 'kemije'. Seveda smo po porazu vsi zelo razočarani, a stvari počasi prihajajo na svoja mesta. Ko bomo vsi 'razčistili' svoje glave in se na tekmah osredotočili samo na to, da lahko zmaga samo kolektiv (ni pomembno, kdo bo igral koliko minut) in ne posameznik - takrat bomo zmagali!
Sezona je šele na polovici in upam, da bomo enomesečni odmor dobro izkoristili in se januarja predstavili domači publiki v pravi luči. Ekipa je mlada (povprečje 21,7 let) in bo naslednje leto - z manjšimi popravki - sposobna biti v vrhu 4. lige (z mano ali brez mene) in tako napredovati, kar si vsi v klubu želimo. Upam, da bodo tudi v upravnem odboru sledili svojim obljubam in nekako spravili košarko na Ptuju tja, kjer je včasih že bila.«
Tenis • 1. Zimska liga
Rezultati 4. kroga: TRGOVINE JAGER - HIŠA KAGER 3:0 (Jagari-nec - Šabeder 9:1, Majcenovič -Škrinjar 9:3, Križe/Jagarinec - Ša-beder/Škrinjar 9:5), TC GOJA - TK ŠUMARI 2:1 (Gregorec - R. Kosi 9:5, Gojčič - Horvat 9:2, Gojčič/M. Kosi - Sternad/Horvat 7:9). Prosta je bila ekipa STRAF SKORBA.
V prvi rekreacijski zimski ligi so Trgovine Jager visoko premagale ekipo Hiše Kager, ki je v lanski sezoni krojila vrh, letos pa nikakor ne more doseči dobrega rezultata. Ekipa TC Goja je računala na visoko zmago proti ekipi TK Šumari,
vendar je bila slednja v igri parov boljša, s čimer je ligo naredila še nekoliko bolj izenačeno. 1 TC GOJA	8 79
2.	TRGOVINE JAGER 6 77
3.	TK ŠUMARI	5 67
4.	STRAF SKORBA	3 49
5.	HIŠA KAGER	2 49
2. LIGA
Pari 5. kroga: sobota, 17. 12., ob 8.30: VETERANI - PSS PTUJ, TK ŠTRAF - TK SKORBA; ob 11.45: TK SKORBA GAD - DURAS PROJEKT.
JM
Namizni tenis m 1. SNTL (m)
Zaostanek 1:3 obrnili v zmago 5:3
Ptuj - Edigs Mengeš 5:3
Slodej - Jazbič 2:3, Pavič - Ore-šnik 3:0, Piljak - Avbelj 2:3, Pavič - Jazbič 2:3, Slodej - Avbelj 3:1, Piljak - Orešnik 3:0, Pavič - Avbelj 3:0, Piljak - Jazbič 3:1.
V 8. krogu je edino zmago brez izgubljene igre dosegla vodilna Finea. Ta je še naprej edina kandidatka za nov naslov prvakov, saj ima za slovenske razmere daleč najkakovostnejšo zasedbo. Presenetljivo, ali pa tudi ne, je tik za njimi ptujska vrsta, ki je s tremi izenačenimi člani (Piljak, Pavič, Slo-
1. SNTL (m)				
REZULTATI	8. KROGA:		Ptuj	-
Edigs Mengeš 5:3, Finea Maribor				
- Tempo Velenje 5:0, Ilirija			- Kema	
Puconci I. 2:5,	Krka -	Muta 5:2,		
Kema Puconci I	. - Sobota 2:5			
1. FINEA MARIBOR	S	S	G	16
2. PTUJ	S	7	1	14
3. KEMA PUCONCI I.	S	6	2	12
4. KRKA	S	5	3	1G
5. SOBOTA	S	5	3	1G
6. TEMPO VELENJE	S	4	4	S
7. EDIGS MENGEŠ	S	3	5	6
8. KEMA PUCONCI II.	S	2	6	4
9. ILIRIJA	S	G	S	G
10. MUTA	S	G	S	G
Foto: Črtomir Goznik
Danilo Piljak (NTK Ptuj) je dosegel zadnjo točko na srečanju z Edigsom iz Mengša.
dej) in mladim Krušičem tudi tokrat zabeležila zmago. Proti Mengešu je celotna ekipa znova odigrala kompaktno in borbeno, kar se jim je obrestovalo z zmago. Po štirih odigranih srečanjih je sicer bolje kazalo gostom, ki so vodili 1:3; pri tem so vsa tri posamična sre-
čanja dobili z rezultatom 2:3! Preobrat je v peti igri napovedal Matic Slodej, ki je ugnal Andraža Avblja. Piljak in Pavič sta prispevala naslednji točki, za konec pa je Danilo Piljak (16. na lestvici NTZS) ugnal Kle-mna Jazbiča (11.).
Ob koncu prvega dela se-
zone bodo Ptujčani v soboto gostovali v Puconcih, kjer se bodo v derbiju pomerili z močno ekipo Keme I. Ta je bila pred prvenstvom označena za edinega resnega tekmeca Mariborčanom, vendar je doslej klonila dvakrat (Finea, Krka).
JM
Strelstvo • Mednarodna tekma v Beogradu
Boštjan Simonič na pragu finala
Po prvih letošnjih mednarodnih tekmovanjih v novi sezoni z zračnim orožjem v Splitu, Račah in Zagrebu, se je serija velikih nagrad z dvodnevnim tekmovanjem nadaljevala pretekli konec tedna v Beogradu. Tam je tradicionalno med več kot 300 nastopajočimi tekmovalci iz 14 držav nastopalo tudi precejšnje število slovenskih strelcev, med njimi tudi nekaj strelcev iz naših koncev, ki so znova opozorili nase z nekaterimi dobrimi rezultati.
»Trofej Beograda«
V prvem dnevu tekmovanja, ko so se strelci potegovali za »trofej Beograda«, je med strelci s pištolo najvišji rezultat slovenskih strelcev dosegel Ptujčan Boštjan Simonič, ki nastopa za miklavško društvo Jožeta Kerenčiča, in s 565 krogi osvojil 25. mesto, za finale je bilo treba doseči 577 krogov. Zmagal je svetovni podprvak Andrija Zlatic s 583 krogi, 27. mesto je osvojil Simon Simo-nič, JKM, s 564 krogi, ormoški strelec Kovinarj a Kevin Venta pa je tokrat s 558 krogi, med 63 nastopajočimi, pristal na 38. mestu. Med strelkami s pištolo je nastopala tudi Ptujčanka Sta-ša Simonič, ki s 355 krogi ni dosegla vidnejše uvrstitve ter se uvrstila na 46. mesto. Zmagala je svetovna prvakinja Srb-
Foto: Simeon Gönc
Ormoška strelca Kevin Venta in Boris Hergula sta prikazala rezultatsko mešano dobro streljanje v Beogradu, v prvem dnevu je bil odličen Hergula, ko je s 586 krogi osvojil 29. mesto, v nedeljo pa se je bolje izkazal Venta, ko je s 567 krogi osvojil 24. mesto.
Zgoščen urnik decembrskih tekmovanj pa se bo nadaljeval na Ptuju, kjer bo v soboto, 17. 12., potekalo drugo odprto kontrolno tekmovanje za izbor državne reprezentance, in v nedeljo, 18. 12., Memorial Slavka Ivanoviča.
kinja Zorana Arunovic s 385
krogi, najboljša Slovenka pa je bila Valerija Kufner s 367 krogi na 31. mestu. Med strelci s puško si je prvo slovensko finalno uvrstitev prvega dneva priboril Grosupeljčan Željko Moičevic, ki se je s 592 krogi čez šivankino uho prebil v finale, tam pa s 104,9 kroga dosegel daleč najboljši dosežek in se povzpel na končno 6. mesto z dvema krogoma zaostanka za srbskim zmagovalcem Ne-manjo Mirosavljevim s 595 krogi in finalom 103,8. Solidno so nastopali tudi ostali slovenski udeleženci, saj so se na 14., 19. in 20. mesto s 591, 589 in 588 krogi uvrstili Robert Mar-koja, Andraž Dovč in Grega Potočnik, odlično streljanje pa je uspelo tudi ormoškemu strelcu Tovarne sladkorja Borisu Herguli, ki je s svojim osebnim rekordom na velikih tekmovanjih s 586 krogi osvojil dobro 29. mesto. Med ženskami v kategoriji s puško
se je z najvišjim kvalifikacijskim rezultatom s 399 krogi v finale kot vodilna uvrstila Živa Dvoršak in na koncu po tesnem finalnem obračunu s 101,4 kroga pristala na 3. mestu z zaostankom 0,9 kroga za zmagovalko domačinko Ivano Maksimovic.
VN Beograda
V drugem dnevu tekmovanja, ko je potekala velika nagrada Beograda, je med vsemi slovenskimi strelci Boštjan Si-monič dosegel tretji najboljši dosežek dneva, saj je med člani s pištolo s 573 krogi osvojil 11. mesto, za finalno serijo najboljše osmerice pa je bilo treba doseči kar 578 krogov. Veliko boljše je v drugem dnevu nastopal Kevin Venta, ki je s 567 krogi osvojil 24. mesto, drugi miklav-ški strelec Simon Simonič pa je s 559 krogi osvojil 37. mesto. Najboljši dosežek dneva je med vsemi slovenskimi nastopi
uspel Željku Moičevicu, ki je s 594 krogi postavil peti kvalifikacijski rezultat in tam ostal tudi po finalu s 100,9 kroga. Presenetljivo zmago je slavil srbski mladinec Gabrijel Dau-tovic z osebnim rekordom 596 krogov, do živega pa mlademu Srbu ni uspel priti niti svetovni prvak Madžar Peter Sidi, ki je osvojil 4. mesto z le 0,4 kroga prednosti pred Moičevicem. Robert Markoja je s 592 krogi osvojil 12. mesto, 20. Grega Potočnik s 589, drugi dan tekmovanja pa je precej popustil Boris Hergula in s 569 krogi skoraj za 20 krogov zaostal za svojim dosežkom prvega dneva. Med strelkami je znova slavila Ivana Maksimovic s 398 krogi, Živi Dvoršak pa je tokrat uvrstitev v finale spodletela za las, saj se je s 395 krogi uvrstila na 9. mesto, dobro pa je nastopala tudi Renata Oražem Vršič, ki je s 392 krogi osvojila 25. mesto.
Simeon Gonc
Boks • 2. liga, 3. krog
Začetniki prikazali dober nivo boksa
m
Zanimanje za boks se v Sloveniji v zadnjih letih zelo povečuje (prvi »krivec« je zagotovo Dejan Zavec). Mnogi mladi imajo v 2. ligi sijajno priložnost, da se prvič preizkusijo v uradnem dvoboju, saj lahko v tem rangu tekmovanja nastopijo tekmovalci ali tekmovalke, ki imajo za seboj manj kot pet dvobojev. Tretji krog lige je to soboto pred lepim številom gledalcev potekal v Športni dvorani Campus, v prostorih Dejan Zavec Gyma; soorgani-zatorja sta bila BK Legionar ter BK Ring s Ptuja. Skupno smo videli 13 dvobojev, ki so bili na dobrem nivoju. Svoje mlade člane je na Ptuj pripeljalo kar 10 klubov, kar je še en zgovoren podatek, da se boks širi po vsej Sloveniji.
Boks klub Legionar sta zastopala David Kramberger in Damir Lenart. Slednji se je s treningom dvakrat na dan zadnjih štirinajst dni intenzivno pripravljal na dvoboj proti Marku Muratoviču. V ringu je v izenačenem dvoboju dejansko zadal tekmecu nekaj več čistih udarcev ter je po sodniški odločitvi prišel do zmage. Še bolj aktiven je bil v svojem premiernem tekmovalnem nastopu David Kramberger, vendar je kljub pobudi in navidezni premoči v ringu, zmagal bolj izkušen tekmec Maks Ko-ritnik. Drugi ptujski klub Ring
Foto: Črtomir Goznik
Damir Lenart (BK Legionar)
je tokrat na tekmovanje prijavil šest predstavnikov, vendar so po žrebu tekmovali le štirje. Timotej Pučko je nastopil rahlo bolan in je po dveh rundah dvoboj predal. Do takrat se je proti Alenu Baumanu, zelo aktivnemu boksarju iz Slovenske Bistrice, boril po svojih najboljših močeh. Urška Horvat je dosegla zmago brez boja proti Katarini Kosmač, saj ta ni imela popolne športne opreme. Dijakinja Anja Jabločnik se je hrabro borila proti Tjaši Kovačič,
vendar je bila slednja izrazito boljša - sledila je smotrna prekinitev dvoboja iz ptujskega trenerskega kota. Ta pa je bil (na čelu z Ivanom Pučkom) zelo jezen po koncu dvoboja med zelo izenačenima boksarkama
Moniko Božičko in Katjo Fer-lič. Trenutno najboljši ptujski boksarki je sodnik v ringu brez pravega razloga štel. Dvoboj je bil nato prekinjen, s čimer je zmaga pripadla Ferličevi.
David Breznik
Dejan Zavec je takole ocenil dvoboje: »Moram reči, da sem zelo zadovoljen s samim dogodkom in z dejstvom, da se je v Sloveniji začelo dobro delati z mladimi boksarji. V teh dvobojih smo videli, da v vseh klubih gradijo nove boksarke generacije. Ta 'bazen' nam bo v prihodnosti s trdim delom dal veliko število odličnih borcev.«
Mali nogomet • Liga MNZ Ptuj, ONL Videm
Na derbiju deset zadetkov
Liga MNZ Ptuj
REZULTATI 4. KROGA: Apolon 11 - Hausmart supet team 2:0, Sport club M - SGD In slikopleskar-stvo Goričan 1:2, Club 13 - ŠD Rim 1:0, ŠD Draženci - Klub ptujskih študentov 8:2, KMN Draženci -Rick's cafe 8:3, ŠD Ptujska Gora -Reklamni atelje Babšek 1:3
REZULTATI 5. KROGA: Hausmart Super Team - ŠD Ptujska Gora 5:3, Rick's Cafe - Apolon II 1:4, Klub Ptujskih študentov -KMN Draženci 1:0, ŠD Rim - ŠD Draženci 2:3, SGD in Slik. B. Goričan - Club 13 4:6, Reklamni atelje Babšek - Sport club M 7:0
1	CLUB	13 5	4 0	19:12	13
2	KMN DRAŽENCI	5	4	10	17:9	12
3	SLIK. GORIČAN	5	3	11	16:10	10
4	APOLON 11	5	3	2 0	18:9	9
5	ŠD RIM	5	2	2 1	14:7	7
6	R. A. BABSEK 5	2	2	1	13:9	7
7	KPŠ 5	2	2	1	9:15	7
8	HAUSMART S. T. 5	2	3	0	13:15	6
9	ŠD DRAŽENCI 5	2	3	0	18:22	6
10	RICK 'S CAFE 5	13	1	16:22	4
11	PTUJSKA GORA 5	1	4	0	9:16 3
12	SPORT CLUB M 5	1	4	0	5:21 3
SGD in slikopleskarstvo Goričan - Club 13 4:6 (0:3)
STRELCI: 0:1 Rozman, 0:2 Horvat, 0:3 Rozman, 1:3 Kapun, 1:4 Mertelj, 2:4 Živko, 2:5 Horvat, 3:5 Živko, 3:6 Rozman, 4:6 Zadravec
SGD IN SLIKOPLESKARSTVO GORIČAN: Bela, Golob, Polanec, Čeh, Zadravec, Hlibernik, Slanič, Gajser, Kapun, Črnko, Živko
CLUB 13: Valh, Glažar, Hotko, Mertelj, Gerečnik, Rozman, Saga-din, Horvat
Peti krog je prinesel derbi z vrha lestvice, saj sta se med seboj pomerili ekipi SGD in slikopleskarstva Goričan ter Club 13. Skozi vseh 30 minut so gledalci videli zanimivo in dinamično tekmo in kar deset zadetkov. Rutinirani igralci Cluba 13 so prevladovali v prvih 15 minutah, ko so prišli do visokega vodstva 3:0. Že v 2. minuti je iz prostega strela iz devetih metrov s pravo bombo zadel Rozman. Sledila je zelo organizirana igra na obeh straneh s hitrimi prehodi v napad in ne dovolj natančnimi zaključki. Tri minute pred koncem polčasa je odlično samostojno akcijo izvedel Horvat in jo kronal z zadetkom iz kakšnih enajstih metrov. Le nekaj trenutkov za tem je Club 13 še tretjič zadel. Po lepo izigrani napadalni kombinaciji se je še enkrat vpisal med strelce Rozman.
V drugem polčasu je ekipa SGD in slikopleskarstva Goričan igrala zelo napadalno s petimi igralci v polju - vlogo vratarja je prevzel igralec Živko. Pritisk se je hitro obrestoval, saj je v 19. minuti tekme zmanjšal razliko Kapun. Ofenzivo »slikarjev« je z zadetkom za 4:1 čez polovico igrišča ustavil Mertelj. Club 13 je do konca tekme izkoristil napadalno usmeritev tekmecev in zanesljivo zmagal. V zadnji minuti je iz prostega strela pravi evrogol dosegel Živko.
DB
ONL Videm
ČLANI
REZULTATI 4. KROGA: KMN Ma-
jolka - Krovstvo Petrovič ŠD Selan 1:1, Joe Fernandes - ŠD AS Evroav-to 0:4, ŠD Videm - ŠD Lancova vas 5:4, ŠD Zg. Pristava Bar Avguštin -ŠD Majski vrh 5:5, ŠD Lancova vas mladi - NK Tržec Bar Osmica 4:4, ŠD Pobrežje - Strmec 4:3
1. AS - EVROAVTO 4	4	0	0	22:7		12
2. ŠD MAJSKI VRH 4	2	2	0	16	12	8
3. NK TRŽEC 4	2	1	1	20	15	7
4. KROV. PETROVIČ 4	2	1	1	18	15	7
5. ŠD ZG. PRISTAVA4	2	1	1	19	18	7
6. STRMEC 4	2	0	2	17	14	6
7. ŠD POBREŽJE 4	2	0	2	18	18	6
8. ŠD VIDEM 4	2	0	2	12	14	6
9. KMN MAJOLKA 4	1	2	1		6:7	5
10. LANCOVA VAS 4	1	0	3	23	26	3
11. LANC. VAS ML. 4	0	1	3	9	24	1
12. J. FERNANDES 4	0	0	4	7:17		0
Foto: Črtomir Goznik
V nedeljo je ekipa Club 13 (temni dresi) v derbiju ugnala ekipo SGD in Slikopleskarstvo Goričan.
VETERANI
REZULTATI 3. KROGA: NK Videm - KMN Majolka 3:7, ŠD Selan - ŠD Pobrežje 1:7, ŠD Lancova vas -prosti
1.	KMN MAJOLKA 3 3 0 0 23:7 9
2.	ŠD POBREŽJE 2 110 10:4 4
3.	LANCOVA VAS 2 1 0 1 9:12 3
4.	NK VIDEM 3 0 12 10:16 1
5.	ŠD SELAN 2 0 0 2 2:15 0
Darko Lah
Futsal • 2. SFL, 9. krog
Zamujena priložnost
Kebelj - Tomaž Picerija Ozmec 4:3 (2:3)
STRELCI: 1:0 Čerenak (2.), 1:1 Rob (5. - 6-m), 1:2 Majcen A. (12.), 2:2 K. Fridrih (13.), 2:3 Janžekovič (19.), 3:3 Hren (29.), 4:3 Čerenak (32.)
TOMAŽ: Krajnc; Belšak, Mikla-šič, Bolkovič, Rob, Mar, A. Majcen, S. Majcen, Janžekovič, Kosi. Trener: Aleš Jurčec.
Petelinom v Oplotnici proti Keblju tudi z novim trenerjem Alešem Jurčecem ni uspelo osvojiti točk, čeprav bi si ekipa glede na prikazano zaslužila vsaj remi. Pri vodstvu 2:3 so Petelini zamudili dve lepi priložnosti preko Ivana Janžekoviča za povišanje prednosti. V 29. minuti je izenačil Matej Hren, čeprav so Petelini na parketu imeli igralca več. Dosežen zadetek je vzpodbudil domačine k še napadalnejši igri, kar je obrodilo zmagoviti zadetek Jerneja Čerenaka v 32. minuti. Zmagoviti zadetek, podobno kot prvi na tekmi, so Kebeljča-
REZULTATI 9. KROGA: Kebelj Mibus prevozi - Tomaž Picerija Ozmec 4:3 (2:3), ŠND Veplas Velenje - KMN Slovenske gorice 3:6 (0:0), Vuko Ljubljana - Fragmat Extrem 4:1 (3:0), KMN Velike Lašče - KMN Benedikt 7:2 (3:1), KMN Velike Lašče - KMN Benedikt 7:2 (3:1), KMN Sevnica - ŠD Brezje 3:3 (o:1). 1 VUKO LJUBLJ. 8 7 1 0 42:17 22
2.	SLOV. GORICE 9 6 2 1 43:25 20
3.	KMN SEVNICA 9 4 3 2 28:22 15
4.	ŠD BREZJE 8 4 2 2 24:23 14
5.	VEP. VELENJE 8 4 1 3 25:24 13
6.	KEBELJ M. P. 8 4 1 3 34:34 13
7.	VELIKE LAŠČE 9 3 1 5 34:35 10
8.	FRAGMAT EXT. 8 3 1 4 20:26 10
9.	FSK STRIPY 8 1 2 5 23:37 5
10.	TOMAŽ OZMEC 8 1 1 6 17:25 4
11.	BENEDIKT 9 1 1 7 23:45 4
ni dosegli po uigrani akciji iz kota. Do konca tekme Tomažu ni uspelo več resneje ogroziti vrat Keblja.
Že v sredo, 14. decembra, ob 19.30 Tomaž na Harde-ku gosti Velike Lašče, ki so v tem krogu visoko ugnale Benedikt.
uk
Aleš Jurčec (trener Tomaža): »Pristop na tekmi je bil pravi. Borbenost in agresivnost sta bila na visokem nivoju, žal pa smo pred golom tekmeca bili premalo zbrani. Kljub porazu z optimizmom zremo naprej in že v sredo pričakujemo zmago nad Velikimi Laščami. S tem želimo v pozitivnem ozračju končati leto.«
Mali nogomet
Zmagoslavje ekipe SM Team
Ekipa malega nogometa SM Team iz Ljutomera je z osvojitvijo 1. mesta na 12. spominskem turnirju Janka Makoterja ponovila lanskoletni uspeh. Med 21 sodelujočimi ekipami iz Hrvaške in Slovenije je po polfinalnem uspehu s 6:0 proti ljutomerski ekipi ŠIC Bar Meteorplast, SM Team slavil tudi v finalu. Tam so z rezultatom
5:4 ugnali ekipo Ultra okno iz Velenja. V tekmi za 3. mesto je ŠIC Bar s 4:3 premagal ekipo Venezia Lipa iz Prekmurja. Najboljši igralec turnirja je bil Milivoj Simeunovic (SM Team), najuspešnejši vratar Gregor Fink (Ultra okno), največ golov (9) pa je dosegel Ševzet Mehic (SM Team).
NŠ
Zmagovalna ekipa SM Team
Judo • Novoletni turnir
Zmaga Vozliča in Kajnihove
V Celju je v organizaciji Judo kluba Ivo Reya potekal novoletni turnir, na katerem je skupno v vseh kategorijah (starejši dečki/deklice, mlajši dečki/deklice in cicibani/-ke) sodelovalo 343 tekmovalcev.
Odlično sta se odrezala ljutomerska judoista Uroš Vozlič (v kategoriji do 46 kg je osvojil 1. mesto), in Živa Potočnik (-63 kg je bila tretja).
Izmed tekmovalcev JK Gorišnica sta nastopila Karmen Kostanjevec
(-44 kg) in Rok Veselič (-42 kg); oba sta osvojila 3. mesto.
Največ zastopnikov so imeli pri JK Drava Ptuj. Pri starejših dečkih je Jure Kajnih osvojil 7. mesto (-55 kg). Med mlajšimi deklicami in dečki je Nika Šlamberger osvojila 2. mesto (+57 kg), Mihaela Vogrin (-57 kg) in Niko Cilenšek (+60 kg) sta bila peta. Med cicibani se je zmage veselila Samanta Kajnih (-32 kg), tretji je bil Luka Šlamber-ger (+50 kg), na petem mestu sta končala Patricija Mar (-32 kg) in Rene Gomilšak (-34 kg), sedmi pa je bil Jure Vogrin (+50 kg).
NŠ, JM
2. SFL - vzhod
Foto: NS
Kidričevo • Ogorčenje zaradi brezplačnika Moj kraj
Čigave interese in politiko propagira župan?
Že teden dni pred nedeljskimi volitvami nas je vodja Nestrankarskega gibanja za Kidričevo Branko Štrucl opozoril na brezplačnik Moj kraj, za katerega se zdi, da je občinski, a je po njegovih besedah le propaganda Saubermacherja, interesov kapitala in županove stranke.
Foto: M. Ozmec
Vodja gibanja Branko Štrucl (desno) je s sodelavci med krajani Kidričevega lani zbral 501 popis proti širitvi centra za ravnanje z nevarnimi odpadki in jih izročil županu Antonu Leskovarju.
Ker tega zaradi nepristranskosti in objektivnosti nismo želeli vpletati v predvolilna besedičenja in prepričevanja, smo Branka Štrucla za nekaj pojasnil, povezanih z njegovo trditvijo o brezplač-niku Moj kraj, ki ga je sredi novembra prejelo 2300 gospodinjstev v občini Kidričevo, zaprosili po končanih volitvah.
Gospod Štrucl, kaj vas je pravzaprav motilo v tem brezplačniku Moj kraj?
„Glede na to da so v omenjenem 'občinskem' časopisu navedene tudi neresnične in zavajajoče izjave, moram povedati, da sem sam in vsi, ki se znotraj Nestrankarskega gibanja za Kidričevo ukvarjamo s problematiko Centra obdelave nevarnih odpadkov v Kidričevem, nad tako enostranskim in selektivnim poročanjem ogorčeni."
V čem je bistvo problema?
„Bistvo problema je v tem, da župan Anton Leskovar s pomočjo brezplačnika nadaljuje svojo strankarsko tradicijo, saj ni skrivnost, da je prvak SDS. Gre za časopis, ki ga izdaja podjetje Saubermacher z žegnom župana Leskovarja in ima izrecno propagandni namen glede
Simulacij evropskega parlamenta se je udeležilo okrog 400 dijakov, od tega jih je 110 tekmovalo na nacionalnem nivoju. Ekipa dijakov Ekonomske šole Ptuj, ki se je letos prvič pomerila na regijskem tekmovanju v Celju, je bila sestavljena v začetku leta 2011. To je bilo prvič, da so se poskusili v vlogi tekmovalcev, njihov rezultat pa je bil zelo dober, saj so na regijskem tekmovanju zasedli drugo mesto, čas od aprila do 25. novembra, ko se je v Ljubljani pomerilo pet srednjih šol, ki so si mesto izborile na regijskih tekmovanjih, pa so izkoristili za priprave. Zraven Ekonomske šole je Ptuj zastopala tudi Gimnazija Ptuj, tekmovali pa so še dijaki Srednje šole Muta, Gimnazije Kranj in Srednje zdravstvene šole Izola. Konkurenca je bila izjemno močna, saj so bili dijaki zelo dobro pripravljeni.
MOJ KRAJ t
| BH
Foto: M. Ozmec
Brezplačnik Moj kraj, ki ga je sredi prejšnjega meseca prejelo 2300 gospodinjstev v občini Kidričevo, buri duhove.
centra nevarnih odpadkov v Kidričevem. Tudi vsebina je enostranska in neobjektiv-na, saj v časopisu nastopajo ljudje, ki so blizu županu, člani in simpatizerji njegove stranke, ljudje iz občinske uprave, predvsem pa bode v oči ravnateljica OŠ Kidričevo, ki bi morala v prvi vrsti poskrbeti za zdravo okolje in zdravje naših otrok. Novemu ministru za izobraževanje je treba naložiti, da preuči ta primer.
Župan Leskovar v brez-plačniku izjavlja, da ljudje takrat sploh niso razumeli, zakaj se zbirajo podpisi. Da ljudje niso vedeli, kaj pod-
pisujejo, je izjava, ki gotovo sodi v polje neprimernosti, če že ne v vidik zaničevanja in podcenjevanja ljudi ter njihove sposobnosti trezne presoje in razmišljanja s svojo glavo. Saj so vendar med podpisniki vse generacije naših prebivalcev in pestre izobrazbene strukture, zato jih ne gre podcenjevati. To je od župana Leskovarja sramotno in ponižujoče, takšna izjava na račun podpisnikov peticije za razpis referendu-
ma s preprostim vprašanjem 'Ali ste ZA ali PROTI zaprtju obstoječega centra nevarnih odpadkov?' nedopustna.
Ljudje, ki so dali podpise tej peticiji, so na primer zdravnik, ki zdravi naše ljudi v občini in je najbolj kompetenten, zraven so še medicinsko osebje, pa pravniki, kmetje, delavci, doktorji znanosti, samostojni podjetniki in vsi tisti ljudje, ki razmišljajo s svojo glavo, ne tako kot je to pri županu Leskovarju, ki je
privesek neke partije."
Bo moral zaplet na sodišče
Kakšne pa so aktivnosti vašega gibanja glede nameravane širitve centra nevarnih odpadkov v občini Kidričevo?
„Še naprej vztrajamo pri svojem. Vsak mesec redno pošiljamo zahtevek na Ministrstvo za okolje in prostor, da želimo biti stranski udeleženec pri pridobivanju gradbenega dovoljenja, in odgovor je vedno enak: podjetje Saubermacher (še) ni vložilo nobenega zahtevka za pridobitev gradbenega dovoljenja. Že samo dejstvo, da v brezplačniku dosledno navajajo zgolj obnovo in posodobitev centra, zaprosili pa so za enormno širitev in zanjo dobili tudi zeleno luč Agencije za okolje in prostor, je veliko zavajanje javnosti."
Slišati je, da ste že prejeli odgovor iz Državnega zbora. Ste z njim zadovoljni?
„Res je, dobili smo odgovor Odbora za okolje in prostor, v katerem pišejo, da omenjeni center ne sodi v pristojnost Državnega zbora, temveč v pristojnost lokalne samouprave, da razpišejo referendum, in če tega ne storijo, naj se obrnemo na ustrezne organe izvršilne ali sodne veje oblasti, kar bomo tudi storili."
Se občani Kidričevega in okoliških krajev še vedno pritožujejo zaradi smradu, ki po njihovih trditvah prihaja iz tovarne?
„Še vedno, v vsakodnevnih pogovorih z občankami in občani Kidričevega nas posamezniki naprošajo, da naj nekaj nemudoma storimo glede smradu, ki skoraj vsa-
kodnevno prihaja iz tovarne. Zato smo odločeni, da podamo ovadbo na Inšpektorat RS za okolje in prostor UE Maribor, da ugotovijo, od kod smrad, ki je stalno navzoč, in zakaj je dihanje našim krajanom tako oteženo. Kidričevo s širšim območjem Dravskega polja je treba vključiti v statistično obdelavo, saj bo le na strokovnih podlagah mogoče sklepati o tem, kar tolikokrat govorimo, ali je torej območje res nadpovprečno onesnaženo."
Že pred časom ste izjavili, da boste šli po svoje pravice tudi na Ustavno sodišče Republike Slovenije. Ali ta trditev še vedno drži?
„Zagotovo drži, takoj v začetku prihodnjega leta bomo s pomočjo naših pravnikov predali pobudo za razpis referenduma, pa četudi samo posvetovalnega, kajti občani te občine imamo pravico na najbolj demokratičen način izraziti svojo voljo in se sami odločiti, ali smo ZA zaprtje obstoječega centra nevarnih odpadkov ali PROTI njemu. In drugič, ker nam župan te demokratične volje samovoljno ne dovoljuje, bomo zahtevali odpoklic Antona Leskovarja s položaja župana občine Kidričevo.
Kakor koli, osebno menim, da kapital skozi najrazličnejša sponzoriranja oziroma donacije - od odojka, vola na žaru, vožnje na ogled centra v Avstrijo do brezplačnega časopisa in še česa - ne sme prevladati nad demokracijo, da imamo enostranskih odločitev v našo škodo, v škodo našega zdravja in padanja vrednosti nepremičnin resnično dovolj. Zato bomo v našem gibanju naredili vse, da se bo slišal in upošteval glas prebivalk in prebivalcev občine Kidričevo. Trdno želimo, da zadevi pridemo enkrat do dna, da ugotovimo, ali gre za obnovo ali širitev centra ter ali bomo še naprej dovoljevali degradacijo našega okolja brez ustreznih neodvisnih strokovnih analiz in meritev. Trditev in zavajanj, da gre zgolj za obnovo oziroma posodobitev centra, je počasi dovolj, župan pa samovoljno podpira podjetje, ki je po novem prisotno povsod, kjer deluje občinsko vodstvo. Skratka, v gibanju smo odločeni, da aktivnosti nadaljujemo, čeprav se zavedamo, da bo proti tako močnemu lobi-ju, kot je podjetje Saubermacher, izredno težko."
M. Ozmec
Ljubljana • Ptujski dijaki domov prinesli zmago
Rešitev krize v rokah dijakov
Skupina 18 dijakov Ekonomske šole Ptuj je konec novembra sodelovala na nacionalni simulaciji Evropskega parlamenta v Državnem zboru RS. S svojo odločnostjo, znanjem, pripravljenostjo in argumenti so si prislužili zmago na nacionalnem nivoju, kot najboljši mladi »parlamentarci« v državi pa za nagrado februarja prihodnje leto potujejo v Strasbourg.
Komisijo so najbolj prepričali dijaki ptujske ekonomske šole in si prislužili absolutno zmago. Tekmovali so v dveh disciplinah: najprej so razpravljali o prihodnosti in perspektivi Evropske unije in evropske demokracije ter o človekovih pravicah, v drugem delu pa
so razpravljavci morali predstaviti svojega kandidata, ki naj bi si zaslužil nagrado za človekove pravice.
»Komisijo smo prepričali z odličnimi govori, dobro vizijo in enotnostjo ter pripravljenostjo sklepati kompromise in voditi medsebojni dialog.
Celotno simulacijo je bilo mogoče spremljati po internetu, tako da so nas spremljali tudi sošolci pri pouku,« o svojih vtisih pravita dijakinji Monika Božičko in Lidija Kokol. Na tekmovanje je dijake spremljala mentorica Simona Brlek.
Dženana Kmetec
Dijaki so se predstavili kot mladi parlamentarci.
Foto: DK
Ptuj • Kakšna bo kmetijska politika do leta 2020
Plačila za travnike in njive bodo izenačena
Ena od točk večurne seje območne enote Kmetijsko gozdarskega zavoda Ptuj, na kateri so zbrani med drugim soglasno sprejeli sklep, da nasprotujejo prodaji Mercatorja, je bila tudi predstavitev prihodnje kmetijske politike. Pravzaprav je šlo bolj za to, koliko denarja in za kaj bodo kmetje prejemali v letih od 2014 do 2020.
Temelji kmetijske politike se seveda ne oblikujejo na slovenskih, ampak na evropskih tleh. Po trenutnih podatkih - podana so le izhodišča, ki so še v javni razpravi - naj bi bilo za kmetijstvo v evropski blagajni na voljo dobrih 9 % manj denarja kot doslej, več sredstev pa bo namenjenih za varnost hrane ter za raziskave in razvoj.
»Kmetijska politika bo temeljila na štirih stebrih: na zeleni komponenti, osnovnih oziroma neposrednih plačilih, dodatnih plačilih za mlade kmete in na nacionalni rezervi,« je najprej povedal vodja svetovalne službe Peter Pribožič, pri čemer je poudaril: »Sistem plačilnih pravic v prihodnje ostaja, vendar bo baziral na preferenčnem letu 2014. Takšne pravice, kot jih bodo kmetje imeli to leto, bodo nato obdržali do leta 2020. Pomembna novost je tudi v tem, da se bodo postopno izenačevala plačila za travi-nje in njive. Doslej so kmetje dobivali precej več plačil za njive kot za travinje, od leta 2014 do leta 2019 pa se bodo ti zneski izenačevali, kar za marsikoga seveda ni dobra novica. Dobra novica pa je to, da bodo po letu 2014 do neposrednih plačil upravičeni tudi vinogradniki.«
Zelo pomembna bo v prihodnje tudi t. i. zelena komponenta, saj se za ukrepe iz tega naslova lahko nameni 30 % kmetijskega denarja. Med obveznimi ukrepi za pridobitev sredstev iz tega naslova bodo kolobarjenje, ohranjanje trajnih travnatih površin in praha, ki mora
Peter Pribožič je predstavil bistvene novosti nove kmetijske politike, ki naj bi veljala od leta 2014 do 2020. Največ kritike je požela usmeritev, da se bodo izenačila neposredna plačila za travnike in njive.
obsegati vsaj 7 % kmetijskih površin. Ekološke kmetije in kmetije v Naturi 2000 naj bi bile avtomatsko upoštevane pri dodeljevanju sredstev z naslova zelene komponente.
Ob nekaj drugih podrobnostih in novostih, ki zajemajo tudi omejitev najvišjih izplačil in kriterije za določitev aktivnega kmeta ter ukinitev ukrepa zgodnjega upokojevanja, je Pribožič na kratko predstavil tudi prve ocene skupne kmetijske politike za Slovenijo s strani ekonomistov. V letu 2013 bo za kmetijsko politiko v Sloveniji na voljo približno 138 milijonov evrov, debate o tem, koliko odstotkov denarja naj gre za ukrepe zelene komponente in koliko za neposredna plačila, pa so še odprte. »Vsekakor je splošna
RADIOPTUJ
89,8'981M(H3
www.radio-tednik.si TELEFON: 02 771 2261
ocena, da z reformo izenačevanja neposrednih plačil največ izgubljajo živinorejske in mlečne kmetije (ukinjajo se tudi mlečne kvote, op. a.), nekoliko na boljšem bi bile kmetije z drobnico, morda pa malenkost tudi prašičerejske kmetije. Po-dravska regija po prvih ocenah izgublja največ, izpad dohodka pa bo seveda večji pri velikih kmetijah.«
Jože Orthaber je bil do predstavljenih sprememb zelo kritičen: »Kaj pa hočejo doseči s tem, da bodo kmetje dobivali enaka plačila za travnike in njive? Saj bodo potem vsi opuščali obdelavo zemlje! In ta zahteva o 7 % prahe?! Že tako imamo premalo obdelovalne zemlje, prenizko samooskrbo, zdaj pa bomo še toliko zemlje morali puščati, medtem ko se po drugi strani borimo za vsak meter! Za kmetijsko vrtičkarsko Slovenijo je to nesprejemljivo! Seveda je našim uradnikom najlažje nekaj prepisati iz evropskih dokumentov, če je vse to nujno ali ne!«
Milan Unuk se je s povedanim strinjal in dodal, da res veliko izgubljajo živinorejske kmetije, vendar enostavno ne ve, kaj bi lahko naredili, Milan Strmšek pa je debato zaključil s pomir-
jevalnimi besedami, češ da je dokument v javni razpravi do marca naslednje leto in da morajo do takrat pripraviti pripombe: »Danes ni še nič zabetonirano, moramo pa res podati argumentirane pripombe, da ne bo prepozno.«
Kmetijski objekti naj se oprostijo vseh prispevkov
Ena zanimivejših tem, ki so se je še lotili domači kmetijski politiki na zadnji seji, je bilo vprašanje plačila komunalnega prispevka in plačila spremembe namembnosti zemljišča za gradnjo kmetijskih objektov. Kot je pojasnil Unuk, so komunalni prispevki za kmetijske objekte res nižji kot za stavbne, vendar pa so zneski na koncu ogromni, saj gre praviloma za velike objekte (silosi, hlevi, farme): »Strinjam se, da predlagamo oziroma sprejmemo sklep, naj se kmetijski objekti oprostijo vseh prispevkov - tako komunalnega kot spremembe namembnosti. Navsezadnje se ne zgodi nobena sprememba namembnosti, če zgradiš hlev, saj gre še naprej za kmetijsko dejavnost, za kmetijsko rabo zemljišča!«
Hitro pa se je izkazalo, da zadeva ni oziroma ne bo tako preprosta. Franc Obran je namreč pojasnil, da o spremembi namembnosti zemljišča odloča vlada, torej morajo predlog nasloviti nanjo, o komunalnem prispevku pa odloča vsaka občina zase in njihovi zneski po občinah nikakor niso enaki. V Markovcih je recimo kmetijska dejavnost v celoti izvzeta iz plačevanja komunalnih prispevkov ... Hitro je bilo čutiti veliko manj volje o sprejemanju kakšnega sklepa, so se pa zbrani začeli spraševati, ali ne ureja vprašanja plačila spremembe namembnosti v prid kmetom Zakon o kmetijskih zemljiščih. In ker nihče ni vedel natančnega odgovora, se je razprava hitro zaključila.
SM
Foto: SM
Od tod in tam
Prlekija • Stotič daroval kri
Foto: NS
Nedavne krvodajalske akcije v prostorih ljutomerskega Rdečega križa se je udeležilo več kot 70 darovalcev te najpomembnejše življenjske tekočine. Med njimi je bil tudi jubilant, 60-letni Karol Prijol iz Ključarovcev pri Ljutomeru, ki je kri daroval stotič. Kot je povedal jubilant (na posnetku), seje za tovrstno humanitarno dejanje odločil že davnega leta 1973, s prvim odvzemom krvi, za tem pa nobena lokalna krvodajalska akcija ni minila brez njega. Prijol se ukvarja s kmetovanjem in je dobrega zdravja, zato bo z veseljem svojo kri daroval tudi v prihodnje.
NŠ
Ljutomer • 90 let čebelarskega društva
Foto: NS
Ljutomersko čebelarsko društvo praznuje visok
jubilej. Ustanovljeno je bilo pred devetimi desetletji - 4. decembra 1921. Danes združuje 54 članov, ki čebelarijo s 1200 družinami. Od leta 2004 je na funkciji predsednika društva Branko Bratinščak. Ljutomerčani so bili zelo uspešni pri organizaciji letošnjega, 34. slovenskega tekmovanja mladih čebelarjev krožkarjev, sicer pa se člani množično udeležujejo čebelarskih prireditev ter sodelujejo na sejmih in razstavah. Na osrednji slovesnosti ob 90-letnem delovanju je o pomenu čebelarske dejavnosti zbranim v ljutomerskem domu kulture govoril predsednik Branko Bratinščak, svoj doprinos k obeleževanju častitljivega jubileja pa so dodali še županja občine Ljutomer Olga Karba, predsednik ČZDP Stanko Kapun, medena kraljica Nataša Bukovec ter predstavniki ČD Trebnje in Preddvor. V sklopu praznovanja je v galeriji Anteja Trstenjaka na ogled razstava, ki priča o številnih aktivnostih društva. Z likovnimi deli na temo čebelarstva se predstavljajo tudi najmlajši iz ljutomerskega vrtca. ČD je ob praznovanju izdala zbornik, priložnostni znamki, žig, razglednico in kuverto.
NŠ
Kapela • Vinska klet potrebna obnove
Foto: O. B.
Davnega leta 1959 zgrajena prva okrogla klet v Sloveniji, ki dosega skupno zmogljivost 1,3 milijona litrov vina, je več kot potrebna temeljite obnove. Klet družbe Kapela je takrat veljala za eno najsodobnejših v državi, žal pa se od izgradnje dalje ni posodabljala in v tehnologiji ni sledila svetovnim trendom. V podjetju so zato že pristopili k izdelavi naložbenega programa obnove kleti. Skupna vrednost investicijskih vlaganj je okoli 885 tisoč evrov, odobrena nepovratna sredstva pa znašajo 381 tisoč evrov. Spo-sodobitvijo kleti bodo v družbi Kapela nadomestili vrzel iz preteklosti ter s tem zagotovili tehnološke novosti. Sicer pa v družbi Kapela nimajo v načrtu uspevati le na področju prodaje vrhunskih vin, temveč želijo prodreti do novih kupcev s kulinaričnimi posebnostmi. Z Domom starejših občanov Radenci je že podpisana pogodba za izvajanje skupnega projekta Dobrote traminca iz kapelskih vinogradov. Izvrstno vinsko sorto traminec že dodajajo v piškote in čokolado, pripravljajo pa še nekaj novosti na tem področju.
Vrtičkarije z Mišo Pušenjak in Karolino Putarek. V sredo ob 18. uri in ponovitev v nedeljo ob 10. uri.
Na valovih časa
Piše: Dani Zorko • Nova Zelandija (3S.)
Veseli dnevi pred odhodom v tresoče se mesto
V bajti, kjer sem živel, mi je kmalu dozorela odločitev, da jo bo treba mahniti nekam na jug. S podobno mislijo se je poigraval tudi Čilenec Cristian, ki je vse dneve brenkal na kitaro in tuhtal, kaj bi sam s sabo.
Nekega večera sva se pogovarjala in prišla do sklepa, da oba malce pogrešava mestni vrvež, zato bi bilo luštno spet za kratek čas doživeti utrip mesta. Odločila sva se, da jo mahneva v Christchurch, v mesto, ki ga
Foto: Dani Zorko
V nasprotju s slovensko tradicijo je tu enostavno priti iz kleti.
Foto: Dani Zorko
Nekaj desetletij stara stiskalnica
je pred nekaj meseci prizadel grozovit potres in kjer so se še vedno občasno pojavljali po-potresni sunki. Ampak kaj pa je to za taka dva deda, sva oba soglašala.
Še prej pa sva se odločila malce zbobnati skupaj prijatelje, da se posloviva. On je s svojimi kolegi en vikend šel bandat v neki klub, jaz pa sem si že dolgo želel obiskati spet kako vinsko klet in malce podegu-stirati vino ali kako se temu reče. Seveda, če pa sem že toliko časa preživel v teh njihovih vinogradih. Tu seveda ni tako kot pri nas, ko brez špricerja ni dela, ampak je stvar veliko bolj brezosebna, predvsem pa brez pivskih vložkov. Vinskih kleti pa je naokrog ogromno, pravzaprav je glavna znamenitost obiskovanje teh hramov, celoten zemljevid je pa ves porisan s temi 'turističnimi znamenitostmi'. Vse kleti so res lepo in primerno arhitekturno oblikovane, vhod skoraj vedno krasijo ogromna lesena vrata, ki seveda niso hrastova, v nadstropju je prostor za de-gustiranje in lično oblikovan prostor s predstavitvami vin, čez vrt in v najvišje nadstropje pa je mogoče priti na čudovito teraso z razgledom na - vinograde, kakopak.
Lepo smo se postrojili in brhka točajka je točila kot za stavo. Jaz sem vozil svojega Edvarda in se nekako poskušal držati nazaj, ostali pa so s pol-
Foto: Dani Zorko
Ena izmed mnogih vinarij
Foto: Dani Zorko
Na Novi Zelandiji uporabljajo izključno lesene sode.
no paro odprli turbine, tako da je tudi pogovor bil izjemno vesel. Ženšče nam je pridno streglo, je že imela izkušnje, pa tudi malo štajerske 'zahrb-tnosti', saj se vina po vseh pravilih divjega zahoda ne dotaka v napol poln kozarec, ona pa ob naši pripombi gladko odvrne, da je škoda vina, ko se lufta v steklenici in ga je treba čim prej stočiti. Soglasno smo sprejeli zagovor. Menda sem že omenil, a čisto vsa vina tukaj vsebujejo 14 % alkohola, tako da smo se kmalu spremenili v rožice. Nato smo si šli ogledat še klet in sode, ki pa jih je bilo kar nekaj, niso pa bili tisti ogromni iz naših večjih kleti. Nasploh vinarji na Novi Zelandiji niso preveč naklonjeni hranjenju vina v kovinskih posodah, pravzaprav jih nikjer nisem videl, niti v prodaji.
Naj omenim še to, da je Blenheim zelo znan tudi po festivalu vina, ki ga prirejajo vsako leto proti koncu februarja, kar tam pomeni proti koncu poletja, da pred trgatvijo še malce izpraznijo sode. Tudi mi smo tuhtali, ali bi se udeležili te famozne prireditve, a ko smo se bolj podrobno pozanimali, kako in kaj, smo bili veseli, da nas ni bilo tam. Zadeva se namreč začne že ob enajstih dopoldne. Najprej je seveda treba plačati prijavnino, ki ni majhna, nato je treba kupiti kozarec in potem še plačati čisto vsak vzorec, ki ga poku-siš. Hrana se seveda plačuje posebej, pri tem pa ne gre za ogromne narezke, ki smo jih vajeni z naših turističnih kmetij, ampak bolj za vzorčne primerke jedi, po katerih postaneš še bolj žejen. Tisti, ki se te prireditve udeležijo, seveda ne varčujejo preveč, največje razočaranje pa jih šele čaka. Ob petih popoldne se namreč ta festival zapre in ljudje morajo domov. Prav ko je gušt na vrhuncu. Srečal sem nemalo ljudi, ki jih je skoraj zadela kap, ker so spregledali to podrobnost na letakih, najbolj nezadovoljni so pa bili številni Nemci, ki jih je za to priložnost prišlo kar lepo število.
V tistih dneh sta odšla tudi Lucio in Harvey, ki sem ju predstavil v enem prejšnjih delov. Namenila sta se na Severni otok obirat neko sadje, za prevoznika do trajekta v Pictonu pa sem se ponudil kar jaz. Spremljal me je tudi Cristian, in ker smo šli zgodaj zjutraj, sva se po slovesu odpravila takoj nazaj. Na poti nazaj sva ob šestih zjutraj zagledala dva poba, ki sta se z dvignjenimi palci tresla ob cesti. Ker vedno pobiram štoparje, sem tudi tema dvema ustavil in ju potegnil do Blenheima. Pijana sta bila kot žehtar, vso pot smo peli kot na štajerski veselici, le da se na koncu nismo stepli ...
Kmalu se je začelo pakiranje. No, resnici na ljubo, najprej je bilo treba vse očistiti, šele potem sem lahko začel zlagati stvari skupaj. Opreme za kampiranje je bilo za poln prtljažnik, le oblačil in bolj življenjskih zadev je bilo bolj malo. Takšno je pač življenje popotnika.
Nadaljevanje prihodnjič
Torek, 13. december Danes goduje Lucija.
1250 je umrl nemški kralj in cesar Friderik II. Zaradi velike moči, pravnih in intelektualnih sposobnosti je bil znan kot Stupor Mundi. 1816 se je rodil nemški izumitelj in podjetnik Werner von Siemens, inženir in eden od utemeljiteljev elektrotehnike. V letih 1848 in 1849 je izdelal prvo telegrafsko linijo od Berlina do Frankfurta. Leta 1866 je iznašel dinamo. 1838 se je rodil francoski botanik Pierre-Marie-Alexis Miltarde. Pridobil je prvi uspešni fungicid in z njim rešil mnoge vinograde pred uničenjem. 1981 je poljski voditelj general Jaruzelski razglasil izredno stanje in dal aretirati vse voditelje sindikata Solidarnost. Izredno stanje so odpravili 21. julija 1983.
2003 so Američani našli v podzemnem bunkerju v bližini rojstnega kraja Ti-
krita iraškega diktatorja Sadam Huseina.
Na valovih časa
Sreda, 14. december
Danes goduje Dušan.
1546 se je rodil danski astronom Tycho Brahe. Umrl je leta 1601. 1825 je po smrti carja Aleksandra I. Pavloviča položaj izrabila za vstajo skupina gardnih častnikov za politično in družbeno preobrazbo Rusije. Upor je krvavo zatrt.
1913	je prišel otok Kreta pod Grčijo in bil od matične domovine ločen samo še med drugo svetovno vojno.
1935 je zaradi starosti 85 let odstopil predsednik Češkoslovaške republike Tomaš Garrigue Masaryk. Njegov naslednik je postal Edvard Beneš. 1945 je Generalna skupščina OZN določila New York za svoje središče. 1959 so izvolili na Cipru nadškofa Makariosa za prvega ciprskega predsednika.
1970 so se začele v Gdansku velike demonstracije, zaradi katerih je moral odstopiti vodja poljske partije Vladislav Gomulka. Četrtek, 15. december Danes goduje Kristina.
37 se je rodil rimski cesar Neron. Znan je kot zelo krut vladar, požigalec Rima, morilec lastne matere in svojega vzgojitelja Seneke. 1025 je umrl je bizantinski cesar Vasilij I. Pod njim je doživelo Bizantinsko cesarstvo svoj zadnji vrh.
1613 se je rodil francoski pisatelj La Rochefoucauld. Kot moralist je v svojih pesimističnih aforizmih Misli ali moralni izreki in načela razkrinkaval krepost kot pojav sebičnosti.
1640 je prevzela oblast na Portugalskem ljudski vstaji prevzela domača dinastija Braganza. Tako se je pretrgala zveza s Španijo. 1799 je Napoleon Bonaparte razglasil, da je revolucija, ki se je začela 14. julija 1789 z napadom na Bastiljo, končana.
1852 se je rodil francoski fizik Antoine Henri Becquerel, ki je odkril radioaktivne žarke v uranovih spojinah. Petek, 16. december Danes goduje Albina.
1773 se je zgodila »bostonska čajanka«. Ameriški rodoljubi so v Bostonu zmetali v morje čaj, ki je bil natovorjen na treh britanskih ladjah. 1776 se je rodil nemški fizik in kemik Johann Wilhelm Ritter, ki je ugotovil, da obstoja poleg očesu nevidnega infrardečega tudi ultravijolično sevanje. 1859 je umrl nemški pisatelj Wilhelm Grimm.
1863 se je rodil ameriško-španski filozof in pisatelj Gorge de Santayana. Razvil je realistično filozofijo, ki združuje mehanicizem z idealizmom. 1882 se je rodil madžarski skladatelj in folklorist Zoltan Kodaly. Bil je mojster madžarske nacionalne šole. Reorganiziral je madžarsko glasbeno vzgojo. 1941 je madžarski parlament sprejel zakon o pripojitvi jugoslovanske Vojvodine, ki jih je okupirala madžarska vojska. Sobota, 17. december Danes goduje Lazar. Danes je svetovni dan letalstva.
1749 se je rodil italijanski skladatelj Domenico Cimarosa , ki ji je dal s svojo opero Tajni zakon v epsko in očarljivo obliko.
1770 je bil v Bonnu krščen eden največjih glasbenikov vseh časov, nemški kompozitor Ludwig van Beethoven.
1778 se je rodil britanski kemik Humphrey Davy. Odkril je natrij, kalij, stroncij in magnezij v elementarni obliki. Dokazal je tudi, da je klor kemični element. 1819 je postal voditelj latinskoameriškega osamosvojitvenega gibanja Simon Bolivar, predsednik Kolumbije, ki je nastala iz Venezuele in Nove Grenade. 1900 je na Ellis Islandu, otočku pred New Yorkom, začel obratovati center za sprejemanje priseljencev v ZDA.
1834 se je rodil v Strmcu pri Vojniku Lavoslav Gregorec, eden pomembnejših
katoliških politikov na Štajerskem.
Nedelja, 18. december
Danes goduje Teo.
Danes je svetovni dan migrantov.
1737 je umrl Antonio Stradivari, nepresegljivi izdelovalec violin. Rodil se je okoli leta 1644.
1865	so vse ameriške zvezne države podpisale 13. amandma ustave, s katerim so odpravili suženjstvo.
1866	je Tirolec Peter Mitterhofer na cesarskem dvoru na Dunaju predstavil svoj izum, prvi uporabni pisalni stroj. Pisalne stroje so začeli množično proizvajati šele okoli leta 1900.
1914	je postal Egipt britanski protektorat in si leta 1922 pridobil neodvisnost.
1956 je postala Japonska članica OZN. Ponedeljek, 19. december Danes goduje Urban.
1594 se je rodil švedski kralj Gustav II. Adolf, ki je odvzel Rusom in Poljakom nekaj pribaltskih ozemelj in bil uspešen tudi v tridesetletni vojni. Padel je v bitki leta 1632.
1688 je Vilijem Oranski vkorakal v London.
1842 so ZDA priznale neodvisnost Havajem. Čez eno leto sta neodvisnost priznali tudi Velika Britanija in Francija. Havaji so postali leta 1949 petdeseta država zveznih država ZDA.
1906 se je rodil sovjetski partijski voditelj in predsednik Leonid Iljič Brežnjev. Bil je četrti partijski sekretar SZ, naslednik Lenina, Stalina in Hruščova.
1915	se je rodila francoska šansonjerka Edith Piaf, imenovana »pariški slav-ček«.
1828 se je rodil v Lešah na Koroškem urednik, šolnik in jezikoslovec Anton Janežič.
1875 se je rodil v Slapu v Vipavi pravnik Metod Dolenc. Od leta 1929 do leta 1930 je bil tudi rektor ljubljanske univerze. Je utemeljitelj slovenske pravno-zgodovinske znanosti.
Moje cvetje • Miša Pušenjak, specialistka za zelenjadarstvo in okrasne rastline
Prazniki so pred vrati
Prižgali smo že tretjo svečko, svečko veselja in pričakovanja. Tudi ta nam je letos zelo potrebna, saj vemo, kaj lahko pričakujemo v naslednjem letu. Zato le hitro prižgimo to svečko in upajmo, da pomeni nov začetek.
Balkonsko cvetje in posodovke v zimovališču
Zaradi toplega vremena moramo biti še bolj pozorni na vse rastline, ki jih prezimljamo. Tako vreme jih lahko premami k ponovni rasti. Nujno je zračiti prostore vsak dan vsaj eno uro. Obenem sproti pregledamo rastline, odstranimo vse odmrle liste. Na njih se namreč nabira vlaga, razvijajo pa se tudi bolezni. Če se rastline preveč tiščijo skupaj, jih poskušamo razmakniti, če je seveda dovolj prostora.
Rastlin med prezimovanjem ne zalivamo preveč, le toliko, da je zemlja rahlo vlažna. Izhlapevanje vode iz zemlje povzroča višjo zračno vlago ravno med listi, tako se pojavijo ugodni pogoji za razvoj bolezni. Vsako propadlo rastlino pa takoj odstranimo, da se bolezen ne razširi prehitro. Pri tem morate biti zelo pozorni, saj radi propadlo rastlino pogledamo od blizu, se je dotaknemo z rokami in podobno. Ko to enkrat naredimo, se ne smemo več dotikati zdravih rastlin. Posebej pozorni bodite, če pričenjajo listi podtaknjencev rumeneti, steblo tik nad zemljo pa postane temno sivo, temno rjavo ali črno. Najpogosteje napade ta bakterijska bolezen pokončne pelargonije, nanjo pa tudi bršljanke niso odporne.
Zdaj se spomnite tudi na amarilise oz. vitezove zvezde. Poglejte jih v kleteh in posadite v zemljo, rahlo zalijte in še vedno pustite v temi,
lahko pa so nekoliko bolj na toplem. Ko poženejo cvetne popke, jih prestavite v svetle prostore.
Zaradi toplega začetka zime preglejte tudi čebulice in gomolje poletnih čebulnic v kleti. Odstranite vse nečistoče, saj so se zdaj že posušile; če se pojavljajo mehka mesta na gomoljih, korenikah ali mehke čebulice, jih takoj ločite od zdravih, začetek gnitja pa poskusite ustaviti z namakanjem v močan žajbljev čaj. Namočite jih čez noč, potem pa dobro osušite, preden jih spet shranite v kleti. Shranjene pa naj bodo ločeno od zdravih.
Foto: Miša Pušenjak
Okrasne gredice
Vreme omogoča, da še vedno sadimo spomladi cvetoče čebulnice, okrasno grmičevje in drevje. Ker je dokaj suho, čebulice pred sajenjem čez noč namočite v vodi, enako velja za gole korenine okrasnega drevja, ki jih namočite čez noč pred sajenjem. Če pa imajo koreninsko grudo, jih dobro zalijte pred presajanjem pa tudi po presajanju.
Mnogi me še vedno sprašujete, kaj narediti s posušenimi stebli in listjem trajnic. Trajnice so zelene neolesenele rastline, ki v določeni klimi
preživijo več zim. Zato je lahko neka rastlina na naši obali trajnica, pri nas pa ni. Takšen primer je na primer artičoka. Pri nas potrebuje prav posebno zaščito, da prezimi. Nekatere trajnice obdržijo zeleno maso in listje tudi čez zimo, drugim se listje popolnoma posuši, živ ostane le koreninski del. To lepo vidimo ljubitelji okrasnih trav. Pravim travam se listi posušijo, šaši pa obdržijo svež lepo obarvan list tudi pozimi. Kljub temu da se listje in stebla posušijo, varujejo koreninski sistem pred zimskim mrazom, posebej tistim suhim. Pri okrasnih travah pogosto tudi preprečijo, da bi voda zatekala v sredino koreninskega sistema, zaradi česar ta potem rad zgnije. Tako vsaj poteka to v naravi. Pri nas na vrtu mnoge suho listje moti in ga pred zimo po-režejo. S tem prav gotovo skrajšajo življenjsko dobo rastlin.
Če to naredite, je skoraj nujno, da rastišče, koreninski sistem, zaščitite s slamo, listjem ali senom, pri tem pa pazite, da spomladi vse skupaj pravočasno odstranite. V nobenem primeru pa ne porežite prave pampaške trave. Če ne bo snega, bo skoraj zagotovo pomrznila, če že ne zmrznila. Tudi ostale okrasne trave raje povežite, da se ne bodo pod snegom polomile, listje pa porežite šele spomladi, in sicer konec marca. Takrat jih tudi okopljite, dodajte nekaj svežega komposta in ponovno bodo zaživele.
Upam, da kljub napetemu političnemu vzdušju, vse večjemu hitenju v službi, le najdete čas tudi za mirno pričakovanje praznikov. Ti so namenjeni počitku duše in telesa. Torej, naj ostane kakšno delo tudi nedokončano, pomembno pa je, da si med temi prazniki spočijemo in si naberemo moči, pa tudi obnovimo najprej družinske potem pa tudi prijateljske vezi. Vrt bo počakal do naslednjega leta.
Miša PUŠENJAK
Zdravstveni nasveti - homeopatija
Kašelj (2.)
Suh, dražeč kašelj
ACONITUM je zdravilo za osebo, ki je bila izpostavljena mrzlemu in suhemu vremenu, ponoči pa jo nenadoma prebudi suh, hripav, dušeč in boleč kašelj. Oseba je nemirna, zaskrbljena, ima povišano telesno temperaturo in ta še narašča. Bolnik je žejen, vendar se ne poti. Poslabšanje se pojavi okrog polnoči. BRYONIA je primerna za bolnike, ki imajo dražeč, krčevit kašelj in jih praska v grlu. Huje kašljajo zvečer in ponoči. Zaradi napora se pojavita slabost in glavobol. Bolnik ima suhe sluznice in pesti ga huda žeja. Stanje izboljša počitek in pritisk na prsni koš, poslabša pa ga vsak premik. HEPAR SULPHURIS je zdravilo izbora za bolnike, ki imajo suh in krčevit kašelj in jih žgečka v grlu, če so bili izpostavljeni hladu. Pozneje kašelj spremlja tudi gnojen izpljunek neprijetnega vonja. Oseba je občutljiva, pogosto prehlajena, zmrzljiva. Stanje izboljšamo s toploto (šal).
IGNATIA je primerna za ljudi, ki veliko vzdihujejo ali zehajo. Vzrok suhega kašlja so običajno potlačene emocije, potrtost. Napadi kašlja se stopnjujejo. Stanje izboljšamo s toploto in pritiskom na boleč predel. Poslabšanje se lahko pojavi zjutraj.
Vlažen kašelj, bronhitis
(Bronhitis je vnetje dihal, ki se ob neprimernem zdravljenju lahko razvije v pljučnico.
Priporočljiv je obisk pri zdravniku.)
SULPHUR je primerno zdravilo za bolnika, ki hrope, ima pekoč občutek v prsih in se mu zdi, da ga nekdo stiska za prsni koš. Izpljunek je zelenkast, gnojen ter sladkast. Bolnika lahko duši, ima suha usta in je žejen. Stanje se poslabša dopoldne (ob 11. uri) in z mirovanjem, izboljša pa se na svežem zraku.
PULSATILLO svetujemo osebam, ki imajo produktiven kašelj čez dan, suh kašelj pa ponoči. Izločki so rumeno-zeleni in obilni. Občasno se pojavi ostra bolečina, še posebej pri ležanju na levi strani. Oseba ni žejna. Izboljšanje je na svežem zraku, poslabšanje pa na toplem. Stanje izboljša tudi uživanje hladne hrane in pijače. PHOSPHORUS uporabimo pri osebi, ki ima težek, suh in izčrpavajoč kašelj, ki ga spremljajo sladkoben okus v ustih, pekoče bolečine v prsih in občutek utesnjenosti. Bolnik izkašljuje majhne količine žilave rume-no-zelene sluzi. Občutljiv je na zunanje dražljaje (npr. dišave) in na nenadne spremembe temperature. Stanje izboljša počitek, poslabša pa mraz. Kadar je vzrok kašlja nosni izcedek, ki povzroča dražeč kašelj zlasti ponoči, je primerno homeopatsko zdravilo za bolnika KALIUM BICHROMI-CUM. Sluz je gosta in lepljiva. Bolnik ima suho grlo, razbo-lela pljuča in se težko izkašlja. Stanje se poslabša zjutraj. Odlično zdravilo za dolgotrajen zimski kašelj je SILICEA. Priporočamo ga bolniku, ki je zmrzljiv, ne prenese prepi-
Foto: Črtomir Goznik
Stanislava Novak, mag. farm.
ha, ima mrzle roke in noge, se poti, a pot je mrzel in neprijetnega vonja. Izločki so gosti in rumeni. Kašelj je močnejši zjutraj, na mrzlem, toplota in tople pijače pa stanje izboljšajo. Kašelj pogosto spremljajo bolečine in vnetje obnosnih votlin.
Pogostost jemanja homeo-patskih zdravil je odvisna od bolnika in njegovih težav. Z naslednjim odmerkom vedno počakamo toliko časa, da učinek prejšnjega popusti. Priporočeni okvirni odmerki (en odmerek je 5 kroglic) homeo-patskih zdravil so: potence C6 - C9 / 3 x dnevno,
potence C10 - C15 / 1 do 2 x dnevno,
potence C30 / 1 do 2 x tedensko.
Pri majhnih otrocih in starejših lahko kroglice raztopimo v malo vode (ne uporabljamo kovinske žličke) in popijemo po požirkih.
Nadaljevanje prihodnjič Stanislava Novak, mag. farm. Lekarne Ptuj - Lekarna Breg
Midva • Zakonski in družinski center
Kako najti pravega partnerja
Mislim, da bi se v moji stiski lahko prepoznala marsikatera mlada ženska. Stara sem namreč 30 let, pridobila sem si akademsko izobrazbo, imam dobro službo. Na ljubezenskem področju pa uspehi niso bili doseženi po mojih pričakovanjih. Kljub temu da sem si zelo želela, da bi si kmalu ustvarila družino in topel dom, mi to do sedaj ni uspelo. Moja prva resna partnerska zveza je trajala 4 leta in se je z zaključkom študija tudi končala. Od takrat dalje sem imela nekaj krajših partnerskih zvez. Občutek imam, da je težko najti partnerja, ki bi bil pripravljen na resen partnerski korak. Na začetku je vse lepo in krasno, ko pa romantika uplahne, pa ni hrepenenja po partnerski rasti in ustvarjanju zdravih okvirjev za družinsko življenje. Kako človek prepozna pravega partnerja in kaj predstavlja
garancijo za trden družinski odnos?
Lepo pozdravljeni!
Kot ste omenili v svoji zgodbi, bi se verjetno v tem razmišljanju prepoznalo veliko mladih ali pa tudi nekoliko starejših ljudi. Vašo stisko razumem kot pogrešanje pripadnosti nekomu, pogrešanje varnega partnerskega prostora, kjer bi lahko besede povezala s svojimi čutenji ter čutenja pokazala z dejanji. Ravno ta mera ranljivosti v partnerskem odnosu je tudi zdrav predpogoj za trden družinski okvir. Kot ste opisali, ste verjetno skozi svoja partnerska razmerja že prehodili fazo zaljubljenosti in tudi fazo grajenja partnerskega odnosa. Ravno tukaj pa se lepo vidi, kako v teh fazah pridejo na površje naše zavedne in nezavedne plati privlačnosti. Običajno partnerja izbiramo na zavedni ravni po lastnostih, ki jih pri sebi pogrešamo, na nezavedni sferi pa po modelu ljubezni iz našega otroštva. V obdobju zaljubljenosti torej najdemo nekoga, ki nas ima rad na znani način in nas dopolnjuje v lastnostih, ki jih pri sebi pogrešamo. Vendar se kaj kmalu pokaže, da nam ravno te lastnosti kasneje predstavljajo največjo bolečino, ki smo jo v lastnem otroškem modelu ljubezni najbolj pogrešali ali pa so se prebujala za takrat pretežka čutenja.
Tako je odrasel odnos postavljen pred vprašanje, ali bomo tvegali in ubesedili ta ranljiva čutenja s partnerjem in s tem razširili, dopolnili in razvili naš model ljubezni iz otroštva ali ne. Oba partnerja se odločata o tem,
ali bosta ostala zaprta (se branila z vsemi mogočimi obrambami: odpor, izogibanje, trma), se bala vsake spremembe ter bežala pred osebno odgovornostjo, ali bosta odprta za nove partnerske izzive, pripravljena tvegati in razširiti svoje meje ter poglobiti izkušnje. Zdrav intimni odnos temelji na osnovni iskrenosti in integriteti, spoštovanju drugega in svobodi odločanja o partnerskem odnosu, sočutju drug do drugega, odsotnosti manipulacije, kontrole in ustrahovanja ter zvestobi in seveda fizični privlačnosti partnerjev. Ravno ta nežna čustva med partnerjema in odkrito besedno in telesno izražanje naklonjenosti do drugega so najbolj pozitivne karakteristike za dobro prognozo kasnejšega družinskega življenja.
Tako bi vam položila na srce, da ste svoj smisel življenja najprej sami, da pogledate vase, kdo ste, kam greste in zakaj, ter pričnete čustveno živeti v tem življenjskem trenutku. Tako bodo ljudje uživali v vaši družbi, čutili vašo energijo in pristopili k vam, k vašemu srcu. Tam pa se rodi pot k skupnemu odkrivanju in ustvarjanju intimnega partnerskega odnosa za kasnejše družinsko okolje. Vse dobro!
Maja Kukovec
Vaša vprašanja s področja partnerstva in starševstva so dobrodošla na midva.zdc@ siol.net. Če se ne strinjate, da kljub varstvu vaših osebnih podatkov odgovor objavimo v časopisu, nam to sporočite.
S glasbene scene
Na začetku poglejmo lestvico najboljših albumov in singlov v letu 2011 po izboru znane glasbene revije Rolling Stone. Kljub temu da so pri tem popularni glasbeni reviji že tradicionalno bolj naklonjeni rock zvokom, na obeh letošnjih lestvicah prevladujejo predvsem pop izvajalci. ®®®
Rolling Stone - Top 10 albumov 2011
1.	Adele - 21
2.	Jay-Z & Kanye West - Watch The Throne
3.	Paul Simon - So Beautiful or So What
4.	Fleet Foxes - Helplessness Blues
5.	Radiohead - The King Of Limbs
6.	Lady Gaga - Born This Way
7.	The Decemberists - The King Is Dead
8.	Wilco - The Whole Love
9.	Wild Flag - Wild Flag
10.	Robbie Robertson - How To Become Clairvoyant Rolling Stone - Top 10 singlov 2011
1.	Adele - Rolling in the Deep
2.	Jay-Z & Kanye West - Ni-ggas in Paris
3.	Britney Spears - Till The
Adele - 21
Foto: wordpress.com
World Ends
4.	Foo Fighters - These Days
5.	Paul Simon - Rewrite
6.	Radiohead - Lotus Flower
7.	Lady Gaga - The Edge Of Glory
8.	Beyonce - Countdown
9.	Lil Wayne - Six Foot Seven Foot (Feat. Cory Gunz)
10.	The Decemberists - Don't Carry It All
®®®
Album 21 je najbolje prodajani album v Veliki Britaniji v tem stoletju. Z več kot 3,4 milijona prodanih izvodov je to uspelo pevki Adele. To je pevkin drugi album, izšel pa je pred dobrimi desetimi meseci. Adele, ki trenutno počiva po operaciji na glasilkah, je s tem s prvega mesta izpodrinila pokojno kolegico Amy Winehouse. Njen album Back to Black je po njeni smr-
BILBOARDOVIH VROČIH 100 (ZDA)
1.	WE FOUND LOVE - Rihhana ft. Calvin Harris
2.	SEXY AND I KNOW IT - Lmfao
3.	IT WILL RAIN - Bruno Mars
UK TOP 100 (VELIKA BRITANIJA)
1.	WISHING ON A STAR - X Factor Finalists 2011
2.	DANCE WITH ME TONIGHT - Olly Murs
3.	WE FOUND LOVE - Rihanna ft. Calvin Harris
NEMČIJA
1.	WE FOUND LOVE - Rihanna ft. Calvin Harris
2.	HANGOVER - Taio Cruz feat. Flo Rida
3.	GERONIMO - Aura Dione
l_e S t V i ca
NAJ y
L*
arris k
VE FOUND LOVE - Rihanna ft. Calvir
EN WE STAND TOGETHER - Nickel
3.	BRIDGE OF LIGHT - Pink
4.	WITHOUT YOU - David Gueta & Usher
5.	PARADISE - Coldplay
6.	DANCE WITH ME TONIGHT - Olly Murs
7.	YOU AND I - Lady Gaga
8.	MARRY YOU - Bruno Mars
9.	GERONIMO - Aura Dione
10.	I WON'T LET YOU GO - James Morrison
11.	MOVES LIKE JAGGER - Maroon 5 & C.
Aguilera
vsako sredo na Radiu Ptuj
Z Vami na frekvencah 89,8» 98,2» 1043 bo Janko Bezjak
ti dosegel prav tako rekordno prodajo, saj se je prodal v 3,3 milijona izvodih. Od trenutka izdaje pa vse do danes je album 21 bil vedno uvrščen med najboljših deset na obeh straneh Atlantika. Pred dnevi so bili objavljeni tudi nomi-niranci za letošnje nagrade grammy. Adele je prejela kar šest nominacij, med njimi tudi najprestižnejše za album leta, pesem leta in najboljši vokal.
Ameriška pop pevka Lady Gaga se je v želji, da zruši rekord najuspešnejše in najbolj obiskane svetovne glasbene turneje irske zasedbe U2, odločila, da se bo podala na veliko glasbeno turnejo, ki bo trajala dve leti in v okviru katere namerava nastopiti na kar 450 koncertih po celem svetu. Po prvotnem načrtu naj bi Lady Gaga turnejo pričela prihodnje leto z nizom koncertov po Aziji in Indiji. Pevka se na turnejo pripravlja z ekipo, ki je sodelovala pri uspešnih turnejah Circus in Progress Live britanske pop zasedbe Take That. Njena turneja Monster Ball Tour je bila proglašena za največjo in najuspešnejšo debitantsko turnejo vseh časov.
Britanska pevka Kate Bush je pred dnevi na trgovske police poslala že svoj drugi letošnji studijski album. Meseca maja je izšel album Director's Cut, na katerega je uvrstila nekaj svojih največjih uspešnic s prejšnjih albumov. Drugi album nosi naslov 50 Words For Snow in je nastajal vzporedno z albumom Director's
C ■ D
p t U j
MOMladinePtuj
PTUJ
Cut. Na albumu 50 Words For Snow Kate Bush gosti tri glasbenike. Prvi je Andy Fai-rweather Low, ki je znan po sodelovanju z Ericom Clapto-nom in Rogerjem Watersom, skupaj pa sta posnela skladbo z naslovom Wild Man. Drugi je Elton John, ki je sodeloval v skladbi z naslovom Snowed in At Wheeler Street. Tretji sodelujoči pa je angleški igralec Stepehen Fry, ki se pojavlja v naslovni skladbi albuma. Na albumu bomo lahko slišali 7 novih skladb, ki so jim podlaga snežinke, saj na tak način pevka izraža svoje navdušenje nad snegom. Nedvomno prava glasbena ponudba za praznični konec leta. Prvi sin-gel novega albuma je skladba
z naslovom Wild Man.
®®®
Seznam skladb na albumu 50 Words For Snow:
1.	Snowflakes
2.	Lake Tahoe
3.	Misty
4.	Wild man
5.	Snowed in at Wheeler Street
6.	50 words for Snow
7.	Among Angels
®@®
Legendarni ameriški pevec Tony Bennett kljub svojim zrelim letom še naprej ne pozna počitka. Pevec je namreč letos dopolnil že 85 let (rojen je bil 3. avgusta 1926 kot Anthony Dominick Benedetto). Septembra je v okviru proslavljanja svojega rojstnega dne izdal album Duets II. Na albumu je sodeloval s tako popularnimi glasbeniki, kot so Lady Gaga, John Mayer, Aretha Franklin, pokojna Amy Winehouse in številnimi drugimi znanimi imeni s svetovne glasbene scene. Album se je uvrstil na 1. mesto lestvice US Billboard 200, kar pomeni, da je postal najstarejši izvajalec v zgodovini glasbe, ki mu je uspel takšen podvig. Pred dnevi pa je Bennet objavil, da načrtuje sodelovanje s soul legendo Steviejem Won-derjem. Pevec je za časnik Wall Street Journal povedal, da bosta z Wonderjem skupaj zapela in posnela nekatere njune največje uspešnice.
Janko Bezjak
To je to
Dva razreda
Zdi se mi, da se naše srednješol-stvo še zmerom ali pa že spet deli na dva razreda, morda sloja: na gimnazije in strokovne šole. Slednjih se namreč po večini drži tisti negativni prizvok. Priznam, do neke mere upravičeno, pa vendar... Kriv je sistem (ne pozabimo, da smo sistem tudi mi), ki to dopušča in omogoča. Nivo znanja in kakovost tako ali tako že leta drsi navzdol tako v gimnazijah kot v strokovnih šolah, ampak na nekaterih strokovnih je nivo porazen. Naravnost katastrofalen.
Še vedno se nas drži mentaliteta, da se mora delati na nivoju najslabšega in pa seveda, da morajo vsi izdelati. Tako se potem kar naprej ponavljajo razni testi, dokler nekdo ne zna dovolj za tisto »komaj«, a vendar pozitivno oceno. To ni način, s katerim je mogoč kakršenkoli napredek. Pa da ne bo kdo mislil, da se v gimnazijah to ne dogaja, saj ... Enako je s poklicno maturo, katere nivo je na določenih točkah absurden. Po mojem mnenju, bi bilo precej smotrno za vse srednje šole uvesti univerzalno maturo na nivoju gimnazijske, vsaj za osnovne predmete, kot so slovenščina, matematika in angleščina. Te bi moral obvladati vsak Slovenec.
A če bi kaj takšnega želeli uresničiti, bi bilo treba spremeniti celoten sistem že pri samih koreninah, torej v osnovnih šolah. Otroke bi bilo treba spodbujati k učenju in jim privzgojiti ljubezen do učenja že v najzgodnejših letih. Treba bi jih bilo naučiti, kako se učiti. Vzpodbujati bi morali vprašanja, tudi najbolj absurdna, in učiti bi jih morali dvomiti, raziskovati, razmišljati, testirati. Dvomiti v vse, tudi v naj prepričljivejša znanstvena dognanja. Preizkušati jih. Razložiti, zakaj in kako. Ne pa jih učiti prepisovati s knjige, table, projekcije, prosojnice, učiti se na pamet in znati recitirati tisočletne resnice. Tako se nikamor ne pride ...
Na tak način bi se lahko spremenil celoten način razmišljanja ljudi, pa potem tudi v srednjih šolah ne bi imeli težav. Samo predstavljajte si, kako čudovita bi potemtakem bila slovenska družba! Pa da ne zaidem preveč vstran od teme ... Za takšno razdvojenost vidim dva glavna razloga. Eden od teh je že zgoraj omenjeni zelo nizek nivo in standard na nekaterih poklicnih šolah, drugi pa dejstvo, da so med ljudmi najbolj cenjeni diplomirani gimnazijci. Saj ni važno s kakšno diplomo, da je le diploma. Kajti še vedno je bolje, če človek študira afriško muzikologijo in potem sedi v kakšnem kabinetu, kakor da bi se z raziskovalskim paketom plazil skozi neke močvare. Sinekura je pa le sinekura, kajne? Še vedno so najbolj cenjeni oblekarji, ki velikokrat ne počnejo ravno česa posebej konstruktivnega (pa s tem sploh ne mislim, da bi se morali iti sistema kopanja jarkov in »pravega« dela).
Načinov, kako spremeniti zdajšnje stanje je veliko in prepričan sem, da bi se nekateri naši kakovostni umi domislili še česa. Mogoče ne bi bilo slabo, če bi enkrat bili med prvimi in poizkusili kaj novega. Morda fleksibilen in napreden izobraževalni sistem, v katerem zares nihče ni izpuščen; v intelektualnem smislu se razume. Potem ne bi potrebovali dveh srednješolskih sistemov, enega za boljše in drugega za nekoliko slabše učence. Samo znanje je namreč pot iz bede - tako ekonomske, gospodarske in še kakšne kot tudi duhovne. Pa naj se kdaj še na to temo odpre kak javni forum .
Matic Hriberšek
Veseli december je za otroke brezplačen.
Vstopnice (brezplačne za otroke in po 4 EUR za odrasle) so na voljo v Mestnem kinu Ptuj (od petka do nedelje, pol ure pred vsako predstavo) in v Centru interesnih dejavnosti Ptuj, Osojnikova 9 (od ponedeljka do četrtka, od 14. do 18. ure).
Petek, 16. december 15.30 Pred Mestnim kinom Ptuj Slavnostni prihod dedka Mraza in tete Zime ter njunega spremstva na Ptuj
16.00 in 18.00 Mestni kino Ptuj Medvedek Pu - animirani film
Sobota, 17. december 16.30 in 18.00
Mestni kino Ptuj Miška kaško kuhala -
Lutkovno gledališče Zapik
18.45 Pred Mestnim kinom Ptuj Slovo dedka Mraza in njegovega spremstva od ptujskih otrok
Število sedežev v dvorani je omejeno, zato Po vsaki predstavi bo otroke pozdravil predlagamo, da si vstopnice priskrbite čimprej. dedek Mraz, njegovi spremljevalci
Družine, ki stajo i v bM am, vabimo, ga na bodo otroke tudi simbolično obdarili. prireditve pridejo pes in se tako izognejo gneči. Cvetkov trg bo v petek in soboto popoldne zaradi prireditve zaprt za promet.
V imenu vseh otrok prosimo, naj otroške prireditve potekajo brez petard. www.kinoptuj.si
Kaj bomo danes jedli
TOREK
rižota s puranjim mesom*, radič v solati SREDA
sirov burek, solata ČETRTEK
kislo zelje, pečenica, krompir v kockah PETEK
cvetačna juha s sirom**, slivovi cmoki z drobtinami, jabolčni kompot SOBOTA
piščančji paprikaš, testenine NEDELJA
gobova juha z ajdovo kašo, goveji zrezki v zelenjavni omaki, kruhova štruca, solata PONEDELJEK sataraš, solata
*Rižota s puranjim mesom
300 do 350 g puranjega fileja, polovico sesekljane čebule, pest graha in korenčka, olje, sol, poper, česen
v prahu, od 180 do 200 g riža, origano, timijan, 1/2 žličke rdeče paprike
Na olju prepražite sesekljano čebulo in ji dodajte na koščke narezano meso ter solite, poprajte in potresite s česnom v prahu. Pražite nekaj minut, potem pa dodajte grah in korenček. Dušite nekaj časa in po potrebi zalivajte s toplo vodo. Medtem v osoljenem kropu skuhajte riž. Ko je riž kuhan, ga primešajte k mesu in zelenjavi, dodajte začimbe ter dobro premešajte. Pražite še 2 minuti.
**Cvetačna juha s sirom
1 čebula, 50 g masla, 1 cvetača, 3 dl vode, 6 dl mleka, 150 g sira, sol, poper, popečen kruh, sesekljan peter-šilj
Na maslu popražite drobno sesekljano čebulo, dodajte dobro očiščeno in na večje cvetke razdeljeno cvetačo, zalijte z vodo in pustite pokrito rahlo vreti 15 minut. Prilijte mleko in še malo kuhajte. Juho pretlačite s paličnim mešalnikom ali jo zmeljite v multipraktiku, da bo gladka. Juho pristavite nazaj na štedilnik in vanjo stresite nariban sir ter mešajte, da se sir popolnoma stopi. Po okusu poprajte, solite in potresi-te s sesekljanim peteršiljem ter ponudite z na maslu popeče-nimi kruhovimi kockami.
Zbrala: Alenka Šmigoc Vinko
Smeh ni greh
ODPOVED
»Gospod doktor,« je vprašala obilna pacientka, »bi se morala, če bi želela shujšati, veliko stvarem odpovedati?« »Ne, ne! Samo hrani.«
krat vam bom moral to še ponoviti?«
»Ali vas je strah?« »Seveda me je, ko pa tako brezglavo vozite!«
»Potem pa zamižite, tako kot jaz.«
POMOČ
V diskoteki se je oglasil oče in redarju pri vhodu rekel: »Ali mi, prosim, poiščete mojega sina in ga pripeljete ven!« »Zakaj pa?«
»Da mi bo pomagal pri svoji domači nalogi!«
MIR
Peter se je vrnil z enomesečnega službenega potovanja in komaj čakal, da zleze v posteljo k svoji mladi ženi. Seksala sta. Prav divje je bilo, ko je sosed potrkal po steni in zavpil: »Kaj ne morete dati miru vsaj ob nedeljah!«
DOBER RAZLOG
»Janezek, zakaj ti domače naloge vedno piše očka?« »Ker jih dedek ne zna, mami pa nikoli nima časa!«
POPRAVEK
Milan je na obisku pri Dušanu. Prižge cigareto in vpraša Dušanovega sinka: »Kaj pa ti? Tudi kadiš?« »Če jo dobim, jo pokadim!« »Če jo pokadiš, jo dobiš!« ga je popravil oče.
JEZUS
Ob pravoslavnem božiču sta se srečala pravoslavec in katolik. Pravoslavec je rekel: »Jezus se je rodil!«
»Naš že štirinajst dni sesa mleko!« je rekel katolik.
MIZANJE
Inštruktor se je jezil na kandidatko za vozniški izpit: »Ne tako hitro v ovinke! Koliko-
ZA PLESAVOST
»Sredstvo za plešavost, prosim,« naroči Gorenjec v lekarni. »Verjetno ste hoteli naročiti sredstvo proti plešavosti,« ga popravi lekarnar.
»Ne. Potrebujem sredstvo za plešavost. Ne morem več prenašati stroškov, ki jih imam s frizerjem.«
SESTAVIL
EDI KLASINC
NASELJE PRI KOBARIDU
SREDOZEMSKI GRM
DRŽAVA V INDIJI
REŠISER (KREŠO)
KOZEL S ČOPOM
PRISTAS SLOGAŠTVA
NAS PISATELJ (ANDREJ)
MESTO V ŠPANIJI (BOŽJA POT)
NAŠ NOVINAR (BRANKO)

MANJŠI TRAK
OTOČEK PRI DUBROVNIKU
PEVEC PRI BENEŠKIH FANTIH (LUDVIK)
STOTAK (MANJŠALNI-CA)
KOŽNI ZAJEDALCI, KRŠLJI
UMETNO VLAKNO ZA NOGAVICE
GL. MESTO OHIA
MODEL FORDA
ISTRSKA SORTA VINSKE TRTE, PLAVINA
NAKAZNICA ZA DENAR
FR. NOG. KLUB
AFRIŠKA ČAPLJA
VERZ IZ 5-IH STOPIC
RUMENORJA-VA BARVA, OKRA
NOVINAR PUCER
NAKIPLOST, NAPIH
DRAGO OCEPEK
IKRAVEC, IKRNIK
NOB
ŠVICARSKI KEKS
NOREC, TEPEC, ŠEMA
STAVČNI ČLEN
PEVKA KOVAČIČ
SINOV SIN
PECELJ PRI GOBI
ŽENSKA DOJKA
OLEG VIDOV
VLAGA, MOKROTA
KOVINSKI SPOJ
IZDAJALEC (ZASTARELO)
LJUBLJANSKI PARK
KUHINJSKA ZAČIMBA
NIKELJ
KOLESAR (JURE)
ANTON SOVRE
CREŠNAR GREGOR
IRENA MAJCEN
SPOLNO SAMOZADOVOLJEVANJE
VAS SREDI ŠAVRINSKEGA GRIČEVJA
PUSTNI LIKI
DOBRODELNA CERKVENA USTANOVA
SPOMINSKA SLED, VTISK
ŽABJA NOGA
Foto: AŠV
Foto: AŠV
UGANKARSKI SLOVARČEK: ALEP = mesto v Siriji, tudi Haleb, Halab, Aleppo, BIBER = švicarski trdi keksi kvadratne oblike, izdelani iz medu in janeža, BOČAJI = vas sredi Šavrinskega gričevja, KVINAR = verz iz petih
stopic, LORIENT = francoski nogometni klub, LUNDER = kozel s čopom, ORISA = država v Indiji, SMAST = naselje pri Kobaridu.	„ , , ,,
M	b	M	'	' M	yeiy iuej§ue seiuey eiues ifeoog
'eljueuo 'giqoy '¡m '|os 'hoaü 'eojfepz! 'eiuj^oiu 'aq 19CI 'HnuA 'Hsqsso 'do| 'qq 'Hach^eu '¡p3 'ja^o 'lueuoi '^ag 'ujgo|eiu 'snqiun|oo '¡sn auiuejs '^ageAe|d '>|!|oo 'esuo 'Joaoi 'jseius :ouAejopoA '3>1NVZId>1 31 A3HS3d
Govori se ...
... da so izredno povečan pojav volivcev zmagovalca izrednih parlamentarnih volitev prejšnji teden opazili tudi pred eno od poetovionskih športnih dvoran. Po trenerkah in adidaskah sodeč so bili zagotovo oni. Celotna malo-nogometna ekipa.
... da naj bi se dejstvo, da bo proračun mestne občine v prihodnjem letu za 3,6 milijona manjši, baje skoraj nič ne poznalo, saj naj bi ta isti proračun na drugi strani omogočal še večjo zadolžitev.
... da se dobro desetletje po padcu berlinskega zidu rojevajo ideje o gradnji nekega poetovionskega zidu. Zgradili bi ga okrog nekega javnega doma. Idejo povsem podpiramo. Otroke je treba zavarovati pred nestrpnimi sosedi.
... da so vsi, ki se trudijo za turistični razvoj Poetovione, dosegli izjemen uspeh. Najnovejša božično-novoletna zgod-
ba mesta se imenuje Mesto duhov. Zlasti so nad tem navdušeni stanovalci lepo okrašenih mestnih ulic, saj dogajanje ne povzroča nobenih neželenih učinkov. Ker dogajanja ni.
... da se zaradi starih gum v šterntalski občini mnogi obetajo odškodnine, le da se baje še ne ve povsem, kdo je o-ško-dovalec in kdo o-škodovanec.
... da v pisarni neke šefice grozi, da se bo nanjo zrušil strop. Mogoče pa ji hočejo od
zgoraj povedati, da je čas, naj zapusti ta prostor.
... daje koledar sfotografijami mr. Simpaticusa všeč celo Dejanu Zavcu. Pa smo mislili, da je človek z okusom!
Vidi se ...
... da so včasih fotografije manj prepričljive, kot bi človek mislil. Priljubljen haloški župan, uspešen in premožen podjetnik, se je o tem lahko prepričal tudi sam.
UOVANA
anltinwtwM
^■^■■BtaÉfdouanzerjav.si
Foto: Tajno društvo PGC
Foto tedna • Bralci fotografirajo
Fotografiji se razlikujeta v petih podrobnostih. Poiščite jih, označite s krožcem, izrežite sličico in jo do ponedeljka, 19. decembra, pošljite na naslov: Radio-Tednik, Raičeva 6, Ptuj.
Ime in priimek:_
Naslov:_
Pošta:_
Med pravilnimi rešitvami smo izžrebali nagrajenca, ki bo nagrado prejel po pošti. Nagrado prejme Marija Šeruga, Ul. Franca Mlakarja 32, 1000 Ljubljana
Foto: Marko Bračič
Vam je kakšna fotografija posebej uspela? Se vam zdi, da bi bila zanimiva tudi drugim bralcem? Pošljite nam jo, pa bomo izbrali najzanimivejšo. Naš elektronski naslov: nabiralnik@ radio-tednik.si. Fotografija naj bo v formatu »jpg« in dovolj velika za objavo v časopisu (vsaj 300 kB - raje več). Pripišite še avtorja fotografije in opišite, kdaj in kje je fotografija nastala. Veselo na delo!
Tokratno fotografijo nam je poslal Marko Bračič, na njej pa - kar ste gotovo prepoznali - ptujski grad v vsem svojem jutranjem sijaju.
Iskrice
RADIOPTUJ
89,8*98,2*104,3 www.radio-ptuj.si
Sudoku • Sudoku • Sudoku
Izpolnite prazne kvadratke s številkami od 1 do 9. Pazite: vsaka številka se lahko v isti vodoravni ali navpični vrstici ter v istem manjšem kvadratu pojavi le enkrat.
Od torka do torka
Tadejevznakpskpp
8	6			1				
		9	5			2	6	
			3				5	8
6						7	8	
								
	1	7						4
4	9				7			
	2	1			8	6		
				4			1	9
	Ljubezen	Poseí	Denar	Zdravje
Oven	VV	©©©	€	000
Bit	VV	©	€€€	00
Dvojčka	V	©©©	€€€	0
Rak	¥»¥	©	€	00
Lev	VV	©©©	€€€	0
Devica	V	©©	€€	000
Tehtnica	VV	©	€	000
Škorpijon	VVV	©©©	€€	000
Strelec	VV	©	€€€	0
Kozorog	V	©©©	€	00
Vodnar	V	©©©	€€€	00
Ribi	VVV	©	€€	0
Sestavil: Tadej Šink, horarni astrolog
Velja za teden od 13. decembra do 19. decembra 2011. 1 znak -slabo, 2 znaka - dobro, 3 znaki - odlično
(Vir: www.pregovor.com)
»Besede so obleke misli.« Philip Dormer Chesterfield -k-k-k
»Kadar s kom govoriš, pazi, o kom govoriš, kaj govoriš, kje govoriš, kako govoriš, kdaj govoriš in s kom govoriš.« Španski pregovor
•k-k-k
»Plemenit človek preudarno izbira besede in deluje previdno.« Konfucij
-k-k-k
»Nepreudaren govor ima zle posledice.« Knjiga sprememb -k-k-k
»Beseda - in vse je rešeno; beseda - in vse je izgubljeno.«
Andre Breton
-k-k-k
»Dobro premislite, preden komu izrečete težko besedo, in ne zamudite nobene priložnosti, da izrečete dobro.«
George Horace Lorimer
-k-k-k
»Da bi držali besedo, je najbolje, da je nikoli ne dajemo.« Napoleon
-k-k-k
»Lepa beseda nikomur ne preseda.« Ljudski pregovor -k-k-k
»Med dvema besedama je treba izbrati manjšo.« Paul
Valery
-k-k-k
»Modri reki pogosto padejo na neplodna tla, toda prijazna beseda ni nikoli vržena proč.« Arthur Helps
VCUKn BOŽICNO-NOVOL€TNn PRIR€DIT€V
fffffffff' »Zfl MRL€ IN V€UK€«
v torek, 27. decembra, ob 16. ur! v Športni dvoran! Center a
SPIDI z mini talenti, !n DEDEK MRAZ JfS.
PTUJSKA TELEVIZIJA
Nastopili bodo še:
■	čarodej Avgustino
■	Športna šola JuHuHu © @
Ustvarjalne delavnice:	f
■	DPM Videm	^
■	Pikapolonica	ci
■	Boxmark	s^d
Voditeljici:	ffl S
Mateja Tomašič in Manja Kokol
Organizator: Družba Radio-Tednik Ptuj
Pokrovlt
ipeoQ
PROGRAMSKA SHEMA PelV
Torek 13.12.
9:00 Dnevnik Tli Maribor
9:25 Hrana in vino
9:50 Spaznajmose.coir - poti.
[0:45 Modra - pon.
11:20 Pomurski tednik
12:00 Ptujska kronika
12:20 Info kanal
IS:35 Hrana in vina — par.
16:00 Ptujska kronika -pon.
16:20 Info kanal
17:00 Šport(no)
17:30 Moto scena-6. oddaja
18:00 Ptujska kronika - pon.
13:20 Kultura na dlani-oddaja o
projektu EPK 13:05 Info kanal 20:00 Ptujska kronika - pon. 20:20 Šport(no)- pon. 20:50 MotDsaena-6. oddaja pon. 21:10 Ptujske odrske Peske-pon. 21:30 Duhovna oaza - pori. 22:00 Ptujska kronika - pon, 22:20 Inli kanal
Sreda 14.12.
3:00 Dnevnik TV Maribor 3:25 Hrana in vino 3:50 Lokacija Slovenija 10:00 Ptujska kronika-pon. 10:20 Sjoznajmose.cam - pon. ti,15 Modra - pon. 11:50 Info kanal 16=35 Hrana in vino -pit. 16:00 Info kanal 17:00 Cista umetnost - pon. 17:30 Srečanje z Evropo -dokumentarna oddaja o tujcih v Sloveniji pen. 13:00 Privabilo na kavo 18:30 Kultura na dlani-oddaja o
projektu EPK pon. 19:15 Info kanal 20:00 Ptujska kronika -pon. 20:20 Moto scena - 6. oddaja pon. 20:40 Intonse - učinkovita rada
energije pen. 21:25 Povabilo na kavo - pon. 21:55 Raji IV ■ Gorišnica 22:55 Info kanal
Četrtek 15.12.
9:00 Dnevnik TV Maribor
9:25 Hrana in vino
9:50 Spoznajrnose.com - pon.
10:45 Modro-pen.
11:20 Koncert Tomaž Pengm - pon.
12:00 Ptujska kronika
12:20 Povabile na kave-pen.
12:50 Info kanal
15:35 Hrana in vino - pn.
16:00 Ptujska kronika - pon.
16:20 Info kanal
17:00 Zavec VS. Hamlet-dobrodelna
prireditev pon. 18:00 Ptujska kronika - pon. 18:20 Šport (ne)- pen. 18:50 Dan življenja - dokumentarni film 19:10 Info kanal 20:00 Ptujska kronika-pen. 20:20 Ptujske odrske deske - pon. 20:40 Koncert kluba Saroptimist Ptuj 22:00 Ptujska kronika - pen. 22:20 Info kanal
www.petv.tv
Odslej nas lahko spremljate tudi ea 12
TV
Televizija Skupnih nternih Programov
TV
www.siptv.si
SREDA 14.12.
8:00 Ljudski pevci Trnovska vas 1 .del 9:10 Koncert MePZ Destrnik z gosti 10:25 Polka in Majolka 11:45 Ujemi sanje 12:45 Vid eo strani
18:00 Koncert MePZ Destrnik z gosti 19:00 Ujemi sanje
20:00 Ljudski pevci Trnovska vas 2.del 21:15 Polka in Majolka 22:15 Ptujska kronika 22:30 Oddaja o kulturi 23:00 Video strani
8:00 Iz mošta vino pridi na Hajdino 1. in 2. del 10:17 Ptujska kronika 10:35 Ljudski pevci se predstavijo 12:15 Video strani 18:00 Hajdina - Iz domače skrinje 19:30 Glasbeni utrinki 20:00 Hajdina - Koncert pevcev iz Ukrajine 21:30 Hajdina - Iz domače skrinje 22:30 Mozaik kulture 23:00 Video strani
ČETRTEK 15.12.
8:00 10. Let društva Kmečkih žena Domava 9:22 Kronika iz Občine Dornava 10:22 Polka in Majolka 11:30 Video strani
16:00 Seja sveta Občine Lenart - V ŽIVO 20:00 Domava - Miklavžev koncert KD Mozaik 21:00 Domava - Iz domače skrinje 21:45 Glasbena oddaja 23:30 Video strani
z vami že 15 let!
Uredništvo:(02) 754 OO 30 Marketing:(02) 780 69 90, 031 627 340 Donava 116 D, 2252 Domava
Mali oglasi
STORITVE
IZVAJAMO IZOLACIJO VLAŽNIH HIŠ, ravnih streh, teras, balkonov, kleti, ki jih zaliva voda, in vsa druga gradbena dela. Hack Janos, s. p. Telefon 02 579 91 66, 041 636 489.
GOTOVINSKA POSOJILA NA POLOŽNICE, posojila za zaposlene in upokojence, izplačilo gotovine takoj, tudi za osebe z nižjimi dohodki. Info-kredit, d. o. o., Mlinska ulica 28, 2000 Maribor, telefon 051 70 10 20 ali 02 25 27 363.
POPOLNA novost, solarne sveče na sončno energijo. Za vaše najdražje gorijo več let. Pomagajmo očistiti Slovenijo. Naročila na telefon 040 225 363 ali info@flexstone.si.
KMETIJSTVO
PO ZELO ugodnih cenah odkupujemo vse vrste hlodovine. Možnost odkupa na panju.
Aleksander Šket, s. p., Irje 3/d, 3250 Rogaška Slatina. Ostale informacije dobite po telefonu 041 326 006.
KUPIM traktor in kmetijsko mehanizacijo. Telefon 041 358 960.
PRODAM SUHA bukova drva, razcepljena, dolžine 1 meter, 50, 33 in 25 cm, vse z dostavo. Telefon 051 667 170.
DRVA iz sušilnice in bukovi briketi, 1 t nadomesti 7,5 m3 običajnih bukovih drv, ugodna dostava. Telefon 051 828 683.
KUPIM traktor Zetor oz. IMT Ferguson ali kaj podobnega.
Takojšnje dobro plačilo. Tel. 041 235 349.
PRODAM dve cisterni Creina: 2200 l in 3200 l. Tel. 051 658 083.
Davčna številka: Telefon
S podpisom potrjujem naročilo Štajerskega tednika do pisnega preklica, vendar za najmanj 6 mesecev. Hkrati potrjujem, da zadnje leto nisem bil/-a naročnik. Naročnino bom plačeval/-a mesečno po položnici.
SAVA HOTELS & RESORTS
slika je simbolična .::
Prireditvenik
Torek, 13.12.2011
09:30 Ptuj, Mestno gledališče: predstava za otroke Strahec Dunje
Zupanec, za šole in izven 16:00 Slovenska Bistrica, dvorišče gradu: Praznično grajsko mesto,
nastopi pod grajsko lipo 16:00 Slovenska Bistrica, dvorišče gradu: Praznično grajsko mesto,
ustvarjalne delavnice, koncert vokalne skupine Vivere in Okteta Planika, Vaberški fantje, Obrtniški PZ Sl. Bistrica - Sp. Polskava 17:00 Ormož, viteška dvorana gradu: predavanje vzgojiteljice
Marjete Meško Vzgojitelj, vzgojiteljica - poklic ali poslanstvo; sočasno delavnice za otroke v knjižnici 18:00 Kidričevo, Strnišče, Galerija FO.VI: odprtje razstave Odprti depoji
18:00 Lenart, Center Slovenskih goric: praznični nastop glasbene in
baletne šole Lenart 18:00 Maribor, Kulturni inkubator: predavanja o kapitalizmu Svet kot zarota
Sreda, 14. 12. 2011
09:30 Ptuj, Mestno gledališče: predstava za otroke Pravljično srce, za šole in izven
13:00 Ptuj, slavnostna dvorana gradu: prednovoletni sprejem župana
MO Ptuj dr. Štefana Čelana 16:00 Slovenska Bistrica, dvorišče gradu: Praznično grajsko mesto,
nastopi pod grajsko lipo 16:00 Ormož, Knjižnica Franca Ksavra Meška: ustvarjalna delavnica
za otroke - božično novoletna dekoracija 18:00 Videm, občinska dvorana: Cuker jama: lutkovna igrica Mama išče ime, plesna skupina OŠ Videm, ustvarjalna delavnica; organizator DPM Videm 19:00 Ptuj, DomKULTure:predstavitev novega romana Gorana Vojno-
viča Jugoslavija, moja dežela 19:30 Ptuj, Mestno gledališče, Galerija Tenzor: odprtje razstave Barbare Jurkovšek Igra umetnika
Četrtek, 15. 12. 2011
13:00 Ptuj, hotel Primus, klub Gemina XIII: 6. slavnostna podelitev
diplom diplomantov Višje strokovne šole Ptuj 16:00 Slovenska Bistrica, dvorišče gradu: Praznično grajsko mesto,
nastopi pod grajsko lipo 17:00 Lenart, dvorana Glasbene šole: nastop učencev oddelka za
klarinet, saksofon in kljunasto flavto 17:00 Voličina, Kulturni dom: lutkovna predstava Žabec je junak 18:00 Ormož, Bela dvorana: koncert učencev Glasbene šole Ormož
18:00 Slovenska Bistrica, knjižnica: potopisno predavanje o potovanju s kolesom
18:00 Videm, občinska dvorana: Cuker jama: aerobika JUVI, ustvarjalna delavnica - peka piškotov; organizator DPM Videm 19:00 Slovenska Bistrica, viteška dvorana bistriškega gradu: jesenski abonmajski koncerti 2011;4. koncert - Musica Camerata
Petek, 16. 12. 2011
15:30 Ptuj, pred Mestnim kinom: prihod dedka Mraza in tete Zime s
spremstvom; animirani film Medvedek Pu 17:00 Lenart, Trg osvoboditve: božično-novoletni sejem, predstava
Pujsek in novo leto 17:00 Zg. Polskava, Kulturni dom: božičkovanje 18:00 Močna, Šikerjeva klet: literarni večer - Saša Fluher, Breda
Rakuša Slavinec, Sara Špelec in Lana Mihelič 18:30 Lenart, Trg osvoboditve: božično-novoletni sejem, koncert Klapovuhov
19:00 Ormož, viteška dvorana gradu: potopisno predavanje Senada Osmanaja - Nusa tenggara, pot v podzemlje, o Indoneziji
19:00 Sv. Tomaž, telovadnica OŠ: dobrodelni božično-novoletni
koncert učencev 9. a-razreda 19:00 Sveti Tomaž, telovadnica OŠ: dobrodelni božično - novoletni
koncert učencev 9.a razreda 19:00 Svetinje, vinoteka Svetinjska klet: vinsko-potopisni dogodek -
Velika francoska kolesarska tura 19:30 Ptuj, gimnazijska dvorana: 3. koncert Arsane - večer gospel
glasbe; nastopata Bee Geesus in Vox Arsana 18:00 Ormož, dom kulture: božični koncert harmonikarskega orkestra Glasbene šole Ormož; sodeluje zbor Okarina
Kino Ptuj
petek, 16. december: 15:30 prihod dedka Mraza, tete Zime in spremstva; 16:00 in 18:00 Medvedek Pu; 21:00 art program - Lurd
komunala Ptuj	Komunalno podjetje Ptuj, d. d.
Puhova ulica 10 Telefon: (02) 787 51 11 Telefax: (02) 771 36 01
Na podlagi 14. člena Pravilnika o odstranitvi zapuščenih vozil (Uradni vestnik Mestne občine Ptuj, št. 5/1997) izdajamo naslednje
OBVESTILO
Obveščamo, da smo na podlagi odločb komunalne inšpekcije Mestne občine Ptuj z javnih prometnih površin odstranili naslednja zapuščena vozila:
Št.	Znamka in tip vozila	Barva	Registrska št.	Lokacija odstranitve
	YUGO KORAL	bela	neregistriran	Volkmerjeva cesta
	FORD ESCORT	modra	neregistriran	Kvedrova ulica
Lastnike vozil prosimo, da avtomobile prevzamejo na sedežu našega podjetja v roku 45 dni od objave tega obvestila. Če lastniki vozil ne prevzamejo v roku 45 dni od dneva objave, se šteje, da so vozila opustili, s čimer pridobi Mestna občina Ptuj lastninsko pravico nad temi vozili.
Komunalno podjetje Ptuj, d. d.
V SPOMIN
Minilo je leto, odkar nas je zapustil
Alojz Cestnik
Z ZG. HAJDINE 98
Hvala vsem, ki z lepo mislijo postojite ob njegovem grobu.
Tvoji najdražji
ZAHVALA
Iskrena hvala vsem dragim sorodnikom, prijateljem, znancem in sosedom, ki ste 23. 11. 2011 v tako velikem številu pospremili k večnemu počitku našo drago mamo, omo, prababico, sestro, taščo in teto
u-j
Ido Krajnc
IZ PESTIK 31
Hvala za vsa ustna in pisna sožalja, cvetje, sveče in darovane maše, posebna zahvala osebju UKC Maribor, govornici, obema g. župnikoma, pevcem in godbeniku. Hvala za opravljeno molitev, hvala nosilcem obeležij ter podjetju Mir.
Z žalostjo: njeni najdražji
Opravičilo
Sorodnikom Ide Krajnc iz Pestik 31 se opravičujemo za napake pri objavi zahvale ob smrti spoštovane pokojnice v 92. in 93. številki Štajerskega tednika in jim še enkrat izrekamo sožalje.
Uredništvo
MALE OGLASE, OSMRTNICE,
OBVESTILA in RAZPISE LAHKO ODSLEJ NAROČITE
ZA TORKOVO IZDAJO
DO PONEDELJKA ZJUTRAJ DO 8. URE,
ZA PETKOVO IZDAJO
DO ČETRTKA ZJUTRAJ DO 9. URE
na tel. številkah (samo za male oglase) 02 749-34-10 ali 02 749-34-37, faks 749-34-35 ali elektronski naslov justina.lah@radlo-tednik.si, za večje objave predhodno pokličite.
Tvoje srce je omagalo, tvoj dih je zastal, a spomin nate bo večno ostal.
ZAHVALA
ob boleči izgubi naše drage mame, babice, tašče, tete in botre
Marije Vargič
IZ MAISTROVE 54 NA PTUJU
Z žalostjo v srcu se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti, nam izrekli sožalje, darovali za sv. maše, sveče in cvetje. Hvala g. župniku za opravljen obred, govornikom, pevcem, godbeniku za odigrano Tišino ter pogrebnemu podjetju.
Iskrena hvala osebju UKC Maribor, ptujski patronažni službi ter osebju podjetij Modmed in Vivamed za pomoč in požrtvovalnost v težkih trenutkih.
Vesna in Mato z družinama

Vsi, ki radi jih imamo, nikdar ne umro, le v nas se preselijo in naprej, naprej živijo, so in tu ostanejo.
ZAHVALA
ob boleči izgubi dragega moža, dedka, pradedka, tasta, botra in strica
Viktorja Kekca
S PTUJA
Iskrena hvala vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti, darovali cvetje, sveče in za sv. maše. Posebna hvala g. župniku, cerkvenim pevcem in govornici ge. Veri. Hvala tudi osebju Doma upokojencev Ptuj za nesebično pomoč.
Vsem in vsakomur posebej še enkrat iskrena hvala.
Vsi tvoji
Kogar imaš rad, nikoli ne umre. Le daleč, daleč je ...
ZAHVALA
Ob tragični izgubi dragega očeta in dedka
Milenka Lužnika
12. 1. 1946 - 30. 11. 2011
Z ORMOŠKE CESTE 18
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za ustne in pisne izraze sožalja, za darovano cvetje in sveče.
Zahvaljujemo se gospodu župniku Mirko Pihlerju za opravljen cerkveni obred, gospe Veri Kokol za govor, Obrtni zbornici Ptuj ter gospodu Bizjaku, prav tako gospodu Branku Goričanu in Komunalnemu podjetju Ptuj. Lepa hvala tudi kolektivu gostilne Lužnik. Najlepša hvala vsem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti.
Njegovi najdražji
Mali oglasi
NEPREMIČNINE
PRODAM HIŠO v okolici Ptuja, od centra oddaljena 1,5 km. Tel. 031 519 731
DOM - STANOVANJE
NA PTUJU ODDAM v najem opremljeno trisobno stanovanje v izmeri 100 m2 v poslovno stanovanjski zgradbi; po želji tudi garažo. Tel. 031 616 750.
V	CENTRU MESTA, KREMPLJEVA ULICA V PTUJU oddamo v najem poslovne prostore v drugem nadstropju v izmeri 68 m2. Telefon 041 212 136.
V	NAJEM ODDAMO večji lokal v centru Ptuja. Telefon 040 711 888.
www.tednik.si
Ne čakaj me več, domačija, ne čakaj, ljuba hči, ne sin, ne brat, saj mene več med vas ne bo.
ZAHVALA
Grenko je slovo, ko nas je po hudi bolezni v 80. letu zapustila ljuba in skrbna mama, babica, prababica, sestra, teta in botra
Viktorija Peklič, roj. Mohorko
IZ DOBRINE 73
Iskrena hvala vsem sorodnikom, sodelavcem, prijateljem, znancem, sosedom, sovaščanom iz Prekož in iz Budine, ki ste našo ljubo mamo pospremili na njeni zadnji poti, darovali cvetje, sveče, za svete maše in dar za cerkev.
Srčna hvala g. patru Ferležu iz Vidma in domačemu župniku g. Štefanu Zveru za opravljeno sv. mašo in žalni obred. Hvala vsem: domačim pevkam in pevcem za lepo odpete žalostinke, zastavonoši, nosilcu križa in luči, godbeniku za odigrano Tišino, govornikoma ge. Veri in g. Rudiju, ki sta s čutečimi in iskrenimi besedami orisala življenjsko pot naše mame, ter podjetju Mir, ge. Berti, župniku g. Štefanu in ge. Veri za molitev v vežici.
Posebno zahvalo izrekamo sodelavcem Lekarne Ptuj z enotami za pomoč in razumevanje ob bolni
in slabotni mami, za darovane sveče in finančno pomoč. Lepa hvala tudi sodelavcem Perutnine
Ptuj za darovan venec in finančno pomoč, družinam Mohorko, Krneža, Fideršek, Kodrič, Murko
in Gabrovec, ge. Angelci Kopše hvala za prostor, hvala ge. Barbari in Tonetu Lužniku za pripeljano
hrano, hvala Foto ateljeju Laura in cvetličarni Bezjak.
Še enkrat hvala vsem, ki ste jo imeli radi in jo v času bolezni obiskovali.
Vsem in vsakemu posebej iz srca hvala.
Hčerka Angelca in sin Tone z družinama, vnuka in pravnuk
Ptuj • Z modne revije New York po ptujsko
Prireditev, ki presega in povezuje
V Mestnem gledališču Ptuj je v soboto, 10. decembra, potekala najnovejša modna revija, večplastni modni dogodek New York po ptujsko modne kreatorke Sanje Veličkovič, ki je junija letos svoje modne stvaritve odmevno predstavila v eni od galerij na newyorškem Manhattnu.
Tokratna decembrska revija, ki je že tradicionalna, odkar se intenzivneje spogleduje z modo v širšem okolju, je bila posledica njenega letošnjega tritedenskega bivanja v New Yorku. Predstavila je 29 različnih stiliranj, pri katerih je imelo vsako vsaj dva kosa oblačil. Kreatorka pravi, da natančnega števila ne ve, saj ko ustvarja, ne šteje, samo ve, da še nekaj manjka in da mora obvezno nekaj dodati. Vsa predstavljena oblačila je tudi sama sešila. Veliko je bilo plaščev, hlač, oblek, bluz pa tudi nekaj kril se je našlo med njimi. Prava pisana barvna paleta krojev, ki že na pogled izdajajo kreatorko in ki zato tudi ne potrebuje posebnega podpisa, saj je podpis že njen izdelek. Skušala je prikazati utrip modnega fotografiranja na newyorških ulicah.
»O času, ki je potreben za celoten projekt, je težko govoriti. Začne se z osnovno idejo, skicami, nabavo materiala, izdelavo krojev, sledi šivanje in končni izdelek. Za vsako revijo, tudi za najnovejši modni
dogodek, je bilo potrebnega veliko časa, če meriš ure. Ampak ob delu, ki te veseli, ura nima nikoli 60 minut. Seveda se mi je zdel december pravi čas tudi za to, da z nakupom karte en evro prispevamo k akciji ptujskih soroptimistk za nakup digitalnega mamo-grafa za potrebe ptujske bolnišnice. Da bo ta dejavnost še naprej ostala na Ptuju, vsi skupaj prispevamo majhen delček za veliko stvar,« je povedala kreatorka, ki skupaj s svojo ekipo ustvarja za Ptuj in Ptujčane. Po vsakem takšnem projektu je inspiracija tako velika, da skoraj ni mogoče ne razmišljati o naslednjem projektu,;v glavi se že dogaja, na papirju bo kmalu, v javnosti pa takoj, ko bo čas za to.
Da je tudi letošnja modna predstava uspela, gre zahvala manekenkam: Mateji Bezjak, Nastji Breg, Sanji Rozman, Luciji Vuk, Luciji Hameršak, Saneli Pišek, Špeli Hojnik, Urški Horvat, Sari Zemljič, Leonori Matiči, Lei Pučko in gostujoči manekenki iz Beograda Jovani. Za frizure se je v zaodrju trudil frizer
Foto: Črtomir Goznik
MG Ptuj je tudi letos gostil decembrsko modno revijo Sanje Veličkovič.
Aleš Valenko, za ličenje Jasna Turk, nakit je ustvarila umetniška roka Andreje Reberc Ribarič, pri oblačenju manekenk pa je bila glavna Tatjana Rudolf.
MG
Ljutomer • Policista rešila življenje
Nemočna na tirnicah
Minuli petek v zgodnjih popoldanskih urah sta Simon Kumer in Miran Gašparič s Policijske postaje Ljutomer rešila življenje 80-letni domačinki.
Osebna kronika
Rodile so: Anja Majcenovič, Apače 325, Lovrenc na Dr. polju - deklica Mia; Nataša Habjanič, Kerenčičev trg 2, Ormož - deček Luka Naj; Anja Mesarič, Svenškova ul. 38, Maribor - deklica Ronja; Janja Nahberger, Gerečja vas 2 e, Hajdina - deček Lan; Maja Tikvič, Zg. Hajdina 94, Hajdina - deklica Julija; Natalija Debelak, Doklece 24 D, Majšperk - deklica Nika; Karmen Markuš, Vintarovci 84, Destrnik - deklica Urška; Katja Šori, Podvinci 61, Ptuj -deček; Tanja Roškar, Kukava 46, Juršinci - deklica Nija. Umrli so: Viktor KEKEC, Ra-belčja vas 26, Ptuj, roj. 1930
-	umrl 30. novembra 2011; Milenko LUŽNIK, Ormoška c. 18, Ptuj, roj. 1946 - umrl 30. novembra 2011; Jožef ZAJC, Grajena 67, Ptuj, roj. 1943 -umrl 1. decembra 2011; Marija ŽMAVC, roj. Erban, Jenkova ul. 6, Ptuj, roj. 1924 - umrla 2. decembra 2011; Barbara PIN-TARIČ, roj, Vesenjak, Drakšl 25, roj. 1926 - umrla 5. decembra 2011; Konrad ROJ KO, Jiršovci 42, roj. 1943 - umrl 4. decembra 2011; Elizabeta KROPEČ, roj. Tušek, Sela 11, roj. 1933 - umrla 6. decembra 2011; Jožefa GRAHEL, roj. Mesarič, Koritno 5, roj. 1946
-	umrla 1. decembra 2011; Jakob D0RNIK, Hum pri Ormožu 11, roj. 1935 - umrl 9. decembra 2011.
Foto: Črtomir Goznik
V imenu kluba Soroptimist Ptuj se je za prispevek zahvalila predsednica Breda Žgeč.
Ko sta nadzirala promet na Kolodvorski ulici ob ljutomerski železniški postaji, ju je na nemočno žensko, ki je ležala na
tirih, opozorila Andreja Koščak iz Cubra v ljutomerski občini. Prav v tem trenutku so se pričele spuščati zapornice in na-
Policista Miran Gašparič in Simon Kumer ter Andreja Koščak
povedale prihod vlaka. Simon Kumer je stekel proti kraju dogodku, kolega Miran pa je poklical reševalno vozilo.
»Stekel sem proti ženski, ki je ležala z glavo obrnjena na tirnice. Imela je poškodovan obraz. Z ormoške strani je že prihajal vlak, s kolegom Miranom, ki se mi je pridružil, pa sva žensko umaknila s tira in jo odnesla na varno,« je povedal Simon.
Ženica, ki je v rokah imela dve nakupovalni vrečki, se je očitno vračala iz bližnje trgovine. Najbrž ji je pri prehodu železniških tirov spodrsnilo in je omagala. Na srečo je dobila le lažje poškodbe glave in reber. Ob posredovanju reševalcev je že v domači negi.
NŠ
HERCOG d.o.o.,
Hermanova 3, Ptuj GSM 031 500 598, 040 460 886
Naše storitve:
-	izvedba sončnih elektrarn na ključ
-	prodaja in montaža italijanskih kritin in fasad z izolacijo
-	pokrivanje vseh vrst streh.
sQtajmica
badilkcu
89,8 98,2 104,3 Mb
f^oóluÜajte naá tudi na ópietu: o-ptuj.í
www. radio -ptui. á í
RADIOPTUJ
89,8-9S,e.|<H3
Napoved vremena za Slovenijo
Dnevi od Lucije do božičnega dne (13-25,)r e vseh mesecev oznane.
Danes bo v vzhodni Sloveniji in sprva na Primorskem delno jasno, drugod oblačno. Na Štajerskem in v Pomurju bo zapihal južni veter. Najnižje jutranje temperature bodo od -1 do 4, na Primorskem okoli 7, najvišje dnevne od 3 do 8, na Primorskem do 12 stopinj C.
V sredo se bo krepil jugozahodni veter. Na vzhodu države bo delno jasno, drugod pa pretežno oblačno. V zahodni in delu osrednje Slovenije bo spet pričelo deževati. V četrtek bo oblačno in deževno. Meja sneženja se bo spustila do nadmorske višine okoli 600 m.
QLANDIA
Dežela nakupov www.qlandia.si
Mesec pametnih nakupov
Povrnemo vrednost nakupov do
70.000 €
taroín I k oglasa: Otan d la marketing doA
1. - BI. december
*0d četrtka, 1. decembra, do sobote, 31. decembra 2011, v okviru nagradne igre zbira rafune za nakupe opravljene v nakupovalnih centrih Qlandia, v obdobju med 1. in 31 decembrom 2011. Raiune, opremljene s svojimi podatki, oddajte vlrebalno skrinjico vavll katerekoli Qlandie. Javno žrebanje računov bo potekalo 14. januarja 2012 v nakupovalnih centrih Qlandla. Izžrebali bomo do 100 nagrajencev posameznega centra, kf Jim bomo povrnili vrednost nakupa v skupni vrednosti nakupov do 10.000 €. Več informacij na www.qlandla.si.
Foto: NS
Več informacij o iQ ponudbi najdete v nakupovalnih centrih Olandia v Novi Gorici, Kranju, Novem mestu, Mariboru in na Ptuju.