TITO — simbol borbe za mir, neodvisnost in mednarodno sodelovanje »Mir je možen samo med svobodnimi in enakopravnima naro-di« so besede in misli, ki so skup celotnega Titovega delovanja na svetovni ravni. To delovanje ga ic naredilo največjega v našem veku in prišlo do popolnega izraze tudi ob zadnjih svetovnih dogodkih. Opredeljujoč se za jugoslovan-sko pot v socializem, v sociali-stično samoupravljanje, za gradijo komunizma s svobodo izra-ženja in ob upoštevanju vsakega Posameznika, torej za humani komunizem, boreč se za priznanje vsakemu narodu, da samostojno, v skladu s svojimi družbenimi, političnimi, ekonomskimi in drugimi posebnostmi izbere svojo pot graditve socializma, je Tito dal največji doprinos vsemu svetu. Tito je pokazal izredno sposobnost vključitve v svetovne tokove, vpliv nanje in obstanek v njih. Tito je graditelj boljšega, pravičnejšega in neodvisnega jutrišnjega dne v veliki mednarodni skupnosti. Zato tudi želje z vseh strani sveta, da nadaljuje svoje veliko delo! To so tudi vroče želje vevških papirničarjev; prisotne so sleherni čas v naših srcih in želje, ki prihajajo iz srca, so vedno polne topline in ljubezni. Proslavljanje v čast trojnemu prazniku 25. aprila smo Vevčani v Kulturnem domu proslavili s kulturnim programom trojni Praznik: praznik naše občine, dan OF in praznik dela 1. maj. V programu, ki ga je or gazirala komisija za kulturo Pri konferenci OOZS Papirnice Vevče in komisija za kultu-r.° pri krajevni skupnosti Vev-cf'Zg. Kašelj, so sodelovali elani recitatorske skupine, mešani pevski zbor Vevče in seseda pihalni orkester Vevče, lavnostni govornik je bil "Predsednik konference OOZS °v- Marjan Kopeckg. 2 Veseli, zabavni del proslav-lanja pa bomo imeli na sam dan praznika dela, torej na 1. maj na Pečarju. Tu se papir-ničarji in krajani sosednjih krajevnih skupnosti zbiramo tradicionalno vsako leto na ta dan, tako kot so se zbirali delavci tod v težkih časih, celo takrat, ko jim je bilo to strogo prepovedano. Zapeli so ob zvokih harmonike, tudi zaplesali, prižgali kresove. Zato bo tudi letos na Pečarju — na našem delavskem shodu — zadonela naša pesem, prešerna in svobodna, polna radosti in neskaljenega veselja. Tu in tam jo bo zmotilo kukavičje petje, šum ozelenelega drevja in razposajen vrisk. V. B. Občina naša svoj praznik slavi 27. aprila 1941 je bila v Ljubljani ustanovljena Osvobodilna fronta — O F, ki je napovedala neizprosen boj fašističnim okupatorjem do popolne osvoboditve slovenskega naroda. 27. aprila leta 1941 je bil začetek odpora proti okupatorju tudi na območju sedanje naše občine Ljubljana Moste-Polje in člani rajonskega komiteja KPS Polje so se morali umakniti v ilegalo. Med Lipoglavom in Zadvorom je v tem času leta 1942 nastalo tudi prvo osvobojeno ozemlje, na katerem je dovoljevala gibanje Osvobodilna fronta. Omeniti moramo tudi, da je bil 25. aprila 1941 Jože Mazovec, član rajonskega komiteja in sekretar partijske organizacije v papirnici, zaradi izdaje domačega izdajalca aretiran. Že meseca maja 1941 je bil tudi v naši tovarni ustanovljen terenski odbor OF za papirnico Vevče, ki je postala središče osvobodilnega gibanja za takratno poljsko in dobrunjsko občino. Uspehi papirniške OF so bili očitni. April in maj 1942 sta bila meseca množičnega odhoda borcev in bork v partizane, največ jih je odšlo v sestav II. grupe odredov. Kamorkoli si takrat odrinil iz Ljubljane, te je pot pripeljala naravnost v partizanska taborišča. In zato v spomin na dogodke, ki so pomembno vplivali na razvoj narodnoosvobodilnega boja, saj se je vedno več ljudi zavedalo, da le oborožen in odločen boj prinaša svobodo, praznujemo občani občine Moste-Polje 27. aprila svoj praznik skupaj s praznikom dneva OF. Manifestativna proslava v čast prazniku je bila 24. aprila v dvorani na Kodeljevem. Udeležilo se je je veliko občanov; iz dvestotih grl sta zadoneli Zdravica svobodi in Pesem o slavi, ki so jih zapeli združeni pevski zbori naše občine ob spremljavi Pihalnega orkestra Vevče. Seveda je sodeloval Od skromnega pomočnika v klasičnem mlinu za papir do sodobnega papirniškega delavca, člana samoupravnih organov, ki odloča o delu in rezultatih svojega dela, je dolg razvoj. Ta razvoj je bil odvisen predvsem od ekonomskih pogojev in od splošnega razvoja družbe. Delavski razred vevškega okoliša ima dolgo, pa tudi svetlo preteklost, saj se je trdo boril in znatno prispeval h krepitvi delavskega gibanja na Slovenskem. Prispevek vevških papirničarjev v boju za zmago delavskega razreda nad kapitalizmom v naši de- tudi naš mešani pevski zbor in tako smo Vevčani dali svoj delež prazniku in slavju. Spomin pa nam je poromal do tistih, ki niso dočakali svobode in niso mogli nadaljevati boja za izgradnjo naše samoupravne socialistične domovine. Ta boj nadaljujejo nove in nove generacije tudi v njihovem imenu s skupnim ciljem: zgraditi socialistično samoupravno družbo svobodnih, delovnih in ustvarjalnih ter srečnih ljudi. želi ni bil majhen. Trd je bil boj za vsakdanji kruh, boj proti izkoriščanju in nečloveškemu ravnanju. Prav Vevče so bile med prvimi kraji, kjer se je začela industrija na Slovenskem. Ob svojem nastanku in stoletje pozneje (1842—1945), je bila vevška papirnica last kapitalističnih podjetnikov, ki so neusmiljeno izkoriščali papirniški proletariat. Razslojene kmete, ki jim je papirnica nudila kos črnega kruha in tako vsaj skromen življenjski obstoj, zato v revolucionarnem (Nadaljevanje na 3. strani) V. B. Vevški papirničarji so se trdo bojevali za svoje pravice Vsem delavcem čestitamo za praznik dela Uredništvo Budnica vevških godbenikov, ki vsako leto odmeva v prvomajskem jutru, daje delavskemu prazniku v okolici Vevč še posebno slovesno vzdušje. Dolga vrsta let je minila prek dvajset, ko so se godbeniki na 1. maj kar s kamionom podali po vevškem okolišu, težko pričakovani, saj se je z njihovim prihodom pričelo pravo praznovanje; in tako je vsa leta, le kamiona ni več. Gibanje proizvodnje v mesecu marcu 1980 TOZD TEHNIČNI PAPIR Proizvodnja: Doseženo 1 I E' 5 i Indeks doseganja plana Plan 1980 0 mes. M 7 Papir skupaj ton 2.583 2.948 2.713 95,2 108.7 — od tega klasični papir 1.431 1.522 1.428 100,2 106,6 — od tega premazani papir 1.152 1.426 1.285 89,6 111.0 Lesovina 317 360 333 95,2 108,1 El. energija Mwh 4.337 3.887 3.418 126,9 113,7 Izkoriščenje zmogljivosti PS in PRS: III. 1980 0 I,—III. ■e Plan 1980 II. PS 93,7 92,6 90,1 92,6 III. PS 95,8 91,0 84,4 92,1 IV. PS 92,2 92,5 91,4 92,6 Skupaj PS: 93,9 92,0 88,6 92,4 Premazi stroj 61,2 64,8 67,9 Izmet v %>: pap. stroji 10,37 11,23 12,1 12,5 PRS 21,29 19,92 22,9 Proizvodja papirja je v TOZD Tehnični papir v mesecu marcu zaostajala tako za poizvodnjo v preteklih dveh mesecih, kakor tudi za planirano. Zmanjšala se je predvsem zaradi povečanih zalog nedovršene proizvodnje ter delnega izpada proizvodnje premazanih papirjev, ki je nastala zaradi pomanjkanja uvoženih surovin za premazovanje papirjev. Na zmanjšanje proizvodnje je poleg navedenega vplival tudi proizvodni program, ki je obsegal predvsem izvozne kulerje ter bankposte nizkih gramskih tež. Ne glede na zahtevni proizvodni program pa smo zabeležili izredno nizek odstotek izmeta, posebno na II. PS. TOZD GRAFIČNI PAPIR Proizvodnja: Doseženo Indeks doseganja plana Plan 1980 0 mes. H 7 F-i e Papir skupaj ton: 3.513 3.242 3.059 114,8 108,0 — od tega klasični papir 60 1.132 758 7,9 149,3 — od tega premazani papir 3.453 2.110 2.301 150,1 91,7 Izkoriščenje zmogljivosti na V. PS III. 1980 0 I—III. 1980 0 1. 1979 Plan 1980 Stopnja v »/o 91,8 89,0 83,5 85,6 Izmet v %> 16,5 19,0 18,7 19,4 Proizvodnja na V. PS je v mesecu marcu dosegla rekordno višino, na kar so v največji meri vplivali izredno nizki zastoji in izmet, večje število obratnih dni ter proizvodni program. S preusmeritvijo proizvodnega programa od običajnih ofset papirjev na papirje z rahlim premazom, smo poleg izboljšane kvalitete papirjev dosegli tudi zmanjšane izgube. TOZD VETA Tapete rolic Lepilo zavitkov Doseženo E E i e Plan 1980 0 mes. Indeks doseganja plana H 7 M e 147.010 153,450 183.330 80,2 83,7 13.060 17.760 12.500 104,4 142,1 Proizvodnja tapet je bila še vedno v znamenju zimske sezone in je tako še vedno zaostajala za planirano količino. »Šotni papir« bo pomagal poljedelstvu Setev kulturnih rastlin, med drugim tudi žita, bo omogočal poseben papir, ki ga je izdelala švedska firma Orebro Sapersbruk na bazi šote za zelo vroče in suhe pokrajine. Novi material bodo s pomočjo specialnih strojev razgrnili po nerodovitnem terenu in pokrili s 5 cm debelo zemeljsko plastjo. Takoj nato sejejo oz. sadijo. Princip tega sistema je naslednji: Pri namakanju je tekočina v papirju občutno bolj efektivno skladiščena, kot na peščenih temeljih. Podatki kažejo, da prihranek vode doseže 50 °/o. To metodo bodo uporabili celo pri sajenju zelenjave. Kot poudarjajo, je novi švedski postopek našel v inozemstvu globoko zanimanje. Kot dopolnjuje sporočilo, bodo kmetijske poizkuse s tem papirjem najprej izvedli v Združenih arabskih emiratih. Razprava o smernicah našega srednjeročnega načrta Ze več kot pol leta teče konkretna razprava o glavnih smereh razvoja naše papirnice v prihodnjem srednjeročnem razdobju od 1. 1981—1985. Osnova za te smernice je dosedanji živahen razvoj in rezultati, ki smo jih v zadnjih letih dosegli. Pri tem mislim predvsem na našo dosedaj največjo investicijo v V. papirni stroj, ki se je pokazala kot povsem upravičena in ne preambi-ciozna, kajti tržišče je nove količine papirja v celoti sprejelo; še več, pojavljajo se energične zahteve naših potrošnikov po novih količinah. V dobi, ko si še nismo oddahnili od bremena velikih odplačil za V. papirni stroj, bi po stanju na tržišču morali začeti takoj z investiranjem v novi papirni stroj. V letošnjem letu primanjkuje papirja v državi še bolj kot doslej, za kar sta dva glavna razloga: ga kaolina in večja sigurnost pri preskrbi teh. Upravičenost te investicije je bila dokazana že s prvo poskusno napravo ter ponovnimi preizkusi o uporabi za premazane papirje. Projekt je v obravnavi pri Raziskovalni skupnosti kot inovacijska razvojna naloga. Razširitev proizvodnje papirja V smernicah je predvidena rekonstrukcija IV. papirnega stroja, na koncu srednjeročnega plana pa priprave za postavitev novega papirnega stroja — novega obrata. O tem, ali rekonstrukcija IV. PS, ali pa bo imel prednost novi PS, se bomo odločali na osnovi ekonomskega izračuna, ko bomo videli, kaj zahteva ena ali druga varianta in kakšni bi bili efekti. ljeni s programi, da se lahko že jutri vključimo tudi v večje razvojne podvige kot pa smo si jih na podlagi sedanjih možnosti zastavili. Kot sem že uvodoma omenil, nam pomanjkanje papirja v državi narekuje smelejši program. Idealen razvoj za Vevče bi bil vsekakor v naslednjem: postaviti surovinski obrat (lesovino ali celulozo) vsaj za ca. 20—30.000 ton, nato pa še slično kapaciteto kot je V. papirni stroj. Ce se omejim samo na glavne efekte teh dveh kapacitet, bi domača surovina pomenila odločilen preobrat v naši devizni bilanci, kajti čez noč bi lahko postali devizni aktivci. To pa bi omogočilo tudi uvoz opreme za VI. PS, kar je tudi naš končni cilj v srednjeročnem planu. Tak preobrat bi nam odprl še mnoge druge možnosti in prednosti. Pred desetletji je služil svojemu namenu — rezanju papirja — sedaj pa je le še spomenik — večji izvoz papirja, na katerega so zaradi novega deviznega in uvozno-izvoznega režima usmerjene vse papirnice, — potrošnja, ki nezadržno raste, toda njej ne sledi povečanje proizvodnje; nasprotno, cesto je manjša zaradi zastojev oz. pomanjkanja surovin in materiala. V takih tržnih razmerah bi bil lahko naš razvojni program mnogo ambicioznejši, vendar ga omejujejo naše realne — materialne možnosti. Smernice razvoja, ki smo jih sprejeli, predvidevajo skromnejši razvoj v naslednjih petih letih zaradi naslednjih dejstev: — Lastna finančna sredstva bodo v teh letih zaradi velikih odplačil za V. PS minimalna. — Devizni primanjkljaj, ki ga imamo, ne dovoljuje akumuliranja sredstev, potrebnih za nakup opreme v inozemstvu (za novi PS), vsaj v pogojih, ki veljajo sedaj po Sporazumu SISEOT, ne. — Surovinske osnove — lesa oz. celuloze — za neko večjo novo kapaciteto papirja v državi ni. Planiranje na temelju dodatnega uvoza pa ni v skladu z ekonomskimi resolucijami. Najbolj pomembne investicije, ki so zajete v smernicah Kalcijev karbonat Pri odločitvi za uvedbo proizvodnje kalcijevega karbonata je bilo v razpravi najmanj dilem. To investicijo smo postavili tudi po dinamiki na prvo mesto. Efekti, ki jih bo dal ta objekt, so oči-vidni: zniževanje uvoza premaznega kaolina oz. zelo ugodna cena karbonatov, pa tudi polnilne- Moje mnenje o tem je naslednje: izkušnje, ki smo jih imeli do sedaj, kažejo, da se v stare stroje ne izplača vlagati večjih sredstev. Te izkušnje imajo tudi druga naša in tuja podjetja. Strokovni team bo v najkrajšem času podal izračun o rekonstrukciji IV. PS in tudi pričel z izdelavo idejnega programa za novi papirni stroj. Pred tem pa moramo rešiti vprašanje lokacije, saj se mnenja o tem nekoliko razhajajo — obstajajo tri variante. Povečanje lastnih energetskih virov Povečanje proizvodnje papirja zahteva postavitev kotla za dodatno količino pare in tudi električne energije. Ne glede na to pa ima prednost tudi sanacija Fužin in izkoriščanje hidro energije na Vevčah. Ta vrsta energije je namreč naj cenejša in najsigurnejša. Povečanje proizvodnje in asortimana tapet Nadaljnje razvijanje tapetne proizvodnje nam nalaga visoka rentabilnost tega TOZD in s tem ta proizvodnja pomembno sodeluje v poslovnih uspehih cele delovne organizacije. V smernicah razvoja so še drugi cilji, kot: povečanje kapacitet delavnic, proizvodnje lesovine in še nekaj manjših investicij. Dinamika, ki jo bomo začrtali v srednjeročnem planu, po mojem mišljenju ne sme biti zale o-vana. Ekonomska situacija in pa možnosti se pri nas hitro spreminjajo, zato moramo biti kadrovsko ter investicijsko priprav- V kratkih besedah sem skušal čim bolj enostavno opisati sprejete smernice srednjeročnega pla-na. Razprave o tem še ne smemo zaključiti. Intenzivno se mora nadaljevati do konca leta, ko bomo srednjeročni plan in sporazum sprejeli. Pa tudi potem moramo biti elastični, da bi se lahko čimbolj uspešno vključili v izvajanje programa v skladu z zahtevami in pogoji, ki jih bo omogočalo povezovanje v okviru naše reprodukcijske povezave s celulozarji; gozdarstvom, ter na drugi strani z grafičarji in predelovalci papir-ja. S temi partnerji smo se že pričeli povezovati in združevati sredstva. Direktor Janez Lednik Ena od poti do razsežnejših gozdov Gozdovi so rana v slovenski zavesti. Nasajanje novih gozdov je zgodovinsko pomembna — in počasna naloga, ampak ne samo Prl nas; še marsikje se otepajo z n]° in si pomagajo na različne način6-Enega izmed njih je odkril gozdar Mondell Benet iz Arizone. ZDA, ki je iz sadik vzgojil novo zvrst borov, ki uspevajo v sušnem podnebju (180—500 mm vode le*' no) in zrastejo devet metrov v višino v desetih letih. Ze po sedmi" letih so »mondel« borovci godni za lesovino, po desetih letih pa za panelke in za kurjavo. Izvedenci potrjujejo, da Mondellovi borovci rastejo za četrtino hitreje ko drugi. Vevški papirničarji so se trdo bojevali za svoje pravice (Nadaljevanje s 1. strani) letu 1848 še ni gnala skrajna potreba, da bi se udeleževali revolucionarnega valovanja ali kako drugače izražali svoje nezadovoljstvo, kljub temu, da so delovni Pogoji vzbujali velik napor in trpljenje. Delavnik je trajal od 12 do 16 ur na dan, mezde so bile uizke, skrajno slabe so bile stanovanj ske razmere, duševne stiske so prinašale grenkobo. V vevški papirnici se je v času gospodarjenja Leykamove družbe izkoriščanje delavcev in s tem njihova beda, pomanjkanje in trpljenje, še stopnjevalo. V začetku leta 1890 je dejavnost socialnih demokratov bolj oživela. V evropskih državah so Začutili potrebo po mednarodni Povezavi, do katere je prišlo ob stoletnici zavzetja Bastilije julija 1889, ko se je sešel mednarodni socialistični kongres v Parizu in Položil temelje II. internacionali. Na tem kongresu so sklenili med drugim, naj delavci vsako leto po vsem svetu praznujejo 1. maj in s tem manifestirajo mednarodno Proletarsko solidarnost. V takih okoliščinah so delavci na Slovenskem dne 1. maja 1890 Prvič »manifestirali mednarodni delavski praznik« kljub pritisku oblasti. Na shodih so zahtevali zakonsko omejitev delavnika na 8 ur. volilno pravico in zboljšanje gmotnega položaja. Tem proslavam je sledil stavkovni val v Ljubljani, Trstu, Mariboru in drugod. Borbenost delavcev je vse bolj rasla. 11. oktobra 1896 je bil sklican Ustanovni občni zbor novo osnovanega društva, namenjenega zlasti delavcem, ki se je imeno-valo »Katoliško slovensko delav-sko podporno društvo v Polju«. To je bila prva organizacija med Vevškimi papirničarji. Med papirničarje so vedno bolj vdirala spoznanja, da je treba organizacijo oživiti, da bo samo delavska in se z njeno pomočjo bojevati za socializem. Z zaostrovanjem imperialističnih nasprotij se je stopnjeval tudi pritisk na delovne množice, faradi poslabšanja gmotnih razmer je v njih naraščala misel na °dpor. Tudi dotlej razredno manj °sveščeni vevški delavci so v prvi Polovici leta 1900 prvič stavkali za odpravo krivic. Dne 17. maja 1900 je 780 papirničarjev opustilo delo; postavili so stražo pred tovarno in se mirno razšli; začela se je stavka, ki jo je javnost podprla in ki je po 26 dneh — 12. junija — prenehala s pristankom lastnikov papirnice na nekatere zahteve delavcev. 9. julija 1905 je bil prirejen prvi vseslovenski delavski shod v Polju. Predsednik vevškega delavskega društva je bil Anton Jeriha, ki so mu bila leta 1912 zaradi revolucionarnega duha vrata v papirnico zaprta. 14. in 21. maja 1907 so bile volitve v državni zbor, prvič na osnovi splošne in enake volilne pravice. Druga stavka papirničarjev je zaradi neznosnih razmer izbruhnila 23. julija 1908 in je trajala do 5. oktobra; delavstvo je zmagalo. 11. oktobra 1912 je izbruhnila tretja stavka, ki je bila pogojena predvsem z odpustom delavcev. Stavka je trajala več kot štiri mesece, do 17. februarja 1913. Tokrat delavci niso izvojevali zmage in so morali pristati na znižanje mezd. V vsem tem času delavstvo v glavnem ni zahtevalo znižanja delavnika in boljših pogojev; vse stremljenje je bilo usmerjeno le v povišanje zaslužkov, ki so bili izkoriščevalsko nizki. Ob rojstvu nove države po prvi svetovni vojni je delovno ljudstvo terjalo spremembe, ki naj prinesejo boljše življenje. Nizek zaslužek, ki ni zadoščal niti za prehrano, je prisilil vevške papirničarje, da so se odločili za organiziran nastop. V maju 1919 je bila sklenjena »prva kolektivna pogodba« v imenu delavstva in sicer med strokovno organizacijo papirničarjev in Združenimi papirnicami (Medvode, Goričane, Vevče); veljala je do leta 1928. Z njo so delavci pridobili nekaj dodatnih pravic, ki pa niso mogle zadoščati in omiliti pomanjkanja napram naraščajoči draginji. Beda delovnih ljudi, kot posledica vojne in kapitalističnega izkoriščanja, je prva leta po svetovni vojni spodbujaia delovne množice k revolucionarnim nastopom. Delavski nemiri so vreli po Evropi. 24. aprila 1920 je bil na Zaloški cesti v Ljubljani največji in najbolj krvav razredni spopad v jugoslovanski državi; v lužah krvi je obležalo 13 mrtvih, več desetin Sodelovanje mladih v vseh samoupravnih odločitvah je temeljna usmeritev našega nadaljnjega samoupravnega razvoja V celovitem samoupravnem sistemu je vloga mladih še kako Pomembna, saj gre za skupne interese nas vseh. Mladina sicer soglaša z odločitvami, vendar pa Premalo pri njih kreativno sodeluj e. Z uvedbo delegatskega sistema se je delež mladih močno povečal, vendar vseeno še ne dovolj učinkovito. Morda je ta ugotovitev malo toga, saj nam vsiljuje misel, da mladino le preveč rizično obravnavamo. Precejšen jtel mladih je le vključenih v uružbene dejavnosti. Mladinska organizacija povelju mlade s svojo programsko Usmeritvijo v delovnih organiza-o^jah, krajevnih skupnostih, ob-omah in medobčinskih regijah, kakor tudi povsod tam, kjer mla-uina dela in živi. Torej nikjer naj ne bi posebej določevali nekih juodulov organiziranosti in sode-°vanja, temveč naj se mladi sproščeno organizirajo po posameznih interesnih, dejavnostih. naši tovarni je zaposlenih vk?^6' upadih. Večina teh je že ključenih v samoupravne orga-?’ uekaj jih sodeluje v sindikalni1 skupinah po TOZD, velik del tadih pa se več ali manj ukvar-s prosto dejavnostjo. Veliko ladih je vključenih v Radio- klub na Vevčah in njihovi uspehi so iz dneva v dan večji. Morda o tem premalo obveščajo občane in o svojih, dosežkih ne pišejo v glasilo NASE DELO. Del mladih se torej vključuje v tokove vsakdanjega življenja, tako v tovarni kakor tudi v krajevni skupnosti. Možnosti sodelovanja so, vendar pa manjka povezanosti in organiziranosti. Ze nekaj let ugotavljamo, da je prispevek mladih vedno manjši. Vzroke za to lahko iščemo tudi v nas samih. Vemo, da se tovarna razvija in da so potrebni novi mladi kadri, zato nam ne sme biti vseeno, kako so mladi organizirani in kakšen prispevek dajejo v samoupravnih odločitvah. Zastavljene cilje bomo dosegli le, če bomo dobro organizirani in povezani med seboj. Naloge, ki nas čakajo, niso lahke, pa vendar ne tako težke, da jim ne bi bili kos. Zato pa moramo v svoje vrste tudi mlade pritegniti in oživiti mladinsko organizacijo v tovarni. Upam, da bomo to nalogo, ki je ena od delovnih usmeritev konference osnovnih organizacij sindikata naše delovne organizacije, tudi uspešno rešili. Ciril Zupančič pa je bilo ranjenih., med njimi tudi nekaj delavcev iz vevškega okoliša, ki so se pridružili železničarski manifestaciji. Po končani splošni stavki so se organizirani delavci še bolj ločevali na socialne demokrate in komuniste. V celoti je vevški okoliš veljal za komunističnega. Na Vevčah se je leta 1920 konstituirala organizacija komunistične partije Jugoslavije, okoli katere so se zbrali vsi, ki so bili za socialistično preobrazbo družbe. Trajala je vse do leta 1932, ko se je težišče revolucionarnega delavskega gibanja preneslo v partijsko orgnizacijo v papirnici in od tam 1941. leta v gozdove na desno stran Ljubljanice. Najvidnejši oblikovalci delavskega gibanja na Slovenskem, začenši od prvega delavskega revolucionarja Železnikarja, mimo Etbina Kristana in Kreka do Kardelja in Kidriča, so vsi neposredno delovali med vevškimi papirničarji ali v njihovem okolišu. Vevška papirnica je bila eno izmed prvih križišč poti na Slovenskem, ki so vodile k socialističnim ciljem. V. B. Sprejeli smo nove obveznosti Po temeljnih organizacijah in v delovni skupnosti skupnih služb smo sprejeli gospodarske načrte za leto 1980, za stabilizacijsko leto. Plani so usklajeni s prizadevanji za boljše gospodarjenje, kar pomeni, z nižjimi stroški narediti več. Za vse tri proizvodno TOZD ter za TOZD Družbeni standard podajamo glavne smernice k planom, za TOZD Blagovni promet in DSSS pa jih bomo podali v naslednji številki glasila. TOZD Tehnični papir V planu za leto 1980 so TOZD »Tehnični papir« postavljene naslednje velike zahteve: — povečanje proizvodnje nad realizacijo v letu 1979, — povečanje izvoza od 83501 na 11.000 t, — povečanje stopnje izkoriščanja proizvodnih naprav, — sorazmerno znižanje porabljenih sredstev, — pozitivni finančni uspeh z ostankom za bruto sklade v višini 73,5 mio din. Predvideni finančni uspeh bo mogoče doseči samo ob predpogoju, da bodo zagotovljene surovine v predvideni količini in v ustrezni kakovosti. Nadalje bo v letu 1980 nujno potrebno nadaljevati s prizadevanji za izkoriščanje preostalih notranjih rezerv. Slednje so podrobneje opisane v planu za leto 1979 in so bile v določeni meri že izkoriščene, vendar ostaja za prihodnost še nekaj nedoseženega. Posebno pozornost je treba posvetiti nekaterim postavkam fiksnih stroškov, kot so investicijsko vzdrževanje, tekoče vzdrževanje in financiranje DSSS. Pri tem je TOZD Tehnični papir obremenjen z nenormalno visokim odstotkom od celokupne porabe za vso DO. Financiranje skupnih služb (po planu mora TOZD — TP pokriti 57 % ali 22,6 mio din) bo potrebno naknadno opredeliti s samoupravnim sporazumom o dohodkovnih odnosih ali o svobodni menjavi dela. Prav tako bo s samoupravnim sporazumom o dohodkovnih odnosih potrebno določiti, kako porazdeliti med posamezne temeljne organizacije izgubo na dohodku zaradi obvezne intenzivne usmeritve v izvoz. Po planu je namreč predvideno, da TOZD — TP pokrije 60% celotnega izvoza. Na podoben način bo v letu 1980 potrebno vzporedno s sanacijskim ukrepanjem porazdeliti izgubo na dohodku, ki nastaja v obratu ROP. Slednji deluje pretežno v reklamne namene za celotno delovno organizacijo. TOZD Grafični papir Delavci TOZD »Grafični papir« sprejemamo obvezo, da bomo v letu 1980 izdelali 36.710 ton papirjev, kar je za ca. 1650 ton več kot v letu 1979. Realizirana vrednost proizvedenega blaga na stroju bo znašala po planu 848,226.000 dinarjev,' ostanek za bruto sklade pa 14,812.000 din. Predvideni finančni rezultat je slabši kot v letu 1979, pa še ta je pogojen z nadomestitvijo dražjih surovin s cenejšimi. V ta namen je bila izdelana analiza, ki temelji na zamenjavi kazeina, katerega cena za letošnje leto je izredno visoka, z aerosolom v premaznih mešanicah. Ta nadomestitev omogoča letni prihranek na surovinah ca. 11,770.000 din. Navedene planske obveze sprejemajo delavci TOZD »Grafični papir« z naslednjimi zahtevami: 1. Delavci TOZD Grafični papir se obvezujemo izpolniti plan v primeru, če bodo ostali udeleženci poslovnega procesa, pri čemer mislimo predvsem na TOZD Blagovni promet in na obrat vzdrževanje in energetika v TOZD Tehnični papir, opravili vse zadolžitve, ki iz sprejetega plana izhajajo. Najbolj delikatna postavka je izkoriščanje proizvodnih naprav in oskrba z zadostno količino kvalitetne energije. To pomeni, da mora služba vzdrževanja vložiti mnogo več napora v preventivno vzdrževanje, da zmanjšamo nepredvidene zastoje, kot v letu 1979. TOZD Blagovni promet se mora v organizacijskem smislu prilagoditi vsem zahtevam proizvod- nje tako, da bo nabava vseh materialov pravočasna in v zadostni količini. Kolikor ne more garantirati za pravočasnost dobave, mora to javiti, da se temu primerno pravočasno spremeni proizvodni program. 2. Delavci TOZD Grafični papir se zavezujemo realizirati 7500 ton izvoznega papirja samo v primeru, če bo izvršena montaža linije za parkiranje bal najkasneje do meseca maja, da bosta nabavljeni najmanj dve žabi ali dva viličarja in če bo preostala količina izvoza enakomerno porazdeljena na prihodnje mesece. 3. Strinjamo se z izvajanjem preizkusov v smislu zniževanja proizvodnih stroškov, če bodo ti izvajani po navodilu, ki ga je izdalo vodstvo TOZD. Vsi ti sklepi morajo biti pred sprejemom gospodarskega načrta na centralnem delavskem svetu obravnavani na organih upravljanja in v strokovnih službah vseh tistih TOZD, ki jih zadevajo in sprejeti morajo biti ukrepi za njihovo izvajanje. TOZD VETA Stabilizacijsko leto 1980 bo za TOZD VETA znatno manj ugodno od preteklega leta. Zadani plan proizvodnje 2,200.000 rolic bo možno realizirati le, če se ne bodo menjale tudi tržne razmere. Zaradi splošnih varčevalnih ukrepov lahko pade kupna moč. Znaten vpliv pa imajo tudi ostali proizvajalci tapet, ki bodo dali v tem letu na trg nove vzorce. S povečano storilnostjo, povečanim deležem kvalitetnejših oziroma dražjih tapet in s skrbnim varčevanjem na materialih bi dosegli neto eksterno realizacijo (prihodek) 125,386.000 din in realizacijo od ostalih TOZD (potiskana ovojnina in storitve tiskarne) 606.400 din, kar znaša 131,450.000 din celotnega prihodka. Po odbitju direktnih in fiksnih stroškov in dela prihodka za DSSS, TOZD Družbeni standard in TOZD Blagovni promet naj bi ostalo za sklade 23,214.000 din, kar predstavlja zadovoljiv rezultat, ne pa toliko dober, da bi lahko zviševali del prihodka za DSSS in TOZD Blagovni promet. Preskrba s surovinami je v letu 1980 dokaj nejasna. Zaradi 38 % povečanih stroškov surovin (te pa se bodo verjetno še povečevale), medtem ko bodo cene tapet ostale na lanskoletnem nivoju, bodo direktni stroški znatno porasli, kar pomeni, da bo planirani ostanek za sklade izredno težko dosegljiv. Pri zniževanju stroškov nam znatno pomagajo tudi varčevalni ukrepi v ostalih neproizvodnih TOZD (TOZD Družbeni standard in TOZD Blagovni promet) ter v DSSS. TOZD Družbeni standard Dejavnost TOZD Družbeni standard smo tudi v letu 1980 opredelili z gospodarskim načrtom poslovanja in tako potrjenega tudi izvajamo. Izvajanje politike družbenega standarda usklajujemo s prizadevanjem za boljše gospodarjenje. Področja delovanja družbenega standarda so naslednja: 1. skrb za urejeno prehrano med delovnim časom in vodenje papirniške restavracije; — organizacija in vodenje letovanja v počitniškem domu Pi-neta in v prikolicah; — vodenje samskega doma, vlečnice in brunarice Trebeljevo; — vodenje letnega kopališča. 2. Vodenje in izvajanje stanovanjske politike. 3. Načrtovanje in izvajanje porabe sredstev družbenega standarda in sredstev za stanovanjsko izgradnjo. Marjan Škerjanc, vodja vzdolžnega rezalca, se zaveda, da je treba stroj večkrat očistiti Izvozni načrti morajo biti uresničeni Letošnji zunanjetrgovinski dejavnosti slovenskih delovnih organizacij posvečajo časopisi in radio-televizija veliko pozornost. Zato se mi zdi potrebno, da z objavo v našem časopisu pojasnim širokemu krogu delavcev papirnice, kako se obnaša naš »voz« na luknjasti cesti letošnjega gospodarjenja. Takšno prispodobo — da je jasno, da nas vse močno trese ob »bremzanju« uvoza — je uporabil vodja slovenske delegacije v Zboru narodov — ing. Bulc na zadnji skupščini SISEOT. Že lansko jesen je bilo v Samoupravni interesni skupnosti za ekonomske odnose s tujino (SISEOT) dogovorjeno, da bo leto 1980 gospodarsko zahtevno leto, saj bomo skušali močno zmanjšati uvoz, pri tem pa s povečanim izvozom pokriti čimveč uvoza in s tem doseči tem več j o izravnavo zunanjetrgovinske bilance. Obenem je bila napovedana odločna uresničitev določb zakona o združenem delu, predvsem načelo: »Z devizami naj razpolaga tisti, kdor jih ustvari«. Najbolj korenite spremembe bi tako doživele organizacije, ki sploh ne izvažajo oz. tiste, ki izvažajo manj kot same izvozijo. Med te slednje spada tudi naša O prenovi družbenih stanovanj Delegat, tov. Mataruga Ostoja, poroča s seje odbora za prenovo družbenih stanovanj občine Mo-ste-Polje. Ta odbor skrbi, da se sredstva, ki se pri SSS odvajajo za prenovo in adaptacijo starih stanovanj, tudi namensko uporabljajo. Poleg nekaterih prenovitvenih del na starih hišah v Mostah so v teku tudi dela na hišah v Vevčah št. 54 c, 5 b in na hiši št. 35. Ugotovljeno je bilo, da bi bilo hišo Vevče 35 potrebno temeljito adaptirati, vendar je to neizvedljivo, saj bi v času adaptacije morali preseliti stanovalce v druga stanovanja. Sprejet je bil sklep, da je treba na Vevčah, najti primerno lokacijo za nov stanovanjski objekt, v katerega bi lahko preselili stanovalce iz hiše št. 35 in nato le-to adaptirali. Ta dela so v teku. Na žiro račun odbora za prenovo stanovanj se je nabralo že precej sredstev, ki jih iz objektivnih razlogov ni možno v tem letu porabiti za prenovo. Zato je odbor sprejel sklep, da se na Fužinah rezervira 20 novih stanovanj. Ta stanovanja bi služila prvenstveno za preselitev stanovalcev, katerih stanovanja je nujno potrebno adaptirati. Obenem bi ta stanovanja služila tudi za reševanje »barakarjev« v naši občini. Pospeševanje rasti pri smrekah s pomočjo koreninskih gliv »Raziskave inštituta »International Paper« iz ZDA kažejo, ca z uporabo "koreninskih gliv pri sadikah iglastega drevja povečujemo rast za okoli 50 %> v primerjavi s sadikami, pri katerih tega nismo uporabili. Pospeševanje rasti je še večje pri trdem lesu. Pozitiven in vzajemen vpliv glive na koreninah in sistemu korenin (simbioza) zboljšuje način delovanja korenin kar se tiče vsesa-vanja hrane in vode. Korenine so tudi odpornejše. Razen naravnega delovanja pa je možno dodajati tudi umetne snovi, ki rast še bolj pospešujejo. papirnica. Takšne organizacije naj bi se s sporazumi tesneje dogovorile z deviznimi »aktivci« za odstop deviz. Ta presežek naj bi te organizacije skušale najti predvsem v svoji enoti SISEOT, ki združuje v glavnem isto panogo. V enotah SISEOT so tako zbrane delovne organizacije iste reprodukcijske verige. Pričakovali smo, da bo v prvih mesecih leta precej težav pri uresničevanju takšnih dogovorov. Zato smo se s povečanimi zalogami — predvsem celuloze, pripravili na to obdobje. Za SISEOT smo pripravili zahtevane gospodarske načrte. 2e od jeseni 1979 smo dosledno povečevali izvoz, da bi s tem zmanjšali odvisnost od negotovih »deviznih« sporazumov. V preteklosti smo imeli namreč slabe izkušnje že od navadnih, dinarskih sporazumov (sovlaganj). Sporazumi, ki smo jih poznali od drugod, pa še zdaleč niso bili sporazumi trajnejše vrednosti, ampak navedene kupoprodajne pogodbe za prodajo deviz. Napovedano samoupravno načrtovanje in sporazumevanje v okviru SISEOT naj bi preseglo dosedanje odločanje državnih organov — raznih sekretariatov O spomeniku španskih borcev Poročilo z 2. seje izvršnega odbora Skupnosti za razvoj družbenega standarda občine Ljubljana Moste-Polje, ki je bila dne 17. 3. 1980, je pripravila tov. Jožica Razdevšek. Seji Izvršnega odbora so poleg članov prisostvovali še gostje in nekateri družbenopolitični delavci občine Moste-Polje. Razpravljali smo o problematiki gradnje Doma občanov — spomenika španskih borcev; nov zakon (Uradni list SFRJ, št. 11.) prepoveduje začasno razpolaganje z družbenimi sredstvi za financiranje negospodarskih in neproizvodnih investicij v letu 1980. Po daljši razpravi in usklajevanju mnenj smo soglasno sprejeli sklep, da gradnja Doma občanov — spomenika španskih borcev ne zapade zakonu o začasni prepovedi financiranja negospodarskih investicij. Istočasno je bil sprejet sklep, da se objekt gradi do faze, ki jo bi opredelila strokovna komisija, medtem pa se pridobi ustrezno dokumentacijo in dovoljenja. Kolikor pa bi bilo vseeno potrebno gradnjo ustaviti, se v ta namen pripravi tudi študija o sanacijskih delih za zavarovanje okoliških objektov. Tov. Kodarin je na koncu predlagal, da se z delom in problematiko izvršnega odbora skupnosti seznani tudi skupščino in skupnost za razvoj družbenega standarda. O šolstvu ... Poročilo z 2. seje sveta Osnovne šole Edvarda Kardelja •— Polje,, ki je bila 17. 3. 1980, članice sveta tov. Jožice Razdevšek: člani sveta smo po predhodni obravnavi potrdili zaključni račun za leto 1979, istočasno pa razpravljali in sprejeli finančni načrt za leto 1980. Nadalje smo obravnavali večje že izvršene investicije v preteklem letu (izgradnje centralne kurjave v šoli Polje in Senožetih) ter načrtovane investicije v letu 1980 ter potrdili predlog za najetje kredita v višini 250 milijonov dinarjev. Razpravljali smo še o ceni malic in kosil ter jih potrdili. Tako bodo otroci plačevali malico po 5 dinarjev, za kosilo pa 20 dinarjev. Nadalje smo razpravljali o predlogu sprememb in dopolnitev statuta šole: in Narodne banke. V ta negotovi položaj okoli uveljavljanja novih načel za uravnavanje zunanjetrgovinske dejavnosti pa je posegel ukrep Zveznega izvršnega sveta, ki je zahteval še bolj radikalno znižanje zunanjetrgovinskega primanjkljaja za leto 1980 in terjal dosledno spoštovanje in kontrolo planiranih okvirov za vsako četrtletje. Ta »zalogaj« pa je bil za večino doslej devizno pasivnih organizacij prevelik. Narodna banka je za vsako organizacijo posebej vodila evidenco, do katere višine lahko prijavijo uvozne posle (po znižani projekciji deviznega primanjkljaja za SRS). Iz meni nerazumljivih vzrokov pa je banka sprejemala prijave po načelu, >kdor prej pride, prej melje«, vse do izčrpanja predvidene kvote za prvo četrtletje. Kvota pa je bila izčrpana že 5. februarja. Od tega datuma naprej ni bilo mogoče prijaviti nobenega uvoza za prvi kvartal, če nismo zamenjali prejšnje prijave za nujnejši material iz uvoza, seveda v okviru iste vrednosti. V enakem nezavidljivem položaju v Narodni banki pa so se znašli tudi devizni aktivci, ki so hoteli preudarno po- — sprememba v zvezi s preimenovanjem šole, — imenovanje komisij, — sestava sveta šole — vrste delegacij, — ravnatelj — individualni poslovodni organ, — posebna pooblastila in odgovornosti pomočnika ravnatelja na nižji in višji stopnji. Pomočnik ravnatelja je podal poročilo o uspešnosti učencev v 2. polletju po posameznih oddelkih na nižji stopnji, po podatkih je učni uspeh učenca zelo dober. Člani sveta smo razpravljali še o usmerjenem izobraževanju. Povzetek informacije, objavljene v Ljubljanskem dnevniku dne 12. 3. 1980, je podala šalska psihologinja. Za našo občino je še posebej interesantna bodočnost srednjega šolstva, kajti tako razvita občina v bodočem usmerjenem izobraževanju ne more ostati brez ustrezne srednje šole. Splošno mnenje je bilo, da bi glede na pomembnost usmerjenega izobraževanja izvedli temeljito razpravo pravočasno tako v delovnih organizacijah kot tudi drugje. O komunalnih storitvah ... Druge seje zbora skupščine Komunalne skupnosti občine Moste-Polje dne 4. 4. 1980, se je udeležila tov. Razdevškova in pripravila naslednje poročilo: Na seji je bilo prisotnih preko 60 »/o delegatov, dnevni red pa je obsegal 12 točk, sicer pa smo razpravljali o: — poročilu o realizaciji plana Komunalne skupnosti za leto 1979, — urejanje stavbnih zemljišč (z opisom realiziranih nalog) na področju stanovanjske in poslovne gradnje, industrijsko servisne gradnje in ostalem, — fizični realizaciji komunalnih naprav, rušenju objektov in delitvi nadomestnih stanovanj, pridobivanju tehnične dokumentacije in dovoljenj ter realizaciji finančnega plana, — novogradnjah in rekonstrukcijah po krajevnih skupnostih občine Moste-Polje z opisom realiziranih nalog, — vzdrževanju kolektivnih komunalnih naprav s podanim opisom realiziranih nalog skupaj s finančnim poročilom. Oba zbora (uporabniki in izvajalci) sta po krajši razpravi potrdila in sprejela poročilo realizacije plana za leto 1979. trošiti ustvarjene devize. Kljub doseženemu izvozu in ustreznemu prilivu zanj, prav tako niso po tem datumu mogli prijaviti nobenega uvoza. Seveda je bil tak administrativni ukrep udarec za samoupravno dogovarjanje v SISEOT, res pa je, da je le malo članic izpolnilo dogovor o sporazumevanju za zagotovitev deviz. Seveda v danem položaju tudi to ne bi pomagalo, saj je bila republiška kvota že vsa angažirana. Povedati pa je treba, da nobena institucija — ne SISEOT, ne Gospodarska zbornica, ni imela ustreznih meril za določevanje »cene« odstopljenih deviz. V tem času, ki je bil za nabavne oz. uvozne službe mnogih tovarn skoraj brezizhoden, se je pokazala premnoga občutljiva navezanost na uvoz. Nekdanje odločitve za izgradnjo proizvodnih zmogljivosti za predelavo na osnovi uvoza osnovnih surovin so se zamajale. Mnogi so bili prisiljeni ustavljati ali zmanjševati proizvodnjo, ali pa od svojih kupcev — potrošnikov izsiljevati zagotovitev deviz za uvoz osnovnih materialov. Tudi mi smo bili prisiljeni v Narodni banki zamenjati nekaj uvoznih prijav in za Delegati smo nadalje razpravljali o planu komunalnega gospodarstva naše občine skupaj s finančnim planom za leto 1980. Tako smo v zvezi s planom razpravljali o: — urejanju stavbnih zemljišč, — novogradnjah in rekonstrukcijah po krajevnih skupnostih, — vzdrževanju kolektivnih komunalnih naprav, — razširjeni reprodukciji za vodo, kanalizacijo, toplotno energijo in plin na območju občine. Oba zbora sta plan za leto 1980 z dopolnitvami tudi sprejela. Razpravljali smo še o zaključnem računu komunalne skupnosti skupaj s poročilom samoupravne delavske kontrole in planu financiranja delovne skupnosti za leto 1980 ter ju tudi potrdili. Zbor je razpravljal še o predlogu samoupravnih sporazumov za: — pogoji za dobavo in odjemi pitne vode na območju ljubljanskih občin, — odtok odpadnih voda na območju ljubljanskih občin, — dobava in odjemi toplotne energije iz vodovodnega omrežja, — dobava za odjem zemeljskega, mestnega, mešanega in upar-jenega plina. Predlogi sporazumov so bili v celoti sprejeti. Predlog novih cen za vodo, kanalizacijo, plin in ogrevno toploto za leto 1980 je podala poročilo predstavnica Zavoda za družbeni razvoj Ljubljana. Na predlagano povečanje (30 °/o), je bilo s strani uporabnikov podano veliko pripomb; v razpravi je sodelovalo veliko delegatov. Glede na zahtevano podražitev so bile potrebne še dodatne obrazložitve. Oba zbora, zbor uporabnikov ih zbor izvajalcev, sta po dlogi razpravi potrdila predlog novih cen. Takšen predlog je potrdila tudi skupščina komunalnih skupnosti ljubljanskih občin. Tako bomo z mesecem majem plačevali za vodo 22 °/o več, kanalizacijo za 14 %>, ogrevanje iz KEL za 30 %>, plinsko ogrevanje pa kar za 44 %> več. Glede na to, da stopijo nove cene v veljavo šele s 1. majem, bo povišanje v letu 1980 nasproti letu 1979 takš-nole: Voda bo dražja za 14 °/o, kanalščina za 8V0, ogrevanje iz KEL za 14 %>, plinsko ogrevanje pa za 22 °/o. tako sproščena sredstva prijaviti bolj nujne materiale. Za zagotovitev osnovnih pomožnih sredstev pa smo morali TEOL in KUTRI-LIN za naše uvozne pravice preskrbeti uvoženo osnovno surovino. V nastalem položaju so vsi odločujoči organi SISEOT. republiški komite za ekonomske odnose s tujino in Gospodarska zbornica i — pričeli mrzlično iskati ustrezno rešitev, ki bi pomagala gospodarstvu iz nezavidljivega položaja, obenem pa vseeno žago- L tavljala izvršitev začrtanih nalog t o zmanjšanju primanjkljaja. Prišel je »zeleni zmaj«. To je tabela na zelenem računalniškem papirju, kjer so bile na osnovi plana za 1980 in »zgodovine« (tj-uvoza v 1978 in 1979) ter predvidenega izvoza v 1980 izračunane možnosti posamičnih podjetij za uvoz v tem letu. Tako izračunane uvozne možnosti so pomagale predvsem devizno pasivnim organizacijam. Upoštevanje preteklosti se je v izračunih za tovarne, ki so v zadnjem času občutno povečale izvoz, izkazalo za neprimerno merilo. V istem času je SISEOT pred- ( pisal vsem članicam in vsem eno- | tam. naj pripravijo nove načrte za 1980, iz katerih bo jasno raz- j vidno, da se mora sleherna de- , lovna organizacija devizno »po-kriti« z lastnim povečanim izvozom ali pa s sporazumi za odstop deviz. Recepta za takšne spora-zume še ni, prav tako pa tudi ni , določena pravična »cena« za odstopanje oz. pravilneje združeva- . nje deviz, kot jih predvideva ustrezno zakonsko določilo. V tem času se je »zamajala« tudi usoda dobav celuloze iz naše tovarne OBIR. Kljub drugačnim zagotovilom ob odločanju o nakupu te tovarne lansko pomlad, so skušali nekateri doseči, da se tudi ta uvoz pokriva iz naših ustvarjenih deviz. Ker smo dokazali, da toliko deviz ne zmoremo, je dokončna odločitev odložena. Do- j, bava iz OBIR v tem mesecu b° potekala brez zagotavljanja deviz ^ za to celulozo. g Kaj lahko pričakujemo v bliž- e nji prihodnosti v naši zunanje- } trgovinski menjavi? Prihodnja h skupščina SISEOT (med 15.-20-aprilom) bo verjetno sklenila, da k se brezkompromisno uveljavi 1, Samoupravni sporazum o uvozu v letu 1980, to pa pomeni: devize | tistemu, ki jih ustvari, in sicer na podlagi razmerja — 1 dolar iz- [ voza daje 0,95 dolarja možnosti |0 uvoza. To pa na osnovi že pri- fe spelih plačil za izvršeni izvoz. ^ Prav tako bo uveljavljen poprav- j, ljen načrt za uvoz — izvoz za L leto 1980, ki ne predvideva de- k viznega primanjkljaja. h Zgoraj navedene odločitve Sl- ( SEOT pomenijo konkretno za našo papirnico naslednje: v skladu s popravljenim planom za 1980 moramo zagotoviti izvrševanje dogovorjenega obsega izvoza in najbolj gospodarno ravnanje z doseženim deviznim prilivom-Komisija, ki jo sestavljajo predstavniki vseh proizvodnih obratov in ustrezne službe blagovne-ga prometa, bo morala še strožje zagotavljati izbor neogibnih, nujno potrebnih materialov iz uvoza. Razdobje, ki je pred nami, bo ' izjemno težko vse dotlej, dokler se ne bodo na našem deviznem računu pokazali učinki povečanega izvoza. Obenem pa bomo i morali poskrbeti za ustrezne dogovore za zagotovitev manjkajo- j čih deviz. Vsakršna podražitev uvoznih materialov pa bo terjala ^ še dodatne napore. Potek letošnjega živahnega do- t gajanja na zunanjetrgovinskem _ področju sem opisal z namenomi i da bo sleherni član kolektiva spoznal vso resnost položaja in I jg da bo tako osveščen prispeval svoj delež k uresničitvi zastav- L ljenih nalog. Vodja uvoza Marjan Kopecky Delegati poročajo Stran 5 Zemeljski plin v slovenski papirni industriji l’atlaijevanje) °vPrečna specifična poraba plina na kg papirja Sladkogorska Ceršak Vevče ^Poraba Nm3 -a/kS papirja 0,355 0,373 0,436 »a5?tki veljajo za 100% 16 na zemeljski plin. obra- ne cene za lahko gospodinisko olje, premog, mazut in v posled- Cene goriv v Jugoslaviji te l^0 imenovane energetske L.1.1973 naprej so cene goriv V ..to naraščale. lagramu vidimo primerjal- skokovit porast cen. Cena zemeljskega plina se viša vzporedno s ceno tekočih goriv. Od avgusta 1978 do danes je cena plina dosegla že tri spremembe in porasla za preko 62 °/o. 13. Papirni stroj 5 Karakteristika stroja: YANKEE papirni stroj z enim sušilnim valjem Delovna širina 2400 mm Sušilni valj 0 3600 mm, širina 2870, para 8 bar Konst. hitrost 1000 m/min Obratovalna hitrost 600—800 m/min Vrsta papirja Tissue, 13—30 g/m2 Krepanje do 50 % Proizvodnja — brez zemeljskega plina (temperatura zraka v haubi 150° C) 32 t/24 h z zemeljskim plinom (temperatura zraka v haubi 300—350° C) 40 t/24 h Toplotna energija zemeljskega plina se sprošča v zgorevalni komori, v kateri je vgrajen gorilnik. Razmerje zrak — ZP je 1 :10. Zemeljski plin je reduciran od 4 na 0,1 bar. Regulacija je popolnoma avtomatska. Termoelement, vgrajen v kanalu segretega zraka MRP Predlagana c. Sprejeta c. 2,37 (din/Nm3) 2,56 (din/Nm3) 2,98 (din/Nm3) 2,04 (din/Nm3) 2,50 (din/Nm3) 2,806 (din/Nm3) K petrol l PSI PS E 3,40 (din/Nm3) 3,30 (din/Nm3) daljinsko kazanje pretoka d. k. p d. k. p. Kotel lokalno ^ispečiranje zemeljskega plina ekoi — TOZD Zemeljski plin L-Pravu tarifni sistem, ki je L a za poravnavo stroškov za k’111 (ali neodvzem) zemelj-J® Plina lo,. 2ahteva večjo disciplino L “Oikov plina in zato je te aka tarifnega pravilnika fk^vno stališče je, da mora L Pl plačati poleg uporablje-n Plina tudi vsa odstopanja $16|P'ovedanega odjema. ',PPje terja, da imamo v ok- VirlK 0vne organizacije> ki Je ni partner Petrolu, dis-k° službo. Diagram 6 kaže ^ Iško rešitev te zahteve. J' je, da bomo morali to 0 kmalu instalirati. ^skrba z zemeljskim plinom iz Alžira l č^njkljaj zemeljskega pli-Se je pojavil že v 1. 1980 . ~° tudi naslednja leta, je st. ,Se je pojavil že v 1. 1980 6, 6lela rešiti na različne na- i t6v 1 ”Ku je dogovarjanje z Alži-,'1®a dobi SFRJ iz te dežele hgU ^m3 neto zemeljskega 0 °d tega SRS ca. 225.10” aPsport tega plina bo pote-5Jko Apeninskega polotoka 1 l ogne. Za to transportno kil * avo plina se je Italija fe pred časom. Gradnja |ijžjP 'novoda iz Alžira preko ItJ.6 in Sredozemskega morja al° je spektakularna. Ta bo stala po ocenah (?a^nja povezava od Bologne rice, kjer bo povezava z našim omrežjem, bo morala biti zgrajena na novo. Zanesljiva energetska oskrba v bodoče bo terjala od nas vseh, da se še bolj povezujemo in skupno realiziramo te velike oskrbovalne sisteme. B — uporaba v tehnološke namene 12. Izkušnje pri sušenju papirja z zemeljskim plinom na Sladkem vrhu Zemeljski plin, kot najčistejše energetsko gorivo, so začeli v Sladkogorski tovarni papirja uporabljati razen v parnem kotlu za proizvodnjo pare tudi v papirniški tehnološki proizvodnji in sicer na papirnih strojih 5 in 6. Uporaba tega goriva je pokazala vrsto tehnoloških prednosti, ki ekonomsko in energetsko opravičuje njegovo uporabo. Zemejski plin uporabljamo za segrevanje obtočnega zraka v haubi papirnega stroja. Da bi se povečal sušilni efekt papirja v sušilni skupini, iz česar izhaja tudi večja proizvodnja papir.ia na papirnem stroju, mora biti vpi-hovalni zrak v haubo segret od 300—350° C. Ta učinek so zadovoljivo rešili z vgraditvijo več zgorevalnih komor, kurjenih, z zemeljskim plinom. Na ta način so povečali proizvodnjo papirja na PS 5 za 25 do 30%. Pri PS 6 še niso dosegli maksimalne proizvodnje zaradi drugih nerešenih tehnoloških problemov Nadalje ugotavljajo, da se je z višjo segretostjo zraka zmanjšala specifična poraba pare za ogrevanje hladilnega vaja. Q pl dej. stanje Q pl. naslov, vrednost dejanska poraba NALOGA DtSPEČERJA: Reguliranje dej. stanja (porabejnapra m nastavljeni fpogodbenij vrednosti Diagram 6 — varnostni termostat — varuje pred previsoko temperaturo. 13.1. Poraba zemeljskega plina Pri proizvodnji tissue papirja 22 g/m2 je bila poraba toplotne energije sledeča: Proizvodnja papirja 12.200 kg/8 ur = 1525 kg/h Poraba pare 29.280 kg/8 ur = 2500 kg/h 1,64 kg pare/l kg pap. Poraba ZP 1345 mn3/8 ur = 168 kg/kg 0,11 mn3 ZP/lkg pap. Temperatura zraka v haubi 320° C Skupna poraba toplote na 1 kg papirja: ZP = 0,11 X 8160 = 897,6 Kcal/kg para = 1,64 X 661,4 = 084,7 Kcal/kg Skupaj 1.982,3 Kcal/kg Proizvodnja papirja brez zemeljskega plina (samo segretje zraka s paro), pri čemer bi bila sušilna temperatura zraka 150° C, bi znašala 10.000 kg/8 ha ali 22 % manj kot v prejšnjem primeru, torej: proizvodnja papirja 10.000 kg/8 h = 1250 kg/h poraba pare 29.000 kg/8 h = 3625 kg/h 2,9 kg pare/kg papirja poraba toplote znaša para 2,9 X 661,4 = = 1.918,06 Kcal/kg pare Iz obeh primerov je razvidno, da je specifična poraba pare za 1 kg papirja večja, če segrevamo zrak s paro. V končni toplotni bilanci je efekt enak, le da je proizvodnja papirja na PS večja za 22 %. (Se nadaljuje) dipl. ing. Danilo Skerbinek Vzpon delavske ustvarjalnosti zunaj meja CENE GORIV V SR SLOVENIJI NA PRAGU POTROŠNIKA FRC. LJUBLJANA mazut ' gospod, olje rjavi premog zemeljski plin Diagram 5 V času, ko je bila na Reki sedma jugoslovanska razstava izumov, tehničnih izboljšav in novosti RAST-YU 79 in neposredno po seji zveznega koordinacijskega odbora :za ustvarjalnost, so se novinarji pogovarjali s predsednikom sveta ZSJ Mikom Spil jakom o angažiranosti sindikalne organizacije v vse širšem in vse bolj intenzivnem gibanju delavske ustvarjalnosti v naši državi. Tovariš Špiljak, katerega ime je povezano z dejavnostjo sindikalne organizacije pri delavski ustvarjalnosti, se je rad odzval povabilu, da na kratko oceni sedanji trenutek te pomembne družbene akcije. V imenu sindikalnih časopisov, hi izhajajo v naši državi, so se s tovarišem špiljakom pogovarjali Nenad Brkič, Marijan -Letič in Branko Romora. »Ko ocenjujem sedanjo stopnjo delavske ustvarjalnosti, moram najprej ugotoviti, da je to rezultat nenehnega večletnega dela. To je močna podpora ustvarjalnosti, inovacijam, iznajditeljstvu, vsemu tistemu, kar po>meni napredek. Leta nazaj, ko smo ustanovili koordinacijski odbor na ravni federacije, ko smo začeli oblikovati odbore na ravni republik in pokrajin in posebne odbore v sindikatu, ko so se v to aktivnost vključile tudi druge organizacije, kot so gospodarske zbornice, društva inženirjev in tehnikov in zveze izumiteljev, .dosegamo nenehno ragt tako v našem organiziranju za to akcijo kot tudi v rezultatih delavske ustvarjalnosti. Za sedanji trenutek ni značilno nič posebnega, lto je zares samo trenutek nenehnega razvoja iznajditelj st va in sploh ustvarjalnosti, kateremu ne vidimo konca. Sicer pa tu ni kanca, saj gre za stalen in nenehen boj za novo in boljše.« V prid temu govori sam razvoj gibanja delavske ustvarjalnosti. Pred leti smo .imeli samoupravne sporazume in pravilnike o nagrajevanju inovatorjev le v neznatnem številu delovnih organizacij. Zdaj pa je malo organizacij, ki tega nimajo ali bolje rečemo, ki zdaj te dokumente pripravljajo. V velikem številu organizacij so začeli za izumiteljstvo in tehnične izboljšave namenjati večja sredstva. Res pa je, da se marsikje ob tem pojavljajo očitki, kot: »preveč je dobil«, »nismo tako mislili, ko smo sprejemali akte« in podobno. Pojavljajo -se zahteve, da se sporazumi in pravilniki spremenijo. Vendar je več primerov, ki delajo v prid inovator-stvu. V »Crveni zastavi« v Kragujevcu je neki inženir dobil 45 milijonov starih dinarjev za inovacijo, -s katero je njegova organizacija ustvarila več kot dve milijardi dohodka. Takšnih primerov je vedno več in vse več je tudi delovnih organizacij, kjer so takšna izplačila nagrad normalna. So tudi primeri, ko inovatorju zamerijo, ker je z izboljšanjem dela zmanjšal število delavcev na ustreznem delovnem mestu. Posebej bi poudaril spremembe v zvezi iznajditeljev. To je bila nekoč organizacija iznajditeljev »entuziastov«, brez družbene baze, na katero bi se naslonila. Zdaj se ustanavljajo društva iznajditeljev v delovnih organizacijah in na ravni občine, na delegatski osnovi pa se združujejo v vsej Jugoslaviji. Ta reorganizacija je pripomogla, da imajo na primer zdaj v Vojvodini več kot sto takšnih društev, v začetku leta pa so jih imeli le kakšnih dvajset. Nekaj podobnega je tudi v sindikatu. Poleg zveznega odbora za ustvarjalnost imamo zdaj več takšnih odborov v osnovnih organizacijah zveze sindikata in iz dneva v dan še naraščajo. Vse to spodbuja iznajditelj stvo, vpliva na zavest ljudi in njihovo angažiranost. V tej smeri je torej storjen velik korak naprej, vendar je treba povedati, da smo še vedno daleč od želenega cilja. Na vprašanje, v kolikšni meri strah pred morebitno izgubo delovnega mesta povzroča odpore pri uvajanju inovacij v proizvod- nji, je tov. Špiljak odgovoril takole: »Mislim, da to za nas sploh ni problem. Drugače jev državah, kjer .s pomočjo inovacije ustvarjeni dohodek dobi lastnik, korporacija, kapitalist. Povsem normalno je, da se v takšnem sistemu delavec upira temu. Tam inovator sicer dobi nagrado, vendar gre ves .dohodek v žep lastnika tovarne. Pri nas pa inovacija predvsem olajša delo in zato delavci stremijo za izboljšanjem tehnologije, za boljšimi delovnimi razmerami, za povečanjem skupnega dohodka, ki ga usmerjamo v korist vsega kolektiva. To pomeni, da je povečani dohodek namenjen razvoju tovarne, razširjeni reprodukciji in s tem tudi odpiranju novih delovnih mest.« Naloga v zvezi z nagrajevanjem oz. stimuliranjem inovatorjev pri nas še ni dokončana. Akcija sindikata pri razvoju delavske ustvarjalnosti je izjemno pomembna. Tovariš Špiljak je dejal: »Zadovoljen sem z dejavnostjo sindikalne organizacije, zlasti po našem zadnjem dogovoru oziroma po osmem kongresu. V preteklem obdobju smo od sveta ZSJ pa vse do osnovnih organizacij sindikata oblikovali odbore za delavsko ustvarjalnost. Veliko število teh odborov deluje uspešno. Poleg zveze iznajditeljev so ti sindikalni odbori poglavitni nosilci družbene akcije na tem področju. Mislim pa, da bi .sindikalna organizacija morala več pozorno-nosti posvetiti zbiranju rezultatov o inovacijah in se angažirati, da bi dobre izkušnje hitreje prenašali v vsa okolja, da bi jih objavljali, da bi enostavno bile dostopne čim večjemu številu delavcev in delovnih organizacij. Zlasti pa mislim, da morajo vsi tisti, ki z ustvarjalnostjo prispevajo k našemu razvoju, dobiti podporo in priznanje in to ne samo materialno, ampak tudi moralnopolitično.« (‘Povzetek iz »Delavske enotnosti«) Ciril Zupančič IMaše potrebe po kadrih v prihodnje Glede na sedanje stanje in strukturo zaposlenih bo naša OZD v prihodnjem obdobju potrebovala : 10 papirnih tehnikov 1 grafičnega tehnika 2 elektrotehnika (šibki tok) 2 strojna tehnika 7 ekonomskih tehnikov 3 upravno admin. tehnike 2 ing. papirništva 1 kemotehnika analitika 2 ing. strojništva 1 ing. org. proizvodnje 2 ing. org. računalništva 1 ing. kadrovske izobr. 5 ekonomistov 1 grafičnega ing. 1 dipl. ing. strojništva 2 dipl. oec. 2 dipl. ing. papirništva 1 dipl. ing. organizacije 1 ind. kleparja 20—25 papirničarjev 5 str. ključavničarjev 2 strugarja 1 mizarja. Ob vsem tem pa se poraja vprašanje, kako dobiti ta manjkajoči kader. Nov zakon o usmerjenem izobraževanju prinaša novosti in spremembe tudi pri izobraževanju in usposabljanju delavcev v združenem delu kot posebnem in zelo pomembnem področju izobraževalnega procesa. V dosedanjem sistemu izobraževanja smo doseženo stopnjo strokovne izobrazbe in delovne usposobljenosti delavcev v veliki meri dosegli prav z izobraževanjem delavcev ob delu. Izobraževanje ob delu poteka že sedaj z nezmanjšanim tempom; razlika je samo v stopnji in smeri študija. V prvih letih so prednjačile šole tehniških smeri, z razširitvijo možnosti izobraževanja na družboslovnih smereh pa se več delavcev odloča za študij na teh šolah, kar je v mnogočem pogojeno z neustreznim odnosom do kadrov, ki delajo v tako imenovanih proizvodnih poklicih in na drugi strani do kadrov z »lažjim« študijem netehničnih smeri. Zakon o usmerjenem izobraževanju bo na področju izobraževanja in usposabljanja delavcev ob delu in iz dela samo dopolnitev sedanje zakonske in samoupravne ureditve. Iz prikazanih potreb je tudi za našo delovno organizacijo razvidno večje število delavcev, ki naj bi se odločili za študij tehniških smeri. Kakšne možnosti pa ima naš delavec? Najprej je seveda študij ob delu. Druga novost pa je ugotavljanje delovne zmožnosti delavcev, ki so zaposleni na določenih de- lih oz. nalogah. Zakon o delovnih razmerjih določa, da je delovna zmožnost tista pridobljena strokovnost ter tiste razvite spretnosti in psihofizične sposobnosti, ki si jih je delavec pridobil oz. razvil zlasti z uspešnim opravljanjem del in nalog in s trajnim izobraževanjem ob delu ter je z doseženimi delovnimi uspehi dokazal, da je usposobljen za opravljanje teh del in nalog. V sedanji praksi ni več dvoma, da se ugotovljeno delovno zmožnost lahko enači s strokovno izobrazbo, če je tak pogoj določen tudi v razvidu del oz. nalog. Izenačevanje ni možno za tista dela oz. naloge, kjer zakon določa stopnjo strokovne izobrazbe, kot npr. v zdravstvu, šolstvu, za delavce, ki opravljajo knjigovodska dela ipd. Od delavcev v temeljnih organizacijah je torej odvisno, za opravljanje katerih del oz. nalog bo določen tudi alternativni pogoj delovne zmožnosti. Ce smo dosledni sedanjim določilom, potem velja za zuna- nje kandidate kriterij strokovne izobrazbe, za kandidate v temeljni organizaciji, predvsem pa za delavca, ki je že opravljal določena dela oz. naloge, pa kriterij delovne zmožnosti. To pa zaradi tega, ker delavci izven temeljne organizacije ne morejo dokazovati uspešnega opravljanja del oz. nalog v TOZD. Za ugotovitev delovne zmožnosti delavca je potrebno ugotoviti: — stopnjo strokovnosti, razvite spretnosti in psihofizične sposobnosti, ki se lahko ugotovijo s preizkusom opravljanja posameznih del oz. nalog, — znanje, ki ga je delavec pridobil s trajnim izobraževanjem, kar se lahko ugotovi s preizkusom znanja v temeljni organizaciji ali izobraževalni instituciji, — dosežene delovne uspehe, ki se ugotovijo s pregledom opravljenih del in nalog za določeno obdobje. Osnove za ugotavljanje delovne zmožnosti morajo biti določene vnaprej in ne »ad hoc« od primera do primera. Posebno pozornost je potrebno posvetiti tudi komisiji, ki ugotavlja delovno zmožnost, predvsem glede strokovnosti in objektivnosti. Ugotavljanje delovne zmožnosti in na osnovi tega priznavanje usposobljenosti in sposobnosti za opravljanje posameznih del in nalog pa ne sme nadomestiti ali zmanjšati izobraževanja ob delu in iz dela, čeprav se je že zaradi tega pokazal manjši interes za študij ob delu, ker so posamezniki z daljšo delovno prakso že računali na ugotovitev delovne zmožnosti za dela oz. naloge, ki jih opravljajo. Ugotovljena delovna zmožnost za opravljanje določenih del. oz. nalog, se ne izenačuje z verificirano strokovno izobrazbo, ampak je to zmožnost za opravljanje določenih del oz. nalog. Delavec, katerega delovna zmožnost se ugotavlja, mora uspešno opravljati delo oziroma naloge določen čas, ki je za vsako stopnjo sestavljenosti dela (npr. od dveh do štirih let) določen. Delavec pa mora imeti najmanj toliko delovne prakse, kolikor bi trajalo verificirano izobraževanje. Delovno zmožnost delavca ugotavlja posebna komisija (3 do 5 članov), ki jih imenuje DS izmed delavcev temeljne organizacije ali izven nje. Komisija mora pred ocenjevanjem oceniti rezultate dela delavca v določenem času (2 do 4 let), pri čemer upošteva tudi samostojnost, učinkovitost pri delu in sposobnost za opravljanje vseh zahtev, ki se pojavljajo pri opravljanju njegovih del oziroma nalog. Z delom ugotovljeno delovno zmožnost se ugotavlja za določen delokrog del in nalog na naslednje načine: — s strokovno oceno rezultatov dela po razvidu del in nalog, — s preizkusom delovnih zmožnosti delavca, kako opravlja določeno delo oz. naloge (preizkus se opravi praktično in teoretično), — s preizkusom določenih izobraževalnih programov v verificiranih izobraževalnih institucijah. Komisija pripravi predhoden program ugotavljanja delovne zmožnosti in ga predloži kandidatu. Kandidat ima pravico po preteku določenega časa ponavljati preizkus, če pri prvem preizkusu ni' uspel. Kandidat, ki ni zadovoljen z odločitvijo komisije, ima pravico zahtevati varstvo pravice po določilih o delovnih razmerjih. Delavcu se izda pismeno potrdilo o ugotovljeni delovni zmožnosti. Na koncu bi dodal, da so bili podani samo nekateri predlogi, ki jih bo v podano ureditev izobraževanja potrebno vključiti za uresničevanje usmerjenega izobraževanja in ugotavljanja delovne sposobnosti. DIV IMova pomoč v naši obratni ambulanti Zaradi zaostanka pri preventivnih periodičnih in sistematskih pregledih naših delavcev, ki je nastal zaradi bolezni dr. Borisa Moškona, smo bili prisiljeni zaprositi Zdravstveni dom Bežigrad — TOZD Moste, da nam dodeli pomoč za kurativno dejavnost. Zdravstveni dom je naši prošnji ugodil in tako je 14. aprila prevzela kurativo nova zdravnica dr. Vlasta Zinic. Delala bo poln delovni čas tri tedne v mesecu, teden dni na mesec pa jo vežejo delovne obveznosti drugje. Doktor Moškon, ki je specialist medicine dela, pa se bo tako lahko posvetil problematiki delavcev in njihovemu zdravstvenemu stanju predvsem na tistih delih in nalogah, ki so evidentirana kot zdravju škodljiva, z možnostjo povečane nevarnosti za zdravje in varnost delavcev. Zato vse zaposlene že sedaj opozarjamo in prosimo, da se povabilu na periodični pregled odzovejo in upoštevajo določeni dan in uro. To so po zakonu dolžni storiti. Razvid o teh pregledih kontrolira tako sanitarna kot tudi republiška inšpekcija dela. J. V. Slovenski varnostniki pozorno sledijo besedam tov. Novaka, ki j*11' predstavil našo delovno organizacijo Posvetovanje vodij služb varstva pri delu skupnega organ# inšpekcije dela V Vevčah je bilo 26. marca v kulturnem domu posvetovanje, katerega se je udeležilo 47 delavcev s področja varstva pri delu; v glavnem so obravnavali stanje tehničnega in zdravstvenega varstva v naši delovni organizaciji: Tov. Novak, vodja kadrovsko-splošnega sektorja, je udeležencem predstavil našo delovno organizacijo, opisal uspehe in težave, s katerimi se srečujemo in med drugim poudaril tudi pomen in vlogo zdravstvene in varnostne službe v sedanjem samoupravnem družbenem redu. Vodja TOZD Grafični papir, ing. Urek Marjan, pa je udeležencem v široki obrazložitvi nakazal vso problematiko investicij in težave, ki smo jih imeli ob pričetku obratovanja na delovnih pripravah in napravah j TOZD. Predvsem je ing- j predstavil vse stroje z vidik3 j stva pri delu in udeležencem ; sal zahtevnost in nevarno^1',) so prisotne pri delu ob hitr°,J tečih papirnih in dodelavnih jih v naši tovarni. j Doktor Moškon je zbr3I predaval o stanju zdravst službe. Ji Prav tako je tov. Vidic, .Vj varnostne službe pri nas, 1 J no poročal o stanju varstv 3 delu v naši delovni organ*2 .j in o težavah ter uspehih n3 “ ročju te problematike. Za zaključek so si uc*.'Lj: posvetovanja ogledali proiz . obrate in se pohvalno izr3 dokajšnjem redu ter m j| zdravstveni in varnostni y y Naši vzdrževalci nas nikoli ne razočarajo Načrtovano adaptacijo jedilnice v papirniški restavraciji smo zaupali našim vzdrževalcem, ki so delo opravili v zelo kratkem času in zelo dobro. Še posebej bi ob tem veljalo pohvaliti njihovo organizacijo dela, saj je restavracija v času adaptacije obratovala brez zastojev. Vsa večja dela so opravljali v zgodnjih jutranjih urah, ko je bila restavracija še zaprta. Pri preureditvi so sodelovali tudi naši mizarji in elektrikarji, ki so svoje delo opravili prav tako hitro in vzorno. Za dokončno ureditev jedilnice A a (j načrtujemo še zamenjavo | trajanih stolov in miz; up3rrl 1 bo tudi to kmalu realizirano- , Pri vsem tem pa ne mimo ugotovitve, da so mo" iaši ad>l apirj ev3tl,i razume«";, in biU lavci, ki so se v času J posluževali uslug v paP1Ii1,| restavraciji, z spremljali naše delo „. vsem tem zelo razumevajoč U Prepričani smo, da smo z 3 tacijo zadovoljni prav vsi, s®-* j tako pridobili prijeten lokal-ša želja pa je, da bi takšen ostal. j| Prijeten je pogled na urejeno jedilnico papirniške restavracij Velik razmah kulturne dejavnosti v zadnjih dveh letih Komisija za kulturo je v svoji drugi mandatni dobi, v letu 1978 in 1979. delo kulturne dejavnosti kulturnih komisij v OOZS razširila tudi z odbori pri komisiji za kulturo konference OOZS, ki pa so delovali izključno za svojo določeno dejavnost. Ti odbori so v začetku leta 1978 sprejeli vsak za svoje področje program dela in finančni plan. Programi dela so bili sestavljeni skupno s komisijami za kulturo pri OOZS oziroma so bile v programu naloge, določene konferenci, da jih realizira. Programi sami niso odražali samo želje članov sindikata Po različnih zvrsteh kulturnega dela, ampak so obsegali tudi nove dejavnosti. Žal pa prav te točke programa dela niso bile v celoti realizirane. Delo odborov: 1. Za gledališko dejavnost Neuradno deluje dramska družina Slape, ki je uspešno sodelovala s svojimi točkami pri proslavah in prireditvah v Kulturnem domu Vevče. Dogovarjamo se, da se dramska skupina popolnoma prenese lokacijsko in organizacijsko na Vevče in s tem tudi spremeni ime. To spremembo opravičujejo želje samih članov dramske skupine, ker jo sestavljajo člani širše okolice Vevč in Pa člani naših sindikalnih organizacij. 2. Za glasbeno dejavnost a) Tesna je povezanost s Papirniškim pihalnim orkestrom Vevče. To sodelovanje pa se najbolj odraža na proslavah za 1. maj in 29. november ter ob prireditvah za krajevni praznik in za dedka Mraza. b) V mesecu februarju preteklega leta smo ustanovili Mešani Pevski zbor Vevče. Sestavlja ga 61 članov. Vadi redno dvakrat tedensko, vodi pa ga tov. Baus Asta. V preteklem letu je zbor sodeloval na proslavi dneva OF in praznika dela, na občinski reviji pevskih zborov občine Moste-Polje in na proslavi ob dnevu republike 29. novembru. Naštudiral je 6 pesmi, ki so bile izvajane na omenjenih proslavah oziroma prireditvah. 3. Likovna dejavnost V naši delovni organizaciji je nekaj likovnih samorastnikov, katere smo hoteli organizirati v likovnem krožku. Načrtovali smo razstavo, na kateri naj bi razstavili svoja dosedanja dela, kasneje pa bi jim preko strokovnjaka nudili strokovno pomoč. Zal razen organiziranja članov ni bilo nič storjenega. 4. Za literarno dejavnost Tudi v tej skupini smo želeli organizirati mlade literate, ki so se že predstavili s svojimi deli v glasilu Naše delo, nekaj pa jih je še nepredstavl j enih. Želeli smo jih povezati v literarnem krožku s strokovno pomočjo literata in jih z literarnimi večeri spodbuditi k večji dejavnosti, toda tudi tu smo ostali samo pri željah. 5. Zbirateljska dejavnost Člani našega kolektiva se ukvarjajo z zbiranjem raznih predmetov, značk, obeskov, denarja itd. Z organiziranjem le-teh bi jim bila omogočena možnost zamenjave in pa priprave razstave, ki bi bila lahko zelo zanimiva. Tudi ta točka programa je ostala neizvršena. 6. Za prireditve Glavna naloga odbora za prireditve je bila organizacija proslav in prireditev za člane kolektiva Papirnice Vevče in za krajane KS Vevče-Zg. Kašelj. Zato sta se tudi združila odbor za kulturno dejavnost pri KS Vevče-Zg. Kašelj in odbor za prireditve pri komisiji za kulturo konference OOZS Papirnice Vevče. Vse naloge so Program dejavnosti komisije za kulturo pri konferenci OOZS za leto 1980 Kulturno življenje delavcev sodi med temeljne smeri družbenopolitične in idejne dejavnosti sindikata. Že osmi in potem deveti kongres zveze sindikata sta začrtaa vsebino in sprejela naloge na tem področju. Za uspešno izvrševanje teh nalog in v skrbi za kulturno življenje delavcev, Predvsem za koristno izrabo prostega časa, delujejo kolturne komisije po OOZS, ki pa se združujejo v kulturno komisijo pri konferenci OOZS. Da kulturno delo izhaja iz potreb delavcev v temeljni organizaciji združenega dela in da se v to delo vključi čim večje število delavcev, ki naj be bi bili le gledalci in pa poslušalci, temveč bi aktivno sodelovali pri zasnovanju in izvajanju kulturnih akcij, smo načrtovali zlasti sledečo obliko kulturnega dela: Knjižničarstvo: Pri delavcih ■horamo vzbuditi zanimanje za branje knjig. Knjižni fond, ki ob-fega čez 3000 knjig, naj bi se vsakoletno povečal za 50 knjig. Pri izboru nakupa knjig bi sodelovalo kar največ delavcev s predlogi pri knjižničarju. Občasna Razstava novih knjig tudi lahko deluje vzpodbudno, še bolj pa stalna razstava — vitrina, — kjer bi knjige pogosteje menjavali. S Preureditvijo knjižnice na prosti Pristop in razvrstitev knjg po skupinah, bomo posameznikom Poenostavili in omogočili boljšo !zbiro primerne knjige. Literarna dejavnost: Delavce literate bomo organizirali v literarno skupino. Na literarnih Večerih in v našem internem gla-?ilu naj bi se predstavili in po-Jasnili svojo potrebo po pisanju. Likovna dejavnost: Delavce in likovnike bomo organizirali v li- kovno skupino. Z likovnimi razstavami naj bi se predstavili širšemu krogu delavcev. Sodelovali bi tudi pri organiziranju likovnih razstav drugih likovnih umetnikov. Zbirateljska dejavnost: Zbirate j e bomo organizirali v zbirateljsko skupino. Predstavili naj bi se z razstavami in pa v našem internem glasilu. Kulturno izobraževalna dejavnost: Z obiskom gledališč in predstav nedvomno bogatimo kulturno raven delavca in to tako s posredovanjem abonmajskih kart, kot tudi z organizacijo obiskov raznih prireditev, zlasti pa Ljubljanskega festivala — poletnih kulturnih prireditev. Organizacija ogledov kulturnih spomenikov in znamenitosti je usmerjena k spoznavanju kul-turno-zgodovinske zapuščine. Kulturno umetniška dejavnost naj bi združevala delavce po na-gnenjih, zanimanjih in sposobnostih v posamezne kulturno umetniške skupine, ki bi gotovo želele svoje dosežke predstaviti kolektivu in širši skupnosti. Dramska družina in mešani pevski zbor že delujeta kot samostojni sekciji, ki pa sta osnova za kasnejše kulturno umetniško društvo. Organizacija nastopov in pro- sla je tudi pomembna naloga pri bora pri tej komisiji. Organizirali bi nastope naših kulturno-umet-niških skupin in načrtovali izmenjavo z drugimi ter sodelovali v kulturnih akcijah v okviru kulturnih organizacij. Vsa ta kulturna dejavnost je razširjena na krajevne skupnosti, kjer naši delavci živijo in sicer preko tesne povezave s kulturnimi odbori v KS. bile načrtovane skupno in tudi skupno realizirane. Glavno vodilo tega odbora je tudi bilo, povečati število obiskovalcev na teh prireditvah in proslavah, zato se je odbor odločil, da sestavlja programe izključno z domačimi skupinami. To mu je v glavnem tudi uspelo; na proslavi 29. novembra je bila dvorana zapolnjena tudi s stojišči. Odbor je v letu 1978 in 1979 organiziral tri proslave in eno prireditev; 1. za 8. marec, dan žena, 2. za dan OF in praznik 1. maja, 3. ob dnevu republike 29. novembru ter izpeljal novoletno prireditev dedka Mraza. Poleg tega je ta odbor organizacijsko sodeloval pri večeru koroških Slovencev iz Železne Kaplje in pri reviji občinskih pevskih zborov. 7. Za posredovanje vstopnic V letu 1978 in 1979 smo 712 članom posredovali vstopnice za prireditve v Ljubljani. Poletnih iger festivala Križanke si je ogledalo 257 članov in sicer: Narodni plesi Rusije 168 Španska folklora 45 Grička vještica — Zagrebškega gledališča 11 Folklora Lado Zagreb 1 Let nad nogometnim gnezdom 2 Folklora Trinidad 8 Za dneve Tbilisija in gruzijske kulture v Ljubljani smo posredovali 100 vstopnic. Največ zanimanja je bilo za Slovensko popevko, za katero je bilo posredovanih 287 vstopnic. Procentualni obisk članov iz OOZS je bil približno enak, prednjačita pa OOZS TOZD Blagovni promet in V. OOZS TOZD Družbeni standard in DSSS. Lastni prispevek pri vstopnici je bil 10 dinarjev, kar je bilo tudi zagotovilo za resno udeležbo. 8. Za izletništvo Veliko zanimanja je bilo za ogled kulturnih in zgodovinskih znamenitosti. Bili so organizirani 4 ogledi: Muljava in Baza 20, Plit-vička jezera z Bihačem in muzejem 1. zasedanja AVNOJ, dvodnevni ogled budimpeštanskih znamenitosti in ogled Bele krajine, ki je vključeval ogled galerije na prostem in v gradu v Kostanjevici, v Metliki ogled belokranjskega muzeja, v Semiču pa nastop črnomaljske folklorne skupine. Ogled Muljave in Baze 20 je financirala komisija za kulturo in udeleženci z lastnim prispevkom. Ogled Plitvičkih jezer so financirale skupno vse OOZS ne glede na število udeležencev z 20 °/o lastno udeležbo. Dvodnevni ogled Budimpešte pa je s 50 °/o plačilom stroška prispevala vsaka OOZS za svoje udeležence, 50 %> pa so prispevali udeleženci sami. Enodnevni ogled Bele krajine je s polovico sredstev financirala komisija za kulturo pri Konferenci, 50 %> stroškov pa so prispevali udeleženci. Po osnovnih organizacijah je bila udeležba ogledov naslednja: 1. Muljava — Baza 20 I. OOS 20 III. OOS 2 IV. OOS 2 V. OOS 15 VI. OOS 6 Skupno 45 2. Plitvice I. OOS 36 II. OOS 6 III. OOS 2 IV. OOS 16 V. OOS 27 VI. OOS 7 Skupno 91 3. Budimpešta I. OOS 22 II. OOS 4 III. OOS 13 IV. OOS 6 V. OOS 19 VI. OOS 15 Skupno 79 4. Bela krajina I. OOS 15 II. OOS — III. OOS 5 IV. OOS 3 V. OOS 9 VI. OOS 13 Skupno 45 Vseh udeležencev ogledov je bilo torej 260. Odstotek le-teh je bil iz vseh OOZS približno enak, ker so se tudi prijave zbirale procentualno z ozirom na število članstva. 9. Knjižničarstvo V upanju na večji interes izposojanja knjig pri članstvu smo se lotili reorganizacije knjižnice in sicer od klasičnega izposojanja knjig k prostemu pristopu. S tem načinom lahko vsak posameznik izbere želeno knjigo. Ker so knjige razvrščene po skupinah, je pristop do njih enostaven. To pa je zahtevalo preureditev knjižnice in dela še niso v celoti končana. S preureditvijo knjižnice bo urejen tudi čitalniški del, kjer bodo na razpolago razne revije, kot: Naša žena, Jana, Naš dom, Moj mali svet itd. Stalna je akcije za zbiranje članov Prešernove družbe, katerih je do sedaj 60, kar pa ni ravno razveseljivo število glede na število vseh zaposlenih v naši delovni organizaciji. 10. Za propagando Uspešno je deloval ta novoustanovljeni odbor, saj je poskrbel za primerne scene na vseh proslavah in prireditvah, prav tako pa tudi za uspešno obveščanje v obliki plakatov in vabil. Iz celotnega pregleda realiziranega programa kulturne dejavnosti je razvidno, da smo ogromno naredili, posebno še, če primerjamo dejavnost nekaj let nazaj, ko smo se izključno bavili samo z razdeljevanjem vstopnic. Veliko več bi še lahko naredili, vendar to že presega volonter-stvo, saj zahteva od posameznika preveč žrtvovanja. S poklicnim kulturnim animatorjem, za katerega sprejem je sicer konferenca OOZS že sprejela sklep, ki pa ni realiziran, bi se kulturno življenje prav gotovo še bolj uspešno razvijalo. „ Stanovanja v soseski Fužine tudi za naše delavce V stanovanjski soseski Fužine bo letošnje leto dograjenih preko 600 stanovanj. Vloge za nakup navedenih stanovanj je zbiral stanovanjsko informativni center Staninvest v mesecu decembru. Glede na pomanjkanje stanovanj so komisije pri samoupravnih stanovanjskih skupnostih na osnovi sprejetih meril o vključevanju TOZD, delovnih skupnosti, delavcev in občanov v stanovanjsko zidavo v ljubljanskih občinah pregledale vloge in jih uskladile z razpoložljivimi stanovanji. Naši DO je komisija od želenih 22 stanovanj odobrila 16 stanovanj. Za nakup navedenih stanovanj DO sodeluje na VIII. natečaju SSS za pridobitev posojila iz združenih sredstev 6 velika sibirska re ka Verdijeva opera simbol za tantal žuželka z ličinkami zajedal-k a mi i z de lova = le c večjih k o sov pohištva iz d e l o va l ec povodcev, vrvar oblic e n valj z zrcal-c/ in pisano steklovino poljska denarna enota va s nad I d ri j o reka na severu Manitobe z izlivom v zaliv B uit on it-arhit. in del Reke s športnim stadionom špirit isti eno seja itne in prr-imek slov. pesnika in nmmniureTi francoski skladatelj [Heclon ,R omeon in Julija” prisl.mesto v severni Italiji va i no živilo pripadnik islamske ločine mestece na jugu Italije pod porov/ Sra. de Guardia del vodovodne napel--ja v e razbur- jenje. srd, zamera na p/a« čilo, na dav nasproI nik, tekmec n o rd. izraz za smuči bodeča patica grški k i par eq inske sole i a izdelova le c tekstilnega b la ga njorka skelei senčnica vazno mesto v Srbiji ljubkov. i. ime V z hodna Nemčija drobiž v siari Srbiji in Jugoslaviji vijača poživilo, spodbuda za večjo storilnost Zdravko Pečar >a d z. pisatelj I Mori gl.mesto Paragvaja kratica za ki loti ter povezava spona stik kraj pod Fruško goro klim. kraj v Gorskem koto rju va s pri Ljubljani bodica konica sestavni del snovi z el. nabojem kratica human, orga ni■ zacije pisatelj v iidišujšalom] v etiko mesto v Alžiriji značilnost nči, nasprotje svetlobe rov ja ma; jašek v rudniku