Spremenjena Pravila okrajne posojilnice v Ljutomeru. D. 0 sprejetju in izločbi društvenikov. §. 38. Diuštv-enik postane, kogar načelstvo z nadzornim svetovalstvom v društvo sprejme. K temu pa je potrebno, da podpiše ali te pravila, ali pa v posebnem pismu izreče, da hoče v društvo stopiti. V drustvo vstopiti zamore vsak, kdor ima pravico pogodbe sklepati. — Ako pa je komu pristop v društvo odrečen bil, ima pravico pri občnem zboru pritožiti se. §. 39. Občni zbor ima pravico iz društva izloCiti vsakega, ki dolžnosti po teh pravilih prevzetih več ne spolnjuje. — Predlog za izločbo mora pa načelstvo posebno takrat storiti, če je društFenik žezatri mesece s svojimi tekočimi prineski na dolgu ostal, ali kogar društvo zarad nepovrnjenega posojila tožiti uiora, ali akojekdo državljanske častne pravice zgubil. Društvenik neha biti tisti dan, ko je dotični sklep storjen. §. 40. Tudi po smrti se razveže društvena pogodba; kdor pa med letom umrje, tega dediči ostanejo do konca društvenega opravilnega leta z društvom v zvezi. §. 41. Kdor hoče iz društva izsfopiti, mora to najmanj štiri mesece pred končanim opravilnim letom načelstm pismeno naznaniti. Ako to dobo zamudi, se nja izstop iz društva še le po preteklem drugem opravilnem letu sprejeti more, ker je izstop iz društva le konec vsakega opravilnega leta mogoč. §. 42. Društvenik, ki izstopi, ali njegovi dediči smejo od diuštva tirjati, kar je gotovega vložil in kar se mu je od dobička pripisalo, z obrestimi, kolikor mu jih piipada. Deleža od društvenega imetja ali reservnega fonda ne more tirjati. Kar ima društvenik, ki izstopi, v društveni blagajnici ioietja, to se mu izplača tretji mesec po preteklem opravilnem letu, v kterem je izstopil ali izstop bil sprejet. § 43. Pri slabem stanju društvene blagajnice sme društvo izplačanje imetja izstoplemu udu odreči, to pa samo takrat, ako se razpust društva sklene in likvidacija vpelje. Odstopivši društvenik in njegovi dediči ostanejo vendar upnikom društva obvezani, dokler teče doba zastarelosti, za vse dolžnosti, ktere je društvo do njih odstopa na se vzelo. Do društvenih opravil nemajo odstopli udje pozneje nobenega upliva več. §. 44. Načslstvo mora v prvih treh mesecih vsakega opravilnega leta razglasiti število udov, ki jih je društvo imelo o času sklenjene bilance, potem število društvenikov, kolikor jib je v teku bilančnega leta pristopilo in odpalo, kakor tudi število opravilnih deležev, kolikor jih je bilo o sklepu bilance, in kolikor se jih je v teku bilančnega leta vnovič pridružilo, odpovedalo ali izplačalo. — E. Pravice in dolžnosti društvenikov. §. 45. Vsak društvenik ima pravico: a) pri vsih društvenih sklepih in volitvah občnega zbora glasovati; b) iz društvene blagajnice posojila prejemati; e) od opravilnega dobička po določilih §. 72 tir- jati dobilo ali dividendo, ki mu pripada, ka- kor tudi obresti od svojega opravilnega deleža. §. 46. Dolžnosti društvenikovpaso: a) Da pomagajo pripravljati društveni fond ali zalog; v ta nameu plača vsak 1 gld. vstopnine, kar se mu več ue povrne; b) da vsak mesec Ha svoj delež, ki je v §. 47. odmenjen, najmanj 50 kr. v društveno blagajnico plačujejo; c) da zoper te pravila in pozneje društvene sklepe ne ravnajo; d) da so nerazdclno z vscm svojitn imetkom zavezani za vse društvene dolžnosti, kolikor aktivno društveno pretaoženje v slučaju likvidacije ali konkurza v založbo teh dolžnosti ne zadosti. Kdor vstopi potem, ko je društvo že osnovano, zavezan je, kakor vsak drugi društvenik, za vse dolžnosti, katere je bilo društvo že pred njegovim pristopom na se vzelo. Proti temu nemajo pogodbe do tretjih oseb nikake pravne moči. F. Opravilni delež (imetje) udov. §. 47. Vsak nd mora na mesec najmanj 50 kr. v drnštveno blagajnico vlagati, dokler ti prineski s pripadajočimi obrestimi in društveniku odmerjenim letnim dobičkom, kar se mu konec vsakega opravilnega leta v društvenih opravilnib knjigah pripiše, vkupaj 60 gld. ne znašajo. Občni »zbor ima pravico, opravilni delež tudi nad 60 gl. povišati. §. 48. Vsak društvenik je lastnik svojega opravilnega deleža, kterega ali naenkiat v diuštveno blagajnico položi, ali ga pa v meseČnih doneskih po §. 47. vkupaj spravlja. Kar društvenik vloži ali mu od letnega društvenega dobička pripada z obrestimi vred, vpisuje se vsakemu od načelstva v posebno društveuo knjižico, ki jo ob času svojega pristopa k društvu dobi. — Od teh vložnin pa ne more drustvenik, dokler je ud, nič vzdignoti. — Samo takrat, ko je njegov delež do 60 gld. že narasel, sme izplačevanje obresti od taistega, kakor tudi sebi pripadajoč del letnega dobička tirjati, ako občni zbor zastran tega ni kaj druzega sklenil. §. 49. Opravilnega deleža ne more društvenik niti odstopiti, niti zastaviti ali na kak drugi način obložiti. — Vsako tako obloženje ali zastavljenje od njegove ali druge strani je nasproti društvu neveljavno. G. Reservni fond. §. 50. Reservni fond služi za to, da se iz njega poravnajo zgube, ki se z letnim opravilnim dobičkom založiti ne dajo. — Reservni fond se nareja iz pristopnin udov in letnega čistega druStvenega dobička. Reservni fond ima posebno upravo in mora najmanj 10% vsega društvenega imetja, to je: vseh opravilnih deležev znašati. §. 51. Doklev društvo obstaja, je reservni fond razun društvenib zgub nedotakljiv. Kar mu je pri zgubah odpisanega, naj se po dolocilih §. 50 pozneje po opravilnem dobičku zopet nadomesti. Pred razpadom društva izstopli udje nemajo do reservnega fonda nobene pravice.