213
Misli zastran imen mescov.
Novice so od imen mescov nekaj spomnile.    Kar sim vredništvu od tih ime'n pred kacimi tremi leti pisal,
tukaj nekoliko spet ponovim. Med krajnskim ljudstvam bo te le imena mescov: 1. prosenec, Januar; 2. sečen, Februar; 3. sušeč ali brezen, Martius; 4. traven, April; 5. majnik, Majus; 6. k r e s n i k, v nekterih krajih tudi rožnik, Junius; 7. šentjakopški mesec ali mali serpan, Julius; 8. serpan ali šentjernej-ški mesec, August; 9. kimovec ali malomašnik ali pa tudi šentmihelski mesec, September; 10. kozopersk, October; 11. listopad ali listpgnoj November; 12. gruden, December.
Imena: šentjakopški mesec ali mali serpan; sentj ernejški mesec, malomašnik ali šentmihelski mesec niso nič prav perpravne viditi. Za Julija bi bilo, menim, posebno dobro kje kako perpravno ime najti. —
Naše ljudstvo pa vsak mesec z mlajem začne in to imenuje kmetiško rajtingo; po naših pisanjih in po pratikah navadno preštevanje imenuje pa gosposko rajtingo. Tako imamo stari pregovor: „prosenca je Bog rojen," ker se po kmetiški raj-tengi prosenec začne z mlajem, kteri je pred 25. dne-vam grudna, in se neha z mlajem , ki je v prosencu. Zato so doljnoilirski pratikarji celi December začeli prosenec imenovati, gornjoilirski pa celi Januar prosenec imenujejo, ker prosenec po kmetiški ali narodni rajtingi obseže en kos Decembra, en kos pa Januarja. Prav za prav pa po slovensko prosenec ni ne celi December, ne celi Januar. Ravno tako je s seč-nam, kteri se z mlajem, ki je v Januarji, začne, in terpi do mlaja, ki je v Februarji. In tako dalej vsi mesci po kmetiški rajtingi gredo.
Po moji misli bi bilo našimu narodu v pratike mlaje tako velike staviti, kot so zdaj notri sončne mraknjenja, in nad mlajem pred Božičem zapisati: prosenec, (@ prosenec); nad mlajem v Januarji: sečen; nad mlajem v Februarji: sušee ali brezen i. t. d. Tako bi ljudstvo, ki se terde svoje rajtinge derži, jo tudi v pratikah najdlo, zraven do zdaj tudi navadne gosposke rajtinge, za ktero se pa sploh le tačas ljudje pečajo, ko iz kake pisarnice od gosposke kako pisanje dobe, kjer se jim le po gosposki rajtingi kaj veljeva. Slovenci smo s svojimi mesci nekako Francozam podobni, ki so imeli svoj na-torni kolendar in so začeli svoj Vendemaire z 22. ki-movcam in so ga šteli do 22. kozoperska. Brumaire je bil od 22. kozoperska do 21. listopada i. t. d. Začetki njih mescov so bili okoli 20. dneva naših po gosposko štetih mescov. *)                                                               Poženčau.
Nove imena mescov bi le tedaj bile svetovati, ko bi jih vsi Slovenje sprejeti hotli; sicer je pa že brez tiga velika zmešnjava v ti reci, ker skorej vsako slovensko stablo druge mesečne imena ima. Tega se je pa komej nadjati. Lanjsko, ali predlanjsko" leto je nekdo severnim Slovenam nove imena za mesce ponudil, pa se Cenam ni zdelo. Hotel jih je po številkah imenovati: „Pervonj, drugonj, tretjonj" i. t. d., kakor jih tudi gosp. Murko v svojim besednjaku ima: „Pervnik , drujnika i. t. d.
Prav bi bilo zdaj, ko se mnogoteri časniki križem prebirajo, de bi slehern slovensk vrednik vsako leto enkrat mesečne imena vsih Slovenov v svojim listu naznanil , de bi se človek zavedel, ko časnik eniga narečja v roke dobi.                                                        j.
*) Prememba mesicnih imen je težavna reč. Imena skovati se že še dajo — ali pa se dajo tudi tako lahko v vsakdanje življenje tako vpeljati, de se sploh rabijo? In če jih mi Slovenci rabimo, ali jih poznajo tudi drugi Slovani? Dokler ne bomo vsi Slovani edinih mesicnih imen vpeljali, je vsako drujo popravljanje zastonj.             Vredništvo.
214