gorenje gorenje ■ m a gorenje informator $ss List za obveščanje delavcev velenjskega dela SOZD Gorenje—Št. 8. —Leto XVIII.—Titovo Velenje, 23.2.1983 OBISK V TOZDU HLADILNA TEHNIKA POGLOBLJENE IN VSEBINSKE RAZPRAVE O ZAKLJUČNEM RAČUNU - PODPREDSEDNICA REPUBLIŠKEGA SVETA ZSS FRANCKA NERGA NA RAZŠIRJENI SEJI IZVRŠILNEGA ODBORA OSNOVNE ORGANIZACIJE ZSS TOZD HLADILNA TEHNIKA V temeljnih organizacijah in delovnih skupnostih se nadaljujejo razprave o zaključnih računih za leto J982. Minuli petek, 17. februarja, se je sestal na razširjeni seji izvršilni odbor osnovne organizacije ZSS tozda Hladilna tehnika. Seji so prisostvovali Francka H er ga, podpredsednica Republiškega sveta Zveze sindikatov Slovenije s sodelavci, predstavniki občinskega sveta ZSS Velenje, poslovodni in drugi delavci Gorenja TGO in GPS ter tozda Hladilna tehnika. Predsednik izvršilnega odbora Alojz Meža je najprej seznanil prisotne o poteku javne razprave o zaključnem računu, nato pa je podrobno oceno poslovanja podal vodja tozda Roman Terglav. (Oceno smo objavili v Informatorju št. 6—7. februarja. Op. ur.) Kljub temu so na seji poudarili, da brez izgube ne bo šlo. V letu 1982 so posvetili vso skrb izvozu in lani kar 83 % proizvodnje hladilnikov prodali na konvertibilno tržišče. Seveda so storili kar največ za nadomeščanje uvoznega materiala z domačim. Člani izvršilnega odbora so na pogovoru dokaj kritično spregovorili o vprašanjih,ki zadevajo oskrbo z reprodukcijskim materialom, nadomestni program za Bihač in podobno. Eden izmed njih je dejal: „Pridemo na delo. Ni materiala in moramo nazaj domov. Spet trpi družba ..." V razprave se aktivno vključuje tudi sindikalna organizacija v vseh okoljih. Pomembno je, kakšne informacije naj dobijo delavci ob periodičnih obračunih. Kot je menila Francka Herga, bi bilo pomembno tudi to, da bi delavci ne le odločali o delu dohodka, ki ostane tozdu, temveč o tistem delu, ki ga združujemo za skupno in splošno porabo, ki se steka v samoupravnih interesnih skupnostih in na vseh drugih ravneh. Ne samo pri odločanju o dohodku, tudi o vprašanjih materialne in druge oskrbe, moramo izkoristiti samoupravne poti, najti skupni jezik za dogovore in spoštovati sprejete sporazume! Francka Herga s sodelavci in drugimi gosti na razširjeni seji izvršilnega odbora osnovne organizacije ZSS tozda Hladilna tehnika. Poslovanje v letu 1982 Tozd Elektronika Obravnava rezultatov gospodarjenja ima poseben pomen, saj se ob koncu leta že kažejo uspehi naših naporov, pa seveda tudi neuspehi in problemi, ki so nas spremljali v zadnjih dveh letih. Težka gospodarska situacija v Jugoslaviji se še posebej odraža v panogi elektronike, saj je ena izmed gospodarskih vej, ki so uvozno izredno intenzivne. V tako zaostrenih pogojih, kot so bili v preteklem letu, je seveda izredno težko gospodariti. Na drugi strani pa moramo ugotoviti tudi to, da je združeno delo v zadnjem času izredno neorganizirano, vse več je nespoštovanja dogovorov in sporazumov (razna odstopanja od rokov, kvalitete, izsiljevanje vseh mogočih participacij in tako dalje). Uspešnost poslovanja in naša učinkovitost se kažeta v poslovni uspešnosti tozda Elektronika. Seveda z rezultati, doseženimi v prejšnjem letu, ne moremo biti zadovoljni, saj bodo rdeče številke precej visoke. Prav to pa zahteva od vseh nas, da v obravnavah in kasneje, ob sprejemanju zaključnega računa, realno ocenimo naš položaj. Pri tem pa se moramo zavedati, v kakšnih pogojih so bili ti rezultati doseženi. Težav pri zagotavljanju repromateriala nismo mogli reševati sami, odvisni smo bili tudi od izvoza ostalih temeljnih organizacij v TGO in pa seveda tudi od naše firme GKE. Vsi dobro vemo,v kakšnem položaju je GKE in lahko si mislimo, kako težko je voditi oziroma vzpostavljati kooperacijske odnose v teh zoženih pogojih gospodarjenja. Usmeritev v lastni izvoz in pa izdelava modulov ter šasij za GKE v obliki oplemenitenja, je tozd Elektroniko naredila finančno mnogo manj uspešno, kot če bi delali samo za domači trg. Vendar druge izbire nismo imeli, če smo hoteli zagotoviti repromaterial, saj je v teh pogojih nemogoče pričakovati, da bi vsi v TGO koristili le devize, pridobljene z izvozom bele tehnike. Verjetno pa bi bilo nepošteno, če bi se izgovarjali le na težko situacijo, pri tem pa bi zamižali nad slabostmi, znotraj delovne organizacije in pa seveda tudi v samem tozdu Elektronika. Pri razreševanju problemov, ki jih v zadnjem času ni malo, vse prevečkrat kratkoročno ukrepamo, kar daje seveda tudi kratkoročne učinke, nenehno pa smo tudi v tekmi s časom. Drago Črešnar PROBLEMATIKA PROIZVODNJE PROFESIONALNE ELEKTRONIKE V lanskem letu smo se v proizvodnji industrijske elektronike srečevali spodobnimi problemi kot prejšnja leta. Ohranil se je isti odnos tozda Elektronika do našega obrata, kar pomeni, da so naš obrat postavljali bolj na stranski tir. Doživeli pa smo tudi prestrukturiranje in organiziranje služb v sektorje, kar je vsaj na začetku negativno vplivalo na uspeh naše pro- izvodnje. Še vedno se pojavljajo precejšne težave pri proizvodnji, ki je še vedno prototipna in maloserijska. Poleg vseh teh težav, ki se pojavljajo v organizacijski obliki splošnih služb, je prišlo še do precejšnjih težav v obsegu delovanja. Tu je predvsem mišljeno delovanje službe inženiringa, pro-jektive, razvoja, konstrukcije, tehnologije in proizvodnje industrijske elektronike. Prvi korak s potencialnim kupcem naredi namreč inženiring, ki sklene pogodbo, iz katere naj bi bilo razvidno, kaj si kupec želi in kaj mu lahko nudimo. Pri tem pa se inženiring običajno ne dogovori z ostalimi službami. Tako je dobavni rok izdelka določen v pogodbi, preden se o tem dogovorijo z ostalimi službami, večkrat so v pogodbi na željo kupca dodani elementi ali moduli, ki jih še nismo osvojili. Projektiva kasni s projektno nalogo, prihaja do sprememb projekta in tako dalje. Vse to pa povzroči tudi višje materialne stroške in zakasnitev. Le-ta se potem stopnjuje pri naročilih in dobavi naslednjih pogodbenih izdelkov, ustavi se tudi pri uvozu in pogosto je treba opravljati nadure, da bi zamudo vsaj malo ublažili. Poleg tega opravljata projektiva in razvoj testiranje modulov in celotnega projekta, saj v proizvodnji industrijske elektronike ni dovolj usposobljenega kadra za zahtevnejše naloge. Manjka nam tudi nujno potrebna tehnološka oprema in instrumentarij. Takšen nekontinuiran potek pri izdelavi nekega projekta zavira proizvodnja delo. Prav zaradi teh problemov, bi bilo potrebno več usklajevanja in enotnosti vseh služb, ki sodelujejo pri nastanku nekega projekta, da bi se lahko s skupnimi močmi borili za večji uspeh celotne delovne organizacije. Leo Kočevar IZOBRAŽEVANJE SEMINAR O MIKRORAČUNALNIKIH SISTEMIH INTEL V sredo, 16. februarja 1983, je izobraževalni center s pomočjo službe za marketinške računalniške raziskave v Gorenju organiziral 8 urni seminar o mikroračunalniških sistemih INTEL 86/330. Ameriška firma si je v Evropi pridobila velik ugled, saj je povpraševanje po 16-bitnih mikroračunalniških sistemih trikrat večje kot po mikroračunalnikih drugih proizvajalcev. Standardni izobraževalni program, kot ga INTEL izvaja v več evropskih mestih, je imel namen predstaviti možnosti uporabe teh sistemov. Ker se Gorenje še ni dokončno opredelilo o osvajanju mikroračunalniških sistemov, je bilo to predavanje organizirano v pravem času. Naši strokovnjaki se bodo na ta način laže odločali o izboru in nada/j njem sodelovanju s proizvajalci. Kljub temu, da je bilo predavanje v angleščini, se je odzvalo vabilu 22 strokovnjakov s področja profesionalne elektronike, Raziskav in razvoja in Šolskega centra iz Titovega Velenja. Škoda je le to, da udeleženci niso polnoštevilno vztrajali do konca predavanja. Izobraževalni center Največji del naših nesreč pride do nas zato, ker smo jim šli naproti A. SCHZVARZ — BART Nesreča je lahko tudi most na poti k sreči - Japonski pregovor Aktualna tema: MLADINA SPRAŠUJE - KDO ODGOVARJA? PREGNANI IZ DELAVSKEGA KLUBA? Letošnja zima pa res preseneča. Potem, ko nam je ob koncu srednješolskih počitnic nasula snega, nam je ob koncu študentskih počitnic vzela še D K. Oprostite, D K je ostal, le pomen kratic se je spremenil. Dobili smo (so) disco klub! Ne vemo napisati kdo, pač tisti „nekdo" skrbi, da zabavno življenje v Titovem Velenju cveti. Mladi smo dolga leta prosjačili za mladinski klub, disco klub. Dobili smo disco Rdeča vrtnica v centru, nekakšno nadomestilo za mladinski klub pa nam je bil Delavski klub. Tam smo se zbirali, kresala so se mnenja, načrtovali smo akcije ..., posebej ob koncu tedna. Komur je bilo do zabave, je lahko šel zvečer v disco v hotel Paka ali v Šoštanj. Da, mladi smo si želeli zabave in si jo še - toda ne na način in v prostorih, kot se je to zgodilo sedaj. Deset tisočakov vstopnine, osladna in do skrajnosti komercializirana glasba z Zahoda, zasoljene cene pijač, moreče vzdušje. Če je to bogatenje kulturne pro-svetlitve mladine, kar naj moderne družbe potencira ~ se lahko ozremo po premišljevanjih mnogih tujih socialnih teoretikov, ki ugotavljajo, da diskoteke v sklopu ogromnih zabavnih aparatov omogočajo kontrolo nad mišljenjem posameznika, ki podlaga masi zasvojeni z mediji. Kdor upravlja z mediji in komur ja mar, da človek ne bi razmišljal o svoji bedni usodi, povleče le-tega v svet naslade, brezskrbnosti, omamljanja in pobebljenosti. S tem doseže svoj cilj navidezne demokracije. Denar pa se zliva v roke ob-jestnežev. Razumljivo, da takšna razglabljanja ne veljajo za našo alternativno demokratično družbo, ki v veliki meri upošteva in razume smisel razvoja mladih. AH naj mladi podležemo in postanemo konsumenti dra-9ih, a duhovno tako poceni „psevdo" vrednost Zahoda? I Ali naj ostajamo doma in bolščimo v televizor ter se zapiramo vase? Ali naj tavamo po mestu in se izgubljeni zapijamo po različnih gostilnah? AH je kdo vprašal dijaka, študenta, rudarja, če to Pogreša in potrebuje? Ali je kdo vprašal Občinsko konferenco ZSMS, ki si je že nekaj časa prizadevala, da bi Delavski klub, ki je spontano postal zbirališče mladih, spremenila v prostor z razstavami, glasbenimi večeri..., a je naletela na gluha ušesa? Konec koncev — kaj mislijo o tem delavci REK? Ah naj mladi v družbenih prostorih postanemo vir bogate nie privatnikov? Ali naj zasedemo delavski klub m na ta način pokažemo, da nočemo takšnega delavskega (beri: mladinskega) kluba kot je sedaj? To lahko storimo, a mislimo, da so pred tem še dru-9a sredstva ... Toda, ali so res? SMO ZA vsebinske spremembe v Delavskem klubu, toda to naj ne bi bila kičasta, brezvsebinska disco glasba s televizorji, ob snobovskih buteljkah in ultra- violičnih lučeh. Vsebinske spremembe naj bi bile razstave, predavanje z diapozitivi, tematski glasbeni večeri: enkrat morda jazz, drugič klasična glasba, pa rock in punk. Da bi to dosegli, bo potrebna veliko večja angažiranost nas vseh. Delavski klub je že davno izgubil svoj prvotni pomen in, če ga mora še bolj, naj ga vsaj v pozitivnem smislu. Še ta teden se bomo sestali predstavniki Občinske konference ZSMS Velenje, Šaleškega študentskega kluba in ostalih osnovnih organizacij ZSMS s pristojnimi osebami iz REK in gostinstva. Dogovorili se bomo o nadaljnji usodi Delavskega kluba. Upamo, da bodo upoštevali težnje večjega dela mladine. Šaleški študentski klub AKTIV INVALIDOV GORENJA PREDSTAVITEV GRGE JAN KESA Čeprav deluje aktiv invalidov Gorenja šele dve leti, je pokazal doslej zavidanja vredno bogato delovanje. Naloge aktiva so pomoč in svetovanje invalidom glede pravic in dolžnosti iz invalidskega ter zdravstvenega varstva in delovnih razmerij. Delujejo za izboljšanje pogojev dela, zdravstvene preventive in delovne rehabilitacije invalidov. Sodelujejo v delu društva invalidov Titovo Velenje. Zunaj Gorenja TGO pa se aktiv invalidov predstavlja s svojo športno, rekreativno in kulturno dejavnostjo. Organizirali so dve razstavi: razstavo ročni del invalidov - delavcev Gorenja in razstavo likovnih del invalidke Stanke Glavan iz Žužemberka. Ko so razmišljali, kako bi letos počastili mednarodni dan invalidov, jim je predsednik Zveze za šport in rekreacijo invalidov Jugoslavije generalpolkovnik Milan Žeželj predlagal, da v Titovem Velenju predstavijo življenje in delo Grge Jankesa. Grga Jankes, španski borec in narodni heroj, je bil prvi predsednik Zveze za šport in rekreacijo invalidov Jugoslavije. Razstava, ki jo bo organiziral aktiv invalidov Gorenja, bo pomenila počastitev njegovega dela in spomina. Ob otvoritvi razstave bo govoril tovariš Žeželj, saj bo imela prireditev zvezni, jugoslovanski značaj. Istega dne, 19. marca 1983, bo tudi turnir v sedeči odbojki, tako da se nam obeta celovita in bogata prireditev. Pokroviteljstvo nad razstavo je prevzela Sestavljena organizacija združenega dela Gorenje. Ni čudno, da sta aktiv invalidov Gorenje in Društvo invalidov Titovo Velenje prav v združenem delu hitro našla pokrovitelja za to razstavo. Prav v združenem delu počasi, a vedno bolj prodira prepričanje, da lahko invalidne osebe aktivno vključimo v delo, če gledamo, katere sposobnosti so se pri invalidu ohranile in jih lahko še razvija, ne pa da gledamo, katerih zmožnosti nima oziroma so zmanjšane. Čim bolj celovito je vključevanje invalidov v družbo, tem uspešnejše je. In zato najdemo v združenem delu, čeprav tudi na vedno in povsod, pripravljenost in podporo tudi za kulturno, športno in drugo dejavnost invalidov. Jože Meh TOZD KUHALNI APARATI Komisija za ovrednotenje inovacijskih predlogov v tozdu Kuhaini aparati, ki jo sestavljajo Peter Kodre, Rajko Pirc, Tone Nastran in Franc Brinovec je pregledala in ovrednotila 28 preostalih inovacijskih predlogov, ki so bili predloženi do zaključka akcije Predlagaj nekaj koristnega v tozdu Kuhaini aparati. Komisija je inventivne predloge, ki ustrezajo razpisnim pogojem, vendar iz objektivnih razlogov {dražja rešitev od obstoječe in podobno) nagradila z nagrado 500 dinarjev, ostale pa z nagrado 1.000 dinarjev. Objavljamo pregled inovacijskih predlogov nagrajenih s 1.000 dinarji: — Inovacijski predlog št. 305/82, Sprememba gumba TGDP, Miran POlenk, Orodjarna — 306/82, Zamenjava varjenih cevk s plastičnimi na rezervoarju PS, Jakob Zidara, Kuhaini aparati — 312/82, Uvedba enotnih zbiralcev za papir in smeti, Mihael Palfi, Kuhaini aparati — 2/83, Toč kanj e armature v sklop, Marjan Oprešnik, Kuhaini aparati — 4/83, Racionalizacija upogiba oboda rezervoarja PS, Franc Petek, Kuhaini aparati — 5/83, Uporaba raznega formata pločevine namesto prire-za za vzvod lopute, Ivan Florjančič, Kuhaini aparati — 7/83, Zamenjava površinske zaščite nosilca pokrova EVP-S, Franc Primon, Kuhaini aparati — 9/83, Kombinirano plin in elektrika — kurišče, Anton Zemljak, Franc Petek, Kuhaini aparati — 11/83, Pridržalo pločevine na strojnih Škarjah, V Hi Jagodič, Kuhaini aparati — 16/83, Zmanjšanje formularja V K 381 za približno polovico , Anica Predovnik, Kuhaini aparati — 20/83, Montaža regulatorja pri DP, Irena Urbanci, Kuhaini aparati — 41/83, Nadomestitev obstoječega nosilca konektorja z izsekom in upogibom na pokrovu E V P, Mirko Hortarič, Kuhaini aparati — 42/83, Zmanjšanje porabe tkanine za sitotisk, Justa Jakob, Kuhaini aparati Predlogi nagrajeni s 500 dinarji: — 6/83, Zamenjava vijakov M 4x12 z maticami in podložki s kniping vijaki na plinski armaturi P 031, P 041, Milica Jakob, Kuhaini aparati — 1/83, Ureditev dokumentacije za P 031 in P 04 7, Marjan Oprešnik, Kuhaini aparati — 17/83, Olajšanje dela pri prekladanju na sušilni trak, Jože Kocjane, Kuhaini aparati — 18/83, Zamenjava transformatorja z navitim jedrom za MVP, Sergej Gomboc, DSSS — Sektor investicij — 19/83, Poraba nekurantnih setov, Marjan Oprešnik, Kuhaini aparati — 23/83, Lepljenje vrečke s stegicami, Romana Jelen, Kuhaini aparati — 25/83, Sprememba oblike nosilca pečniškega grelca, Zvone Pečnik, KUhalni aparati — 32/83, Sestava sklopa zračnika in čelne plošče, Zvone Pečnik, Kuhaini aparati —339/83, Vzmet termostata nadomestiti z izsekom na obodu pečice, Mirko Hertarič, Kuhaini aparati — 40/83, Toč kanje nosilca priključne spone na dno EVP, Mirko Hertarič, Kuhaini aparati — 44/83, Sprememba pri vlaganju kocke 5x6, A sim Hure-movič, Kuhaini aparati — 45/83, Manj kovic za kovičenje kurišča TGDP, Darko Oder, Kuhaini aparati — 46/83, Odstranitev ščitnika pokrova 350 za TGDP, Darko Oder, Kuhaini aparati — 47/83, Pri embaliranju TGDP lahko odpade ščitnika, Darko Oder, Kuhaini aparati Predlog številka 30/83, Predelava, razrez nekurantne embalaže v manjše uporabne formate, avtor Vinko Višnjar, Kuhaini aparati, se ne sprejme, ker je predlagana rešitev poznana iz prej predloženega inventivnega predloga, realizacija pa ni možna. TOZD ŠTEDILNIKI Komisija za ovrednotenje inovacijskih predlogov, ki so jo sestavljali Bojan Penšek, Vinko Herodež, Tone Nastran in Franc Brinove, je pregledala in ovrednotila preostalih 15 inovacijskih predlogov, ki so jih delavci posredovali do zaključka akcije Predlagaj nekaj koristnega v tozd Štedilniki, 31. januarja 1983. Objavljamo pregled inovacijskih predlogov, ki so bili nagrajeni s 1.000 dinarji: — 29/83, Regeneracija raztopine Ni sulfata ter uvedba protitočnega sistema izpiranja in zalivanja procesnih raztopin v kadni lužilnici, Breda Bezgovšek, DSSS—RRS kemijska tehnologija — 31/83, Sprememba materiala za napisne tablice štedilnikov Privileg, Franc Košec, DSSS—SOP — 33/83, Zamenjava 2001 tlačnih posod z vložki z dvema 560 I tlačnima posodama, Vasilija Kandič, DSSS—RRS kemijska tehnologija — 34/83, Priprava za brisanje emajla na mestih električnih stikov, Vasilija Kandič, DSSS—RRS Kemijska tehnologija — 35/83, Vodilo, lovilec, usmerjevalec obešal, Vasilija Kandič, DSSS-R RS — 36/83, Dodatna vrata na konti lužilnici in osvetlitev tunela od znotraj, Vasilija Kandič, DSSS—RRS — 37/83, Zračna pištola za prediranje lukenj zalitih z emajlom, Vasilija Kandič DSSS—RRS — 38/83, Mešanje emajla z vpihavanjem zraka, Vasilija Kandič, DSSS-R RS — 50/83, Sprememba razvoda za doziranje temeljnega emajla s črpalko , Branko Kralj, Štedilniki — 51 /83, Namestitev ščetk oziroma metlic, ki hi odstranjevale vodne kapljice na obešalih tekočega traku za temeljno emajliranje, Branko Kralj, Štedilniki — 53/83, Uporaba odpisanih frit za površinsko zaščito, Branko Kralj, Štedilniki, Julijana Štorman in Slavka Huš, DSSS —FtRS kemijska tehnologija Inovacijski predlogi, nagrajeni s 500 dinarji: — 21 /83, Uporaba s predelavo škartnih elementov v manjše polizdelke, Pavla Hrovat, Štedilniki — 22/83, Uporaba AEG lakiranih podstavkov, ki so izločeni v škart, Marina Centrih, Štedilniki ~ 49/83, Sprememba na kabini za izpiranje brizgalne naprave DE-VILBIS, Branko Kralj, Štedilniki — 52/83, Tehnološke spremembe na pečicah z odprtino na zadnji strani za iztekanje vode, ki ostane v pečici po luže-nju, Branko Kralj, Štedilniki Predloge, ki bodo realizirani, bodo obravnavali v skladu s Samoupravnim sporazumom o inovacijski in inventivni dejavnosti. Vsem avtorjem teh predlogov veljajo naše iskrene čestitke! Veljavno od 1. 5. 1982 do 30. 4. 1983 Merilo I. do 2.900 II. 2. 900-3.700 III. 3.700-4.200 Kmečki Edini hranilci Prizadeti otroci Denarna pomoč 1.200 din 900 din 500 din 500 din 200 din 400 din Novi predlog od 1. 5. 1983 dalje I. do 3.500 1.800 din II. 3.500 do 3.900 1.400 din III. 3.900-4.400 1.000 din IV. 4.400-5.000 500 din Kmečki 300-800 din Edini hranilci 300 din Prizadeti otroci 400 din IZPOLNJEVANJE IZJAV OBČINSKA SKUPNOST OTROŠKEGA VARSTVA NOVE VIŠINE DENARNIH POMOČI V četrtek, 24. februarja, bo 5. seja zbora uporabnikov in izvajalcev Občinske skupnosti otroškega varstva Velenje, na kateri bodo med drugimi obravnavali program skupščine za t0 leto ter predlog spremenjenega in dopolnjenega Dogovora 0 er|otnih merilih za pridobitev pravice do denarne pomoči.' Delegati bodo sprejemali tudi sklep o višini denarne pomoči in dohodkovnih pogojih za leto 1983, ter obravnavali in sprejeli Samoupravni sporazum o skupnih izhodiščih za zagotavljanje socialne varnosti v obdobju 1981 do 1985 ter Samoup-ravni sporazum o enotni evidenci prejemnikov socialnovarstvene pomoči. Dogovor o enotnih merilih za denarne pomoči (otroške dodatke) je bil sprejet v letu 1981, ko smo v občinah sprejeli dodeljevanje denarnih pomoči v svoje programe. Prej je bil namreč to skupni program, ki ga je izvajala Skupnost otroškega varstva Slovenije. Zaradi sprememb , ki so nastale v zve-z' z odločanjem o denarnih pomočeh, pa so predlagane nekatere dopolnitve tega dogovora. Tako je na primer predlagano, da se denarna pomoč (otroški dodatek) upošteva kot prva socialna pomoč, ki jo nato vsi ostali dajalci socialnih pomoči Prištevajo v dohodek družine. Skupščina Občinske skupnosti otroškega varstva vsako leto sproti določa dohodkovne pogoje in višino denarne pomoči. Merila za dodeljevanje te pomoči veljajo od 1. maja v letu do SO. aprila prihodnje leto, zato so upravičenci do denarne pomoči dolžni vsako leto v marcu predložiti dokazila o dohodkih v preteklem letu. Uvedena merila in višina denarne pomoči se v naši občini razlikuje od tistih, ki so dogovorjeni v republiki. Za ilustracijo pa objavljamo tudi primerjalno tabelo med sedaj veljavno lestvico in predlagano. Nova merila, kljub 19 % povišanju dohodkovnega pogoja, pomenijo, da bo Približno 20 % otrok izgubilo pravico do denarne pomoči, ker so bili osebni dohodki v prejšnjem letu za 27 do 30 % višji kot v letu 1981 .Življenjski stroški, ki so merilo za denarne pomoči, pa so v oktobru prejšnje leto znašali za otroka do 17 leta starosti poprečno 5.463 dinarjev. OTROŠKI DODATEK Letošnje leto je skupnost otroškega varstva izdala nov obrazec „Vloga za uveljavljanje socialnovarstvenih pravic". Izjava prinaša nekaj novosti zato pojasnila izjave še posebej dobro preberite. Predvidevamo, da bo skupščina sprejela sklep, da bodo imeli pravico do denarne pomoči občani, katerih skupni dohodek na družinskega plana NE BO PRESEGAL 5.000.00 din. Izjave dobite pri svoji poenterki oziroma tajnici ter jih pri njej tudi oddate. Izjave oddajte točno izpolnjene. Kjer podatkov ne vpišete, naredite črtico, da bo razvidno, da ste podatke prebrali. Naj vas opozorimo na vpisovanje osebnega dohodka na notranji strani. Za vas bo dohodek vpisan za leto 1982. Za zakonca potrdite osebni dohodek v delovni organizaciji, kjer je zaposlen. Opozarjamo vas tudi, da morate izjavo podpisati, ker jo drugače ne bomo upoštevali in jo bomo zavrnili. Vse izjave morajo biti opremljene s številko odločbe otroškega dodatka. Obveščamo vas, da vse nastale spremembe (zakonec zaposlil, otrok prenehal s šolanjem ...) javite na občinsko zdravstveno skupnost Titovo Velenje v roku 8 dni. Obvestilo poenterkam, tajnicam: Vse izjave oddajte v kadrovski sektor — Kolar do 13. 3. 1983. Napišite abecedni seznam, ki mora vsebovati številko odločbe otroškega dodatka. KADROVSKI SEKTOR POTRDILO O ŠOLANJU Obveščamo vse starše, katerih otroci bodo v letu 1983 dopolnili 15 let in starejše, ki se šolajo, da v kadrovski sektor, soba št. 5, najkasneje do 31. 3. 1983, predložite potrdilo o šolanju. Če do določenega dne potrdil o šolanju ne dostavite, vam bo za otroke ukinjeno zdravstveno zavarovanje in ostale pravice, ki izhajajo iz njega (regres ...). Kadrovski sektor NOVE KNJIGE AKTUALNE TEiVIE Založba Delavske enotnosti je v svoji zbirki Aktualne teme izdala enajst novih del, v katerih so objavljeni sprejeti dokumenti za konkretno izvajanje ekonomske stabilizacije. AT 1: IZHODIŠČA DOLGOROČNEGA PROGRAMA EKONOMSKE STABILIZACIJE, 40 dinarjev A T 2: PROTI IN F LA CIJSKI PROGRAM, 20 dinarjev A T 3: Rudi Koprivnikar: PR IME RJA VA REZU L TA TO V GOSPODARJENJA, N JI H ZBOLJŠAN JE TER VLOGA SINDIKA TOV, 50 dinarjev A T 4: Marjan Orožen: SINDIKA T V SEDANJEM TRE- NUTKU EKONOMSKE STABILIZACIJE, 20 dinarjev A T 5: ELEMENTI POLITIKE IN SISTEMA EKONOMSKIH ODNOSOV S TUJINO, 40 din A T 6: DOLGOROČNI PROGRAM EKONOMSKE ŠTA- BI LIZACIJE STANOVANJSKEGA IN KOMUNALNEGA GOSPODARSTVA, 30 dinarjev AT 7: DOLGOROČNI PROGRAM RAZVOJA AGROIN- DUSTRIJSKE PROIZVODNJE, 50 din A T 8: VPRAŠANJA ZAPOSLENOSTI IN SMERNICE DEJA VNOSTI ZA NJIHOVO REŠEVANJE, 20 dinarjev AT9: OPREDELITVE ZA EKONOMSKO POLITIKO SLOVENIJE V LETU 1983, Predlog resolucije o politiki družbenoekonomskega razvoja SR Slovenije v letu 1983, 40 dinarjev AT 10: POLITIKA RAZVOJA DRUŽBENIH DEJA VNOSTI KOT FAKTOR EKONOMSKE STABILIZACIJE, 20 dinarjev AT 11: TEMELJI IN OKVIRJI DOLGOROČNE SOCIALNE POLITIKE, s predogovorom člana predsedstva SFRJ Sergeja Kraigherja, 40 dinarjev Vse knjige lahko naročite pri Delavski enotnosti, Celovška 43, Ljubljana, kjer dobite tudi druge informacije. IMOVE IZDAJE DRŽAVNE ZALOŽBE Marijan Zadnikar: R OMANI KA V SLOVENIJI Delo je tipologija in morfologija sakralne arhitekture in sinteza dolgoletnega avtorjevega študija romanske arhitekture na Slovenskem. Predstavlja tehten prispevek k zgodovini naše nacionalne kulture in je hkrati posebno lepa izdaja, saj je opremljena s številnim slikovnim gradivom. 660 strani velikega formata, platno, cena 1.980 dinarjev. Jože Toporišič: NOVA SLOVENSKA SKLADNJA Delo zajema razprave o vprašanjih skladnje v slovenščini, ki je eno od doslej najmanj obdelanih poglavij v slovenski slovnici in predstavlja pomemben prispevek znanstvenim raziskavam. 488 strani, platno 930, broširano 750 dinarjev. A. Giesztor, S. Kienievvicz, E. Rostvvorovvski, J. Tazbir, H. Wereszycki: ZGODOVINA POLJSKE, zbirka: Dobe, narodi, dogodki, Predstavlja izčrpen pregled zgodovine poljskega naroda od začetka nastanka poljske države pa do druge svetovne vojne. Nepoljskemu bralcu želi podati popolno podobo vojaških, političnih in kulturnih dogodkov in vsebuje tudi zanimive podatke s področja arheologije, etnologije, sociologije, umetnostne in glasbene zgodovine ter zgodovine poljskega jezika in literature. 600 strani, platno 1200 dinarjev. Gert Hofmann: LEKTOR V LJUBLJANI Roman je delo nemškega pisatelja, ki se v zadnjem času vse bolj uveljavlja, sicer pa že več let dela kot lektor in predavatelj nemške književnosti na ljubljanski univerzi. Življenjska pot je torej dala avtorju pripovedni okvir in krajevno ozadje glavnemu junaku tega dela pa poklicno oznako. 273 strani, platno 720 dinarjev. NOVO PRI DRŽAVNI ZALOŽBI SLOVENIJE Josip Vidmar: MRTVAŠKI PLES Naj novejše delo Josipa Vidmarja je meditacija o poslednji izkušnji človeškega življenja. Je vznemirljiva in nevsakdanja knjiga, ki na relaciji človek—narod—človeštvo združuje sintezo Vidmarjevih misli o smrti ter antološki prerez najznačilnejših slovenskih stihov na to temo od Prešerna do današnjih dni. 134 str., pl. 530.— din Tone Peršak: PREHOD Avtor pripoveduje o rerorističnem izsiljevanju. Skupina teroristov iz tujine izsiljuje študenta slavistike. Ob napeti zgodbi podrobneje spregovori tudi o nekaterih problemih današnje mlade generacije in se naposled izteče v presenetljiv razplet in zaključek. 285 str., pl. 640.— din Skupina avtorjev: MEMENTO UMORI Teorija detektivskega romana (Zbornik) V zborniku lahko preberete, kako na detektivke gledajo najimenitnejši pisci zvrsti in kako ga osvetljuje sodobna literarna teorija. Bralec se lahko pregledno in zgoščeno seznani z zgodovino detektivskega romana in se prepriča, kako tesno se prepleta z drugimi „resnejšimi" literarnimi oblikami. 351 str., br. 490 — Boris Grabnar: LETA 2000 Pisatelj je izdelal podrobnejše teže o osnovnih momentih, ki bodo odločilni za prihodnji razvoj. Pri tem se opira na naj novejša dognanja v tehniki, sociologiji in teoriji komunikacij. Tako imamo pred seboj zanimivo, pisano in nekoliko tvegano delo o stvareh, ki nas bodo prej ali slej zadevale vse. likovna razstava Ob koncu tega tedna bomo v jedilnici A odprli novo razstavo likovnih del. Tokrat bodo na ogled oljne slike samoukega slikarja Djordja Georgijeva, člana delovnega kolektiva Gorenje Muta. Sedaj živi v tem delavskem kraju, ki je poznan po številnih priznanih likovnih ustvarjalcih. Sicer pa je doma iz okolice Vranja v Srbiji. Pot je mladega ustvarjalca zanesla v Gorenje na Muto, kjer je našel svoj prostor tudi v družbi likovnih samorastnikov. Georgijev slika z oljem na platno kmečka dvorišča, peteline in vaške zvonike, kmečke vozove in upognjene, a trdne ljudi. Slika vse to, kar se spominja iz otroških let, ko je živel pri očetu na vasi. Po tehniki slikanja in motiviki morda spominja na kakšno šolo ali vpliva nanje okolica, vendar Georgijev že išče svojo pot. Če bo vztrajen, bo svoji že doslej obsežni zbirki, dodal lahko še nova dela. Svojstvena in izvirna, kot so na primer olja Antona Repnika ali Jožeta Tisnikarja, lesene skulpture Janka Dolenca ali varjenje plastike Alojza Jerčiča. Likovni svet je bogat in v njem najdimo trenutek zase. Trenutek, ki si ga vzamimo po malici za ogled razstave, nam bo lahko veliko pomenil. Naslednja razstava bo posvečena 8. marcu, dnevu žena. Na ogled bodo ročna dela naših sodelavk in razstava fotografij ,,Delavka v združenem delu." OBVESTILA KULTURNI CENTER IVAN NAPOTNIK VABI V petek, 25. februarja, ob 19. uri, bo v knjižnici v Titovem Velenju PRLEŠKI VEČER, na katerem bodo predstavili knjigo Manka Golarja: Verženci. Navzoča bosta avtor in ilustrator Božo Kos. V kuitur-nem programu sodeluje KUD Veržej — v pesmi in besedi. TEČAJ vozlanja V Gorenju bo organiziran petdnevni tečaj vozlanja, ki ga bo vodila Mihaela Kališnik, kulturna animatorka v Interni banki- Od 28. februarja do 5. marca se boste vsak dan od 14.30 16.30 zbrali v učilnici Servisa. S prijavami, sprejemajo jih v službi za rekreativno in kulturno dejavnost, interna 132 ®li 182, pohitite!, ker je število tečajnikov omejeno na deset. P|"i učenju spretnosti vozlanja boste potrebovali 200 metrov vrvice, ene ali dveh barv, 60 centimetrov dolgo palico, debeline 2 centimetra ali kovinski krog s premerom 10 centimetrov, in seveda nekaj dobre volje. Torej, če bi se radi naučili vozlanja in kako se naredi lep makrame, se prijavite na tečaj vozlanja. plesni tečaj Prihodnji četrtek, 3. marca 1983, se ob 19.30 v Domu učencev začne plesni tečaj. Dve uri četrtkovih večerov in naučili se boste tudi malo bolj zapletenih korakov po plesišču. Prijave za ta tečaj sprejemajo v službi za rekreativno in kulturno dejavnost, interna ^32 ali 182, kjer boste dobili tudi vse ostale informacije. POROČILO O POŠKODBAH PRI DELU V lanskem letu je bilo zabeleženih 511 poškodb pri delu, na poti na delo ali z dela, pri rekreaciji ter nekaj posledic prejšnjih poškodb. V primerjavi z letom 1981 se je število zmanjšalo za 8,44 % . Faktor pogostosti kaže, da se je od 1000 delavcev poškodovalo 51. Pri delu je bilo 441 poškodb, na poti na delo ali z dela 46 ter pri organizirani rekreaciji 24. Faktor resnosti je bil poprečno 11,3 bolniških dni za eno poškodbo, leto poprej pa 9 dni. V primerjavi s prejšnjim letom je bilo manj poškodovanih novincev glede na njihovo število. Zmanjšalo se je tudi število poškodb pri uri dela. Poškodbe so bile večinoma v obliki udarcev in vreznin, pretežno na rokah in nogah. Vzroki za poškodbe so bili največkrat napačna tehnologija dela, neupoštevanje predpisov, neurejeno delovno okolje in drugi. F. M. Delo planinske sekcije PLAN OSTALIH AKTIVNOSTI V LETU 1983 Mesec Aktivnost: Februar Predstavitev točkovne transverzale ,,30 vrhov' Udeležba na pohodu „Po poteh borcev XIV. divizije" Februar Zimski del tečaja za mladinske vodnike. April Sodelovanje na občinskem orientacijskem tek movanju mladine in pionirjev. April Sodelovanje pri planinski štafeti M D PD Titovo Velenje Maj Sodelovanje na pohodu „Ob žici okupirane Ljubljane". Julij Sodelovanje v planinskem taboru MO PD Titovo Velenje. Avgust Tečaj za mentorje planinske vzgoje Letni tečaj za mladinske vodnike September Zaključek tečaja za planinske vodnike pri Meddruštvenem odboru PD Savinjske Ledeniško izpopolnjevanje Oktober Kostanjev piknik za planince Gorenja Predavanje članov odbora z diapozitivi Sodelovanje na Plan. šoli MD PD Velenje Sodelovanje na orientacijskem pohodu za pokal PD Titovo Velenje November Razstava planinske fotografije Titovo Velenje O B VES Tl LO Sodelavce obveščamo, da je delavski svet TOZD GALVANA sprejel sklep o prodaji dveh rabljenih enoosnih traktorjev GORENJE — MUTA po ceni 4.000,00 din. Traktorja nista v voznem stanju. Interesenti lahko dobijo podrobnejše informacije pri skrbniku opreme tozda G a Iva na Ivanu Logarju, tel.: 544. GORENJE: POKAL BELE TEHNIKE TOZDU ZAMRZOVALNIKI Ugodna smuka je privabila zadnjo soboto nad sto delavcev treh tozdov Gorenja na športni dan na bele poljane nad Rimski vrelec pri Kotljah. Lepo je uspel ta dan in udeleženci so bili zelo zadovoljni s tekmovalnim delom dneva in tudi z drugimi igrami, planinskim pohodom, biatlonom in vožnjo z zračnico. Smučarji treh tozdov. Hladilne tehnike, Zamrzovalniki in Pralne tehnike, so se najprej pomerili v veleslalomu, na katerem je najboljši čas dosegel Martin Kovše (Zamrzovalniki) z rezultatom 24,92. Najmlajši tekmovalec je bil Boštjan Iršič, najhitrejša med ženskami je bila štipendistka Metka Vrhnjak (28,82), najhitrejša družina pa Vrhnjak (Hladilna tehnika) -s skupnim časom 1,21,28. Pokal „Bele tehnike" je preje! TOZD Zamrzovalniki, za prvo mesto, drugi je bil TOZD Pralna tehnika tretji TOZD Hladilna tehnika. V tekmovalnem planinskem pohodu so bili najboljši planinci tozda Zamrzovalniki, ki so pravilno našli vse točke in obiskali Prežihovo bajto, Prežihovino in pravilno izpolnili druge naloge. V vožnji z zračnico po smučišču je zmagal par Silovšek — Pečečnik (Pralna tehnika) pred parom Meža — Meža (Hladilna tehnika). V streljanju z zračno puško in smučanju (biatlon) je zmagal med posamezniki Komerički, najboljša vrsta pa je bila ekipa Zamrzovalnikov, pred Pralno tehniko in Hladilno tehniko. Srečanje je bilo resnično enkratno doživetje za vse udeležence, organizacija izredno dobra, pripravili pa so tudi zaključek v znani gostilni Pri Toniju v Kotljah. Priznanja so bili deležni ob najboljših tudi tisti, ki so imeli, recimo, najslabši čas. Ob domači specialiteti, znani pod imenom „mežerli", so se zavrteli tudi ob zvokih domače glasbe. Dan je kar prehitro minil in slišali smo mnogo obljub — nasvidenje naslednje leto! Lep dan na snegu. Mnogim bo ostal v trajnem spominu. Smučanje, razvedrilo . . . prijetno in koristno. INFORMATOR - LIST ZA OBVEŠČANJE DELAVCEV VELENJSKEGA DELA SOZD GORENJE. Izdajatelj: Gorenje, Tovarna gospodinjske opreme, Titovo Velenje. Družbeni organ; Izdajateljski svet - predsednik: mag. Jože Zagožen, namestnik predsednika: Srečko Krajnc, člani: Stane Kumer, Tatjana Javornik, Alojz Kolenc, Slavko Pižorn, Anica Oblak, Janez Kos, Angela Delčnjak, Branko Amon, Pavli Strajn, Stane Šmajs, Jožica Štu kovni k, Franc Magrič, Vinko Srnec, Silva Vivod, Zvone Pečnik, Miroslav Lešnik, Terezija Časi, Dušan Jeriha, Jože Skornšek, Dušanka Založnik, Rastko Lah, Srečko Panič. Ureja: Uredniški odbor - Glavni in odgovorni urednik: Hinko Jerčič, člani: Dušan Pirc, Nevenka Žohar-Mijoč, Srečko Panič, mag. Jože Zagožen, Dušan Jeriha, Anka Melanšek. Izhaja tedensko. Naklada 6900 izvodov. Tisk Grafično podjetje GRAFIKA Prevalje, 1983. Oproščeno prometnega davka po sklepu 421 — 1/72 z dne, 23. 1. 1974.