UBIJE. 1«. NOVBMBiRA 1919 — fiTEVlLKA 4S — METO ČXX — OBV* S DIN4RJ15 GLASILO OBČINSKIH ORGANIZACIJ SZOL CELJE. LAŠKO. SLOVENSKE KONJICE. ŠENTJUR, ŠMARJE PRI JELŠAH IN ŽALEC Z UREDNIKOVE MIZE Prav na kratko vas bom, dragi bralci opozoril na nekaj dogodkov in vprašanj, o katerih poročamo v tej številki. Najprej je tu jutrišnji pričetek Tedna domačega filma v Celju, o katerem vas podrobneje obveščamo. Kako poteka akcija odstranjevanja posledic potresa na Po- sočju in kaj potresniki čutijo poročata naša novinarja. Strah je minil in v Preboldu so zadovoljni s celodnevno šolo. Na 4. strani poročamo o gospodarskih dmežkih in obetih, ki so vredni, da jih zabeležimo. Smo pred otvoritvijo razstave inovacijske dejavnosti v dvorani RTC na Golovcu v Celju. V šmarski občini pa se bodo to nedeljo pomerili katera krajevna skupnost se bo bolje odrezala pri izrekanju za samoprispevek. V laški in celjski občini se prav tako pripravljajo na referendum za samopri- spevek, v celjski so se pravkar odločili, da bo referendum ie 16. januarja in ne šele 6. februarja kot so prvotno menili VAS UREDNIK Prve prireditve v sklopu Tedna domačega filma so se že pričele. Dve razstavi, projekcija filmov S. Eisensteina, jutri pa še start v vseh treh celjskih kinematografih, na Polzeli in v številnih šolah in d3lovnih kolektivih. Množičnost je odlika Tedna domačega filma in geslo, »naj ne bo Celjana, ki ne bi v teh dneh videl vsaj enega domačega filma«, najbolje potrjuje naš posnetek. BOmČI mM- SEDEM KRAT! Mozaik tradicionalne gostoljubnosti do domačega filma in vsega kar je z njim povezano in v njem, je skorajda sestav- ljen. Celje je spremenilo podobo navzven: premalo je bilo ilustrativnega gradiva, da bi lahko z zunanjo podobo mesta izrazili notranje vzdušje delovnih ljudi in občanov. Nestrpnost s katero pričakujejo pričetek 4. tedna domačega filma in vsega doga- janja, ki ga ta velika kulturna manifesta- cija vnaša v vsakdanji družbeni prostor, v vsakdanji življenjski utrip, je dosegla vrhunec Celje spreminja podobo ~ iz leta v leto — tudi navznoter. Razumevanje de- lavcev iz združenega dela za kulturne ak- cije, za bogatitev življenja, se spreminja v spoznavanje o nepogrešljivosti te osred- nje Slovenke filmske manifestacije. Doka- zov za to najdemo na vakem koraku. Od- več bi jih bilo navajati. Kajti navajati bi morali primere, kako so delavci v organih samoupravljanja zagovarjali potrebo in pod- poro omogočiti to — in prav takšno, kul- turno prireditev. Ne bi mogli mimo pri- pravljenosti trgovskih delavcev, ki so se s tolikšno zavzetostjo vključili v priprave na TDF, da je to širšega zgleda vredno. Tudi ne mimo priznanja ustvarjalcem do- mačega filma, ki v dneh Tedna domačega '^ilma v delovnih organizacijah in šolah v neposrednih razgovorih z delavci in mla- tiino »odkrivajo« tehnolocjijo filmske pro- izvodnje, se med seboj seznanjajo z delov- nimi pogoji, dosežki lastnega dela. raz- mišljanjem o domačem filmu, problemih in o čem vso ne teče pogovor. In ne bi smeti mimo vneh številnih dejavnikov, ki tako ali driigače sodelujejo v tej pomemb- ni kulturni manifestaciji. Bodisi, da nepo- sredno sodelujejo v organiziranju, poleg uredništva NOVI TEDNIK — RADIO CELJE, kot to velja za Kinopodjetje Celje. Društvo slovenskih filmskih delavcev iz Ljubljane, Viba film in informativno revijo za TV, radio, gledališče in zabavno glasbo Stop iz Ljubljane, bodisi, da so to celjske dru- žbeno politične organizacije in občinska skupščina ter njen IS, bodisi da gre za republiško kulturno skupnost, za celjsko in druge obučinske kulturne skupnosti v območju, ki s posebno naklonjenostjo pod- pirajo to osrednjo slovensko filmsko ma- nifestacijo. Bodisi da gre za združeno delo, ki materialno ali drugače omogoča edinstveno prireditev. Vsaj našteti jih mo- ramo. Oba pokrovitelja MERX in ZLATAR- NE Celje pa LIK SAVINJA kot pokrovitelj treh spremljajočih prireditev v okviru TDF, nadalje AERO, IZLETNIK, TKANINA, ZAVAROVALNICA SAVA, TEHNOMERKA- TOR, LJUBLJANSKA BANKA, GRADIŠ, IN- GRAD, CESTNO PODJETJE, PREVOZNIŠ- TVO. TOPER, CINKARNA, KOVINOTEHNA vsi iz Celja in ŽELEZARNA Štore, KONUS ; iz Slovenskih Konjic. TIM Laško ter TO-; VARNA NOGAVIC Polzela. Seveda pa je organizacij združenega dela še več, W prav tako sodelujejo v tej kulturni mani- festaciji. In še več je tistih, ki bodo dnevno vsaj po dve uri živeli s filmom. Letošnja akcija organizacijskega odbora z geslom »naj ne bo Celjana, ki v času TDF 76 ne bo videl domačega filma« in katere namen je bil zanesljivo omogočiti ogled izbranih filmov vsem, ki to želijo in da ne bi ostali zadnji hip zunaj prireditve, je dosegla svoj namen. Preko 14.000 vstopnic je bito prodanih v pičlih nekaj dneh v predpro- daji, kar je celo nekaj več kot so orgarii- zatorji nameravali razprodati vstopnic v predprodaji, zato so akcijo deset dni pred pričetkom tedna domačega filma sklenili. In celo ob tej široki možnosti ogleda do- mačih filniov je bilo slišati mnenja, da je skupno predvajanje domačih filmov še prekratko, da bi si bilo mogoče ogledati več filmov. Cilj je dosežen. Animiranost je vsajena, možnosti za zadovoljitev inte- resa pa tudi pozneje ne bo manjkalo. Ta- ko nastaja armada ljubiteljev domačega filma, ne le filma na sploh, predvsem domačega filma. Jutrišnji dan bodo zabmele projekcij- ske kamere, ki se bodo vrtele z enako hitrostjo kot so snemalne kamere vrtele metre in metre filma tam ob fHudinji, ko so snemali Bele trave. Podobno so nasta- jati tudi drugi filmi. Napornega ustvarjal- nega filmskega dela ne bo videti, vsaj po fazah ne, ker bo vse povezano v ce- loto. Videti pa bo ustvarjeno, rezultat tega dela. Mogoče pa bo to ustvarjeno delo »otipati«, kajti gledalcem, delavcem in šolarjem se bodo filmski ustvarjalci predstavili. Ne da bi jih gledali kakšni v resnici so, pač pa predvsem zato, da bi se z nami pogovorili, obojestransko spoznavali delo. Ta »predstavitev« filmskih ustvarjalcev r>i nova, poznamo jo že In rodila je sadove. Ti se kažejo v podružblja- nju kulture in filmske kulture, prispevajo, da kulturo tkemo v preprogo dela in živ- ljenja, postaja sestavni del združenega dela in pomeni prav tako uresničevanje akcije tedna komunista »Človek, delo, kultura«. Armada ljubiteljev domačega filma pri- čakuje jutrišnji dan z radostjo, radoved- nostjo in nič manj z naklonjenostjo do vsega, kar je našega, domačega, dožive- tega na naši zemlji v preteklosti in zdaj posnetega na filmski trak. Preteklost In sedanjost je zlita v celoto, za to so v se-] danjosti poskrbeli filmski ustvarjalci —j igralci in vsi drugi ustvarjalci brez katerih i pričevanja našega življenja na filmskemj traku ne bi bilo. Njim Celje in širše ob-., močje odpira srce, ta hip in za naprej, njim gre poseben pozdrav: DOMAČI FILM; — ŠE MNOGOKRAT! BOJAN VOLK 1 OD 20.m 25. XI. «^ "^EIJUs RAZSTAVA TEHNIKE IN INOVACIJ 2. stran — NOVI TEDNIK št. 46 — 18. november 1976 PIŠE IVAN SENIČAR • NE PREŠTETI, AMPAK UŠTETri SE! e NAŠ DANAŠNJI POGLED sega V sosednjo Av- strijo (7,3 mil. preb., 83.849 kv. km), kjer so 14. no- vembra preštevali svoje »drugorazredne« državljane, naše i-ojake, pa so se pri tem ušteli. Avstrija, ki je s svojim Dunajem veljala za ©no od kulturnih središč sveta — tam so se šolali mnogi slovenski sinovi — v svoji ziavestd ne more preboleti razpada avstro-ogr- ske monarhije, v kateri smo bili mi »črnci«. Zaradi tega se je znašla danes z roko v roki z Rodezijo, Juž- noafriško republiko in Bolgarijo, ki svojim državlja- nom prepovedujejo etnično pripadnost in jih skušajo nasilno »dvigniti« k sebi. Avstrija uresničuje danes etvropsko inačico apartlieida (rasnega razlikovanja). To rodi odpor — pri zapostavljenih državljanih, pri matičnih narodih in v svetovni javnosti. V avstrijska ustavni sistem je vključena tudi držav- na ix>god.ba, ki so jo 15. maja 1955. leta podpisale takratne velike sile, Jugoslavija in sama Avstrija. Od S7 členov so za nas pomembni predvsem člen 7 (pra- vice slovenske in hrvaške manjšine), člen 9 (ukinitev nacističnih organizacij — kot je Heimatdienst) in člen 19 (varovanje grobov zavezniških sil — ki jih razstre- Ijujejo). Avstrija že 21 let krši svoje mednarodne obveze in civilizacijske norme, zapravlja svoj ugled in dobre sosedske odnose z nami, dovoljuje razbija- nje dvojezičnih napisov (ki jih ni več), partizanskih grobov, miniranje železniških prog v lastni državi, neonacisti govore o »prastrahu«, ki ga baje občutijo pred namii, posamezniki — kot je salzburški vojaški poveljnik — pa že zahtevajo, naj dobi Avstrija tudi raketno oborožitev. Na srečo avstrijska demokratska javnost ve, kako strupena in nevarna goba raste v tej deželi. To vemo tudi mi in z nami vred ves svet. Koroški Slovenci in gradiščanski Hrvati so one- mogočili preštevanje z bojkotom in s tem, da so opozorili svet na svoj boj. Krčenje njihovega »urad- nega« števila je tragično in se mora zaustaviti. Na področju današnje Avstrije je živelo (po rednih popi- sih) I&IO — 81.410 Slovencev, 1923 — 37.292, 1934 — 28.79t5, 1939 — 42.757, 1961 — 25.472 in 1971 — 22.000, gradiščanskih Hrvatov pa. je bilo 1910 — 43.633 in 1971 — 24.523. Cilj preštevanja pa je bil, da manjšine izbri- šejo. Namen ni uspel: manjšine so in ostajajo. Jugoslavija je vsa leta zahtevala zaščito manjšin, letos je protestirala večkrat, tudi 11. novembra je s posebno noto opozorila avstrijsko vlado na kršitev državne pogodbe. Jugoslavija je obvestila članice zdra- ženih narodov o rasni diskriminaciji v Avstriji, na zasedanjih generalne skupščine OZN v New Yorku in UNEISOO v Nairobiju smo predložili posebne reso- lucije o zaščiti manjšin; po vsej naši državi že mesece izražajo svoje nezadovoljstvo vsi naši narodi, delOvTie sredine, mladina, tudi v Celju so bila protestna zbo- rovanja v delovnih organizacijah, šolah in na trgu V. kongresa. Del našega naroda živi v drugi državi. Mi spoštujemo nedotakljivost Avstrije in vseh držav, toda koroški Slovenci bodo vedno ostali del narodnega telesa, ki v Jugoslaviji uresničuje svojo državo. V avstrijski zgodovini pa bo 14. november 1976. leta Oistal zapisan kot dan poloma zaostale, provincialne, z ni- šilnitmi krampi, bombami in pendreki podprte politi- ke, ki se je že zdaj sramuje večina Avstrijcev. 9 NA OBISKU PRI NAS - Generahu sekretar C3K KP Sovjetske zvez* Leonid Brežn^iev s sodelavci, parlamentarna delegacija Fir.ske, delegacija Kuvajta, član predsedstva socialdemokratske stranke ZR Nem- čije Horst Ehmke in delegacija beloruske državne imiverze iz Minska. • MI NA OBISKU — Delegacija ZX Jugoslavije na Portugalskem (na kongresu KP Portugalske). ŠMARSKI SAMOPRISPEVEK KORAK DO URESNIČITVE! ŽELJE PO HITREJŠEM RAZVOJU — ODLOČITVE V NEDELJO 21. novembra se bodo v šmarski občini znova odloča- la za samoprispevek, torej v času, ko se vrsta slovenskih občin na enak način oprede- ljuje za hitrejši razvoj, seve- da vsaka z drugačnimi cilji in nameni, ki pa vendarle po- menijo isto: bitko za boljši jutrišnji dan. Kako in zakaj novi samo- prispevek v šmarski občini, je bilo že ničkolikokrat pjove- dano: prispevne stopnje ,so znane, znano je tudi, kaj bo- do občani s samoprispevkom pridobili in kaj pomeni sa- moprispevek za občino, kot je Šmarje pri Jelšah. Pa ven- dar še enkrat ponovimo v ce- loti, čemu bodo namenjena sredstva, zbrana v nasled- njem petletnem obdobju. Zgrajene bodo prepotrebne nove šole v Kostrivnici, Ro- gaški Slatini, Rogatcu in v Bistrici ob Sotli pa še neka- tere varstvene ustanove. To pa je le polovica sredstev, saj bo ostala polovica name- njena za uresničitev progra- mov krajevnih skupnosti, kot so si jih začrtale v srednje- ročnem programu razvoja ob- čine. Vedeti pa je treba, da vseh želja ne bo mogoče iz- polniti, po vsej verjetnosti le del njih, kajti ti programi so izredno obširni in zahtevni. Zato bodo sredstva iz samo- prispevka po presoji posa- meznih krajevnih skupnosti razdeljena tako, da bodo po- skušali z njimi realizirati le najpomembnejše objekte. Po- vemo naj še, da bodo sred- stva samoprispevka dobra štartna osnova za posojila, s katerimi naj bi zgradili naj- pomembnejše objekte, to je, šole pa tudi posamezne ob- jekte v krajevnih skupnostih. Osrednji problem krajevne skupnosti Zagorje so pred- vsem ceste, zato bodo zbra- na sredstva namenili za re- konstrulccije, dograditve in asfaltiranje, nekaj pa za vo- dovod, žele pa si tudi prime- ren gostinski lokal. V KS Os- redek bi prav tako radi ure- dili ceste, dokončali vodovod in elektrificirali še preostala gospodarstva. Posredčani bo- do zbrana sredstva namenili za manjšo dvorano, kjer se bodo zbirali predstavniki vseh družbeno političnih organiza- cij in mladina. V načrtu je tudi oskrba s pitno vodo in seveda nekaj kilometrov ce- stišča. Na Bučah še vedno ni- ma električne energije oko- li deset gospodinjstev, urejen še ni vodovod, kritična so ne- katera cestišča, enako pa ve- lja tudi za KS Polje ob Sot- li. Poljanci bi radi adaptira- li staro šolo in op^remili kul- turni dom ter uredili prime- ren prostor za nemoteno de- lovanje KS. Tudi Tinsko bi rado ceste pa telefon in jav- no razsvetljavo. V Virštanju načrtujejo dograditev vodovo- da, rekonstrukcijo cestišč, gradnjo mostov in elektrifi- k£jijo, v Lesičnem pa bi ra- di dokončali kulturni dom, v Rogaški Slatini pa naj bi za- čeli graditi novega. Kulturni dom bi radi dogradili tudi na Sladki gori, kjer nujno po- trebujejo novo mrliško veži- co in nekaj dodatnih telefon- skih številk. Dobovčani imajo še vedno največje probleme z elektriko in pitno vodo, na Stojnem,selu pa s cestami in avtobusnimi zvezami ter tele- fonom. KS Donačka gora bi rada uredila šolsko poslop- je in elektrificirala preostala gospodinjstva, v Zibiki pa po- trebujejo razširjeno in poso- sobljeno trgovino ter kultur- ni dom in mrliško vežo. Na Vinskem vrhu primanjkuje stanovanj, potrebna pa bi bi- la tudi trgovina z gostinskim lokalom pa pitna voda, tu in tam|še elektrika in novi kilo- metri cest. Kulturni dom in gasilsko poslopje si žele tudi v Šentvidu in Mestinju, prav tako pa mrliški vežici. Med nujne zahteve spada tudi ure ditev cestišč. V Kozjem nuj- no potrebujejo nekaj stano- vanj, tudi šola je že premajh- na pa kulturni dom, žele si bazen in sei-vis za popravilo motornih vozil in končno še nekaj kilometrov cest. Bistri- čani bi radi adaptirali telo- vadnico in kinodvorano, zgra- dili zaprto strelišče m večji objekt, kjer bi imele prostor vse družbeno politične orga- nizacije skupaj z banko, po- što, krajevno skupnostjo in krajevnim uradom. Najpo- membnejši dosežek Rogatca bi bil vsekakor urejen zdrav- stveni dom in dvorana za pri- reditve, prav kmalu pa bo po. trebna tvidi mrliška vežica. Podčetrtčani si žele bazen, mrlišiko vežico, zgradbo druž- beno političnih organizacij in lepo število novih kilometrov cest. To velja tudi za šmar. je pri Jelšah, ki ima seveda največje potrebe. Dokončno bi radi rešiU oskrbo z vodo, uredili javno razsvetljavo, zgradili kulturni dom, šport, no rekreacijski center, knjiž- nico, bazen in še marsikaj. če na kratko povzamemo vsebino programov, lahko sklenemo: večina krajevnih skupnosti bi se ,s samoprispe-v kom rada rešila osnovnih ko- munalnih problemov, saj je skorajda ni krajevne skupno- sti, ki ne bi imela v progra- mu ureditev vodovoda, tele- fonske napeljave, cest in po- kopališč.: Skorajda vse bi po- trebovale javno razsvetljavo pa prostore za sestajanje, kulturne domove in podobno. Razumljivo je, da samopri- spe^^ek vsega tega ne bo re. šil, bo pa mnogo pripomogel, da bo del največjih proble- mov odpravljen. Skoraj goto- vo je, da največjih objektov ne bo mogoče realizirati, saj bi potem potrebovali ogrom- na sredstva, ki pa jih niti s samoprispevkom ni mogoče zbrati. Skoraj gotovo pa tudi je, da bo večina krajevnih skupnosti sTOje probleme čez pet let rešila, če že ne popol- noma pa vsaj deloma. MTLENKO STRAŠEK PRED SAMOPRISPEVKOM V LAŠKI OBČINI^ V KS RIMSKE TOPLICE, SEDRAZ IN JURKLOSTER: PROGRAMI Kot v ostalih krajevnih skupnostih laške občine so se tudi na širšem območju Rim- skih Toplic krajani dogovo- rili, kateri so poglavitni cil- ji in naloge, katerim bi na- prispevka, ki naj bi ostal kra- jevnim skupnostim, če bo na referendume samoprispe- vek izglasovan. Ob mnogih na- logah, ki vse pomenijo za krajane ključne probleme, so se po krajevnih skupnostih vendarle dogovorili o tistih, ki jim bodo posvetili prven- stvo. RIMSKE TOPLICE: NAVJE IN KOMUNALNI OBJEKTI V krajevni skupnosti Rim- ske Toplice so se odločili na delitev sredstev po zaselkih. Milijon in 95 000 novih dinar- jev bi v tej krajevni skup- nosti delili v tri tretjine. Eno tretjino bi dobili zaselki, ki jih bolj kot vse drugo pesti- jo neurejene ceste in sicer: Brodnice, Dol, Lokavec, Lože, škofce, Vodiško, Konc in Za- brež. I>ve tretjini sredstev bi si za komunalne objekte in ces- te delila naselje: Brstovni- ca. Globoko, Gračnica, Oge- če, Povčeno, Rimske Toplice, Senožete, Sevce, Strensko in šmarjeta. Ta naselja bi ^ odstotkov svojih sredstev združevala za izgradnjo poko- pališke cone in novo žalnico, 20 odstotkov pa bi namenili za obnovo in vzdrževanje kra- je-vnih cest. Deset naselij, ki so bila našteta, je dokončno rešitev okoli pokopališča sma- tralo za skupno in s tem tu- di prioritetno nalogo. SEDRAŽ: CESTA, TELEFON, KANALIZACIJA, JAVNA RAZSVETLJAVA V krajevni skupnosti Sed- raž so v minulem obdobju uspeli z dvema večjima akci- jama. Ena je bila izgradnja vodovoda, ki je vreden naj- manj trideset starih milijo- nov, druga pa je asfaltiranje ceste iz Breznega k Sedražu- Ta cesta bi bila tudi v pri- hodnje osno^-ni cilj krajanov, s tem da bi cesto speljali sko- zi vas in p>o drugi strani čez Trnovo v Sevce, kjer bi jo priključili na cesto Rimske Toplice-Laško. Druga naloga je dolg iz minulega programa ; — telefon. Ker je bil zgrajen vodovod, zdaj nastopa prob- lem kanalizacije. Rešili naj bi najbolj kritične točke v Sedražu, v Belovem in v Brez- nem. Ce bi šlo, saj tudi v tej krajevni skupnosti ne ra- čunajo le na samoprispevek, marveč še na druge dohodke in prispevke, bi v večjih na- seljih »obesili« tudi nekaj javnih luči. 320.000 novih dinarjev raču- najo v krajevni skupnosti Se- draž zbrati iz naslova samo- prispevka, oziroma tistega de- la, ki je namenjen za delež krajevnim skupnostim in ujx>- rabo po njihovi lastni preso- ji- JURKLOSTER: BENCINSKA ČRPALKA IN CESTE V Jurkloštrski krajevni sku- pnosti so iz sredstev sedan- jega samoprispevka zgradili vodovod v Blatni vrh. Ta in- vesticija, pri kateri je sodelo- vala mladinska delo\aia sku- pina, so ustvarili skupno vrednost okoli 40 milijonov. Okoli 20 starih milijonov so uporabili za vzdrževanje in rekonstrukcijo kraje\aiih cest. Ko so se krajani v krajev- ni skupnosti Jurklošter dogo- varjali, kateri so temeljni cil' ji v njihovem srednjeročnem programu, so na prv'o mesto postavili problem, ki ga že nekaj let postavljajo v os- predje in sicer bencinsko čr- palko. V teh krajih je pre- vozno sredstvo pomembni se- stavni del standarda in stikov s svetom, veliko bolj pomem- bni pa so delovni stroji v kmetijski in gozdni proizvod- nji. Krajani so prepričani, aa so kljub izračunom o neren- tabilnosti črpalke v tem kra- ju, upravičeni nanjo in so zato dali v referendumskih ciljih -temu objektu osnorao pozornost. No, na drugeiti mestu so ceste in če so dali ob znanih potrebah po ces- tah vendarle prednost črpal- ki, potem je ta problem res pereč. Prihodnjič bomo predstavili programe krajevnih skupnosti širšega območja Radeč. , J. KRAŠOVEC SINJO JEZERKIK Spoznal sem ga že pred leti kot molčeče- ga, vendar zelo prijazne, ga mladeniča. In prav s to svojo »molčečnost- jo« je presenetil na ne- kem sprejemu, ko je tekla beseda o kulturi, gledališču, filmu. Ta- krat se je odprl slap in ostrmeli so celo njegovi sodelavci, češ glej ga, Sinja, kako je doma v kulturnih vprašanjih. Rodil se je pred 28 leti v Poljčanah v de- lavski družini, kot dru- gi otrok. Zaradi očeto- ve službe v LIK Savi- nja so se preselili v Ce- lje, kjer je Sinjo kon- čal osnovno, nato pa še trgovsko šolo. Pred de- setimi leti, ko je kon- čal šolanje, se je naj- prej zaposlil pri Merxu, kjer je ostal pet let, medtem pa je še opra- vil poslovodsko šolo. Zaradi zelje po tehnič- ni stroki, nekako bolj mi leži, pravi Sinjo, se je »preselil« k fehno- mercatorju in po še- stih mesecih prevzel tr- govino »Tehnika« na Ljubljanski cesti. Tam so ga spoznali številni kupci, spoznali po nje- govih mirnih in stro- kovnih nasvetih, čeprav je marsikdo pomislil: poglej, kakšen mlade- nič pa že poslovodja. Si- njo je v treh letih »še- fov siva« nedvomno do- kazal, da za dobrega poslovodjo niso potreb- ne le starost in dolgo- letne izkušnje trgovca, temveč mnogo več. Vse- kakor pa vztrajno uče- nje in spremljanje vse- ga kar je novega. Tre- nutno je na delovnem mestu šefa splošno or- ganizacijskega sektorja v TOZD Maloproda- ja Tehnomercatorja, in sicer v. d. Kljub delu v trgovi- ni in šolanju pa ni mo- gel in ni hotel opustiti tudi tistega zunanjega dela, kar v mnogočem izredno dopolnjuje člo- vekovo delo in njegove delovne obveznosti tam, kjer je zaposlen. Kot amaterski igra- lec se je dodobra spo- znal z Delavskim od- rom, po selitvi v Ta- bor pa se je spoprijel z režijo: Deseti brat in Miklova Zala. »Bil sem zadovoljen, ker nam je tedaj uspe- lo pritegniti kmete, ne samo na predstave, tem- več tudi k ustvarjanju v naši dramski skupi- ni!« Predsednik konferen- ce sindikata Tehnomer- cator ni majhna obve- znost. »Vsebinsko se je delo sindikata po kon- gresu zelo spre:nenilo. Postalo je bogatejše, zahtevnejše. To je seve- da zahtevalo doslednej- še izpolnjevanje nalog, več dela, bolj vsebin- skega in moram reči., da rezultati niso izosta- li. Dobili snio srebrni znak ZSS, kar pomeni, da smo z organiziranim delom na vseh področ- jih, kjer človek živi in dela — uspeli, naredili korak naprej.« Sinjo dela naprej! V službi, na terenu, izred- no pa študira tudi v drugem letniku Visoke šole za organizacijo de- la. Vedno znova pa ugo- tavlja: čas je zlato. M. SENIČAR OBRAZI §t. 46 — 18. november 1976 NOVI TEDNIK — stran 3 CELJE ZA BOLNIŠNICO - DA! SAMO CELJE 80 MILIJONOV ¥ ŠTIRIH LETIH GVmi izvršnega sveta celj- ske občinske skupščine tokrat niso oklevali, ko so se odloča- li, ali naj Celje podpre akcijo 23 modernizacijo celjske regi- onalne bolnišnice ali ne. V tej razpravi ni bilo dilem, saj je združevanje sredstev edini izhod iz položaja, ki dan za dnem opozarja, da je moder- nizacija bolnišnice nujna. Za- radi človeka, da se bo, kadar bo isroai pomoč v njej, bolje počutil. časovno je program moder- nizacije uokvirjen v štiri le- ta. V tem času naj bi s pri- spe^^ki šestih občin (Celje, Laško, Šentjur, Šmarje, Ko- njice in žaiec in morda še ka- tere), 2kvcem r&gioaiakie zdrav- stvene skupnosti kolektiva in republiške solidarnosti zbra- li okoli 240 milijoiniov dinar- jev. Vsako leto bi naj samo občine zbrale okoli 33 milijo- nov dinarjev. Finančni izra- čun temelji na letošnjih ce- nah. Podražitve niso upošte- vane. Te pa naj bi reševali avtomatično glede na stop- njo takšne rasti. Modernizacija zajema ure- diitev specialističnih ambu- lant, pridobitev petih opem- cijskih dvoran, center z;a in- tenzivno nego z 28. posteljami prostor za deziinfekcijo po- stelj, zatem ureditev nekate- rih novih postelj, čeprav v celoti tega fonda ne bi pove- čevali, manreč samo zmanjše- vali število ležišč v sobah, kjer jih je zdaj veliko in po- dobno. Gre tudi za nekatera dmga nujno potrebna dela. Izvršni sv&t celjske občin- ske skupščine je potrdil tak načrt in se odločil, da bo v ta namen odvajal tista sred- st-va, ki so jih v občini doslej zbirali za gradnjo tehniškega šolskega cemfcra. To pa hki-ati pomeni, da prihaja v priori- teti gradenj oziroma sofinan- ciranje družbeno potrebnih objektov do spremembe. Na mesto teJiniškega šolskega centra stopa zdaj regionalna bolnišnica. Njena moderniza- cija. Celjska občina bo po vsem tem prispevala za to mo- dernizacijo nekaj nad 8 mili- jard starih dinarjev v 4 letih. Kot so v tej zvezi ugotovili na, seji izvr.šnega sveta, gre za gradnjo nove tovarne, v kateri sicer ne bo tekla pro- izvodnja, bo pa zato njeno deio vplivalo na storilnost, proizvodnjo, dobro počutje delovnega človeka, občana. In tudi zato ali predvsem za- radi tega, je ta stroSek nujen! MB Samo dve seji sveta Tedna domačega filma sla bili potrebi^ za njegovo uspešno pripravo..: Zato pa se „ie večkrat sestajal organizacijski odbor, ki Je na svojih Stirib sejah spr«-:.!«!! kar preko ISJO siilcpov in ,|ib tudi vse reali-?iral. Naš posnetek prlkas^u,je tlrugo sejo sveta'; Tedna domačega filma,, ki Jo vodi predsednik sveta, glavni in odgovorni urednik 'Novega; tednika in Radia Celje Bojan Volk. J Foto: D,. MEDVED CELJE: SAMOPRISPEVEK II 16. JANUAR PRIPRAVE SO V POLNEM TEKU Pfipra^va na uvedbo drugega samoprispevka v celj- ski občini za rešitev prenekaterih perečih vprašanj na področju družbenosti dejavnosti so v polnem teku. Kot na začetku, tako dobiva pobuda za novo druž- beno solidarnostno akcijo tudi v nadaljevajiju vso podporo. Delovni ljudje in občani jo sprejemajo kot svojo obveznost, kot nujnost za pospešeno rešitev ne samo osnovnega šolstva in otroškega varstva, marveč tudi nal^aterih vprašanj s področja kulture, zdravstva, socialnega skrbstva in podobno. V tej pripravljenosti, tudi za realizacijo srednje-- ročnih načrtov kraje^tiih skupnosti, so v krajevnih skupnostih in delovnih organizacijah že imenovali šta- be za uvedbo ^rugega samoprispevka in nekatere druge organe. Sicer pa je v teku tudi razprava za sestavo do- končnega progra.j:na, ki bi ga naj uresničili s sredstvi! samoprispevka. Gre pravzaprav za predlog, o katerem se bodo delovni ljudje in občani še odločali, Ko je občinski štab za uvedbo drugega samopni- apes/ka razpravljal o teh in drugih nalogah in ko je ocenjeval opravljeno delo ter prihodnje naloge, je med drugim sklenil predlagati občinski skupščini, da naj bi bil referendum za uvedbo drugega samoprispev- ka že 16. januarja prihodnje leto in ne 6. februarja kot je bilo prvotno določeno. To pa hkrati pomeni, da bo treba z nekaterima deli pohiteti. MIB OKREPLJENE VRSTE ZK MA KONFEBEI^CI ¥ MOZIRJU OCENILI DELO Komunisti mozirske občine so pred dnevi na seji konfe- rence ocBniU uspešnost dveh akcij, ki jih vodijo v 'letoš- njem obdobju. Prva akcija zadeva samoupravno organi- ziranost, gospodarsko uspeš- nost in načrtovanje, druga pa kadrovsko okrepitev organiza- cije zveze komunistov. V zadnjih treh letih se je štexriio članov zveze komunistov v moairski občini povečalo za polovico, mjed nanovo spreje- timi jih je dobra polovica iz neposredne proizvodnje, ve- čina nanovo sprejetih pa je mlajša kot 27 let. Triletna na- črtna aktivnost sprejemanja novih članov je vplivala na socialno strukturo, ki se iz- boljšuje, čeprav v zvezi ko- m^mistov še vedno ni primer- no število kmetov; prosvetnih in zdravstvenih delavcev. Konferenca je zato, sprejela neka*j sklepa v, ki za^/ezujejo zlasti tisce osnovne organiza- cije, ki so bile doslej prema- lo akti\me, da niačrtneje delu- jejo za sprejem novih članov. Mozirski komunisti so tudi omenili, kako uresničujejo ak- cijo samoupravnega organizi- ranijia in gospodarske uspeš- nosti. V začetku akcije so naleteli na odpot^ v posamez- nih delovnih organizacijah, kjer odgovorni kadri niso sle- dili ustavnim zaJitevam po preobraabi družbanoekonoih- skih odnosov. Tak primer je bil v GLIN Nazarje, kjer je medtem že doseženo ustavno konstituirairije, zdaj ža tik pred združitvijo temeljnih organi- zacij združene.ga dela v ses- tavljeno organizacijo V načrtovanju gospodarske- ga razvoja se v občini spopri- jemajo z mnogimi težavami. Še vse preveč je slabih raz- vojnih programov, ali pa jih organiaacije sploh nimajo. Po- sebej so na konferenci opozo- rili na primer nereataih raz- vojnih programov, za ilustra- cijo so navedli GLIN Nazarje, ko ti proigi-ami ne upošteva- jo resnici jih materialnih mo- žnosti, na-drugi strani "pa so opozorili tudi na take prime- re, ko v razvojnih programih organizacij združenega dela ni zaslediti nikakršnih razvoj- nih pobud, v spletu teh eko- nomskih problemov so na konferenci tudi spregovorili o izwa(janju kadrovske politi- ke, pri čemer pa so ugotovi- li, da jih pesti predvsem po- manjikanje strokovnih kadrov, že itak strokovnjakov ni m'0- goče dobiti, pa še ti, ki jih štipendirajo, se le poredko- ma vriičajo in vključujejo v delo gospodarstva ter občine. B. VOLK REKLI SO: FEANJO Ing, TEFEJ, predsednik IS skupščine Slovenske Konjice: -»Glav- no delo 51;inov izvršnega sveta v tem obbdobju je na usklajevanju skupnem splošne porabe za srednje- ročno obdobje do leta 1980, seveda s posebnim poiudarikam na prihodn,?a. da bodo v prvih vr- stah borcev ta višji družbeni standard.. Odločno so de.JaJi, da ne pozna.io dileme »ali osebni ali dnižbeni standard«. Zato .se mora.io člani ^SMS vktjiiičiti v vsak štab 7:\ izvedbo samopri- spevka. O samoprispevku pa bo eovora tudi na vsakem sestankti OO, predsedstva ali drugih orga- nov. V kraUvnIh skupnostih bo- do mladi obiskovali občane z na- menom informiranja o pomen« samopr!spevIt;3. Tadi razredn« 'kupnosti vseh srednjih in osn»x/- niU šol moi-ajo vsaj eno mladin- sko uro po.-ivetiti tej temi. Postavili so tudi zaht^-vo i>o kar največji noenotenosti pro.?ek- tantskih načrtov za erradnjo osnovnih Sol in vrtcev, ker se le tako lahko aagotovi raciona- lizaciia potn-bnih sredstev. Nujno potrebna pa ie tudi družbejrta kontrola o Izvajanju prosrrama samoprisnevka. Na kra.iu so mla- di izrekli osiro kritiko predstav- nikom SIS za telesno kulturo, socialno skrbstvo in rdravstvo, ki sanes Icolo res ni več premoženje, toda vseeno ne bi bilo treba t^ko ma- lomarno ravnati z njimi. Le malokatero kolo ima ključavnico. Kolesarnice v blokilh so ponavadi pratz- ne, so pa zato hiše podpr- te z njimi. Pravzaprav k>o- lesa nj:iho(vi lastniki naraiv- nasfc ponuja?;taj'ah milice in njaiho- Nkladiščih menda več Piše m UREJA; .JURE KRAŠOVEC C^J dvokoles, kot v trgovinah — le malokdo pride pogle- dat po svojem., skri^most- no izginulem koJesu. Za- kaj? Zato ker nas je ven- dair^le sram nase malomar- nosti? In kako malomarno ra- vnamo z dmginia »malen- kostmi« tot so potae toar- be, količku, noične torbice, Id so jiih 'zaoeOd nositi biidi moški in se nanje nisorua- vadili kot ženske, žanskiilt torbic je najmanj izgub- lj'3inih in ukradenih, ketr se nekako »držijo« last- nic in ker imajo le-ta v njih nekatere nepogreš- ljive reču od rdečila do barve za obrvi. Nikoli ne bom pozabili osuplega obraza človeka, ki je prišel v trafiko in ugotovil, da kovčka, kt ga je m nekaj minut »shra- nil« za vrati ni več. V resnici se je iakajzalo, da ga tsrafikant sploh ni vzel v varstvo Možak je samo polglasno omenili, da bo Icovčak pustili ■sa vrati za nakani minut. Prodaaalec ga niiti ni dobn-v videl. SU- šal pa je. kako je nekdo prišel po nek kovček za vrati. Zgodiilio se je pač, da je med desetimi kupci bil nekdo, ki je slišal im je izkoristili gne5o. Šel je ven, se vmil in '>dneseil ahiranijonil kovček. Ti02 V CINKARNI OBRAT ČEZ DVE LET! RENTABILEN Po vseh predvidevanjih bo imela temeljna orgamzacija združenega dela za proizvod- njo titanovega dioksida v celjski cinkarni letos za okoli 89,7 milijonov dinarjev izgu- t>e, pri čemer bo samo na ko- lektiv cinkarne odpadlo okoli ^,6 milijona dinarjev. V tem ^ bodo del izgube pokrili z Odložitvijo plačila anuitet in obresti od kreditov, nadaljnji jno službo, ki je tesno po- vezana s službo kakovosti, novatorji in predvsem mar- ketingom in službo raziskav tržišča, je Aero še trdneje stopil na lastno pot razvo- ja. V prejšnjih letih je bil Aero znan predvsem kot to- varna, katere proizvodnja v največji meri sloni na licen- cah oziroma tujem znanju. V zadnjih letih pa se slika moč- no spreminja. Razvojna služ- ba je poslala na tržišče vr- sto novih proizvodov, pred- vsem iz kemičnega dela pro- izvodnje. Samo letos so tako uvedli v svoj program 14 novih proizvodov, pri čemer velja p<:)udariti, da gre za povsem nove izdelke na do- mačem tržišču. Za i7xielke to- rej, ki zamenjujejo tiste, ki smo jih morali doslej uva- žati. Vse te proizvode delajo na že obstoječih zmogljivo- stih, torej ne zahtevajo viš- jih naložb v strojno opremo in tehnologijo. Ce želimo ocenjevati, ko- likšen delež irnajo novi pro- izvodi v celotnem dohodku Aera oziroma koliko so ren- tabilni in perspektivni v tem smislu, da lahko posta- nejo nosilec nadalnjega raz- voja proizvodnje, se kljub vsemu znajdemo v zadregi. Cas, za katerega velja, da je nek proizvod nov, namreč ni opredeljen, V Aeru ga ima- jo za novega dve leti. Ker pa gre za pi-vi leti redne proiz- vcktnje. v katerih brez izje- me prihaja do proizvodnih pa tudi prodajnih težav, je ta delež navidezno skromen. V Aem ocenjujejo, da je de- lež takšnih novih proizvodov v celotnem dohodku šest do osem odstotkov. Ce pa tak- šen lasten nov proizvod spremljamo še nekaj let, nje- gov delež znatno poraste. Ta- ko je z nekaterimi novimi le- pilnimi trakovi, AC papir- jem in še bi lahko na.števall. Razvojna služba Aera za- posluje 44 delavcev, med ka- terimi je 10 inženirjev. Zanje je značilno timsko delo in tesna poveza:iost z novator- ji na eni in marketingom na drugi strani. Pomembno je zlasti to, da vsak predlog za nov proizvod najprej preve- rijo z marketinško analizo. Ugotovijo potrebe in zanima- nje tržišča za tak proizvod in šele nato odločajo, ali naj gre v redno pioizvodnjo. Tako hiter in močan lasten razvoj pa je nedvomno od- visen tudi od novatorstva in inovacijskih predlogov celot- nega kolektiva. V Aeru se je novatorstvo razmahnilo šele v zadnjih dveh letih. Še posebej močno pa je letos, ko so našteli kar 70 predlo- gov za inovacije oziroma ra- cionalizacije, pa tudi izume in patente. Le 15 od teh pre- dlogov so strokovnjaki zavr- nili kot neumestne ali neiz- vedljive. Tako je ob hitrem razvoju znanja in samosvoje proizvodnje, vse več tudi teh- noloških izboljšav pri strojih in drugih proizvodnih napra- vah, pa tudi kakovosti izdel- kov. B. STAMEJCIC ŠENTJUR: OBRAT AERA V Dobrini, v bližani Lo- ke pri Zusmu, že dalj ča- sa deluje nov obrat Aera, ki je dislociran proizvod- ni obrat celjskega tozda itemije. V obratu je trenut- no zaposlenih 16 delavcev, ki za Aero proizvajajo čr- njlne vložke. Na nedavna tiskovni kon- ferenci ob 30 letnici Aera smo izvedeli, da bo Aero ta obrat v Dobrini še ši- ril, že prihodnje leto naj bi bilo tu zaposlenih 45 delavcev, ki bodo poleg se- danje dobili še proissvod- njo teleks in ading rol za računske stroje. Čeprav je obrat Aera v Dobrini še majhen, je vsekakor iz- redno pomemben za kraj, saj gre za prvo industrij- sko organizacijo na tem delu Kozjanskega. TOVARNA NOGAVIC POLZELA NAPREDEK ZA KRAJ TOVARNA POKROVITELJ FILMA »IDEALIST« Polzela se je v zadnjih le- tih izredno hitro razvijala in iz nekdaj izrazito dolge vasi s kolovozi, pešpotmi in vr tovi, postaja danes strnieno naselje, s stanovanjskimi blo- ki, asfaltnimi cestami, kul- turnim domom. . Ves ta razvoj ne bi bil tako hiter, če ne bi na Polzeli deloval kolektiv Tovarne nogavic, ki je neločljivo povezan s svo- jim krajem. > že takoj po letu 1950 je tovarna prispevala denar za prenovitev kulturnega doma. Takrat je kupila tudi nov kinoprojektor in leta 1952 je bila za Dan republike na Pol- zeli prva kinopredstava. Ne- kaj let kasneje je tovarna pričela graditi prvi stano- vanjski blok na Polzeli. Lah- ko bi rekli, da je bil to pri- četek naglega spreminjanja podobe Polzele. Samoupravni organi tovarne ter družbeno- politične organizacije in kra- jevna skupnost so kaj kmalu spoznali, koliko lahko v kra- ju naredijo s skupnimi močmi. Prva skupna akcija je bila modernizacija in asfaltiranje ceste Dobrteša vas—Polzela— Parižlje leta 1963. Del denar- ja za to cesto so prispevali Polzelani s samoprispevkom, večji del pa je prispevala To- varna nogavic. Kasneje je bil s skupni- mi napori zgrajen zdravstve- ni dom z vso potrebno opre- mo, ki je bil v tistih ča- sih najsodobneje opremljen i zdravstveni dom v občini. S širjenjem tovarne je po- stajala vse bolj pereča po- treba po novih stanovanjih. Tovarna je pričela graditi stanovanjske bloke, ki so da- li središču Polzele nov videz. V enem teh novih blokov so organizirali tudi prvi vrtec. Med številnimi akcijami v kraju, kjer je sodelovala tu- di Tovarna nogavic, moramo omeniti še adaptacijo šole. posodobitev šolskega igrišča in predvsem lep kulturni dom, na katerega so Polže- lani še posebej ponosni. Tovarna nogavic je sodelo- vala tudi v številnih drugih akcijah, tako v kraju samem, kot tudi v celotni občini. Sa- moupravni organi so se na- mreč zavedali, da je treba poleg skrbi za dobro proiz- vodnjo in stroje, skrbeti tudi za čim boljše pogoje življe- nja v krajih, kjer živi in dela njihov delavec. Ni naključje, da je kolek- tiv Tovarne nogavic, ki bo prihodnje leto slavil svojo petdesetletnico, tudi pokro- vitelj zunanje premiere fil. ma IdeaUst v okviru Tedna domačega filma, ki bo na Polzeli. Tovarna nogavic je mnogokrat priskočila na po. moč pri organizaciji in iz. vedbi kulturnih manifesta- cij in tudi tokrat je bilo tako. TONE TAVČAR ŽELEZARNA ŠTORE OSNOVA JE ELEKTROOBLOČNA PEČ IN TOK železarna štore sodi med tiste delovne organizacije v celjski občini, ki imajo do podrobnosti pripravljen sred- njeročni načrt razvoja in ki se bodo razvijale izredno hi- tro. Njihov razvoj bo šel ta- ko v smeri osnovne železar- ske in jeklarske proizvodnje, kot tudi v predelovanje, saj bo že prihodnje leto stekla redna proizvodnja štorskih traktorjev. V Železarni imajo izredno visok načrt investicij. V sred- njeročnem obdobju naj bi te presegle m.ilijardo sedemsto milijonov dinarjev, z močni- mi naložbami pa bodo za- okrožili svoje proizvodne zmogljivosti in jih izkoristili po najboljših možnostih. Z investicijami bodo namreč odpravili vsa sedanja ozka grla v proizvodnji in v je- klarskem programu doseglr proizvodnjo 180.000 ton let- no, v livarstvu pa 50.000 ton ulitkov letno. Naložbe bodo v glavnem namenili osno\tii opremi in mehanizaciji delovnih proce- s v. Osnovna naložba, ki jih tu čaka, je namenjena novi elektroobločni peči v jeklar- ni. Eno takšno peč že imajo, vendar ta ne zmore v polni meri zadovoljevati zmoglji- vosti naprave za ulivanje. Z monta7.o nove elektroobloč- ne peči bo tudi naprava za ulivanje bolje izkoriščena in zmogljivosti livarne se bodo skoraj podvojile. S proizvod- njo ulitkov s pomočjo nove peči bodo lahko v veliki me- ri nadomestili primanjkljaj ulitkov na domačem tržišču, ki ga sedaj pokrivamo z uvozom. Ta investicijski načrt je za Železarno štore prioriteten, vključen pa je tudi v repub- liški srednjeročni načrt in ima podporo v.seh slovenskih železarn. Nova eiektroobločna peč bo lahko pričela s proizvod- njo v dveh letih, če bo seve i da v tem času končan tudi daljnovod Podlog—štore, ki je v načrtu elektrogospodar- stva. Poleg te, za štorsko žele- zarno osnovne naložbe, načr- tujejo še nekaj manjših, te- kočih investicij, pa tudi moč- nejše naložbe v jeklarskem delu proizvodnje. Železarna Store se bo po svojem razvojnem načrtu vse močneje zavzemala za tako imenovano višjo stopnjo pre- delave. Ne bodo torej ostali pri proizvodnji osnovnih su- rovin, ampak se bodo lotili tudi izdelave zahtevnejših delov, materialov in končnih proizvodov. Mednje sodijo tudi plinski gorilniki za indu- strijske peč;i, ki jih razvija- jo v sodelovanju z metalur- škim institutom iz Ljubljane. V srednjerc>čnem obdobju bo Železarna štore zaokroži- la svoj proi::vodni program in ga dvignila na najvi.šjo možno količinsko mejo. Raz- voj naprej pa bo usmerjen predv.sem v višjo stopnjo predelave in doseganje višje kakovosti. BRANKO STAMEJCIC ŠENTJUR: VIŠJA PRISPEVNA STOPNJA o skupni porabi v občini Šentjur je Izvršni svet raz- pravljal na zadnjih dveh se- jah. Ugotovil Je, da se bo tudi v bodoče težlio prebijati na področju skupne porabe, saj je razkorak zlasti v šol- stvu, kjer bo prispevna stop- nja za cel odstotek večja. V skupni obremenitvi pa bo stopnja večja kot za dva od- stotka. To seveda bistveno jioslabša položaj delovnega ■Moveka v primerjavi z lan- skim letom. Iz tega sledi, da bo nujno potrebno povečati stopnjo pri- spevkov iz OD vseh delavcev v občini. Posledica tega pa bodo večja bremena zaposle- nih na manj razvitih področ- .jih, kot v drugih sredinah, fz leta v leto se širijo škarje v škodo manj razvitih. S tem se zmanjšala konkurenčna spo- sobnost gospodarstva, kar pa ne bo doprineslo k izboljša- nju reprodukcijske sposobno- sti domačih nosilcev razvoja. To .je nek poseben davek na ntanjrazvltost. ki ga sicer drugi zakoni negirajo In ne predvidevajo. Na vseh področjih bi mo- rala biti povprečna stopnja tista, s katero se zagotavljajo srodstva po minimalnih stan- dardih v Sloveniji. Nikakor pa ni sjire.jemtli- vo, da delavci na delovnem mestu Iz razJičnih občin pre- jemajo različne osebne do- hodke prav zaradi različnih obremenitev. MOJCA BUCER CELJE RAZSTAVA INOVACIJ IN TEHNIŠKE USTVARJALNOSTI Veonr.meriska dvorana tu- ristično rekreacijskega centra Golovec bo od 20- do vključ- no 25. novembra že dru.gič gostitelj pomembne gospo- darske prireditve. Tokrat je na vrsti republiška razstava o tehniški ustvarjalnosti in inovacijski dejavnosti. Gre za razstavo ob 30-letnici Ljud- ske tehnike, organizacij za tehnično kulturo. Prireditelji te velike prire- ditve so republiška in celj- ska občinska zveza organiza- cij za tehnično kulturo ter kolektiv Turistično rekre- acijskega centra Glovec. Po- krovitelj pa je skupščina ob- čine Celje. Razstavo bodo odprli v so- boto, 20. t- m. ob desetih do poldne in bo zatem odprta do vključno 25. novembra vsak dan med 9.in 19. uro. Organizatorji so za razstav- ni prostor najeli 2..500 kv. met.rcn' pokrite površine ▼ dvorani. Na prireditvi bo so- delovalo 19 združenih organi- zacij oziroma republiških strokovnih zvez za tehnično kulturo in blizu 40 organiza- cij združenega dela. ki priha- jajo na to prireditev pred- vsem z razstavljanjem svoje inovacijske dejavnosti Razstava je namenjena pre- gledu ob 30-letnem delu m razvoju organizacij za tehnič- no kulturo v Sloveniji, ki po- vezujejo blizu 600 klubov in drugih osnovnih organizacij. Glede na čas, v katerem ži- vimo in delamo, bo izredno pomemben prikaz inovacijske dejavnosti in dosežkov raz- iskovalnega dela v naši re- publiki. Sicer pa gre Se za prikaz tehnološke vzgoje mla- dine, za mladinsko razisko- valno dejavnost, za amater- ske m založniške uspehe itd. V ta okvir sodi tudi tradici- onataa mednarodna razstava umetniške fotografije, ki jo pripravlja celjski foto klub, zatem razstava Fotokino zve- ze in prav tako razstava da- našnje slovenske fotografije. Ob celjski razstavi se bodo zvrstile še druge pomembne prireditve. Tako so napov« dani posveti o tehniški vzgo ji mladine in usmerjenem izfli braževanju, o inovacijski d£ javnosti, zatem o dejavnosJ na področju raketne tehnilo itd. Izredno i>omembno W srečanje dolgoletnih sodelat cev in aktivistov org;ini2* cij tehniške kulture. Mnog med njimi bodo dobih tud po.5ebna priznanja ta opra< Ijeno delo. Bogata bodo ^ tekmovanja v kartingu. r» skih modelov, v spuščanju rs' ket in v demonstraciji lete čih modelov. In končno bO' do zavrteU še nekaj filino' tehnično vzgojne in tnforni* tivne vsebine- Skratka, gre torej za sil<' vensko prireditev, ki sovpad' z obdobjem, ko si odločni prizadevamo za hitrejši o* daljnjd rassvoj. . M. B02W gt. 46 — 18. november 1976 NOVI TEDNIK — stran 5 TURIZEM ZA PRAZNIK IZLETI IN ODDIH NA MORJU Ni kaj. reči. Turistične agencije so se tokrat zavze- le in pripravile za praznične dni okoli 29. novembra bo- gat spored izletov po domo- vini in v tujino. Velika pa je tudi ponudba za preživljanje nekaj prostih dni v hotelih ob morju. Tu so cene v tem času znatno nižje. Vabljive. In zato ni naključje, da je trenutno povpraševanje več- je za kraje ob morju kot za izlete. Povsem razumljivo. Ljudje iščejo v tem času tudi počitek. Zanimivo pa je še nekaj: v večini primerov gre za in- dividualne odločitve. Kolek- tivnih izletov v tem času sko- raj ni! Turistična poslovalnica »TTG« v Celju je pripravi- la' več tako imenovanih pake- tov v hotelih ob morju. Za Vrsar, Portorož in Poreč je veliko zanimanje in so zmo- gljivosti že skoraj razproda- ne. To še posebej velja za Vrsar. Na. voljo pa sta še Bled ter hotel Jeruzalem v Ljutomeru. Tudi za izlete je veliko prijav. Predvsem še za potovanje v Rim, Pariz, Nea- pelj in Pompeje. Za izlet v Sofijo in Carigrad je še ne- kaj prostora. Kompasov spisek za izlete po domovini in tujini pa tu- di za bivanje v hotelih, ki imajo pokrite plavalne ba- zene, je dolg. Zelo dolg. V svojem aranžmaju ponujajo kar 31 izletov ter dvanajst možnosti za bivanje v hote- lih. Poti vodijo na vse kon- ce sveta. Med izleti po do- movini priporočajo zlasti ti- stega »Po poteh AVNOJ«. Cene za razpisane izlete so seveda različne. Razumljivo. Za bivanje v hotelih pa se gibljejo od 370 do 920 din za tri oziroma štiri dni. Odvisno od hotela, njegove kategori- zacije in podobno. Tudi turistična agencija Iz- letnika v ponudbi ne zaosta- ja. Nasprotno. Se zlasti, ker razpolaga z lastnim progra- mom in seveda nudi tudi usluge drugih agencij, ki v Celju nimajo svojega pred- stavništva. Med izleui zavzema prvo mesto tisti »Po poteh revolu- cije«. V tem primeru gre za štiridnevno pot z avtobusom. Morda bo zanimiva pot v Genovo, Piso, Sieno in Fi- renze (štiri dni), ali weekend izlet v Bratislavo (dva dni za ceno 750 din) ter za obisk idiličnega Zermatta, kraja pod Matterhornom. Mikaraa bo tudi pot v Budimpešto (dva dni za 780 din) in še kaj. Tuda smučarji lahko pridejo na svoj račun in obi- ščejo Misurino v Dolomitih. Gre za avtobusni izlet in ce- no 1.700 din. Tudi Izletnik ponuja več zanimivih poletov z letali: Madeira, Atene, Rim—Nea- pelj—Pompeji, Paima de Mal- lorca, Tunis, Tenerife, Indi- ja, Leningrad—Moskva in še kaj. Ponudba je torej velika. Priznajmo. Uresničitev enega ali drugega programa pa od- visna od naše pripravljeno- sti in žepa! MB Ja.)ce s starodavno trdnjavo in slapovi Plive. Tudi v tem mestu zgodovinskega zasedanja AVNOJ se bodo ustavili prihodnje dni številni izletniki iz naših krajev (foto: MB)! POSOJILO OBČANOM Med pomembne dejavnosti Ljub- ljanske banke in tako tudi njene po- družnice v Celju sodi odobravanje po- sojil občanom. Gre torej za dejav- nost, v kateri se prav tako kot pri zbiranju denarnih sredstev odraža po- vezanost banke z občana, delovnimi ljudmi. In dalje. V teh primerih je banka tista, ki pomaga občanu ali de- lovnemu človeku^ da z njeno pomoč- jo, s posojilom, rešuje svoje trenutne ah dolgoročne zadeve, ki bi jih sicer sam s svojimi prihranki ne mogel rešiti, uresničiti. In prav tej nalogi posveča celjska podružnica Ljubljanske banke izredno pozornost. Zato tudi več možnosti za odobravanje posojil občanom. P»oglejmo, katere so te: 1. Potrošniška posojila — v gotovini do zneska 3.000,00 din 2sa stroške v zvezi s porodom, bolez- nijo, smrtjo ah preselitvijo z vračil- rum rokom do 12 mesecev po 12 % obrestni meri ter brez depozita; — dijakom in študentom za nakup knjig do zneska 1.000,00 din do 12 me- secev po 12 "/o obrestni meri in brez depozita; — za riakup ozimnice do zneska 3.000,00 din po 6 Vo obrestni meri z vračilnim rokom do 10 mesecev, brez d^ozita; — za nakup premoga za posamez- no gospodinjstvo do zneska 5.0(X),0O din z vračitotm rokom do 10 mesecev po 12 % obrestni meri, brez depozita; — za nakup industrijskega blaga, vštevši tudi gradbeni material do zne- ska 30.000,00 din za dobo 24 mesecev po 12 % obrestna meri ter plačilu 10 % depozita; — za nakup osebnega avtomobila do zmeska 50.000,00 din za dobo 36 me- secev po 12 % obrestni meri ter pla- čilu 20 % depozita; — za nakup osebnega avtomobila vojaškim invalidom do meska v skla- du z uredbo o F>otrošn)iških posojilih z vračilnim rokom do 5 let po 12 % obrestni meri in 10 % depozitom v gotovini. 2. Kratkoročna posojila samostoj- nim obrtnikom za obratna sredstva do 1 leta po 11 % obrestni meri. 3. Posojila občanom na osnovi ve- zave domače ali tuje valute za pospe- ševanje gospodarskih dejavnosti po 11 % obrestni meri. Višina posojila znaša 250 % od vezanega zneska. Ce pa občan proda konvertibilno valutx) in veže dinarsko protivrednost, znaša posojilo 320 "/o vezanega zneska. 4. Stanovanjska posojila občanom na podlagi vezave domače ali tuje va- lute po 11 % obrestni meri, pri čemer znaša višina posojila 250 % od veza- nega zneska. Pri prodaji konvertibilne valute in vezavi dinarske protivredno- sti pa znaša višina posojila 320 % od vezanega zneska. 5. Posojila občanom za stanovanj- sko in komunalno graditev na podlagi pravilnika_ po katerem je občanu na razpolago'sistem varčevanja, po kate- rem lahko varčuje od 24 do 60 mese- cev in na podlagi tega dobi posojilo po nižji obrestni meri, tn sicer po 4%. 6. Dolgoročna investicijska poso,jlla po poslovni politiki banke do 5 let zasebnim obrtnikom za njihovo de- ja-v.nor,t in sicer za gradnjo poslovnih prostorov tn nakup opreme po 12 % obrestni meri do zneska 150.000,00 di- narjev. ZASKRBLJENA DIREKTORJA ODGOVARJATA PRIPI:AVL ENOST £1 VSE JE ODVISNO OD MOZIRSKEGA SKLADA s posnetkom zaskrbljenih obrazov dveh direktorjev, Leopolda Perca in Ivana Zupana, smo v zadnji številki pravzaprav zastavili vprašanje Goltj in turizma v Gornji Savinjski dolini sploh. Zdaj nam odgovarjata. Spodbudna] je ugotovitev, da je kljub težavnosti vprašanja optimizma dovolj. Na vsaki] strani. In upajmo, da bo ta optimizem podprl tudi sklad rezerv mozirskej občine, ki je prvo pomoč odklonil, navzlic dogovorom. Kajti od njegovel pripravljenosti, da sprejme 30 odst. obveznosti pri pokrivanju izqube nd Golteh, zavisi tudi odločitev Celja in obeh kolektivov. V kolikor bo s te strani še enkrat prišel — ne, potem bodo Golte od 4. januarja 1977. leta dalje zaprte. Komu na čast? In v čigavo korist? i LEOPOLD PERC, IZLETNIK: GOLTE BOMO ZAPRLI, ČE... Rešitev problema na Golteh se že kar predolgo vleče in znm-a moramo reči, da še nis- nismo ničesar dosegU. Mor- da smo dosegli to, da smo razčistili nekatere pojme. Tu- di to je veliko. S tem smo se bržčas tudi približali pozitiv- ni rešitvi. Ne samo Golte, tudi drugi podobn' turistični centri pri nas so problem. Kjer gre za težje primere, jih zapirajo, kjer za manjše, jih rešujejo. Nikjer pa ni končne rešitve, ki bi tem centrom začrtale prihodnjo pot. V tem je iskati tudi vzrok za dosedanje za- vlačevanje integracije v Gor- nji Savinjski dolini. Kolektivi, ki se morajo od- ločiti za integracijo, zrelo raz- mišljajo. Razmišljajo pa ta- kole: kpko bomo pokrivali iz- gube v bodoče, če pa je na dlani, da takšnih infrastruk- tumth objektov kot so na Gol- teh, ni mogoče pokrivati z običajnim poslovanjem. To je nemogoče. Poleg t/'ia naj omenim še slabe zime, ki so prinesle piko na i na to stan- je. Samo amortizacija za gon- dolsko žičnico znaša na leto okoli 180 starih milijonov. In vsa ta amortizacija je že vseh šest let izguba na Golteh. Ni je mogoče zbrati tako, da bi povečali ceno za prevoz turis- tov z gondolo. Gre torej za to, da bi stroške za infrastruktur- ne objekte pokrivali iz širših Osnov. Ce smo se odločili za takšiie centre, za takšno re- kreacijo, potem jo legaliziraj- mo, omogočimo. To smo znali napraviti na drugih področjih. V našem primeru gre namreč za dejstvo, da nimamo eko- nomskih možnosti, da bi ren- tabilizirali ta in takšne objek- te. To pa je nekaterim težko dopovedati. Izletnik že okoli šest let rešuje vprašanje Golt. To tu- di tako, da je pokril nekaj nad eno milijardo starih di- narjev izgub. Poleg tega smo investirali v tiove vlečnice, no- ve teptalne stroje itd. V bodoče ne bomo mogli hoditi več po teh stopinjah. Enostavno zato, ker druge temeljne organizacije pri Iz- letniku reproduktivno niso dovolj močne, da bi lahko po- krivale tl> izgubo. Stojimo to- rej pred problemom, da zara- di izgube na Golteh pride pod sana-cijski postopek celotna organizacija združenega dela. Tega pa si ne želimo, ker je Izletnik v ostalih TOZD trdna in pozitivna delovna organi- zacija Tako se bomo odločili za enake korake kot jih de- lajo ostala podjetja v takšnih prunerih. (3dločiti se bomo morali za likvidacijo Golt. In tak sklep smo tudi sprejeli. To pa bi bila velika škoda. Menim tudi, da je na celjs- kem območju interes, da ta center obstaja. Sem optimist in upam, da bodo razgovori, ki jih načrtujemo, dali Izlet- niku in Turistu določene os- nove za nadaljnjo pot. V tem primeru se bomo vsi skupaj zavzeh in dokazali, da izgube sploh morda pokrivati ne bo treba. Vendar, preden stopi- mo na to pot, moramo imeti določena jamstva, saj gre iz- jruba veljjšcikirat m. račun dej- stev, ki so tako objektivna in tako povezana s pojmom viš- je sile, da jih odpravlijati sa- mi ne moremo. IVAN ZUPAN MOZIRJE: Ml SMO PRIPRAVLJENI Naj bom kratek. V občini smo se pred letom, morda še prej dogovorili, da bomo na gostinskem in turističnem po- dročju lahko dosegli korak naprej le, če bomo enotru, če bomo zatem v to našo dejav- nost vložili več novih investi- cijskih sredstev za gradnjo in ureditev prepotrebnih objek- tov. V ta namen smo tudi podprli združitev našega ko- lektiva, se pravi gostinskega podjetja Turist v Mozirju, s centrom na Golteh oziroma Izletnikom. Tako smo sklenili, ne pa uresničili. Tudi do združitve ni prišlo. Pa ne zaradi nas. Mi smo za takšno povezavo, vendar smo pred njo zahteva- li, da naj ho rešeno kritje izgube na Golteh. Nova enota bi namreč te izgube ne mogla prenesti. Objektivni del izgu- be mora prevzeti širša druž- bena skupnost, ne pa kolektiv. In ker to vprašanje doslej ni bilo rešeno, seveda tudi do združitve ni prišlo. Naj še enkrat povem. Ne soglašam z zaprtjem Golt. Naš kolektiv je pripravUjen pristo- piti k Izletniku tudi kot sa- mostojni TOZD. V tem pri- meru smo tudi pripravljeni sprejeti del obveznosti 23. po- kritje izigube na Golteh.. MILAN BOŽIČ 6. stran — NOVI TEDNIK St. 46 — 18. november 1976 MED POTRESNIKI V POSOČJU IN V BENEČIJI (1) V ^^^^^^^^ S^Snilli^l^ KOLIKO JE VREDNA V SAMOUPRAVNI DRUŽBI VGRAJENA SOLIDARNOST? o nesreči imamo pregovorov in rekov, da bi jih še in še naštevaH. Toda vsem tem pregovorom in reklom bi morali dodati še enega — ni vseeno v kakšnem sistemu te nesreča zadene! O tem sva se s kolegom Dragom prepričala na lastne oči, ko sva obiskala to in ono stran ob naši zahodni meji, ki sta jo letos stresla dva močna potresa, na stotine manjših pa je ljudem raz- rahljalo poleg načetih hiš tudi živce, in vendar na tej kot na oni strani zima tekmuje z obnovo, le da na naši strani nima upov na zmago. Od Tolmina do Bovca, od Podbrda do Breginja je eno samo gradbišče. Iz mnogih novih montažnih hiš, iz obnovljenih Se čomovklja dim in zbira družine k toplemu ognjišču. In kjer še ob jutrih lezejo ljudje iz pnkolic in provizorijev, je njih zfovolja začasna. Ni družine v Posočju, ki bi ji ne bila za- gotovljena streha nad glavo, čim prej bo mogoče. Pa to niso obljube. Vedo kam bodo šli, če dosedanji dom ni več mogoče po- praviti. Ko takole zjutraj slopdmo izpod top- le strehe v zoprn deževni dan nas zmrazi. Pa vendar korajžno stopimo v liiko — imamo se kam vrrati. Na potresnem področju je dež naj- hujši sovražniik otmove in priganjalec hka-aiti. V,sa pokrajina oto Soči, Bači In Nadižd je eno samo razhojelno in raavoženo blato. Kar poglejte, kako zg'leda okoU bJažnjega gradlbišča. Tako je v Posočju povsod. Kar obupno, če se spoimniš, kaiko lepa so bila ta me- ,9teca ob Gregorčičevi bistri reki, ka- ko slikoviite vasice s svojo značilno arhiitektiiro, cvetočimi cikni, balkoni in stopnišči. Toda trenutno je nmogo važnejša streha nad glavo kot čista ulica brez blata. Dež, ki neprestano moči pokiraj'ino, priganja. Na vsem le- pem se bo .spremenili v sneg, kakršen že|pokriva Joiilijce in Kanin. Zakaj smo tolikanj zaamjdili pri ob- novi, zlastd še ker vemo, da je bila pomoč zbrana v prvih tednih po po- tresu? Res je vsa slovenska in jugoslotran- ska (Skupnnost priskočila na pomoč, kot je pkjinogla porušenim mestom Skopju in Banjaluiki. Toda solidarno zbrana pomoč bi kaj hitro Skopneia, če bi se obnove lotiili brez načrta, kar tako počez in z levo roko. Teme. Ijiti pregledi, klaisifikacija, priprava za obnovo, vse to je terjalo določen čas, čeravno bi morda le lahko bili bolj hitri. Preden so lahko poklicali na pomoč strokovne ekipe iz vse Slove- iidje in tudi drugih republik, je bito treba poskrbeti za marsikaj, pred- vsem i>a za oskrbo z najraziličnejšimi gradbenimi materiali, kar je še danes poglavitni problem obnovitA^eruh ©kip. Mar,sikje so moralii najprej razširiti ceste, zgraditi nove, sanirati pilazove, da so lahko razmestili težko gradbe. no mehaniizacijo. Tako so na primer v Potoki pred Breginjem porušili Lav- renčdčev hlev, ki ga ni zmogel potres. To so morali storiti zato, da so lahko sprarvili gradbeniške istrode v Borjano in Breginj. Najbrž je v Sloveniji malokatero piomemibnejše gradbeno podjetje, ki bi v Posočju ne imeilo svoije ekipe. Z na- šega območja jih je več; INGRADO- VA, VEGRADOVA in ekipa ŽALSKE OBNOVE; morda še katera. BORJANA SE NA NOVO ROJEVA Od Kobarida se cesta, pred nedav- nim asfaltirana, vzipne v strmino nad Nadižo in se vije skozi Kred, Potoke, Borjano, Sedlo v Breginj pod Bre- škim Jalovcem. Vajsi so tod prislonje- ne v strmino, skoraj druga vrh dru- ge, pozidane hiše so seveda doživele ratrto-rno usodo. Najstarejše so se se- seidle na kup, večina je dobila grde razipoke, le nekaj novejših stavb je preneslo potresne s.xinke. Vsaka družina, usoda zase: Maks in Zora Spolat sta si komaj pred potresom oibnovila hiško, da bi v njej prijetneje preživela jeisen živ- lijenja. Pa jo je grdo razmajalo, da jo zdaj Ingradovi fantje poveziijejo sku.paj kot nekoč pdtokrovezi sajaste lončene posode. Zora ne zaupa tem železnim drogovom. Ne more se pri- vaditi na misel, da se bo treba seliti nazaij pod tolikanj priljubljeno stre- ho, ki ji je i>0'vz,ročila neznanski strah. Paulinovi imajo hišo pri mostu in se tako tudi imenuje gostilna, ki jo vodijo. V letih med prv-o vojno so morala bežati kot tudi ostali vašča- ni, leta 1952 se je z Vršanje glave vsiul snežen plaz m poirušil poleg nji- hove tžudi več drugih hiš. No in zdaj spet potrcis. Toda Paulinovi, kot tudi ostali Borjanci se ne dajo. Skupaj z gradbeniki iz Celja in njihovimi kole- gi od ljubljanskega Gradisa poprime- jo, kjerkoli so njihove roke koristne, kajti od Kanina sem nepirijetno diši po zimi.. . KAJ IN KAKO DELAJO INGRADOVCI? šef gradbišča FRANCI GRUBEL. NIK vodi dr>?e skupdni. Ena je v Bor. jand, druga, močnejša,, v Knezi ob Ba- či. V Borjani opravljajo samo adapta- cije, medtem ko v Knezi gradijo tudi nove hiše, pravzaprav kletne deie za Šipadove mo^Hitažne hiše. »Popravljati primoiriske hiše ni ša- la. Zidovi so kamniti, zidani z licem znotraj in zunaj. Vmes je navaden Zakonca PauJin drobir, vezan s krhko malto. Razma- jane hiše je treba z železnim vezov- Jem povezati po zunanji in notranji stra.ni, vse razpoke pa injicifati. To je precej zamuden in kompliciran posel, saj je treba v vsako razpoko vzidati posebno cev, na katero se potem na^ vije cev .stroja, ki pod pritiskom na- polni notranjost zidu z močno meša- nico, da se zid notninje okrepi.« Tako ^pisuje delo ekipe šef grad- bišča Franci Gruibe5niik in dodaja, da so se v delo dobro vpeljali, da pa so še vedno težave z nabavo materialov, ki jih na tako obsežnem gradbenem območju vedno primanjkuje. Vaščani v Borjani imajo naše fan- te radi, ker so pridni in ne gledajo na uro, ki bi šla čez osemumi delav- nik. Delajo od zore do mraka. Med člani celjske ekipe sta tudi dva mlaj- ša delavca ALOJZJ MLAKAR in RAj- KO RADOSAVLJEVIč, ki .sta si pole- ti v gradbeniški brigadi prislužila na- slove udairnika. PO KOZJIH STEZAH IN PO ZRAKU v Knezi gradijo Ingradovi delavca pet kletnih delov za nove hiše in za podkletitev za eno hišo izven vasi. Oko li trideset do štirideset hiš pa bodo »povezali«, kot imenujejo postopek statične adaptacije poškodovanih hiš. Nekatere teh hiš, ki jih popravljajo, so visoko v hribih, kamor mali to- vornjak zmore pripeljati zelo malo. Vendar hiše, pa naj bodo še tako od rok, bodo obnovljene. Do gradbišč, kamor ne morejo pripeljati materiala, za nošnjo pa je predaleč, tam prisko- či na pomoč voj;ska s svojimi helikoi> terji. Le-ti prevažajo opeko, les, že premešano betonsko zmes, skratka vse. Prenekatera obnovljena hiša v teh hribih bo terjala več denarja, kot je v celoti vredna. Toda kaj naj bi naredili. Naj bi nesrečni ljudje zapu- stili te svoje vasi, od koder so mo- rali bežati v prvi vojni, ,se otepati s fašizmom dvajset let in se v zadnji vojni boriti za svoje domove in domo- vino? In kaj je zemlja brez človeka? Solidarnost je tista, ki bo omogo- čila, da bosta stara človeka ostala v vajenem kraju do konca življenja. Ko liko ceneje bi bilo ustreči birokrat- skemu brezdušnemu režimu, ki bi takšne ljudi preiselil v domove za sta- re ljudi, v mestne bloke. Ta solidar- nost veje iz vsakega kotička. Vozila v Posočju so zbirka vseh registracij v Sloveniji in tudi drugih krajev Ju- goslavije. Tudi makedonski in bo,san- skd zidarji so tu. Ti že vedo, kako je treba ravnati s posledicami potre- sov. Vsa narečja, vse tja do prekmur- skega .slišite. Nekaj tisoč pripadnikov strokovnih gradbeniških ekip zma.guje posledice ujme. Ne bodo šli iz Posoč- ja, dokler ne bo zagotovljena streha zadnjemu brezdomcu. Kaj je vredna v samoupravno druž- bo vgrajena solidarnost srva z Dragom mogla izmeriti, ko sva dejavnost in prizadevanja na. naši strani primerjala z razmerami v enem delu Benečije, ki sva jo tudi obiskala, žal ne vso. Ob takšni primerjavi se človeku zazdi, da teme za pregovore osreči in nesreči niso izčrpane. Tu sva prišla do .spo- znanja, da ni vseeno v kakšni družbd, v kakšnem sistemu te zadene ne-reča! Toda o tej drugi plati prihodnjič! Besedilo: JURE KRASOVEC Fotografije: DRAGO MEDVED Franci Grubtinik pfnw*(u,ie. Za.skrbl.ieji obraz domačinlie V Km-ži je veliko Ingradovo gradbišče §t. 46 — 18. november 1976 NOVI TEDNIK — stran 7 E. ŠELHAUS: ICOHOSKA V SLIKI Minuli teden so v avli Slovenskega ljudskega gleda- lišča v Celju odprU zanimivo in dokumentarno dragoceno razstavo fotografij znanega slovenskega fotoreporterja Edija šellhausa, Id govore o Koroški, o zemlji onkraj Ka- ravank, o zibelki slovanstva. Pripravil jo je E. šelhaus z uredništvom Ljubljanskega dnevnika. V Celju je razstavo organizirala občinska konfe- renca SZDL, točneje — komi- sija za stike z zamejci pri SZDL, Predsednik komisije Vojko Simončič je ob otvo- ritvi številne obiskovalce tudi pozdravil in v kratkem govo- ru opisal pomen in vsebino razstave. Kulturni spored ob otvoritvi sta lepo izpolnila recitatorski nastop in pevski zbor mešanega mladinskega pevskega zbora celjske Gim- nazije pod vodstvom Edija Goršiča. FOTO: D. MEDVED CELJSKI KULTURNI UTRIP IN VENDAR SE VRTI POBUDE SO OBRODILE PRVE SADOVE — PROCES Domala letx3 dni bo tega, ko so se celjski kulturniki zbrali na pobudo občinske konference SZDL Celje, da bi se dogovorili o izjemni kulturni akciji —- Celjskem kulturnem utripu. Nekateri so že v hipu mislili, da gre za povsem nove stvari v vsebini — kar je res samo deloma, vendar je akcija bila usmerje- na v povsem določene in te- meljne prv^ine kulturnega živ- ljenja in delovanja, kakršne- ga naj bi vzeU za svojega. To pa je v tem in v prihod- njem trenutku odpiranje kul- turnih zavodov in vseh dejav- nikov navzven, iskanje krajše poti med izvajalci in porab- niki. Po letu dni so se zbrali za isto mizo. No, leto še ni čisto minilo, ko lahko ugotavljamo in tako je pokazala tudi raz^ prava, da so se mnoge stvari spremenile na bolje, nekatere pa so še tam, kot so bile. Ugotovljeno je namreč eno: kjer je samoupravna poglob- ljenost korenita, so bili tudi rezultati dela boljši. Samo na osnovnih šolah imamo več kot deset novih kulturnih druš- tev. Namenoma se bom izo- gibal vsakih številk. Celjska kultura ubira vedno večje ko- rake, čeprav je popotna mal- ha sorazmerno vedno enako debela in težka. Le cesta je kdaj pa kdaj in tu in tam malo bolj uglajena, dejstvo pa je tudi, da kultura po takšni al: drugačni cesti za- enkrat še ne more drugače kot peš. Celjski kulturni utrip je kljub vsem težavam vzpodbu- dil mnoge kulturne delavcev poklicne in ljubitelje (s tem seveda nihče noče trditi, da tudi poklicni Hulturniki niso ljubitelj:), da se ozrejo oko^U in najdejo nova pota do de- lovnega človeka, slehernega občana. Nekaj sadov je že obrodilo, nekaj jih še bo. To je proces, ki zahteva svoj čas, toda s premišljenim de- lom ga je možno skrajšati in vsebinsko obogatiti. Tudi ta- ko, da kultura pove enkrat svojo ekonomsko ceno. Pa če- prav pride kdo od zavodov na indeks 180! So si pač dovo- lili načrtovati 100-odstotne plače, amortizacijo, ki jo na- laga zakon in še kaj, kar je drugod že zdavnaj v veljavi. Seveda pa pri tem ne sme stati ob strani samoupravna organiziranost v kulturi, ki se doslej ni mogla s tem pre- več hvaliti. Toda nekaj drago- cenih spoznanj je moralo pri- ti na dan: boljše načrtova- nje, krepitev samouprave, po- vezovanje v združenem delu in konkretneje uveljavljati do- ločila svobodne m^enjave de- la, dokončno preklicati inpu>- zabiti na čase, ko so nekateri tidiii, da imamo poklicno in amatersko kulturo, konkreti- zirati in strokovno bogatitil delo organizatorjev kvilturne- ga življenja, biti prisoten v lozdih, krajevnih skupnostih in šolah. Nemalo nalog, ven- dar mnoge od naštetih so že živo med nami. Kadrovska stiska, denarna stiska, pro- storska stiska, neustrezni de- lovni pogoji so tudi posledica velikega razmaha pri delu na kulturnem področju in bo za- torej treba vsebino utrjevati in posvetiti več besed in de- janj kakovosti in zategniti uzde kvantitativnim meriilom. Celjski kulturni utrip je vzpodbudil mnoge ustvarjal- ce k delu, obenem pa opozo- ril na mesto kulture v da- našnji družbi. Zaradi te pri- sotnosti in njene krepitve, bo moral nadaljevati z delom, uspešno, kot doslej. DRAGO MEDVED 4. TEDEN DOMAČEGA FILMA RISBE S. EISENSTEINA ENKRATNA RAZSTAVA ZNANEGA REŽISERJA Prva, torej otvoritvena pri- reditev v Tednu domačega filma 76, je bila ponedeljko- va otvoritev razstave risb znanega sovjetskega filmske- ga režiserja Sergeja M. Eisen- steina. Razstava, ki jo je pri- pravil Likovni salon Celje pod pokroviteljstvom Prevoz- ništva Celje, je razdeljena na dva dela: Naj živi Mehika in Ivan Grozni. Oba opusa sta razstavljena v avli oddelka za študij 0.srednje knjižnice, ki je odstopila tudi čitalnico za predvajanje dveh Eisensteino- vih filmov. V ponedeljek, to- rek in sredo smo gledali na -jfi-tnilimotezo izluščiti do- ločeno karaktemo značilnost v opazovanem objektu ... Kvalitetnost teh risb ne za- ostaja za risbami tedaj vo- dilnih evropskih slikarjev, znaruh po risarskih opusih, Picassa, Matissa in drugih. Ni torej dvoma, da je sreča- nje z Eisensteinom v risbi, ne glede na njegovo filmsko ustvarjalnost, izjemno likov- no doživetje.« Tako likovni kritik, razsta- va sama pa potrjuje te bese- de. Zato je njen pojav v Celju izredno dragocen, saj nam odkriva delček filmskega sve- ta (njegovega ustvarjalca) še z nekega drugega zornega ko- ta — hkovnega torej, ki je s filmskim še kako povezan. Uvod v Teden domačega fU- ma se je začel kakovstno kot se l9 da, pa naj ostane to kot vzpodbuda za vse prihodnje dni te filmske manifestacije. DRAGO MEDVED Sergej Eisenstein: iz cikla Mehiški baroli SIMFONIČNI ORKESTER RTV Ljubljana bo na III. abonmajskem koncertu 24. XI. ob 19.30 izvajal: TajčevičLeskovic: SEDEM BALKANSKIH PLESOV, MUhaud: KONCERT za tolkala in orkester, Martin: BALADI za trombon in orkester, Dvorak: SIMFONIJA št. 7. Dirigent Bogo Leskovic, solista Boris šurbak in Kiril Ribarski KS ŽALEC: NAČRTI Včeraj je bila v Žalcu seja skupščine kulturne skupnosti Žalec, na kateri so delegati zbora uporabnikov in zbora izvajalcev po pregledu izva- janja svojega programa v le- tošnjih devetih mesecih spre- jeli osnutek programa in fi- nančnega načrta za prihodnje leto. V nadaljevanju so dele- gati obravnavali in sprejeh tudi načrt za delo kulturne skupnosti v srednjeročnem obdobju, toroj do leta 1980. B. S. ŠMARTNO OB PAKI: KAJ PA KNJIŽNICA? Na.ši ljudje so si radi spo- sojali knjige iz domače knjiž- nice. Ta je bila do pred krat- kim še kar dobro založena s knjigami, ki so res imele vsebinsko vrednost, žal pa moramo zdaj odkrito prizna- ti, da le-ta zadnje čase ne dcbiva od merodajnih v Ve- lenju nobene dotacije, da bi si lahko pomnožila svoj knjiž- ni fond. Pa pravijo, da je treba podpirati razvoj kultu- re. Samo, kje'' ZORKO KOTNIK IZ DNEVNIKA SLG ZA ZGLED posiJtavimo Osnono šolo I. celjske če- te. Nedavno je imela ta šola abonmajsko predstavo SALEMSKE ČAROVNICE. Nedolgo zatem je imela isto predstavo v svojem abonmaju neka druga osnovna šola. Gre za šolske abonmaje, v katere so zajeti višji razredi osnovnih šol. Iz celotnega repertoarja, ki ga ni mogoče prirediti tako, da bi bil hkrati za otroke in odrasle, je izbranih pet del. Zanje se odločijo pred- stavniki šol po dogovoru z vodstvom gledališča še pred vpisom abonmaja. Predstave so torej take, da ne more biti nesporazuma z nobene strani. In ven- dar je marsikdaj marsikaj narobe. SALEMSKE ČA- ROVNICE, ki navsezadnje niso lahka predstava, za šolo I. celjske čete niso predstavljale problema, prob- lem se je odprl pri tisti drugi, neimenovani šoli (v gledališki dežurni knjigi jo lahko najdemo). Zakaj so lahko šolarji prve šole pozorno, zbrano, mimo sledili predstavi, medtem ko je bilo pri drugi šoli toliko ne- mira in motenja, da so bili igralci že skoraj prisiljeni prekiniti predstavo?! — Znano je, da vzgojitelji na šoli I. celjske čete skrbno pripravljajo otroke na predstavo (tradicija že več let) pa na gledališče, na kraj, kjer jih čaka posebno doživetje umetniške narave. Otroci so po predstavi tudi izprašani, dogodek ne gre takoj v po- zabo (za Salemske čarovnice pravijo, da še nikoli niso videli tako dobre predstave), tukaj vzgajajo potencialno gledališko publiko, odpirajo jim vrata v sprejemanje ^ kulturnih dobrin. Ni naš namen izrekati grajo na račun druge šole, gotovo se tudi tam trudijo. Tudi ni naš namen, da bi otroke strašili s posvečenim gledališkim hramom. Vendar je razlika, ali je nemir v dvorani posledica otrokovega radoživega sodoživljanja predsta- ve, ali pa je to nemir kot posledica razgrajaškega nagajanja in razposajenosti, ki ga še tako dobra (za- nje igrana) igra ne more ukrotiti. 8. stran — NOVI TEDNIK Št. 46 — 18. november 1976 DELAVCI KOVINOTEHNE ^^^^ ^^^^ ^^^^^^ ""^"^ BESEDA JE TEKLA O DOMAČEM FILMU Pogovarjali smo se o fil- mu. Kakšnega si želijo, kak- šen ,se jim zdi Teden doma- čega filma v Celju? Dve pre- prosta vprašanji, ki nosita v sebi lahko tisoče odgovorov. Dejstvo, da je Celje iz leta v leto lx>lj povezano z življe njem filma, narekuje takšna vprašanja. Tokrat smo šli z njimi med; delavce celjske Ko. vmotehne, ki je bila pokro- vitelj TDF pred dvema leto- ma. V tem kolektivu, ki vse bolj zavestno pojmuje v zdru- ženem delu tudi kulturno ži- vljenje svojih delovnih ljudi, ,so bili že dve leti zapored or- ganizirani pogovori v okviru TDF. Zato tudi tokrat ni bi- lo zadrege, ko je stekla be- da na to temo: IVK;.4, KLJUČAR. uvoz: »Menim, da bi film moral biti takšna zvrst umetnosti, ki bi s svojo govorico prikazo- val ljudem vse plati življenja. V tem okviru bi naj bilo tu. di več zabavnega žanra, saj je tudi takšen lahko po svo- je vsebinsko bogat in četudi je kakšen film za zabavo, ni nujno, da je zaradi tega pli- tek. V zadnjem času se je tu- di slovenski film spremenil in lahko zasledimo tudi kak- šno sodobno zgodbo.« MARINA POLH. skladišče: »Domači filmi bi lahko za svojo vsebino večkrat pora- bili kaj iz naše bogate lite- rarne zakladnice. Je'še veliko literarnih del, ki bi se dala na dovolj suveren način po- vedati s filmskim jezikom, ne da bi ena zvrst omalovaževa. la drugo. Teden domačega filma resnično v tem ča.su okupira celo Celje, menim pa, da je vse prekratko. Preveč filmov je na sporedu v tako kratkem času in je težko sle- diti sporedu.« NIKO TRBOJEVIC. skladi- šče: »V domačih filmih po- grešam več sodobnih em. Ne- kaj iz našega, sedanjega živ- ljenja, nekaj o vsakodnevnih problemih, s katerimi se sre- čujemo ljudje na vsakem ko- raku. Rad hodim v kino, po. sebno ' rad gledam domače filme. Pogrešam filme za mla- de. Mislim na izrazite mla- dinske teme.« ZDENKA PIKLEC, kadrov- ski oddelek: »Čeprav je film- sko izobraževanje in informi- ranje v zadnjem času neko- liko boljše, še vedno veliko manjka na tem področju. Morda so se nekatere stvar- ri spremenile na bolje ravno zaradi TDF, ki je s svojo vsebino dela posegel na raz. lična področja. V našem ko- lektivu redno objavljamo te- denski filn^ski pregled celj- skih kinematografov, tako da ljudje lahko primerjajo raz- lične vsebine. Tudi jaz po- grešam več sodobnih tem v domačem filmu in kot so de- jali že moji predgovomiki. nimamo dovolj mladinskih filmov,« Izjave delavcev Kovinoteh- ne so dragocene. Na primer tista, ki govori o tem, da je TDF prekratek, da je pre. več filmov na sporedu, da je nemogočeivse videti. No, rav- no to je namen TDF Da ne bi v enem tednu enkrat na leto vse videli, potem pa bi bile dvorane prazne, kadar bi prišel na spored domači film. Gre za inlormacijo, pre gled nad bero domačega fil- ma. Za drugič, za vse leto, za vse dni našega filmskega živ- ljenja. In zakaj takšna žeja j po mladinskih filmih? Odgo- vor je preprost: dober mla dinski fihn, ki je navadno po- sla.5tica tudi za odrasle, je dobro vodilo mladega člove- ka v svet filmske govorice, je uvod v vzgojo dobrega in kritičnega kinoobiskovalca sploh. Se bi lahko naštevali. Naj bo za tokrat dovolj. Po- govor je pokazal, da se de- lavčeva misel o kulturi, o eni od zvrsti, tokrat je to film, vedno bolj izostruje in prihaja v zavest. To pa je dragocenost, ki jo bomo ved- no bolj lahko plemenitili le z nadaljevanjem procesa po- družbljanja kulture, ki v tem trenutku pomeni formulo o združevanju interesov tako- Imenovanih ustvarjalcev . in takoimenovanih porabnikov. DRAGO MEDVED Od leve proti desni: Marina Polh, Zdenka Piklec, Niko Trbojevič, Ivica Ključar KONUS OB KONJIŠKEM PRAZNIKU VRSTA NAGRAD Ob praznovanju letošnjega praznika konjiške občine so prvič podelili taidi občinske nagrade za dosežke v akciji »Inovator 76«- Pi-vo in drugo nagrado v občinskem merilu sta dobila dva stroko\'na tima Konusa, tretja nagrada F>a je pripadala zreški Kovaški in- dustriji. O veliki uspešnosti konusovili novatorjev pa pri- ča tudi dejstvo, da je kar osem Konusovih novatorjev dobilo tudi druga priznanja in nagrade. Ob podelitvi občinske nag- rade smo za krajši razgovor poprosili članico skupine, ki je s svojo inovacijo »Izbolj- šanje tehnološkega postopka proizvodnje umetnega usnja po diskontinuiranem postop- ku« osvojila prvo nagrado. Slava Pokorn nam je pove- dala, da ta inovacija rešuje uporabo odpadkčv pri pro- izvodnji umetnega usnja, ki se uporablja za izdelavo opet- nic. S svojo inovacijo je de- lo\ma skupina uspela v veli- ki meri zmanjšati potrebo po Slava Pokorn uvozu tujiii surovin in s tem dosegla prihranek, ki ga ce- nijo v dveh letih na skoraj tri milijone dinarjev. »Pri tem moramo poveda- ti«, pripoveduje Slava poko- rn, »da na ta način pridob- ljen proizvod kakovostno ni nič slabši od obstoječega, to pa nam daje še večje spod- bude za iskanje novih inova- cij in izboljšav.« Seveda je pri delu novatorjev še kako pomembna nagrada za delo. Še zdaleč ne le v material- nem smislu, priznanja pome- nijo novatorjem predvsem moralno nagrado in spodiiu- do, da nadaljujejo z lastnim razvojem in inovacijskim de- lom- Tudi Slava Pokom to v razgovoru potrjuje, ko pravi: »doslej smo zanemarjali na- grajevanje novih dosežkov avtorjem inovacij. Zato tudi inovacij ni bilo, niso se uvel- javljale. S tem pa, ko nova- torje nagradimo in njihovo delo tudi med drugimi delav- ci afirmiramo, so pogoji in stimulacija za delo novator- jev mnogo večji. Z veseljem sem sprejela ne le nagrado, ampak predvsem izkazano spoštovanje in priznanje za delo na razvojnem področju. Sodim, da razvoj in prido- bivanje ter uveljavljanje teh- nologije z lastnim znanjem in izkušnjami, predstavlja os- novo lastnega razvoja in pot za napredek vsake delovne sredine.« B. K. TDF, ČLOVEK, DELO IN KULTURA FILM IN NAŠ ČAS v ukviru TDF m Koinuiiistuve akcije Človek delo kultura bo v času 4. Tedna domačega filma potekalo posvetovanje jugoslovanskih kritikov in filmskih pu- blicistov. Trajalo bo dva dni, v nede- ljo in ponedeljek. Na posvetu bodo sodelovali tudi predstavniki C K ZKS in CK ZKJ. Z uvsrtitvijo posvetovanja najvrednejših peres jugoslovanske film- ske kritike v akcijo človek, delo, kul- tura dobiva kritiško rečanje poseben pomen. Namen posvetovanja, ki naj bi razgrnil tematske orientacije domačega filma, si to zasluži. Filmska teorija, kritika in publicistika so neločljivo po- vedani s filmsko ustvarjalnostjo — ne samo zato, ker odkrivajo tematske, idejne, estetske, vrednostne in druge značilnosti avtorjeve filmske izrazno- sti. S tem pa vplivajo na njegov umet- niški, ustvarjalni razvoj. Pač pa tudi zato. ker oblikujejo javno mnenje, filmsko kulturo in ton odzivnosti ob- činstva na dosežke domače proizvod- nje. Je pa še ena resnica — filmska kritika in publicistika je doslej mno- gokrat dokazala preskromno, šibko vključenost v naš čas, ki ni le čas velikih ciljev, temveč tudi čas velikih bojev, ki uveljavljajo revolucionarno ideolopijo delavskega razreda. Celjski, v resnici jugoslovanski kri- tiški in publicistični vrh se zbira v po- svečenem, dobro izbranem času. Le- tošnji filmski festival v Puli se časov- no vse bolj oddaljuje. Zbliža ni bilo lahko izmeriti in obrusiti vse kritične in spodbudne besede o domači kine- matografiji, ki letos slavi kar častitljiv jiibilej. Zato je razmik od puljskih fe- stivalskih dni za celjski posvet dobro- došel gost za merjenje kote, jia kateri čemi domača filmska proizvodnja. Največ odmevov in košatih besed so festvalska razmišljanja namenila sodobni temi v domačem filmu. Nek- do je celo zapisal, kako da je sodob- nost najbolj zdrsljiva strmina jugoslo- vanske kinematografije. Tematske us- meritve jugoslovanskega filma postaja- jo vse bolj plen ustvarjalnih teženj, ki radodarno segajo v zgodovino in li- teraturo. V varnejši pristan. Kajti kri- tična analiza srčike umetnikovega de- janja se bo zaustavila bolj v spektru estetskih značilnosti avtorjevih napo- rov. ."Nikamor nas ne bi pripeljala raz- prava ali rentgensko prosvetljevanje, kaj je in kaj ni sodobna tema v do- mačem filmu. Bolj zanimive in preči- ščene odgovore bi bilo vredno iskati na vprašanje, kaj je umetniška resni- ca v umetniškem delu. Kajti kadarkoli začenjamo kritično pretresati nesodobno programsko us- meritev našega filma, mislimo na nje- govo neprikrito obrnjenost v 7ias čas, v družbeno-zgodovinske razmere, ki na- stajajo pod našimi prsti. V polju naše ustvarjalnosti. Gre potemtakem za film, ki ne bi bil prišlek v umetniškem prikazovanju zgodovinske sodobne iz- kušnje in njenega nadgrajevanja. Kritiki sedanjih tematskih usmeri- tev domačega filma, ne skrivajo razo- čaranja zaradi suše sodobnih tem v programih jugoslovanskih proizvodnih hiš. Za letošnjo Pulo vendarle ne mo- remo izreči enako ostrih besed, saj sodobna tema ni ostala, količinsko, le pritiklina enoletnih filmskih naporov. Nasprotno —- tretjina filmov je uprla kamere v naš čas. Toda prav vpraša- nje, kot so estetska vrednost, umetni- ška resničnost in vrednost sodobnega jugoslovanskega filma je napeljala ne- katere pisce v skrajnosti, v nečedne Beremo, kot da se za sodobno te- mo v domačem filmu zavzemamo samo teoretično. Samo tako — zaradi lep- šega. Kajti ko se vidimo na širokem ekranu, kot da smo se zbali prikaza, nega. Kot da si nismo všeč, ko se gle- damo. Zato, kajpak, avtorji, po druž- beno in estetsko nepriznanem ustvarje- nem delu spet poniknejo v varne, že vdolbene struge umetniškega nemira. Kje se tu skriva resnica? Ali naša več- ja kritičnost do sodobnega filma ne izriva iz soočenja s površnostjo, z ne- ko posebno odtujenostjo in ne mono- polni umetnikov nemir, pogojen z umetnikovim družbenim položajem, prežetem s tokovi našega življenja? Morda bo tudi na to vprašanje od- govorilo jugoslovansko srečanje film- skih kritikov in publicistov. J. V. LIKOVNI SALON PREDSTAVLJA LIKOVNI OPUS KOSOVELOVEGA SODOBNIKA V četnek, 18. novembra ob Ifi. uri bodo v mah dvorani Narodnega doma v Celju od- prh zanimivo Ukovno razsta- vo, s katero se bo Celjanonn predstavil tržaški urn.etnik, slikar in grafik Avgust Cer- nigoj. Na ot.vorit\'i bo o nje- govem delu spregovoril li- kovni kritik Aleksander Bas- sin, s Kosovelovim recitalom bo nastopil igralec SLG Ce- lje Janez Starina, z glasbe- nim programom pa mladi celjski pianist Hinko Hass. Likovni salon je razstavo grafike in lepljenk Avgusta černigoja pripravil iz dveh razlogov. Danes skoraj 80-let- ni umetnik je »konsi ruktivisti- čni« sopotnik pesnika Srečka Kosovela, katerega petdeset- leuiico smrti praznujemo prav letos, v dvajsetih letih pa je njuna umetnost pomenila ra- d kalen prelom z umetnostjo kot luksuzom in razkošjem za izbrance, tako da pogled v Cernigojevo umetnost prav gotovo sodi v prireditve ob letošnjem Tftdnu Komunista pod geslom človek, delo in kultura. Avgust Cernigoj: grafični list št. 46 — 18. november 1976 NOVI TEDNIK — stran 9 leden domaeesa filma 4. TEDEN DOMAČEGA FILMA CELJE 1976 — 19.—25. X!. Jutri se bodo razgrnile zavese v vseh treh celjskih kinematografih, zazvenela bo uvodna melodija iz filma Cvetje v jeseni, na filmskih platnih pa se bodo pojavile besedice TEDEN DOMAČEGA FILMA 76. V Unionu bo slavnostna otvoritev, na ka- teri bo govoril FRANC ŠALI, član IK CK ZKS. Film Idealist. V Metropolu »Mi in samoupravljanje« ter »Neuvrščeni«. V Domu »Mladinski filmi« in »Filmi na temo NOB«. Tako kratek pregled samo filmskega dela programa kaže na barvitost in bogastvo le- tošnjega Tedna domačega filma. Dva meseca priprav, vsakodnevnih delov- nih nalog in veliko število tistih, ki so pri- spevali k temu, da v Celju letos že četrtič ustvarimo osrednjo slovensko filmsko prire- ditev. NI CELJANA... Cel]e je resnično zadihalo s filmom, kot je v uiiodu tretje številke Biltena TDF 76 zapisal BOJAN VOLK, predsednik Sveta TDF. Organizacijski odbor, ki ga vodi MILAN SE- NIČAR, je deloval po načelu naj ne bo Celjana, ki v času Tedna, ne bi videl vsaj enega doma- čega filma. Sedanji izračuni kažejo na številko 30.000 gledalcev. Če tem prištejemo še tiste, ki bodo obiskali razstavi in sodelovali na pogovo- rih s filmskimi ustvarjalci, se bo to »geslo« bržkone uresničilo. Učenci vseh šol v ožjem Celju bodo med 19. in 25. novembrom obiskali in si ogledali vsaj eno predstavo iz bogatega programa. Tako je tudi s celjskimi vojaki, ki bodo videli v času TDF kar tri filme. številne so tudi delovne organizacije, ki so rezervirale vstopnice v predpripravah pri Orga- nizacijskem odboru, pozneje pa direktno pri Ki- nopodjetju. In kako tudi ne bi, saj vsi trije kinematogra- fi prinašajo izredno zanimive filme. Union je »premierski«. Sedem novih filmov in pri včernih premierah predstavitev nekaterih filmskih ustvarjalcev. Izredno zanimanje sta vzbudila Idealist in Vdovstvo Karoline Žešler, slednji je najnovejši slovenski film. »Vodstvo« je v programu 25. 11., štirinajst dni pred tem pa so razprodali pri Unionu že vse razen rezervira- nih vrst za goste in petih prednjih vrst. Pre- teklo leto je moralo Kinopodjetje prodajati tu- di stojišča. Se bo to letos ponovilo? Verjetno! Glavno pa je, da gledalci ne bodo razočarani. Metropol prinaša vrsto zanimivih filmov m temo »Mi in samoupravljanje«, filmov, ki so si- cer že bili predvajani, vendar mnogi tedaj niso »zašli« v kinodvorane. In med temi filmi je vrsta dobrih filmskih dosežkov. Zato ni čudno, če šte- vilni ljubitelji filma rezervirajo karte za Me- tropol. Tu bosta predstavljena t7idi mehiški in egiptovski film, kar je posebna »poslastica« za kinoobiskovalce, saj še vedno mnogo premalo poznamo filmsko proizvodnjo neuvrščenih. In prav je, da jo spoznamo. Zato vam priporočamo obisk. Dom prinaša pri prvih popoldanskih pred- stvah veselje najmlajših. Vrsta otroških in mla- dinskih filmov, kvalitetnih in zanimivih. Največ zanimanja vzbuja seveda prvi Kekec, ki je ne- dvomno od filmov o Kekcu tudi najboljši. Tu so še Volk samotar, Kala, Sinji galeb ter dru- gi. Starši imajo lepo priložnost, da popeljejo otroke v Dom. Druga in tretja predstava v Domu prinašata vrsto filmov iz NOB. To so izraziti komunika- tivci, priljubljeni filmi, ki bodo znova razveselili številne gledalce. Ne nazadnje pa je še posebej poskrbljeno za filmske sladokusce in tiste mlajše ljudi, ki si pred leti še niso mogli ogledati filmov, ki jih danes hrani Jugoslovanska Kinoteka. Razstavo risb Sergeja Eisensteina v oddelku m študij celj- ske Osrednje knjižnice bodo spremljali tudi fil- mi tega znanega sovjetskega režiserja. V pomoč pri predvajanju prvega, to je «Oklepnice Po- temkin« nam je priskočila tudi LT EMO. Tako torej resnično ne ba Celjana, ki ne bi bil na ta ali oni način soudeležen s Tednom do- mačega filma. Veliko zanimanje zanj pa doka- zuje tudi izredno veljavo, ki si ga je pridobil, tako pri celjskih gledalcih, kot tudi pri filmskih delavcih v Sloveniji in Jugoslaviji. PREMIERE IZVEN CELJA POLZELA, KONJICE, LAŠKO POVSOD ZAČETEK OB 16. URI: VSE ŽE POLNO Tudi letošnji TDF pri- pravlja premiere sloven- skih filmov izven Celja. Tako v tej organizaciji so- delujeta Polzela in Slo- venske Konjice že drugič, Laško pa tokrat prvič. Že prvi, otvoritveni dan Tedna domačega filma 76 bo premiera Idealista na Polzeli. Prvotno je bilo na- črtovano, da bo predstava v Žalcu, pa zaradi omah- ljivosti žalskega organiza- torja ta zamisel ni bila izvedljiva. Tako bo Polze- la (dvorana je že razpro- dana) že drugič gostitelj slovenskega filma v okvi- ru TDF. Pokrovitelj pred- stave je Tovarna nogavic Polzela, ki vedno najde dovolj posluha za sodelo- vanje na kulturnem pod- ročju. Torej, 19. novem- bra, ob 16. uri na Polzeli v kulturnem domu Idea- list. Ustvarjalci filma si bodo pred tem še ogledali tovarno nogavic in pokra- mljali z ljubitelji filma. 22. novembra bodo ust- varjalci filma Bele trave obiskali Slovenske Konji- ce. Tudi v tem kraju ni premiera v okviru TDF nič novega. Konus, po- krovitelj premiere bo tudi tokrat gostil ustvarjalce filma, ki si bodo ogledali tudi tovarno in se kot la- ni pogovarjali z gledalo! o filmu. Tudi v Slovenskih Konjicah bo predstava ob 16. uri v Kulturnem do- mu, v filmski ekipi pa bo tudi letos priljubljeni ig- ralec Ljubiša Samardžič. Prvič bo TDF gostoval v Laškem. TIM je pokrovi- telj premiere najnovejše- ga slovenskega filma v režiji Matjaža Klopčiča z naslovom Vdovstvo Ka- roline Žašler. Tudi v La- škem bo predstava ob 16. uri v kinodvorani, ustvar- jalci filma pa si bodo og- ledali tovarno izolacijske- ga materiala, ki se po- gumno razrašča in se ved- no bolj s svojo pomočjo in razumevanjem približu- je družbenim interesom zunaj tovarniške oqraje. Dokaz za to je pokrovi- teljstvo nad premiere naj- novejšega slovenskega fil- ma, ki bo končan ravno nekaj dni pred premiero. Tako bodo Laščani prvi gledalci tega filma. Kaj imajo torej skupne- ga vse tri premiere — na Polzeli, v Slovenskih Ko- njicah in v Laškem: v vseh treh krajih so pred- stave ob 16. uri, v vseh treh krajih si bodo ust- varjalci filmov ogledali to- varne pokroviteljice in v vseh treh krajih vlada ve- liko zanimanje za sloven- ski film. §PEAi.iiT IDEALIST — slovenski barvni film. Proizvodnja Viba film — Povabljeni na svečano premiero: Igor PRETNAR, Bojan ADAMIČ, Berta MEGLIC, Mile de GLERIA, Milena ZUPANČIČ, Ratko POLIČ, Dare ULAGA, Mar- jeta GREGORAČ in Bert SOTLAR. — Pokrovitelj: TKANINA CELJE. NAJ NE BO CELJANA, KI NE BI VIDEL VSAJ ENECA DOMAČEGA FILMA! POSVETI Vsa posvetovanja bodo v zgradbi družbeno političnih organizacij Celja, Gledališka 2, sejna soba, pritličje desno. Pokrovitelj posvetovanj je LIK SAVINJA CELJE. Nedelja, 21. 11. ob 9.00 Posvetovanje filmskih kritikov Jugoslavije Ponedeljek, 22. 11. ob 9. FVasvetovanje — drugi dan Torek^ 33. 11. ob 9.00 Posvetovanje kinoopera- terjev Slovenije Sreda, 24. 11. ob 9.00 Posvetovanje O uresniče- vanju zakona o filmu (seja odbora za kinema- tografijo pri Kulturni skupnosti Slovenije) Do 25. 11. bo v Osrednji knjižnici Celje — od- delek za študij na Muzejskem trgu odiorta raz- sta,va RISBE SER.GEJA EISENSTEINA. - V čitalnici knjižnice filmi. Vstop brezplačen. Pokrovitelj PREVOZNIŠTVO CELJE. Do 25. 11. bo v Muzeju revolucije odprta raz- stava LIKOVNA DELA NA TEMO FILM, ki so jih pripravili celjski osnovnošolci. Pokrovitelj CESTNO PODTUTJE CELJE. NOVI TEDNIK-RADIO CELJE: 4. TEDEN DOMAČEGA FILMA 19 VLAK V SNEGU VLAK V SNEGU — hrvaški barvni film. Proizvodnja Croatia film — Povab- plSo??p5yrT.l"'*«'?,?t^V,'"?* Slavko ŠTIMAC, Edo ŠTIRI DNI DO SMRTI ŠTIRI DNI DO SMRTI — medrepubliški barvni film. Proizvodnja Jadran film, Viba film, Tele-film. — Povabljeni na svečano premiero: Miroslav JOKIČ, Bert SOTLAR, Ivan POTRČ, Ljuba TADIČ, Metka FRANKO, Jože ZUPAN in Manca KOŠIRJEVA. — Pokrovitelj: GRADIŠ CEUE. GOSTI TDF 76 KDO VSE V CELJU? FILMSKIH USTVARJALCEV NE BO MANJKALO Pod slikami iz premiernih filmov smo zapisali tudi imena vseh filmskih ustvar- jalcev, ki jih je organizacijski odbor po- vabil v Celje, da bi se predstavili celj- skemu občinstvu. Gotovo je, da bo večina od teh prišla, gotovo pa bodo tudi takšni, ki jim razna snemanja in druge delovne obveznosti ne bodo dopustile prihoda v Celje Izkušnje iz preteklih let učijo marsikaj, tudi to, da lahko ponagaja vreme. Pri drugem Tednu je Milena Dravič zagotovila udeležbo. Letalo z Mileno na krovu je poletelo iz Beograda in se na- mesto na Brniku spustilo v Zagrebu. Ker smo za to prepozno izvedeli, Milene ni bilo v Celje. Zato pa se je udeležila lan- skega TDF. Ljubiša Samardžič, ki je tudi letos ob- ljubil udeležbo razen v primeru nečesa nepredvidenega, je lani prišel zadnji tre- nutek in se tudi iz Celja odpravil nasled- nje jutro že ob petih zjutraj. Snemanje! Bata Živojinovič, Zoran Hristič in Voja Mirič so se pripeljali v Celje s snemanja na Hrvaškem. 2e isti večer so morali odpotovati. Enako je tudi s slovenskimi igralci, ki zaradi rednih obveznosti v gledališču in drugod, le težko pridejo na premierni ve- čer. Vendar je prav tako ogromna večina j obljubila prihod v Celje, ki se jim jej »priljubilo« že na prejšnjih TDF. \ Vsi gostje so bili na preteklih priredit-] vah enotni v oceni izredno gostoljubnega | lica, ki ga je pokazalo mesto ob Savinji. Zato vedno tudi radi pridejo. Tudi tisti, ki še nikdar niso bili v Celju, saj tudi med filmskimi ustvarjalci »dober glas sežej v deveto vas«. i Še beseda o tistih povabljencih, ki-; jim verjetno ne bo uspelo priti v Celje. ; Fabijan Šovagovič, s katerim smo govo-; rili po telefonu, je zadržan s stalnin>i] dramskimi večeri. Miroslav Jokič in Pre-j drag Ejdus sta poslala telegram: »Čim! več uspehov Tednu domačega filma, Žal sva zadržana s snemanjem. Srečna, ker: ste naš film uvrstili v vaš program!« 1 Kot smo izvedeli med Celjankami ifi^ Celjani pa se izredno vesele prihoda dveh' filmskih ustvarjalcev. Celjanke so navdu-; šene nad ARSENOM DEDIČEM, moški del1 pa nad BATO STOJKOVIČEM, znanim iz' številnih filmov, nazadnje pa iz nadalje-; vanke »Na vrat, na nos«. Mlajšim pa ho'' seveda najbolj ustregel priljubljeni SLAV-i KO ŠTIMAC iz »Pristave v Malem ritu«. i Sicer pa — videli bomo! ^ BELE TRAVE BELE TRAVE — slovenski barvni film. Proizvodnja Viba ^Hm. — Povabljeni! na svečano premiero: Boštjan HLADNIK, Branko Š6MEN, Jure PERVANJE, Marina URBANO, Jože HORVAT, Barbara JAKOPIČ, Poide BIBIČ, Ljubiša SAMARDŽIČ in Demeter BITENC. — Pokrovitelj: ZAVAROVALNICA SAVA CELJE. FILMSKI LISTIČI Kinoobiskovalcem in seveda tudi go- stom bodo tudi letos brezplačno na voljo »filmski lističi«, ki sta jih posebej za TDF pripravili STANKA GODNIČEVA in MIŠA GRČARJEVA. Tudi tokrat so lističi v pri- jetnih ovitkih, natisnil pa jih je AERO, ki je tudi sicer poskrbel za ves tisk TDF, razen za osnovni plakat, ki ga je natisnila tiskarna DELA. Sicer pa je v okviru orga- nizacijskega odbora skrbel za lističe DRAGO MEDVED, poleg drugih nalog se- veda. Tako bodo gledalcem na voljo »kritični zapisi« za skorajda vse filme, ki so v pro- gramu letošnjega Tedna. DNEVNI BILTENI Pred pričetkom TDF so »zagledale luč sveta« kar tri številke Biltena, ki ga ureja BRANKO STAMEJČIČ. Bile so prav zajet ne in dobro pripravljene, z obilico infor- macij, ki so jih lahko uporabili novinarji v Sloveniji in Jugoslaviji. Bilten je namreč »odhajal« na 160 različnih naslovov. . Novost letošnjega Tedna pa bod(i~ Dnevni bilteni. Le-ti bodo izšli vsako do- poldne. Zajeli bodo dogajanje preteklega dne in napoved tekočega, dobili pa jih bodo pri blagajni Kinopodjetja tudi kino- obiskovalci, in sicer brezplačno. Sicer pa bo vsakodnevno poročal o dogodkih v času Tedna tudi Radio Celje. Novinarji uredništva našega časnika in Radia bodo skušali v tem času pripraviti čimveč zanimivih razgovorov. DEKLIŠKI MOST lEKLIŠKI MOST — srbski barvni film. Proizvodnja Center filmskih delovnih kupin SR Srbije. — Povabljeni na svečano premiero: Miomir STAMEN* OVIČ. Petar DULOVIČ, Žarko RADIČ, Dragan NIKOLIČ, Marko NIKOLIČ in liga KACJAN. — Pokrovitelj: INGRAD CELJE. ^^snetek je z otvoritve razstave risb Sergeja Eisenteina v prostorih od- za študij Osrednje knjižnice v Celju, ki je bila v ponedeljek zvečer. J^vorltvi je sledila projekcija Ešsensteinovega filma Podmornica Potem v čitalnici omenjene knjižnice. Foto: D. MEDVED V HOTELU MERX Filmski ustvarjalci bodo ta- ko kot lani tudi tokrat pre- nočevali v hotelu Merx. Upra- va hotela je pripravila poseb- no izdelano knjigo vtisov (Florijan Šunko, Osrednja knjižnica Celje) z obeležjem Celja, ki jo bodo v »podpis in zapis« ponudili gostom. 26-430 Organizacijski odbor bo imel tako kot lani svoj sedež v času Tedna v čitalnici Do- ma JLA — Kino Union, I. nadstropje, poleg kabine ki- nooperaterja. PTT je zagoto- vila tudi posebno telefonsko številko 26-430 na kateri bo mogoče dobiti vse informaci- je o Tednu. Informacije o predvajanju filmov pa bo se- veda dajala tudi pisarna celj- skega Kinopodjetja, telefon 23-121. Člani neposredne organiza- ctje TDF 76 bodo tokrat no- sili poleg značke TDF tudi znak z napisom ORGANIZA- CIJA. To bo laže sa zame organizatorje, predvsem pa za številne goste in gledalce. Prosimo vse kinoobiskovalce, ki so kupili vstopnice za svečano premiero IDEALISTA, da zasedejo svoje sedeže v dvorani kina UNION do 19.45 zaradi neposirednega televizijskega prenosa. FILMI TUDI V ČITAl- NICI Danes bo ob 18. uri v čitalnici Oddelka za študij Osrednje knjižnice na Mu- zejskem trgu projekcija filma »Ivan Grozni« I. del. Jutri in v soboto ob istem času pa bodo pred- vajali drugi del tega zna- nega filma. Vstop je brezplačen, število sedežev pa je gle- de na velikost čitalnice seveda sorazmerno maj- hno. MALA ANKETA POMENEK O FILMU z delavci v ZLitarni tleije smo nekaj dni pred za- četkom Tedna domačega filma kramljali o filmu na- sploh, še posebej pa o našem, domačem filmu. Po- govarjali smo se o Celju, ki iz leta v leto postaja vse bolj filmsko mesto. In ne samo to! FIlm s svojimi ustvarjalci in sodelavci prodira tudi v Celju bližnje kraje, kar je prav tako nadvse pomembno. V zname- nju Tedna domačega filma bodo letos ne samo kino- dvorane, tudi šole in tovarne. ANICA PEPERKO.ured nik internih informacij- skih glasil: »O Tednu do- mačega filma smo letos Celjani resnično dobro ob- veščeni preko sredstev ja- vnega obveščanja. Preko in.teimiih glasil so tudi na- ši delavci v podjetju bili o tej kulturni manifestaci- ji dobro obveščeni in mar- sikdo se bo odločil aa ogled te ali one predsta- ve. Prav se mi zdi, da se bo letošnja prireditev raz- šdiriila tudi v druge kraje ni\še. regije in da si bo- mo poleg domačih filmov lahko ogledali še egiptov- ski in mehiški film.« Franc STROPNIK, zla tar: »Moram reči, da sem ljubitelj filma, še poseb no domačega. Veliko sem slišal o filmu Idealist in prepiričan sem, da me ne bo razočaral. Nasploh pa sta mi i^alca Milena Zu- pančič in Ratko Polič ze- lo všeč. Vseh filmov, ki bodo na sporedu v Tednu domačega filma si zaradi pomanjkanja časa nebom mogel ogledati, menim pa, da bodo zaradi^ pestrosti programa prišU na s^v^ račim vsi ljubitelji filmske umetnosti.« Majda KOLCAN, zlatar- ka: »Rada bi si ogledala film Bele trave, predvsem zaradi igralcev, ki v njem nastopajo in ker je bil posnet v naših okoliških krajah. Veliko domačih fil- mov sem videla in težko bi se odločila, kateri je najboljši. Morda bi izpo- stavila film Veselica, ki mi je bil zelo všeč. Prav- zaprav ne morem reči, da sem redna obiskovalka filmskih predstav, vendar pa mi film, posebno če je dober, še dolgo ostane v spominu.« MUena TKAVC, priuče na zlatarka: »Letos smo Celjani o vseh pripravah m sami prireditvi Tedna domačega filma resnično bogato obveščeni, saj pre- ko radia in ttska zvemo tudi zanimivosti iz dela in življenja filmskih delav- cev. Rada gledam domače filme in mislim,'da so šte- vilni med njimi dobro sprejeti kjerkoli jih pred- vajajo. Od igralcev rada vidim na filmskem platnu Jožeta Zupana in Berta Sotiarja. Rada gledam lil- me z vsakdanjo tematiko, s tistimi majhnimi, drob- nimi problemi, ki pestijo vsakogar izmed nas.« Ludvik GOKENAK. vko valeč: »Teden domačega filma se je med Celjani že zakoreninil. Vzeli smo ga za svojega. Tedeai dni ži- vimo v Celju res v zna- menju filmske umetnosti. V z\'^ezi s tem tednom bi v prihodnje morda velja- lo bolj izpostaviti ama- tersko filmsko deja-vnost. Jugoslovanski filmi posta- jajo iz leta v leto bolj kvalitetni, zato jih tudi z zanimanjem spremljam. V tem tednu bi si rad ogle- dal fihn Idealist in Vdov- stvo Karoline 2ašler.« MATEJA PODJEai 12 stran — NOVI TEDNIK Št. 46 — 18. november 1976 NOVI JEDNIK - RADIO CEUE- 4. TEDEN DOMAČEGA FILMA 1976 - Od 19. do 25. novembra - ZLATARNE CEUE - MERX CEUE ČUVAJ PLAŽE V ZIMSKEM ČASU ČUVAJ PLAŽE V ZIMSKEM ČASU — srbski barvni film. Proizvodnja Center filmskih delovnih skupin SR Srbije — Povabljeni na svečano premiero: Goran PASKALJEVIČ, Zoran HRISTIČ, Irfan MENSUR, Gor- dana KOSANOVIČ, Danilo STOJKOVIČ in Bata ŽIVOJINOVIČ. — Po^ krovitelja: LJUBLJANSKA BANKA podružnica Cejje._________ LETOŠNJI POKROVITELJI Delovne organizacije Celja so tudi pri letošnji organizaciji Tedna do- mačega filma pokazale izredno ra- zumevajoč odnos do te osrednje slo- venske filmske manifestacije. Po- krovitelje smo našteli pri posame- znih prireditvah, potrebno pa je zapisati še dvoje: Pomoč so ponudile in jo tudi uresničile še druge delovne družbe- ne in interesne organizacije ter skupščine občin oziroma njihove kulturne skupnosti. Predvsem pa je potrebno omeniti celjsko kul- turno skupnost, republiško kultur- no skupnost, Kinopodjetje Celje, Društvo slovenskih filmskih delav- cev, Vibo film, revijo STOP in morda še koga, ki smo ga morda nenamerno izpustili ob velikem šte- vilu vseh, ki so pokazali dobro vo- ljo in razumevanje za uresničitev približanja filmskega izraza delov- nemu človeku. Nemogoče bi bilo prešteti tudi ure vseh tistih članov organizacij- skega odbora, sveta TDF in uredni- štva Novega tednika in Radia Ce- lje, ki so jih prispevali na amater- ski podlagi k temu, da bi ta veli- ka celjska prireditev uspela. Brez doslednega izpolnjevanja delovnih obveznosti, brez izredne vneme in zagnanosti teh ljudi, tudi Tedna domačega filma ne bi bilo. Vsem, dan pred začetkom TDF 76 — HVALA! STOLP SREDI CELJA Nemalokateri Celjan se je radoved- no zaustavil ob stolpu TDF med Mig- nonom in Kinom Union. Z veliko me- ro razumevanja so ga postavili delavci celjskega INGRADA in nedvomno po- meni uspešno potezo v smislu rekla- miranja celjskih prireditev. &tclp, 64 urejenih izložb trgovin s slikami iz posameznih filmov^ trans- parenti (tudi Ljubljanska oanka in Železniška postaja), mali programski lističi, lepaki s celotnim programom, plakati in iluminacija na Starem Gra- du (Eilektrosignal, Remont in Elektro Celje), vse to je dalo svojstveno po- dobo Celju. V ogromni meri gre za to podobo zahvala ZDRAVKU BO^Ad- NTXU in ara.nžorjem Tkanine, Merxa, Tehnomercatorja, Mode in drugim. Svoje so naredili tudi delavci Reldame Celje s ŠTEFANOM .lAGROM na če- lu. Tako je Celje dobilo »filmsko po- dobo« že de>et dni pred prireditvijo, 5 ka,tero bodo živeli od 19, do 25. no- vembra. 90 PREDSTAV Zares ni čudno, da se na rokah de- lavcev celjskega Kinopodjetja v času TDF pojavijo žulji. Letos so se na- brali že zgodaj. Potrebno je bilo namreč pripraviti vstopnice za izredne in redne pred- stave, da bi se laliko pričela predpro- daja. Kinoobiskovalci so namreč po- vpraševali za vstopnice že dober me- sec in pol pred pričetkom letošnjega tedna. No, in vse te vstopnice je bilo potrebno žigosati, spredaj in za »vsak slučaj« še zadaj. Ker so si posamez- niki nakupili karte za različne pred- sitave ob različnih dneh in urah, je Kinopodjetje poskrbelo za dvojni žig. Tega pa je bilo potrebno »pritisniti« kar na bloke za skorajda 90 pred- stav. Toliko jih bo namreč v tem ted- nu. Povprečno trinajst dnevno. Tudi njihovemu aranžerju v teh dneh ni zmanjkalo dela, ko je dneve in noči »malal« transparente in plaka- te. Kinooperaterjem se delo šele pri- čenja, saj bodo vrteli filme tudi že ob 7. uri zjutraj in tja pozno v noč. Direktorju FRANCU HORVATU pa je >k)tekel prst« od klicanja raznih distributerjev sirom Jugoslavije. Nam- reč, ni enostavno pravočasno zagoto- viti kar za dober tovornjak filmskih trakov, še teže je to, ker jih distribu- terji ne posojajo preveč radi za en dan. Toda Francu Horvatu je to uspe- lo! Za vse filme! TDF NA SUKNJIČIH Auera — TOZD ZLATARNE CELJE je izdelala tudi izredno okusne značke Teden domačega filma. Organizator jih je naročil sicer zelo skromno ko- ličino, zato pa bodo toliko vrednejše. Namenjene so predvsem filmskim ust- varjalcem, ki bodo prišli v Celje, po deset dinarjev pa jih bodo lahko ku- pili tudi kinoobiskovalci, vsaj tisti, ki Jih bodo kupili pravočasno. FILMSKI KRITIKI MIŠA GRČARJEVA, poznamo jO kot sodelavko RTV Ljubljana pri na- povedih Filmov tedna, nam je največ pomagala pri organizaciji dvodnevne- ga posvetovanja filmskih kritikov Ju- goslavije. »Povabljenih je trideset, seveda pa so tu še številni gosti iz Slovenije m en Američan. Nekoliko neredno prilia- jajo referati, vendar v nedeljo na svidenje v Celju,« nam je dejala Miša na zadnji seji Sveta TDF 76. Posvetovanje bo zelo delovno, kljub temu pa bodo udeleženci našli toliko časa, da se bodo z Izletnikovim a^vto- busom popeljali na Celjsko kočo ter tateo spomali vsaj majhen delček ti- stega, kar lahko nudi Celje turistu. TDF 76 IN TELEVIZIJA BENO HVAtl^^V, ki bo uresničil prenos otvo- ritve Tedna, je imel ob »pripravljalnenn ogledu Celja« ob seibd številno ekipo strokovnjakov RTV Ljubljana. Z združenimi močmi bodo zagotovili tudi ostalim slo%'enskim gledalcem ogled pr\'ega večera in seveda filma Idealist. Nepristranskim opazovalcem, ki so Celjana Bena Hvalo gledali pri delu, ni ušlo kako uteče- na je televizijska ekipa in kako hitro gredo prl- [>rave od rok, zato je nekdo pripomnil: »Saj, saj, če se pojavi Beno je že to garancija uspe- ha. Sicer pa — saj je ja Celjan!« Televizija Ljubljana bo torej neposredno pre- našala otvoritev 4. Tedna domačega filma, film IdeaJist in po njem še razgovor o filmu in lite- raturi v filmu. 0'tvoritev in tudi vse premieme večere bo povezovala napovedovalka Radia Ce- lje in novinarka Novega tednika MATEJA POD- JHDOVA. Še več dela pa čaka TV ekipo na zadnji dan TDF 76, ko bo iz Celja tekla bogato zastavljena oddaja V ŽIVO. Vodil jo bo Celjan JOŽE VOLAFND, ali ,kakor ga mnogi v šali imenujejo »oče TDF«. Beseda bo tekla .seveda o filmu, re- žiser prenosa pa bo vključil kamere tudi ob za- ključku, ko bodo podeljene Badjurove nagrade. Seveda pa bo RTV Ljubljana poročala o filmskih dogajanjih v Celju tudi v rednih infor- mativnih oddajah. STOP IN NOVI TEDNIK ZA IGRALCE Uredništvo revije STOP in NOVEGA TEDNIKA — RADIA CELJE bosta tudi letos podelili pet nagrad, in sicer 1. nagrado filmski igralki leta, 2. nagrado filmskemu igralcu leta, 3. nagrado za najboljšo epi- zodno filmsko vlogo leta, 4. nagrado za debitantsko vlogo in 5. nagrado za masko, ton, montažo itd. Žirija: Sergej Vošnjak, Bo- jan Volk, Edi Hrausky in Janez Žmavc. Podeljene bodo tudi tri osrednje nagrade — Bad- jurove nagrade: Zlata pla- keta. Srebrna plaketa in Posebno priznanje Metod Badjura. Žirija: Janez Ka- lišnik, Peter Božič, Tone Frelih, Angelca Hlebce, Milena Kumar, Tanja Premk in Majda Umnik. VDOVSTVO KAROLINE ŽAŠLER VDOVSTVO KAROLINE ŽAŠLER — slovenski barvni film. Proizvodnja Viba film — Povabljeni na svečano premiero: Matjaž KLOPČIČ, NIko MATUL, Milena ZUPANČIČ, Boris CAVAZZA, Zlatko ŠUGMAN, Miran- da CAHARIJA in Polde BIBIČ. — Pokrovitelj: TEHNOMERCATOR — CELJE KINO DOM Otroški in mladinski filmi — pokrovitelj TOPER CELJE 19. XI. ORLI ZGODAJ LETIJO ob 16. url 20. XI. KEKEC ob 16. uri 21. XI. IZBOR RISANK IN ANIMIRANIH FILMOV ob 16. uri 22. XI. VOLK SAMOTAR ob 16. uri 23. XI. SEDMA CELINA ob 16. uri 24. XI. KALA ob 16. uri 25. XI. SINJI GALEB ob 16. uri Filmi na temo NOB V DOMAČEM FILMU — pokrovitelj CINKARNA CELJE 19. XI. KOZARA ob 18. in 20. uri 20. XI. DESANT NA DRVAR ob 18. in 20. uri 21. XI. SIGNALI NAD MESTOM ob 18. in 20. uri 22. XI. BOMBAŠA ob 18. in 20. uri 23. XI. NE OBRAČAJ SE SINKO ob 18. in 20. uri 24. XI. KO SLIŠIŠ ZVONOVE ob 18. in 20. uri 25. XI. VRHOVI ZELENGORE ob 18. in 20. uri $t. 46 — 18. november 1976 NOVJ TEDNIK stran 13 PREBOLD CEL DAN V ŠOLI STRAH JE MINIL Osnovna šola v Preboldu je bila prva v žalski občini, ki je imela vse pogoje za prehod na celodnevno šolo. Prvo leto delovanja so bili v oddelke celodne^™ šole vključeni le učenci prvih in drugih razredov, z letošnjim šolskim letom pa so se jim pridni- žjli še učenci tretjih in četrtih. Zani- malo nas je, kakšne so izkušnje iz dela v celodnevni šoli. Kako jo spre- jemajo učenci in kako starši, kaj ta pomeni za delo učitelja, in 5e kaj. UČENCI SO IZENAČENI Za učence je celodnevna šola ve- lika pridobitev, ocenjujejo v Prebol- du. Največ nedvomno pomeni to, da so vsi učenci izenačeni v vseh pogo- jih. Vse naloge napišejo v šoli, vsakdo dobi pomoč, ki jo potrebuje, kar do ma pač ni vselej mogoče, vsi rniajo enako hrano . . . Dvesto šest učencev je trenutno v celodnevni šoli. Osmim sedanjim oddelkom pa se bodo že v bližnji prihodnosti priključili tudi prvi oddelki višje stopnje — z novim šol- skim letom učenci petih razredov, že leta 1978, ko bodo izboljšani še tisibi pogoji, ki sedaj onemogočajo celo- dnevno šolo za vse, pa še šesti, sedmi in osmi razredi UČITELJEM NI LAHKO Celodnevna šola je pnnesia več te- žav učiteljskemu zboru kot učencem in staršem. Prehod namreč ni bil preprost. Nova oblika šolanja zahte- va povsem drugačen pristop učitelja k delu z učenci, več je priprav na pouk, obremenitve so večje tudi v času pk> pouku, v tako imenovanem podaljšanem bivanju, ki je bistvo ce- lodnevne šole. Samo neposredno delo z učenci zahteva od učiteljev 48 ur na teden, poleg teh, so tu še ure za priprave pouka, za- načrtovanje pest- rih izvenšmlskih dejavnosti in še kaj. OD SEDMIH DO ŠTIRINAJSTIH Starši so se sprva bali celodnevne šole. Mislili so, da bo ta, dejansko trajala vos dan in da otrok tako prak- tično ne bodo veliko videli. Izkušnje so pokazale povsem drugo sliko. Otro- ci so v šoli od 7. do 14. ure, nekateri tudi do 15. ure, nato pa odidejo do- mov, k staršem. V tem času otroci opravijo vse ure pouka, na.piše.jo vse naloge, se učijo ob strokovni pomoči, pa še ostane veliko časa za interesne dejavnosti, ki jim v celodnevni • šoli dajejo močan poudarek. »Težko bi ocenjevali, če se je v tem kratkem času močno popravilo znanje učencev,« nam pripoveduje Anica Trpin — po močnica ravnatelja in organizatorka celodne\'ne šole v Preboldu. »Bistven premik je v tem, da imajo vsi otroci enake možnosti in enake pogoje — razlik pri nas ni. Druga pomembna pridobitev pa je, seveda, vsa pesitrost prostih aktivnosti, ki jih razvijamo.« šele v celodnevni šoli so v potoi meri zaživeli vsi krožki. Delujejo lite- rarni, dramski, pravljični, tehnični, glasbeni, ritmični, likovni, šahovski, prometni in drugi krožk;i. Deluje pev- ski zbor, knjižnica ima mnogo več obiska kot v preteklosti in še bi lahko nažitevali. Pri proi5iih dejavnostih po magajo tudi zunanji sodelavci. V Pre- boldu lepo sodelujejo z godbo na pi- hala. Lovsko društvo pripravlja pri njih stalno razstavo, ki jo bodo sprem- ljali tudi z vrsto razgovorov o pome- nu lova, varstva narave in živali. KAKO NAPREJ? Povedali smo že, da se bodo z no- vim šols-kim letom v celodnevno šolo vključili tudi učenci petih razredov. S tem pa bodo nastale na šoli tudi prve težave. Kuhinja, v kaieri kuhajo obroke za učence, je namreč pre- majhna, šola bo zato potrebovala 1,50 starih milijonov, da bo lahko razširi- la in ustrezno opremila kuhinjo. »Pa še ena rešitev je,« pripoveduje ravna- telj Stojan Vrhovec. »Lahko bi prešli na prehrano otrok v novem prebold- skem hotelu. Vendar pa bi s tem po- stala hrana v naši šoli predraga. S tem pa se ne strinjamo. Starši otrok, ki so zajeti v celodnemo šolo, ne bi smeli plačevati hrane dražje kot na drugih šolah, če bomo le našli denar za razširitev kuhinje, se bo ta na.iožba že v psfcih letih pk>vrnUa.« Tudi s pro stori bo v prihodnjih letih pos.alo nekoliko tesno. Ko bodo na celodnev- no šolo prešli še učenci šestih, sed- mih in osmih razredov, bodo nujno potrebni še dodatni prostori. Pred- vsem večji pcl-crit prostor, v katerem . bodo lahko razvijah proste aktivnosti, pa tudi kakšen kabinet in učilnica, Izikušnje dveh let v celodnevni šoli ■nedvomno potrjujejo vse priča.kovane dobre plati te šole, zato tudi denar za te naložbe ne bo smel biti pro blem. DRUŽBENA NUJA Na šoli smo pokramljali tudi z ne- katerimi starši tistih otrok, ki obisku- jejo celodnevni pouk in povedali so nam marsikaj zanimivega. Valter ZU- PANC iz Dolenje vasi pri Preboldu, je na vprašanje, kaj meni o celodnevni šoli, ki jo obiskuje tudi njegov sin takole povedal: »Priznati moram, da sem imel sprva čisto drugačno pred- ,stavo o celodnevni šoli. Mislil sem. da bo otrok od doma odtegnjen, da bo v šoli ves dan in se bo proti večeru utrujen vračal domov. Sprva mi kon- cept celodnevne šole ni bil povsem jasen, čeprav smo bih starši seznanje- ni z vsemi spremembami, ki bodo na- stopile ob celodnevnem pouku. Da bi dobili pravo pred,stavo o novi obl^ šolanja, bi se verjetno morali starši že na samem začetku še bolj poglobiti v koncept celodnevne šole. No, začet- ne težave so prešle in zdaj lahko re- čem, da sem vesel, da moj sin, ki obiskuje 4. razred, obiskuje celodnev- ni pouk. Ob tem pa moram dodati, da je prehod vplival tudi na otroka, toda le na začetku. Potem se je hitro prilagodil in zdaj je celo zelo navdu- šen nad novim načinom poučevanja. Rad hodi v šolo, pouk mu ne dela posebnih težav in v prostem času se ukvarja z raznimi iavenšolskimi de- javnostmi. Domft se mu kaj dosti nI treba več ukvarjati z učanjem, zato mu ostane več časa kot prej za igro. O učni snovi, ki jo v šoli obravnavajo, ,se doma seveda pogovarjamo, zlasti ob petkih, ko prinese domov torbico. Celodnevna šola postaja družbena nu- ja in v Preboldu .smo veseli, da smo jo dobili. Sola je v veliki meri raz- bremenila nas, starše, veliko odgovor- nosti je prevzela nase in čeprav vemo, da se morajo prosvetni delavci ubada- ti z mnogimi problemi, smo jim za njihovo delo in skrb za naše otroke hvaležni. Hvaležni tudi zato, ker vidi- mo, da so učni rezultati otrok, ki obi- skujejo celodnevni pouk dobri, kar pred pričetkom celodnevnega pouka, govorim v .svojem imenu, skoraj ni- sem verjel.« ŠOLA — DRUGI DOM Renata KOSTAN.JsEK iz Prebolda nam je povedala, da njena hčerka ho- di v tretji razred in da že drugo leto obiskuje celodnevni pouk. »Moram pri- znati, da sprva nisem bila nič kaj nav- dušena nad novo obliko šolanja, toda zdaj vidim, da sem živela v zmoti. Tu- di jaz, kot velika večina staršev sem mislila, da nam bo šola v'zela otroka za ves dan in mu poleg tega naloži- la še domačih obveznoisti. Najbolj pa sem bila vesela, da sem videla, kako je navdušena moja hčerka. Rada ho- di k celodnevnemu pouku, doma mi veliko pripoveduje o šoli, čeprav se ji doma ni potrebno učiti. Navadno kaj bere, ali pa se pogovarjava o svobod- nih aktivnostih, s katerimi se v šoli ukvarja. Z možem ,sva oba zaposlena in celodnevna šola naju je v mari- sčem razbremenila problemov, ki so se prej porajali ikkiisi z varstvom ali kakih drugih. Za starše so na šoli red- ne govorilne ure, h katerim rada pri- i hajam, da izvem še nekatere podrob- ! nosti iz šolske.ga življenja moje hčere. ; Za starše, katerih otroci obiskujejo : celodnevno šolo ,priTedijo na šoli tu- di masovne sestanke, na kaiterili se pogca^orimo o vseh morebitnih proble- mih in težavah, ki nastanejo bodisi v šoli ali doma. ZadOTOljna sem, ko vidim, da se otrok v .šoli dobro poču- ti, da šola zanj resnično skrbi in da miu je res drugi dom. Ce k vsemu te- mu prištejemo še dobre učne rezulta- te, potem si kaj več želeti in zahtevati od celodne^Tie .šole res ni mo;.iočP.« ZADOVOLJNI SMO! Jožica CESTNIK iz Prebolda ima v drugem razredu sina in nam je ta- kole pripovedovala: »Sprva so se mne- nja v naši družini o celodnevni šoli nekoliko kresala jaz sem bila od vse- ga začetka »za«, mož pa je sprva okleval. A ne za dolgo. Kmalu so se pokazale tudi v naši družini vse do- bre plati tega šolanja in zdaj smo vsi skupaj zadovoljni. To pa je nad- vse pomembno, kajne? Sprva smo mislili, da otrok ne bo mogel slediti pouku, da učitelji ne bodo imeli do- volj časa za posameznika, da bo otrok prihajal pozno domov in poleg tega še utrujen. Pa temu ni tako! To je jasno razvidno iz učnih uspehov in zadovoljstva otroka, ki prihaja domov razpoložen. Doma mu ostaja še dovolj prostega ča.sa za igro in branje in majhno pomoč doma. .Skupinsko delo pri otrocih krepi duh tovarištva in med svobodnimi aktivnostmi se kroji- jo sposobnosti naših otrok. V šoli ima prijatelje in prijateljice, ki so neločlji- vi. Otrok ima širok pogled na v.se, saj veliko hodijo tudi v naravo in sploh se v šoli naučijo vsega, kar zah- tea-a učni program. V šoli dobi malico in kosilo in s hrano je zelo zadovo- ljen. Še nikoli se ni pritožil, da je dobil premalo, ali pa da mu kosilo ne bi bilo všeč. Celodnevna šola, ki je bila še pred časom za mnoge .star- še le teoretičen pojem, je v praksi izikazala same dobre rezultate.« Mara STANKO iz Dolenje vasi ima prav tako sina v drugem razredu. »Naj kar povem, da sem sprva moč- no oklevala pred celodnevno šolo. Prej sem otroku .sledila pri njegovem uče- nju in uspehih iz dneva v dan. Po- tem pa se mi je nenadoma zazdelo, de izgubljam rdečo nit, saj sem šol- ske zvezke videla šele ob koncu tedna. Toda kaj kmalu so se vsi dvomi raz- blinili in ostalo je zadovoljstvo ob mi- ,sli, da je moj otrok v šoli zadovo- ljen, da mu šola nudi vse potrebno, da bi nas razbremenila, otroku pa nu- dila ka.r se največ da. Bistveno je namreč, da se otrok dobro počuti, da sledi pouku, čeprav se tu in tam le kdaj zatakne, posebno pri matematiki. Učno gradivo je zelo pestro, tako da otroka resnično pritegne k delu. I>o ma potem moj sin navadno kaj bere, ostaja mu čas za igro in pomoč do- ma. Veliko pripoveduje o svobodnih aktivnostih in z razgovora z njim se razbrala, da v šoli niso preveč obre- menjeni, kot sem sprva mi.slila. Do- mačo nalogo dobivajo le ob petkih, takrat torej, ko prinese domov tudi šolsko torbico. Delo v šoli je dobro organizirano in iz vsestranske zado- voljnosti se rojevajo dobri učni uspe- hi.« Zadovoljna pa sva iz celodnevne šo Ic v Preboldu odhajala tudi pisca teh vrstic, Mateja Podjed in Branko Sta mejčič, ki je v svoj objektiv ujel tr- di vesflo otroško i.firro. 14. stran — NOVI TEDNIK §t. 46 — 18. november 1976 2ALEC ŠKODO SO OMILILI! ŠTAB ZA ZMANJŠANJE POSLEDIC DOBRO OPRAVIL štab izvršnega sveta žalske občinske skupščine za zmanj- šanje posledic suše in toče, ki je letos poleti prizadela kmetijske proizvajalce v žal- ski občini, je svoje delo do- bro opravil. Takšen je vsaj zaključek zadnje seje štaba, ki je pred dnevi preveril ures- ničevanje sklepov o ukrepih, s: katerimi so v največji mož- ni meri omilili posledice su- še in toče. Na seji so pregle- dali vse ukrepe in pohvalili prizadevanja zavarovalnice Sava, Skupnosti invalidskega in pokojninskega zavarova- nja, davčne uprave in TOZD Kooperacija Kombinata Hme. za d. Zavarovalnica Sava je takoj po hudi toči jtmija in avgu- sta izvršila prve cenitve ško- de, pred obiranjem hmelja pa še druge cenitve. Ocenili so škodo na 175 hektarih v druž- benem sektorju in na 220 hektarjih hmeljišč v lasti 233 kooperantov. Skupno so bi- la prizadeta hmeljišča na skoraj 395 hektarjih, ocenili pa so, da je bilo uničenih nad 316 tisoč kilogramov hmelja. Zanj so izplačali odšcdnine v višini osem in pol milijonov dinarjev. Razen hmelja so bi- le prizadete tudi razne dru- ge poljščine, za katere so iz- plačali nekaj manj kot pol milijona dinarjev odškodni- ne. Regionalna zdravstvena skupnost je po pozivu na po- moč tudi obravnavala prime- re svojih 186 zavarovancev in jim priznala za 245 tisoč di- narjev olajšav pri plačilu zdravstvenega zavarovanja. Davčna uprava skupščine ob- čine je hitro reagirala in od- pisala davčne dolgove 218 davčnim obveznikom v skup- ni višini 173 tisoč dinarjev. še posebej dobro pa je ukrepal TOZD Kooperacija kombinata Hmezad. Na pri- poročilo štaba za odpravo posledic suše in toče je pri- pravil predlog za nabavo ce- nejše krme, s čimer so želeU nadomestiti primanjkljaj kr- me, ki je nastal zaradi suše. Po zelo ugodni ceni so tako priskrbeli kooperantom 709 tisoč kilogramov koruze in 800 tisoč kilogramov pesnih rezancev, torej znatno več, kot so si zastavili v načrtu, i V izredno kratkem času so zgradili v občini tudi nad 100 silosov in .sprejeli ter iz- peljali vrsto agrotehničnih ukrepov, s katerimi so v znat- ni meri omilili posledice ka- tastrofalne suše. štab za odpravo posledic suše in toče v žalski občini je s tem v pretežni meri za- ključil svoje uspešno delo, saj načrtujejo le še eno se- jo, na kateri bodo analizirali stanje v kmetijski koopera- ciji, predvsem na področju živinoreje. ŽALEC: O SIS v Žalcu je te dni že stekla javna razprava o progi-auiih občmskih sa- moupravnih skupnosti za priliodnje leto. Za letošnji predlog družbbenega dogo- varjanja o programih SIS v žalski občini je2jna- čilno predvsem dvoje. Pro- grami samoupravnih inte- resnih skupnosti so izred- no skrbno, precizno in re- alno pripravljeni in dru- gič — pripravljeni so bili zelo zgodaj, tako da je tudi javna razprava zgo- daj stekla. Obe kakovost- ni spremembi bosta ne- dvomno izredno ugodno odjeknili. Programe so v tiskani obliki že predali v javno razpravo, vsebujejo pa programe sedmih občin- skih samoupravnih intere- snih skupnosti. Predlaga- ne prispevne stopnje se v primerjavi z lanskim le- tom niso bistveno poveča- le, saj bo uresničitev za- stavljenih programov za- htevala le nekaj nad 11 ti- soč dinarjev več kot lani. ____________^__..B. S. SZDL GRIŽE POBUDA DELU NAD POL MILIJONA ZA CESTO Krajevna konferenca SZDL v Grižah je skupaj s svetom krajevne skupnosti pobudnica izredno aktivnega dela kraja- nov. Na nedavni seji krajev, ne konference v Grižah so pregledali svojo uspešnost pri vpisovanju posojila za ceste, potem pa so se dogovorili še za nekaj nalog, ki jim bodo prvenstveno namenili svoje delo. Pri vpisu posojila za cesie so tudi v kraje\'ni skupnosti Griže, tako kot tudi drugod po žalski občini, zabeležili iz- redno dobre dosežke. Posojilo je vpisalo vseh 28 zasebnih delodajalcev, ki so vpisali nad 220 tisoč dinarjev. Tudi upo- kojenci in ostali krajani so ,se dobro odzvali na poziv za vpis posojila. Tako so v tej kraje\mi skupnosti skupno vpisali nad 580.(X)0 dinarjev posojila in s tem 2aiatno pre- segli svoj načrt. Ko .so govorili o svojih bo- dočih nalogah, so na prvo me. sto postavili uresničitev za- misli o ustanovitvi vaških svetov SZDL v zaselkih in vaseh krajevne skupnosti. Z delom teh odborov bi lahko še poživili interes krajanov za skupno odločanje in delo, pK> pestrili pa bi tudi obvešča- nje. Veliko časa so na seji na- menili razpravi o pomanjklji- vi elektrifikaciji krajevne skupnosti Griže. V nekaterih delih krajevne .skupnosti je namreč električna napetost tako nizka, da krajani ne mo- rejo uporabljati gospodinj- skih strojev ali spremljati TV programa. Ureditvi tega vprašanja in povečanju števi- la telefonskih priključkov, ki jih je v krajevni skupnosti premalo, bodo v prihodnjem letu posvetili vso pozomosit. FRANC JEŽOVNIK V NEDELJO REVIJA V LIBOJAH PredsedniK DPD Svoboda IJboje Darko šuler je po- vedal, da je vse pripravljeno za 4. revijo narodno-zabav- nth ansamblov, ki bo v nedeQjo, 21. novembra v Libo- jah. »Dva meseoa smo se pripravljali in upamo, da smo poskrbeli za vse, da bi ta prireditev, ki ima med ljudmi vedno več privržencev, resnično uspela. Zlasti smo veseli pomoči kulturne skupnosti, saj brez nje tn delovnih organizacij v Libojah pač ne bi mogh pripraviti tako obsežne revije. Letošnje srečanje bo celodnevno, saj ne želimo samo koncertov, ampak tudi medsebojno spoznavanje in ponuditi vsem nastopajo- čim prikaz tistega, kar imamo v Libojah. Letos si bodo vsi ansambli ogledali keramično, ki je tako kot vedno pokrovitelj srečanja.« Heri Kuzma je vodja ansambla »Veseli Libojčani«, ki skupaj s DPD Svobodo pripravlja revijo: »Vsako leto se prijavi več ansamblov, kar je dokaz, da so nas že spoznali in da se pri nas dobro počutijo. Prednost je v tem,, da pri nas ne gre za tekmovanje, temveč za srečanje, vsak nastopajoči pa dobi spominček, ki ga vedno spominja na nastop v Libojah. Za letos imamo potrjen nastop 18 ansamblov, med njimi bosta dva vokalna kvarteta. Nastopili bodo vsi ansambli iz Savinjske doline in celjske občine ter gostje iz Zagorja, Trbovelj, Preval j ... Med nastopajočimi bodo trije an- sambli z letošnjega festivala v Ptuju, kjer so osvojili pet nagrad: Prijatelji prvo n£.grado občinstva, ansam- bel Francija Zemeta in ansambel \'ikija Ašiča pa po dve. Nastopili bodo tudi ansambli, ki so zmagovali na festivalu v števerjanu, snemali plošče, kasete, tele- vizijske oddaje. Vse to so dovolj veliki argumenti. Ca ne gre za srečanje na »nizki ravni«, ampak izredno kvalitetni. Tudi pestrost posameznih ansamblov je takš- na, da bo laJiko vsak prišel na svoj račun. Sicer pa bo zraven še Volodja Peer, član mariborskega gledali- šča, ki pa posebnega predstavljanja siploh ne ix>tre- buje.« Franjo Tilinger, direktor Keramične: »Z veseljem smo sprejeli pobudo organizatorja, da naj bi si vsi nastopajoči og'ledali tudi naše delovne prostore, kjer bomo vsakemu izročili spominsko darilo. Vesel sem tuxii, da pri organizaciji pomagata Mirosan in Montana ter kulturna skupnost, vse to pa je nov dokaz, da je revija potrebna in da so jo v dolini sprejeli za svojo.« Tone Mlinaric: »Vsakoletna revija je praznik za vso dolino. Lani je veliko ljudi ostalo pred dvorano, letos upamo, da bomo to odpravili z dvema prireditvama. Prepričan sem, da ne bo v nedeljo občana, ki si ne bi ogledal revije ali na kaicršenkoli način pomagal pri njeni izvedbi.« In še ena posebnost: letos bodo vsi, ki bodo prišli poslušati narodno-zabavne ansamble, dobili namesto klasičnih vstopnic brošuro, v kateri bodo vsi podatki o nastopajočih ansamblih in še drugi teksti, tako da bo možno iz te brošure dobiti vse želene podatke. Torej na svidenje v nedeljo v Libojah na prvem (ob 15. uri) ali drugem (ob 18. uri) koncertu. TONE VRABL SINDIKAT ŠMARJE: SEMINAR Pred dnevi se je na Pohorju končal seminar za vodstva osnovnih organizacij sindikata, ki ga je organizirala De- lavska imJverza šmarske občine. V treh dneh, kolikor je trajal seminar, so udeleženci slišali vrsto zanimivih in za delo v sindikatu koristnih pre- davanj, ki jih bodo lahko s pridom uporabili v svojem vsakdanjem udejstvovanju. Tako so si lahko izpopolnili zna- nje o samoupravnem organizranju v združenem delu, dele- gal-skem sistemu in odnosih, samoupravnem sporazumeva- nju in družbenem dogovarjanju, dobili pa so tudi podroben pregled nad gospodarskim razvojem občine s posebnim ozirom na srednjeročni razvojni načrt. Na seminarju na Pohorju so spregovorili tudi o vlogi kulturne politike, druž- beno ekonomskih odnosih in osnoTOih organizacij sindikata v uresničevanju socialne politike, strokovnega in družbe- nega izobraževanja. mst ZK ŠMARJE ŠE POSPEŠIM INTEGRACIJE! KAKO NORMALIZIRATI SEDANJI POLOŽAJ GOSPODARSTVA? Nedavna seja občinske kon- ference ZK Šmarje pri Jel- šah je dala nekoliko globji vpogled v razmere v šmar- skem gospodarstvu, ki jih pesti vrsta nadlog, vendar ne tohkšnih, da se položaj ne bi mogel izboljšati. Da bi se to neuravnovesje čimprej iz- raraalo in odpravile negativ- ne posledice, je konferenca sprejela vrsto sklepov, s ka- terimi naj bi v bodoče sani- rala stanje gospodarstva, ki pa se, po besedah nekaterih predstavnikov gospodarstva, v zadnjem času že nekoliko izboljšuje. V občini menijo, da bo tre- ba predvsem do kraja zao- striti odgovornost komuni- stov in vseh kadrov v delov- ni' organizacijah, kjer ni viunth premikov ali pa zara- di zastarelih gledanj vztrajno vztrajajo na ustaljenih pozi- cijah, še bolj kot doslej (ta prizadevanja dosedaj niso ro- dila kdovekaj sadov) bo tre- ba iskati rešitve za boljše gospodarjenje v integracij- skih procesih in v vseh obli- kah poslovnega sodelovanja na podlagi samoupravnih spo- razumov in družbenih dogo- vorov. Takšna ugotovitev, ki ima trdne temelje in kon- kretne rezultate v našem go- spodarskem življenju velja predvsem na delovne organiza- cije gradbene smeri kot so Splošno gradbeno podjetje, Občinsko komunalno podjet- je, DOM BIRO pa tudi RO- SLO, lesne predelave: Mizar- stvo in Bohor, proizvodnje stekla: Steklar.ska šola in Steklarna, živilsko predelo- valne industrije: Vital, Pe- kama, Kombinat, zdraviliško gostinske dejaraosti: Zdravi- lišče Rogaška Slatina in TTG Atomske toplice pa morda še kje. Med sklepi za izboljšanje položaja je tudi moderniza- cija proizvodnje in preusme- ritev na druge proizvodne programe, s tem v zvezi pa tudi specializacija, torej na- čini, ki naj zagotove stabil- nejše gospodarjenje v pri- hodnje. Integracijski procesi znotraj občine, modernizaci- ja in specializacija, pa tudi integracijski procesi zunaj občine bi lahko pozitivno vplivali na večjo produktiv- nost, saj bi lahko prišlo do preorentacij v dejavnostih, ki nimajo zagotovljenega trži- šča. S tem menijo predvsem na tržišča dežela v razvoju in poudarjajo, da so v celj- ski regiji ponekod s takšno orientacijo dosegli že lepe uspehe. Eden izmed pogojev za normalizacijo položaja, poudarjajo v šmarski občini, je nagrajevanje po delu. Pri- zadevati bi si morali, da se. povsod uveljavi sistem nagra- jevanja po delu in tako za- gotoviti, da bodo najbolj produktivni delavci imeli tu- di najvišje dohodke, brez kakršnihkoli omejitev. Stimu- liranje po delu bo potrebno uvesti tudi na delovna mesta v skupnih službah, v družbe- nih dejavnostih in drugod ter jih tako postaviti v ena- kopravni položaj z delovnimi mesti v proizvodnji. Seveda ne sme tako za- .stavljena akcija, poudarjajo v .šmarski občini, v nobenem primeru okrniti prizadevanj za ustreznejše samoupravno konstituiranje in poglablja- nje samoupravnih odnosov. Akcija bi morala roditd primerne sadove, še posebej če upoštevamo, da je bila sprejeta še vrsta drugih .sMe- pov, ki kažejo na veliko od- ločenost šmarskih delovnih ljudi, da čimprej izgladijo nesorazmerja v gospodarski dejavnosti občine. MILENKO STRAŠEK ROGAŠKA SLATINA CEMU TRMOGLAVOST? POLEG DRUGIH NEPREDVIDENIH TEŽAV Ko so 1971. leta v Rogaški Slatini .sprejemali program del v krajevni skupnosti, so se dogovorni, da bodo dale vse delovne organizacije pa tudi obrtniki, ki imajo sedež in obrate na območju kra- jevne skupnosti, 1 odstotek od dohodka. S temi .sredstvi naj bi se financirala dejav- nost krajevne skupnosti, ki Ima čedalje večje p>otTebe, sploh še v zadnjem letu, ko je Rogaška Slatina postala mesto. Pri podpisovanju tega sa- moupravnega .sporazuma pa je krajevna skupnost nalete- la na nepredvidene težave ta- ko pri zasebnikih kot pri de- lovnih organizacijah. Zgodilo se je namreč to, kar se tako rado dogaja: kadar gre za dobro nekoga, potem ta pri- vleče na dan vse mogoče in nemogoče argumente, da to dobro končno le izpuh iz rok kogarsibodi, kadar pa je tre- ba dati za dobro drugega (v tem primeru tudi zase) pa pripravljenost največkrat od- pove. V večini primerov .so morali podpisnike trmasto prepričevati, kako pomemben je njihov prispevek za kraj in da drugače krajevna skup- nost ne more obstaoati in da tudi ne more opravljati splo- šno i)omembnih del za kraj, dokler končno le niso uspeli. Izjeme ,so ostale delovne or- ganizacije ROSLA, PTT pod- jetje, Železnica, Elektro Ce- lje, Peko, Borovo, Pivovarna Laško, Avto Celje, Kmetijska zadruga Hum na Sutli, Hme- zad Žalec, Trgopromet Za- greb in vsi obmiki (teh je na območju KS Rogaška Sla- tina okoli 60). Delovne orga- nizacije torej, ki imajo svo- je uprave zunaj šmarske ob- čine, katerih dohodek pa ven- darle priteka iz občine, v ka- teri so in iz katere so tudi njihovi uslužbenci, ki imajo do kraja prav tako zahteve kot vsi ostali občani. Zdaj .so v kraju pred pod- pisom novega samoupi-avnega sporazuma za naslednje pet- letno obdobje. V krajevni skupnosti Rogaška Slatina upajo, da bodo vsi, ki so jih sedaj pu.stili na cedilu, poka- zali solidarnost in razumeva^ nje vsaj tokrat. Ni težko ra- zumeti, da takšno trmoglav- Ijenje nikomur ne koristi, še najmanj pa občanom, ki bo- do imeli največjo škodo. MILENKO STRAŠEK $t. 46 — 18. november 1976 NOVI TEDNIK — stran IS CELJE PO ŠTIRIH! ŠOLANI PSI MA IZPITIH Zadnjo sobolo v oktobru se je nudil slučajnim gle- dalcem dokaj čuden pogled. Od sedmih zjutraj so se na travnikih za gostilno Culk ua Lavi začeh zbirati ljudje vseh spolov in starosti. S stx>j so vodili svoje štirinož- ne prijatelje, pri nas naj- bolj znane nemške ovčarje. Med njimi je bila samo ena iz pasme »veliki šnavcer«. S svojimi štirinožnimi pri- jatelji so prišli zato, da bi opravili izpit službenega psa. Udeležba je bila velika. Kar štirinajst jih je bilo. Izpite ie vodil Marjan Tratnik, sodi- la pa sta Boris Bertoncelj in Bruno Končan. Organiza- tor izpitov je bil Klub za vzrejo športnih in službenih psov v Celju. Kljub slabemu vremenu je vse delo pote- kalo nemoteno. Na Lavi so najprej opra- vili izpit iz discipMne »slede- nje«. Nato so vsi skupaj od- šU na Ljubečno, kjer imajo tamkajšnji kinologi začasne »prostore« in vežbališče. Vse- kakor je treba povedati, da so celjski kinologi oziroma ljubitelji štirinožnih prijate- ljev brez svojega vežbališča in da kljub večkratnim opo- zorilom še mso dobili nove lokacije! ŠENTJUR ^^^^ |||*^ " NA KMETIJSKI ŠOLI — 125 ČLANIC Šentjur pri Celju — Na kmetij.ski soli v Šentjurju je vseh 125 učencev ogretih za športno aktivnost. Že vrsto let uspešno nastopajo m področnih in republiških tek. movanjih domskih, skupnosti. Sedaj so se odločili, da v lastnem ŠŠD bolj povežejo svoje vrste in v novi organi- mcijski obliki tudi načrtneje razvijajo svojo aktivnost. Na ustanovnem občnem zboru so mladinci in mladinke po- dajali razveseljiva poročila o dosedanjem delu, ki je toli- ko več vredno, ker šola ni- ma niti telovadnice niti ig- rišč za športno aktivnost svo- jih učencev. Po .sprejetju no vih društvenih pravil, volitev predsedstva, organov društ- va in drugih delovnih teles, so potrdili tudi obširen de- lovni program za letošnje leto. Strelci, 58 po številu, so že doslej bili najbolj aktivni. Vadijo v šolskem hodniku in razredu. Poleg redne vadbe in teoretičnega pouka bodo izbirali najboljšega ,strelca v ŠŠD, nastopili bodo v tek- movanju za zlato puščico, tekmovali v trojkah, za naj- boljšega strelca — značko, poleg streljanja z zračno pu- ško pa bodo nastopili tudi na tekmovanjih z MK in voja- ško puško. Na dan JLA se bodo pomerili s so,sednimi ŠŠD. Tudi namizni tenis, za ka- terega imajo trenutno na vo- ljo le eno samo mizo, je močno razjvit. Sekcija šteje 29 igralcev. Vadijo m na- stopajo na šolskem hodniku. Velika aktivnost je tudii v šahu, ki šteje 29 šahistov. Na izredno kvalitetni ravni so mladinke, lan,ske repub- liške prvakinje domskih skupnosti. Poleg vadbe so na programu turnia-ji, vsak mesec ter prijateljska sre- čanja s sosednimi ŠŠD v do mači občini in sosednih. Če- prav so brez športnih igrišč so postavili obširen program tudi za razvoj nogometa, od- bojke in rokometa. Rokomet šteje 45 članstva, odbojka 25 in nogomet 39. Vadbo in tek. movanja bodo imeli na igri- ščih pri osnovni šoli, pa če- prav so močno oddaljena od kmetijske šole. V delovnem načrtu pa je izgradnja lastne- ga igrišča pri kmetijski šo- li. V zimskem obdobju bodo priredili tudi plesne vaje. K. JUG FRAN ROS 12 Marjana, gospodinja, je bila sama zdaj o počitnicah, krpala je perilo. Vesela ga je bila in mu je nasula mnogo novic. Oficijal Otorepec se je bil oženil s trgovko, neverjetno, saj ni bil več mlad. No, sicer je še prav čvrst človek. Obril si je brado in je zdaj na videz mnogo mlajši. Baje bodo njemu obesili otroka, ki mu bo oče mlad komi, pa ta je odšel k vojakom. Tako bo lahko pestoval tujega otroka. Pa ni nič nejevoljen zato, saj se zelo redi in mu bo dobro ob bogastvu. Stradal ne bo zdaj, ko ljudem s kartami skopo odmerjajo živila. Preselil se je v trgovsko hišo in je hudo ošaben zdaj. Tudi njej je Jože Lipovšek pisal karto. Spet je na fronti, a zdaj na italijanski. Mnogo huje je tam v kraškem kamenju. Samo da bi zdrav in cel ostal v tem grmenju, ki se dan za dnevom vali prek gora! Vojne bo vendar kmalu konec, saj -je Rus že prema- 9cin. Lah pa vendar ni tako silen. In vojno posojilo po- birajo že spnt. Otorepec jo je nagovarjal, naj podpiše po- sojilo. Saj vendar nima denarja odveč. Tistih sto goldi- narjev, ki jih hrani za pogreb, pa res ne more pogrešati. In še dlje bi se potem lahko vojskovali, njej pa vendar ni do tega. še nekaj tednov in Marjana ne bo več samevala. Sta- ro študentovsko življenje se bo spet začelo. Toda ne! Letnik sedemindvajset so zvali k naboru. Z vogalov so kričali novi lepaki. Andrej Rogina pojde, prvi iz lite- rarnega krožka. .Za njim bodo pač kmalu na vrsti tudi vsi drugi. Te misH so težile Milana, obed mu ni teknil. Do vla- ka je sedel na klopi v parku z bridko samoto v duši. Oddelek mladostrelcev s krivci na čepicah je korakal skozi mesto. Prostovoljci .so bili, med njimi tudi nekaj dijakov, a izm.ed slovenskih nihče. Trdo so bili ob tla in lica so se jim svetila v neumnem navdušenju. Milan se jim je umaknil v stransko ulico. Ko je na povratku o mraku hodil z železniške postaje po cesti proti Šentjanžu, je dohitel Vero. Spremljala jo je učiteljica iz bližnje vasi. ki jo je bila obiskala. Burno mu je utripalo srce, v čigar samotno tihoto je segel njen pogled, topel in miren, a ga je vznemiril do dna. Dvignil je črni klobuk v pozdrav. »Gospod Milan!« In sc je ločila od prijateljice. Govorila sta o počitnicah, ki gredo h koncu. Mehko so ji besede zvenele, vsa prijateljska je bila ž njim. Misel, da Vera skoro odide od doma in težina zadr- ževanih čustev sta ga silila, da se ji je vsaj od daleč razodel: »Skoro vsak večer vas poslušam z okna. Seveda ne morete' slutiti, kako so mi ti večeri dragi, ko sem poln melanholije, in še posebno, kadar poslušam vas. Da, vas. In v tem lepem avgustu.« »Saj vem, da ste pesnik. V »Mladem maju« sem čitala vaše stvari. Toda preveč je otožnosti v vas. Ali lepo je podana v vaših pesmih. Na primer tam: Bojim se, da te ne srečam nikoli, ker morda te na vsem svetu ni, in si le otrok mojih boli in plodnih sanj prečutih noči.« »Zapomnili ste si te verze?« je presenečeno vzkliknil. »Prepisala sem si jih, ker ste to tako lepo povedali.« »Pred letom dni«. »In zdaj sodite drugače?« »Da, pretemno aem gledal takrat.« »To so seveda vaše tajnosti. Vendar bi rada čitala še kdaj vaše in Praznikove pesmi. Bi to bilo mogoče?« »že jutri! Morda boste na vrtu?« »Bom in ne pozabite! V dveh dneh vam jih vrnem.« »Obdržite jih! Ali vam smem v pesmih zaupati tudi najtajnejša čustva?« »Ne vem, če bi bila takega zaupanja vredria.« »Ali ne smete mi ga šteti v zlo.« »Hvaležna vam bom.« Izpod svetlega slamnika se je ozrla vanj. Tonil je v pogled njenih oči tudi še potem, ko je bila že preko šol- skega praga in je bil sam. Njene mirne besede mu še dol- go niso izzvenele. V tem času je Verin oče, nadučitelje Pavlic, sedel pri doktorju Travnarju, Milanovem očetu. V polgasnem po- menku ]e zdravnik pušil cigarete, nadučitelju so oči ne- mirno begale po tleh in stenah. Pred dnevi itta bila po- vabljena k okrajnemu glavarju, ki je bil prejel ovadbo. Ta jima je očitala, da nista ničesar storila za uspeh voj- nega posojila v občini in da javno pomilujeta Staneta Pavlica, ki je interniran kot veleizdajalec. Ker pa ni bilo točnih dokazov in sta se dobro branila, jima je glavar dejal h koncu: »Mislim, da sta lahko mirna. Treba pa- je, da čimprej z dejanji dolcažeta, da je ovadba krivična.« Novo vojno posojilo je bilo razpisano. »Treba bo, da se operem suma in olajšam Stanetovo usodo,« je menil Pavlic. »Jaz tega ne storim. Sin mi je izginil na fronti, do- volj sem žrtvoval« ' »Hudo je. Stane boleha, umori ga internacija. Strašne stvari se gode.« »Zdaj morda vidiš jasno, da nam ta država ne more biti domovina. Pognala je v vojno tudi Slovence, da pre- livajo kri za obstoj njenega riasilja. Da nam ubije cvet naroda in si nemštvo čezenj zgradi most k Jadranu Preko mrtvega naroda, izkrim-ielega ianj.« »Govori tise!« je v strahu šepetal nadučitelj. »Previ- den bodi, moj Bog! Saj veš, da nisem bil slab Avstrijec. Koliko gorja sem itel taidu 16. stran — NOVI TEDNIK Št. 46 — 18. november 1976 ZA BISVIIE 0CI Sličici se razlikujeta samo v dvajsetih podrol)nostih. Poskusite najti vse! Francoski pesnik Paul Verlaine (1844—1896) je živel neurejeno in bed- no, bil pa je dobra so- čutna duša. Nekoč je vztrajno prigovarjal pri- jatelju zdravniku, naj sprejme v bolnišnico nekega pesnika, ki je bH bolan samo toliko, da ni imel stanovanja, da ga je zeblo in da je bil brez božjaka, imel pa je sijajen tek. »Dragi moj,« je rekel zdravnik, »le kako ga naj sprejmem v bolni- šnico, ko sploh ne vem za kakšno boleznijo bo- leha?« »Za kronično lakoto,« je odgovoril Verlaine. • • • Ob nakazilu preduj- ma je založnik pomoto- ma izplačal' Verlainu ponarejen novec za sto soldov. Prihodnjega dne se je pesnik pritožil. »Prosim., oprostite!« je dejal blagajnik, »vr- nite mi novec in takoj vam ga zarnenjam.« »Kaj, vrnem naj ga? Tega vendar ne mislite resno, zdaj, ko sem se ga tako težko zne- bil?!« NAGRAJENI REŠEVALCI Za aagradno križanko, objavljeno 4. novembra, je žreb raz.delil nagrade taiko- le: I. nagrada 300 din: DRAGO ZAVRŠNIK, 63000 Celje, Ul. frankolovskih žrtev 68 i, iiagrada (200 din): LOiZK.i BRVAR, 63310 Žalec, Ulica ralcev 5 Po 100 din prejmejo: \IIRO CMER, 60000 Ce- lje, Kersnikova 32 .lOŽE HORVAT, 63000 Celje, Trubarjeva 3 TOMAŽ REMIC, 63305 Vransko. Tešova 12 TATJANA AVBREHT, 63000 Celje, Ul. 29. novem- ra 13 Rešitev nagradne slikovne križanke Vodoravno: klica, rudar, omara, Ni. K, opešanec, kolo, amin, Vorošilov, RL, TR, Nil, Ajaja, okla, gera- nija, t, JN, SV, traki, ško- rec, Radeče. REŠITEV IZ PREJŠNJE ŠTEVILKE . Vodoravno: ikona, Za- dar, arest, osir, okel, oka- pi, baretka, IT, rja, Er- nani, Am, ura, ras, Balt, Spa, Akra, alka, HO, R, Er, panika, amater, lis-ica. • • • Renard je cesto gra- jal Verlaina zaradi ne- nehnega popivanja. »Saj ni tako,« je odgovarjal Verlaine. »Pijem samo v družbi, da se poču- tim samega, ali kadar sem sam in hočem pre- gnati osamljenost.« ALPINIZEM MEGLA - riEVARNOST NELJUBI SPREMLJEVALEC ZIMSKIH POTI V prejšnjem prispevku smo govorili o požledu na začetku zime. Tokrat o me- gli, ki je neljubi spremljevalec na zim- skih poteh od novembra do takrat, ko izpod snega pogledajo prve markacije. Nevihta se napove, in tudi sneženje, ka- dar zapiha fen, celo plaz je manj skriv- nosten od belega zidu, ko tudi najboljši postanejo slep« figure. Izkušenost in sed- mi čut je včasih kažipot, če je vsaj kje kaj črnega v belem mleku, greben, zna- na skala, ali stalna smer vetra na pre- hodih. Ce še tega ni in smo že visoko na gori, ko najdemo v uvanju lastne stopinje, je panika lahko v pogubo. Reši nas zdrav razum — in oprema. Napotki zapovrstjo: ko je pozimi ne- varnost megle ali ta že pokriva vrhove, se ne podaj na turo, ki sega nad dreves- no mejo. — Ne hodi pozimi nikamor sam. — Ne izbiraj ture, ki je poleti nisd dodobra spoznal. — V nahrbtniku mora biti vse, da lahko preživiš noč v snegu (snežini luknji): topla obleka in perilo, bivak vreča ali šotorsko krilo, vžigalice in sveča, dovolj kalorične hrane. — V neznanem, predvsem tujem svetu (lede- niki) je nujen kompas in specialka, da se vsaj orientiraš. Ravnanja s tem te za nujno potrebo nauči vsak vodnik v naj- krajšem času. Ko spoznaš, da si izgubljen m se ne moreš več orientirati, ali določiti, kje si, je brezciljno tavanje izgubljanje časa in energije, še pred nočjo poišči zavetrje, skoplji votlino v snegu in jo uredi, kar se da udobno. Pokrij vhodno odprtino, se- di na kos opreme; noge so v nahrbtniku s čevlji vred in pred teboj tovariš — sveča če je med opremo še kuhalnik, si srečnež s komfortom, ki potrebuje samo še dober tek, domišljijo tn morda soto- variša, da mme noč, ki je prijetno doži- vetje. Megla ne traja večno, k sreči se trga v krajših ali daljših presledkih in to je dovolj, da se orientiramo. Pa fiaj ne bo jeze, če pod zvezdami spoznamo, da smo kopali pred zidom planinske bajte in ob luknji najdemo na skali mar- kacijo. Vse, kar se dobro konča, zapiše- mo v tanko knjigo lepih spominov. Pristopi pri nas, kjer je nevarnost največja: Vodole—Korošica, Molička pla- nina—^Korošica, škarje—Korošica, Podi pod Skuto, Savinjsko sedlo—češka koča. Za turne smučarje pa je nevarnost tudi na Golteh, Smrekovcu, Raduhi in Meni- ni, če so nepilaninci in brez čuta za orien- tacijo. Za turne smučarje je pametno, da poiščejo izkušenega alpinista, ki jih bo (skoraj) vedno srečno in brez ovinkov pripeljal do cilja. OlO Stasa Gorenšek LONDONSKI POGLED Pariz šele napoveduje, London pa že veselo nosi novost, ki je v sve- tu mode prav gotovo še nismo poznali. Ta novost torej, ki prihaja iz modnih centrov, je zanimiva, zabavna in takšna, da nam bo popestrila dolgočasne zimske dneve. Osnovna oblačila za takšen način oblačenja so velik debel pulover, visoki usnjeni škornji, nogavice in »nadnogavice«. Prav te pa so nov modni dodatek, pri katerem se vse prične. To so nogavice brez pete oz. spodnjega dela, pisane, črtaste ali enobarvne, obute kar čez visoke škornje. Zgoraj pa dolg, ohlapen, kar malce prevelik debel pulover nado- mešča obleko in to je tudi vse. Nekateri zamenjujejo ta način oblačenja s ponovnim prihodom minija oz. mini dolžine toda to je nekaj povsem drugega. Je le norčavi, športni način oblačenja, (seveda primeren le za nekatere prik>žnosti) in tamo za nekatere dolgonoge mladostne po- stavice. " ' St. 46 — 18. november 1976 NOVI TEDNIK — stran 17 ATLETIKA PONOVNI VZPON MLADIH NOVI PREDSEDNIK AK — BERNI STRMČNIK Zadnji občni zbor najmoč- nejšega športnega kolektiva v naši občini AD Kladivar je pokazal, da je njegovo delo v zadnjih letih dobro zastav- ljeno in da že kaže prve re- zultate renesanse celjske atle- tike, ki je pred leti zašla v nekt>liko temnejše vode. Zna- no je, da je prav pre leti cela vrst^ odličnih celjskih atletov prenehala z aktivnim nastopanjem, tem pa je tu- di nastala vrzel, ki je nihče rij pričakoval, še manj pa že- lel. Odhod številnih odličnih celjskih atletov niti ne bi bil takr boleč, če bi za njimi v enakem razmerju prihajali novi, v domačih logih vzgoje- ni mladi atleti. Teh pa ni bi- lo in tako je prišlo do tre- mi Ine krize. V društitj so se sicer pre- pozno, vendar še vedno do- volj 7,godaj tega za.vedli in začeli s po.spešenim, načrt- nim in strokovnim delom z mladimi. Danes, po dveh. treh ali štirih letih že imamo v Oelju močno mladinsko za- ledje, ki se s svojimi mla- dinskimi selekcijami že uvr- šča med najboljše v Jugosla- viji. To doka7,ujeio konkret- ni podatki s številnih tekmo- vanj. Med ekipami pa se vse lk>lj pojavljajo številni mla- di atleti in atletinje, ki kaže- jo vse pogoje za razvoj v vr- him.ske tekmovalce. Zlasti raz- veseljivo je to, da imamo po Prejšnji in sedanji predsetlnik AD iiJadivar — Mitja Pipan In Berni Strmčnik. Foto: T. TAVC/VIt dolgih sušnih letih v Celju ponovno odlično mlado žen sko ekipo. Skratka, vse je urejeno in pripravljeno tako, da bo celjska atletika čez se- zono ali dve ponovno veljala za staro, dobro in kvalitetno tako v našem mestu, kot tudi v slovenskem in jugoslovan- skem prostoru. Kaj še želijo pri Kladivar- ju? Predvsem okrepiti tre- nerski kader, kajti z njim bi bilo delo na področju razvo- ja atletike lažje. Želijo tudi večje razumevanje .šol za specializacijo otrok v atleti- ko. Želijo ohranjevanje tra- dicije celjske atletike. Na občnem zboru so se za- hvalili za zadnje požrtvoval- no delo dosedanjemu pred- sedniku Mit.ii Pipanu, zahva- lo za takšno delo pa so izrek- li tudi Petru Drofeniku. Na- gradih so tudi najboljše at- lete za dosežke v štirih letih: pri članih Petra Sveta, pri članicah Natašo Urbančič, pri mladincih Borisa čopa in pri nnladinkah Alijano Kovač ter Zvonko Blatnik. Med sodniki so dobili priznanja Pavle Bo- žič, France Mirnik, Marjan Kopitar in Miran Horvat, med trenerji pa Mladen Pav- Ijak in .Andrej Peterka. Za novega predsednika AD Kladivar so izvolili Bernija Strmčnika, za podpredsedni- ka Boža Juraka in Marjana Kopitarja, sekretar bo Štefan Jug. člani pa Andrej Planin- .šek, Marko S,}pkioča, Sonja Ocvirk, Pavle Božič. Dušiui Dovar, Peter Drofenik in Mla- den Pavljak. TONE VRABL ZA SMUČARJE: S ČLANSKO IZKAZNICO DO POPUSTOV Smučarska zveza Slovcnij«- je lotos pričela s široko za- snovano akcijo vOlanJuii.ja v (o orBaiiiziuljo. člani bo- do lahko kupili na nsnnvi sporazuma mwl Smučarsko i\'v7.ii in proizvajalci opreme za smučanje z cleseioilstotnini popustom smučI. smučarska oblačila, smučarske čevJje in dru^o opremo za smučanje. V teku pa so razRovori, da bi imeli člani SZ 10" u popust tudi na žičnicah v Sloveniji. V Celju se lahko zaintere- sirani včlanijo t Smučarsko zvezo pri SK IZLKTMK. Aškerčeva od 9. do 12. ure in v poslovaliiici POPOTNIK, kocethjva i. od lU. do IX. ure. Cilanarina za mladino do 1." let je GO din. za starejše od 1.5 let pa l.V) din. ŠAH: VISOKA ZMAGA NA JESENICAH ftahisti Celja so ponovno dosegli visoko zmago. Tokrat na Jesenicah, k.jer so prema- gali domačine z 8,5:1,5. Takš- nega uspeha nismo pričakovali in zaradi tega so sedaj Ce- ljani po nekoliko slabem star- tu v prvem in drugem kolu skupaj z Lescami edini favo- riti za naslov prvaka. Tokrat so bili odlični člani in članice. Clani so zmagali r. rezultatom 5.5:0,5 in de- kleta 2:0. medtem ko sta mla- dinca igrala 1:1. Točke so za Celje pribo- rili Pešec, Ceglar, Studnička. Strelber. Jazbec. Jazbinšknva, Ermanova in Mikac, remiziral je Bervar, medtem ko .ie Pla- nine v lepi kombinatom! igri ostal brez izkupička. V prihodnjem kolu hndo Celjani v nedeljo igrali doma proti Braniku iz Maribora. Srečanje bo ob 9. uri dopold- ne v ."šahovskem domu. j. kl/.\s,a NOGOMET ŠTANCER IN ENAJSTMETROVKA Jesenski del nogomeliicga pr- \ensl\a .Slovenije je sklenjen. .Mo.štva celjskima območja so do- segla letos izredni uspeb. Zlasti novine« v ligi. Rudar iz Veien,ja. je popolnoma uspel, »o.segel je svoj največji uspeli v triilesetlet- nem delu — osvojitev drugega mesta po pi\eni deiu prvenstva. Toda \eleMičani imajo \sekakor še večje možnosti, imajo dobro ekipo iii v kolikor bodo v zim- skih mesecih priprave temu pri- merne lahko resno posežejo v na- dalj<'\anju prvenstva v borbo za prvo mesto, V /.adiijem kolu so doma z zadetkom Pukliča v 4. minuli puvedli in tudi skromno zmagali 1:0. Kladivar je gostoval v Trbov- ljah in iztržil točko. S t«"m .fe dosegel svojevrsten rekord. C;e- Ijani v prvenstvu na gostovanjih niso bili pora/onl. Tega že dolgo nismo zalieležili pri celjskih igral- cih. Zato pa so doma Izgubili proti Muri in Litiji In ravno ta dva poraza jim primanjkujeta, da bi lahko posegli v borbo za sam vrh. Tokrat so v Trbovljah igrali zelo dobro, vratar Štanter pa je mt-it drugimi otuanil tudi I r-nie- trovko. Marjan l)obra,ic pa z re- /ultatoni 0:0 ni Kidovoljen: »Po- tem, ko je Slancer orjranil ka- zenski strel, sm«i imeli v proti- napadu izredno priložnost, da po- 1 e;reba. Kar ii miimt smo morali čakati na serijo izvrstnih udarcev celjskih napadalcev, da so go.stje končno Ic klonili, Celjani so pri- kazali eno od svojih boljših iger, Zal pa v zaključnih akcijah vse preveč kombinirajo, zlasti v na- padalni tret.(lni, kar omogoča do- bri obrambi nasprotnika, da pra- vočasno odvrne nevarnost od svo- jih vrat. Toda, ko sta .sc tokrat razigrala Vojko Bratec in Vinko Lesjak, je bil vsak odpor Zagreb- čanov odveč. Celjani so v 14. mi- nutah dosegli štiri zadetke in po- polnoma zoidovoljili preko 300 gle- dalcev. Strelci so bili: Bratec tri, Les,)ak, Antlej, Zorko, Artovšek in Dani Kerkoš, Poleg teh igral- cev pa so dobro igro pokazali š<> Bernjak, Audič v golu. J, Ker- koš in Kilipovič, Po srečanju je trener Jože Tre- bušak dejal: »Tokrat so fantje z.aigrali mnogo bol,)«'. Zlasti hl- Irejša je bila igra. Manjka jim še izkušenost pri zaključnih akci- jah. Pa tudi pnnialnkrat se odlo- čijo za strele od daleč.« Tehnični vodja prve ekijM- Ivan Zorko: »Tokrat smo zaigrali do- bro. Tod-.* mnogo bolj sem ve- sel uspeha naših nihulincev, ki so v Ljubljani i.i,Tal| neodločeno 2:2 proti Olimpiji. Ker smo v prvem srečanju v Celju premagali Olimpijo 6:2 smo na naš mladi naraščaj zelo ponosni,« Ker pa v soboto Igrajo Celjani ponovno v Celju proti Tivoliju, nam je o tem srečanju nekoliko vev dejal dobri branilec Ol.fa Xare Filipovič: »Težko bo proti Slavlji in Tivoliju, Lpam, da bo- do zadnjo igro ponovili tudi v soboto. Seveda z dodatkom, da bomo tokrat mnogo več stn-ljali in zadeli v črno tudi z dalja\e.« KEGLJANJE: 7. IN 8. MESTO \ \ovem Sadu je bilo letoš- nje državno prvenstxo dvojic v kegljanju z-a članice. Dvojica L«d- \ig-Počivalšek je os\ojila ,sednio mesto s 791 keglji, dvojic« Irh- Marinc pa osmo mesto s 787 Kegljev. REGIONALNI ZDRAVSTVENI DOM CELJE — TOZD REŠEVALNA POSTAJA CELJE razglaša prosto delovno mesto SPREMLJEVALCA reševalnega avtomobila POGO.J; končana srednja zdravstvena šola — odde- lek zdravstvenih tehnikov. Delovno mesto je /m nedoločen č«s s trinw ;-<-<'^nini'j poskusnim delom. Stanovanja ni. Nastop službe možen takoj. Kandidati naj pošljejo svoje ponudbe s potr<;l)nim; dokazili o strokovnosti in opisom dosedanjega dela splošno-kadrovski službi Reg. zdravstvenega doma Celje. Gregorčičeva 6, v 15 dneh po objavi. KOŠARKA: PORAZ PROTI VODILNEMU v VI, kolu II, ZKL — zahod so celjski košarkar- ji utrpeli poraz v Splitu prolii vodilni ekipi v tej li- gi Dalvinu. Mladi celjski košarkarji so več ah manj ves prvi polčas vodili in so priikazali izredno lepo ter uspešno igro. Tik pred zaključkom tega dela ig- re so gostje dosegli mini- malno prednost treh točk. V II. polčasu so se Celja- ni še dolgo uspešno upi- rali domačinom in drža- li ravnotežje. Zal pa sta zaradi petih osebnih na- pak morala zapustiti ig- rišče odlični Gole ter šte- fanec. Šele v tem zaključ- nem obdobju se je tehtni- ca obrnila v prid doma- čiaiom, ki so deloma tudi po zaslugi pristranskega sojenja slavili zmago s 94:79. Petnajst košev raz- like v prid domačinov je ^•sekakor previsoko in ne kaže realne podobe celot- ne tekme. Ne glede na po- raz so Celjani zapustili v .Splitu odličen vtis. Najus- pešnejši strelci pa so bili — Sabolčki 21, Gole 17, Kralj 15, Subotič in Pipan po 8. Gostje so prav do- bro držali Pipana, ki mu niso dovoljevah pokazati vseh svojih sposobnosti. Ne glede na p>oraz proti najtežjemu nasprotniku v tej ligi, ki je bil dosežen na tujih tleh (prednost do- mačega terena pa pri ko- šarki pomeni izredno veli- ko!), je pogled Celjanov uperjen v nadaljevanje pr- venstva. V sredo ob 13. uri bodo doma v prijatelj- ski tekmi nastopih proci ljubljanskemu Brestu, v soboto ob 19. uri pa tudi doma v prvenstveni teknti proti Puljanki iz Pule, Ce- ljani so z osmimi točkami še vedno na častnem 3, mestu na lestvici, prav to- likšno pa jih ima tudi so- botni nasprotni^ Celjanov — Puljanka. " K. JUG ROKOMET KRiVAJA PRESENETILA PO ODMORU V SKOPJE K VARDARJU Celjani so s Krivajo v zad- njem obdobju odigrali dve srečanji (obe doma: eno pri- jateljsko v pripravljalnem ob- dobju in drugo zdaj, prvenst- \'eno) in obe prepričljivo iz- gubili. Bolj kot prvi poraz je boleč drugi, saj so tu izgu- bili dve točki, ki jih bodo »krvavo« potrebovali pri na- daljnem razpletu tekmova- nja. Kaj lahko povemo o sre- č-anju, ki si ga je ogledalo skoraj tri tisoč gledalcev? Gostje so se pi^edstavili kot čvrsta in sfilidna ekipa, ki .si- cer ne igra z-a oko lepega ro- kometa, zna pa s svojo igro nasprotnika »uspavati«, raz- orožiti in premagati, Celjani s svojo mehko igro niso bili kos nasprotniku in zato tudi poraz ni nobeno večje prese- nečenje. Drugo je tudi to, da so nekateri ključni igralci v tem obdobju v določeni krizi (saj praktično igrajo non- stop) pa tudi gledalci preveč zahtevajo, saj so navajeni te- kočih zmag iz II, zvezne lige in lepih uspehov v pokalu ter pripravljavlnem obdobju. Želeti je samo, da bi bila kriza čimkrajša in bi se jo morda dalo odpraviti že v bližnjih dneh, ko bo prvenst- vo prekinjeno za štirinajst dni. Državna reprezentanca bo sodelovala na turnirju v SZ, z njo pa tudi člana Ce- lja Zorko in Vlado Bojevič. S tekmovanjem bodo nadalje- vali 4. in 5. decembra, ko bo- do Celjani gostovali v Skop- ju proti Vardarju. Ta ekipa, ki jo nihče ni preveč resno jemal, je že trikrat zmagala in bo brez dvom.a dokaj ne- ugoden nasprotnik tudi za Ce- ljane, še zlasti, ker igrajo do- ma. Celjani bi se morda lah- ko vrnili s točko, saj veliko lažje in brez posebne psiholo- ške obremenitve igrajo v go- steh. Končan je jesenski del tek- movanja v republiški ligi. Mi- nerva iz Griž je po slabem startu uspela najti svoj ri- tem in je ob koncu osvojila odlično tretje mesto s tremi točkami zao.stanka za vode- čim Jadranom iz Kozine in z enakim številom točk kot Slo- venj gradeč, katerega so pre- magali prav v zadnjem kolu doma. Najuspežnejši strelec je bil Žagar s trinajstimi za- detki. Šoštanj je gostoval v Piranu in tudi zmagal ter je tako na šestem mestu. Škrat, ka z nastopi obeh ekip v je- senskem delu prven.stva smo lahko popolnoma zadovoljni, še več pa lahko pričakujemo od spomladi, ko bi .se zlasti Minei-v'a lahko potegovala za najvišjo uvrstitev. TEKST: TONE VRABL FX)TO :TONE TAVČAR Kokometaši Minerve so po zinajcl nad Sloven.j sjradctmn osvojili v pravkar konrjinciu .i«-,sen- skem delu republiške lige tretje mesto z minimalnim zaostankom za prvakom .ladranoin li Kozine. iZ BANATA V SLAVONIJO (10) HIŠA Deset nadaljevanj s pota je kar dovolj, zaključna beseda v tej številki pa naj velja tis temu, kar vča sih Slovenci le težko ra- ziumemo in tudi nudimo. To je tej tolikokrat ope- vani gostoljubnosti, odpr- ti hiši za gosta, pa naj bo od koderkoli. Mnogo manj so zaprti vase, kot smo MiLAN SENIČAR mi, njihova vrata so bolj široko odprta. Morda je to posledica izj-azitejšega osebnega standarda in te- ga, da smo vedno bolj na- vajeni udobja. Samo pri- mer. V dvosobno stanova- nje dobiš v goste zakon- ski par. Ker nimaš na razpolago dovolj ležišč, re- zerviraš in plačaš sobo v hotelu. Prepričan si, ka- ko bosta gosta zadovolj- na. Tam, kjer sem bil, bi naredili drugače. Ponudili bi svoje postelje, sami pa si uredijo ležišča na tleh. Sram bi jih bilo poslati gosta od hiše. Prišel sem v hišo v vasi Gaj, kjer je bila gospodi- nja sama doma. Od vese- lja ni vedela, kaj naj naj- prej naredi. Po tleh zem- lja, v stari pera je veselo prasketal ogenj. Na njem je hitro kavica. na mizi i-akija. In potem tisto pri- jetno: iz starega okruše- nega lonca nam je ponu- dila hrano — bo je vse, kar trenutno imam. Po- sti^ite si. V loncu kithan krompir in meso. Ne vem, morda je imela pri- pravljeno za kosilo, toda ponudila je. Preden smo odšli, smo jd še komaj do- povedal!, da ne potJ"ebuje- mo jajok, da pa nam bi piščanec samo letal po prtlja.žniiku. V drugi hiši smo se le težko poslovili. Suha sala- ma, kruh tn obvezna ra- kiija. Takšni niso le doma. Takšni so tudi vsepov- sod, kjer naletiš nanje. Tu- di sa,mi se tega dobro zavedajo, hkrati pa živj v njiih prepričanje, da md, Slovenci, nismo najbolij gostoljubni! Najbolj pa ži- vi v njih pi-epričanje, da sedijo štirje Slovenci v gostilni, pijejo vsak svojih dva deci in ga tudi vsak zase plačajo. Bil sem pri brivcu, ko je eden od turistov iz te- ga kraja pripovedoval, ka- ko je bilo v Sloveniji. »Da bi ti Slovenec katj plačal, ni govora,« je za- gotavljal. Poslušalci seveda niso vedeli od kod sem. Ko je brivec potegnil še zadnjiič t britvijo, sem vstal in govornika ter njegove so- sede velikodušno povabil v hotel na liter dobrega. Nekaj časa so se zaoude no spogledovah, nato pa je »glavni« iztisnil: »Vi ste pa iz Slovenije!« Poizneje se je opravičeval in zau- pal, da je pač to priljiib Ijena tema. Z zmanjševanjem raiz dalj se vedno bolj^ spozna- vamo med seboj, povsod vabijo »drugove Sloven- ce«, da jih obiščejo, veseli so, da v hiši sprejmejo dragega gosta. Ni j'im žal ne časa tn ne denarja! In to pove marsikaj. Govori o tisti trdi povezanosti ju- goslovanskih narodov, ki je vznikla in se učvrstila v najtežjih dneh naše zgo- dovine. Rastla je na vezeh opojenih s krvjo. In zato je takšne vezi tudi težko raztrgata. KONEC Izvor tople vode v turistaoneni Llpiku, kamor zahajajo na zdravljenje gosti iz vse .Iiig-oslavlje. Plešci, pozor! (3) PREMOŽENJE ZA LASE # Zvezdniki se že sprehajajo z novim, presajenim okrasom glave V prejš.nji številki smo postavili vprašanje, koliko star takšna »pogozditev« golega temena. Kot prvo je potrebno povedati to, da celotna operacija nima enotne cene, temveč zaračunavajo vsaki »delček« presajanja iK>sebej. Cena tak.šnega delčka, prenesenega s ene strani glave na drugo, se suče med dvema in 35 dolarji, torej od 36 do 630 novih dinarjev. Večina zdravnikov zara- čuna »delček« po deset do petnajst dolarjev ali 160 do 270 dinarjev. če vemo, da ima delček velikost približno takšno kot odprtina za siljenje svinčnika na šilčku in' da se morajo ti delčki medsebojno pokrivati na robovih, potem je jasno, da je potrebno kar nekaj sto takšnili, da bi poseg presar janja uspel. Naslednje vprašanje je: kako izgleda idealni kandidat za transplantacijo las? Odgovor, sestavili so ga seveda tisti, ki se na to spo- znajo, se glasi: »Najbolje je, če je to človek, pri katerem so jasno izražene nepokrite površine na glavi. S postopnim popol- njevanjem teh praznin je mogoče doseči, da sploh ni opa- ziti, da se je pacient odločil za takšen ix>seg. To je za ne- katere zelo pomembno. Poleg tega pa je važna tudi star rost: čim starejši je pacient, tem boljši je efekt. Najboljši vtis po »operaciji« so dajali ljudje s svetlimi, lasmi, prav tako pa so zelo hvaležni za takšen poseg tudi fini lasje. Ob vsem tem pa je potrebna še pacientova zavest, da brez, majhnih nevigodnosti nikakor ne bo šlo. Mnogii primerjajo bo terapijo z obiskom pri zobozdravniku. X Zaradi različnih dalž,in in tudi načina rasti drugih dlak po telesu je za sedaj mogoče presajevati le lase z zatilja. Zaradi »nesprejemanja« še vedno ni mogoče presajevati lase z erie glave na drugo. Torej z »darovalca« na »prejem- nika«! Toda verjetno bo tudi to nekoč mogoče. 2kiTavniki menijo, da si bo s takšnimi posegi koczane- tična kirurgija — katero so nekoč v medicini imeli kot od- večno in mazaško — priborila pravo mesto. Za nameček: vse bo že dokazujejo »nove frizure« Franka Stnatre, Jacka Nicholsona in Johna Eltona. Izgleda, da je izredno diotoičkoeiioseti posel pred vrati! Posnetek je posvečen tor- kovi otvoritvi razstave Ukov- nih del osnovnošolcev celj- ske občine na temo o tilmu. Razstava sodi v sklop prire- ditev Tedna domačega fil- ma, odprli pa so jo v prosto- rih muzeja revolucije. Pripra- vil jo je Likovni salon Celje pod pokroviteljstvom Ce3tn3- ga podjetja Celje, številne obiskovalce je pozdravila up- ravnica Likovnega salona Mar- len Premšakova, ki je tudi članica organizacijskega od- bora TDF, zatem pa je spre- govoril predstavnik pokrovi- telja, sekretar Cestnega po- djetja Celje Ivan Grabrijon. O likovni ustvarjalnosti ot- rok je govoril akademski sli- kar Peter Krivec, znan Ukov- ni pedagog in likovni ustvar- jalec. Likovne stvaritve je ocenjevala tudi žirija v sesta- vi Milena Moškon, Milan Lo- renčak in Marlen Premšak. Dela so ocenjevali anonimno in podelili šest nagrad. Preje- li so jih: dve iz rok pred- stavnika organizatorja. No- vega tednika in Radia Celje — pomočnika glavnega ured- nika Jureta Krašovca in sicer Nevenka Breznik, učenka 4. b razreda OŠ Ivana Kovačiča- Efenke in Marjan Zupanek, učenec 7. e razreda Oš Voj- nik. Dve nagradi je v imenu ZKO Celje podelil Štefan 2vi- zej in sicer Franciju Kova- čiču, učencu l.b razreda Oš Ivana Kovačiča — Efenke in Jelki Tilinger, učenki 6. a raz- reda Oš Ivana Kovačiča-Efen- ke. Dve nagradi organizacij- skega odbora TDF je podelil Valter Leben in sicer Roku Volfandu, učencu 5. d razre- da Oš I. celjske čete in Aniti Zagemik, učenki 8. d razreda OS I. celjske čete. Vsi so do- bili knjižne nagrade. Ra;ssta- va bo odprta v Muzeju revo- lucije do 24. novembra. Na posnetku desno predstavnik pokrovitelja razstave, sekre- tar Cestnega podjetja Celje Ivan Grabrijan pozdravlja obiskovalce razstave. _ D. MEDVED LIKOVNO DOŽIVLJAJO FILM NOVI TElDNIK - Glasilo občinskih organizacij Socialistične zveze delovnega ljudstva Celje, Laško, Slov Konjicž; Šentjur, Šmarje pri Jelšah Ln 2alec - aredmštvo: Celje, Gregorčičeva 5, poštni predal 161; Naročnina in oglasi: Trg V. kongresa 10 — Glavni Ln odgovorni urednik: Bojan Volk; tehnični urednik: Drago Medved - Redakcija: Milan Bo- žič, Jure ECrašovec, Mateja Podjed, Milan Senlčar, Brane Stamejčič, Damjana Stamejčič, Zdenka Stopar. Milenko Stra- šek. Tone Vrabl — Izhaja vsak četrtek — Izdaja ga CGP »Delo«, LJubljana - Rokopisov ne vračamo — Cena posa- mezne številke 3 din — Celoletna naročnina 120 din. polletna 55 din, četrtletna 35 din Za Inozemstvo je cena dvojna rekoči račun 50102-601-20012 CGP »Delo« Ljubljana - Telefon: 22-369 , 23-106. oglasi ln naročnina 22-800.