I lot
Ol
v
m kor i all dolav-I|u4«tv». Dtlkv-opr»vié*nl 4« kar producir*!«.
Tki« papar la dovotod C« «ha Intorasto o I »ha working olaoo. Work« oro ar« ontltlod te ali what t hoy producá.
IiwrMM UCt' . «(o IU.
«, ivov, »i ta« paai off><• tk« A«l W 0*B«mi «f Marc » IN, liti
. «
V. IK «f. Minn. III.
"DsUvci vseh dežela, združite se!'
ŠTEV. (NO.) 492.
PAZITE
na itovllko v okl«pa|u. ki m naha|a polog va-to«a naslova, prlloplfo-nog*opoda|aJl na ovitku. Ako (493) |o Štovllka . .	'
toda| vam a pri hodni o itoviiko naooga Mota po-«•¿o na rodni na. Prod-mov ponovi to |o tako).
SLOVENSKO GLASILO JUGOSLOV. SOCIALISTIČNE ZVEZE.
• !•
CHICAGO, ILL., DNE 13. FEBRUARJA, (FEBRUARY) 1917.
LETO (VOL.) XIF.
Dol z vojno!
Delavci Zedln|enlh držav nlma|o želje In razloga, da bi prelivali svojo kri.
8 samim eksekutivnim ukrepom je predsednik naše dežele prekinil diplomat i ene stike z Nemčijo in postavil narod Zediiijenih držav v perečo nevarnost, da bo aktivno zavlečcn v blazno vojno K v rop«'.
Tekom zadnjih trkiesetih mesecev, najtemnejših mesecev človeške zgodovine, je bik» Seut uiiljoiuv nedolžnih mož brutalno umorjenih, mnogo več miljonov jih je bilo pohabljenih in za vse življenje ohromi jenih. Cele dežele so bile opuato-šene in nabrani zakladi človeškega <lela iu pri-rodne radodarnosti so bili brezobzirno uničeni.
K v ropa je strašen dom žalovanja, kjer se mešajo nevtolaženi vjodihi vdov in sirot s smrtnim stokanjem ranjenih iti umirajočih na bojišči?».
V tem divjem karnevalu grmad nega in brezobzirnega ubijanju je ostal lo 011 mocan čian družine narodov, ki je kolikor toliko ohranil stališče, zdravega rezuma — Zedinjene države Amerike. S široko planjavo Atlantienega oceana ločeni od pozornice nečloveškega konflikta, varni v gtsp>-darakem položaju, v katerem imamo, kar |>otre-lnijcmo, in ponosni na svoje napredne iu demo-
kratične institucije smo opazovali s krvavečim ar-eeiu samoun ¡cevmi je svojih evro|>*kih bratov, z drhtenjem pričakujoči priliko, ki bi jih zopet privedla k razumu iu miru, k Življenju in sreči.
In ueuadoma, skoraj brez opombe iu svarila, brez sankcije ali dovoljenja ljudstva, brez jioeve-tovanja z izvoljenimi zastopniki ljudstva v kongresu, se uaui v dejanju ¡ukazuje, da naj se pridružimo blaznemu plesu smrti iu uničevanja in l>ovečamo strašno reko krvi v Evropi s krvjo ti* soeerih ameriških delavcev.
Moeialiatttna stranka v Zediiijenih državah, govoreča za stotMoče svwji članov in za delavniki razred dežele, slovesno protestira proti samovoljnemu poizkusu, da nas zavlečejo v evropski konflikt.
Nasprotni smo vojni med narodi, ker je vojna povratek v brutalno barbarstvo. Nasprotni smo sedanji grozeči vojni posebej, ker ni bila še nol>e-na velika vojna podvzeta bolj neopravičeno i« z l*olj objestnimi pretvezami.
Politika neomejenega in brezobzirnega vojskovanji! u podmorskimi ladjami, ki jo je prav-
kar razglasila nemftka vlada, je nadvse okrutna iu nečloveška; ampak taka je vojna v celoti iu take so vse metode, ki se rabijo na obeli straneh. Vojna je umor. Vojna je vrhunec skrajne nezakonitosti iu zaman je blebetati o zakonitih nI nezakonitih metodah vojne.
Nemško vojskovanje .4 podmorskimi ladjami ne ugrožava našega narodnega edina! va, ali nafte neodvisnosti, niti naše narodne časti iu dostojanstva ne. Namerjeuo ni bilo v prvi vrsti proti Ze-dinjeuim državam in se ne dotika ameriškega naroda. IMarila bi le lisle zajedaške razrede, ki delajo velike profite z izdelovanjem smrtonosnega orodj« iti * tem, da uaiu odvzamejo hrano in jo prodajajo zh nesramne cene bojujmVui se evropskim armadam.	/
Delavci Zedinjeuih držav si ne žele in nimajo nobenega razloga, da bi prelivali svojo kri za zaščito in pod|h>ro sramotnih dobičkov svojih gospodarjev in ne bodo dovoliLi lažnivemu iu podkupljivemu časopisju, da bi jih nagnalo uc orožje iu ua ubijanje svojih bratov v Evropi.
Sest miljonov mož. ki ginejo sedaj na evrop-
skih bojiščih, je večinoma delavcev, ("e bi se Zedinjene države zavlekle v vojno, bi bili ameriški delavci tisti, katerih življenje bi bil; žrtvovan», neslavna, necmiselita žrtev ua oltarju kapitalistične pohote.	i|LiS
Ameriški delavci, zdramite se! Doba je resna, nevarnost je na ptagu. Molk,bi bi) uaodeputti. Združite se v množicah na shadih in v demonafVa-eijah Mjovorite z besedami, ki se ne dajo zasukati! Naj odmeva Vaš odločni protest od enega kraju dežele do drugega!
Pošljite telegrame in dopise predsedniku \V i I somi, senatorjem iu kongresnikom Zediiijenih drla v. Zahtevajte, da se prepove ameriškim ladjam in ameriškim državljanom vstop v vojn! pas drugače kakor na svojo odgovornost. Vztrajajte ua tem, da se ne sme narod 'pognati v vojno v prid pleneeim kapitalistom.
Dol z vojno! Dol z nečloveškim družabnim sisteme m, ki ]>Jodi vojno! Slava miru! Živem mednarodna solidarnost delavstva vseh narodov! Za Narodno eksekulivo Socialistične stranke:
Adolf Germer, narodni izvrš. tajnik.
Kos
Zcdiujeue države potrebujejo denarja. To je ena tistih reči, v kateri smejzjeuioma z vsakim d/.ingom enega mnenja. Razlike so le v uazorih. čemu da potrebujejo denarja. Mi mislimo, drf' na primer za to, da bi prevzele upravo, da bi vzele razne industrije privatnim izkoriščevalcem iz rok, da bi uredile socialno zavarovanje, itd. Kapitalisti menijo, da potrebuje stric Sani mnogo denarja za to, da nakupi pri njih mnogo šrapnelov, granat, topov, pusk in podobnega blaga.
Tisti, ki zdaj vladajo v Zedinjeuih državah, pritrjujejo kapitalistom, čemur se uc smemo čuditi, ker so delavske mase še vendar tako krat-Miriif ■ fla ii«ig«ižiii taMitjttrtfliBJrtldlMifijBlL
-■T-'
ega patriotizma.
r
bujejo Zetiiujeue države denarja za uiTTitanzem
in njegove potretuščme. Mnogo denarja potrebujejo, zakaj Amerika hoče za vsako ceno postati prvoredua militarističua dežela iu si v čim krajšem času nabaviti vse tiste kulturne potrebščine za sistematieno ubijanje ljudi, s katerimi pred-njačijo stare evropske dežele. *
Take reči so drage. Prav posebno po ceni niso bile nikdar; sedaj jih je vojna s svojo veliko l>ora-bo še podražila. In Zedinjene države morajo seči globoko, prav globoko v ¿ep, če hočejo našteti vse tiste mHjoiie, ki jih bodo zahtevali pro-
duccuti vojnega materijala.	_
A v čigav žep naj posežejo? To je kočljivo vprašanje. Tam, kjer nič ni, se ne more nk> vzeti. Tam. kjer imajo veliko, pa neradi dajejo.
V NVashingtonu so si mislili enkrat — vedno namreč ne mislijo tako''— da bi bilo praktično potrkati na bogata vrata. Ko so izdelavali novi davčni zakon, jim jc prišlo na misel, da imamo v deželi nekoliko gospodov, katerim je vojna nasuta ne le čedne, ampak nezaslišano visoke profite
v blagajne. Iu ti gospodarji pričakujejo nove ' velike profite, če začne stric Sani naročati zaloge za svoja vojna skladišča.
Ne more se reči, da imajo ameriški miuikii-ski fabrikanti največjo zaslugo za izbruh evropske vojne. To zaslugo je treba enkrat priznati njihovim bratcem v Kvropt. Za ameriške kapitaliste je prišlo to klanje kakor uepričakovau b!»gos!ov iz nebes. In ker se ne morejo šteti za očete vojne, so tudi njrjt velikanski profiti ue-udvisiti' od njihovega dela iu truda, od njihove učenosti iu duhovitosti. Tako prihajajo do ujih, kakor da so zadeli v loteriji.
dobitkov nekaj oddali svoji deželi. tembolj,
ker bi se vrnilo lo. kar hi dali Zed i njen im' državam v obliki davkov, zopet v njih žep v obliki cene za munieijo in orožje iu bi jiui ustvarjalo nove dobičke.
Davek ua vojna profite mislijo torej vpeljati v Washington*!, henjauiin jC. Marsh, zastopa joč Kquitahle Income Tax Association jč zahteval temeljito zvišanje davkov ua miljontrke dohodke in je predlagal za dobo miru odstotka, za vojno dobo pa ."»0 odstotkov na dohodke čez uii-ljon. Predloga senatnega finančnega odbora iH tako radikalna, ampak obdačiti hoče vendar vojne profite.
Strela je udarila z jasnega. To je atentat! To je začetek konfiskacije! To je socialistična politika I Doslej je bila v deželi dolarjev navada, «la so se nalagala glavna gospodarska bremena masam. Kapitalisti niso bili vajeni plačevati več kakor svotiec, ki so bile v primeri z njihovim hogatsfvom podobne miloščinam. Zdaj pa uaen-krat taka novotarija! Ne, to se ne more trpeti...
Zadnji torek so prišli gospodje v Washing-
ton, ujih dva tuceta zastopnikov munjcijske industrije, in so pred finančnim pododborom senata vložili protest proti nameravanemu davku. V taki kritični dobi, so dejali, naj bi vlada dajala municijski industriji pogum, ne pa da ji jemlje korajžo — so dejali. •
Kritični položaj — to je napetost med Ameriko in Nemčijo iu možnost vojne. Možnost tiste vojne, katere «i nihče tako od srca ne želi, kakor prav omenjeni gO*podje. Zaradi tega, ker je taka vojna možna, naj vlada podpira uiuuicijsko industrijo in ji daje korajžo.
Ali vedo jpwpodje, kaj govore? Oovek bi rc> mislil, da spadajo med tisti, za katere je Kri
To se glasi tako, kakor da pravijo; "Gospodje, Amerika je v krizi. Ne dražite nas. ker bi sicer lahko postili Ameriko ua cedilu.7
Municijski fabrikanti so patrioti. Ampak kar uganjajo, je tako nepatriotifno, da bi sc imenovalo izdajstvo, če uc bi bili gospodje sami mi-Ijonarji.
Dcputacija je šla v Washington. Kaj bi bilo o njenem namenu misliti z ozirom na patriotizem in na kritični položaj Zedinjenih držav? Nič drugega ne. kakor da povedo senatu: "(kapal-je, domovina potrebuje denarja Mi. ki ga imamo, ne čakamo, da izdelate zakon. Ne glede iia
Te «RtU kongres osemsto miljonov dolarjev in
ce se ve, da bo večino teh miljonov pogoltnilo velikansko fcrelo vojne industrije, tedaj res ne vemo. kako se more reči, da jemlje vlada tej industriji korajžo.
Ampak v besedah inHjouarake deputacije je ton, ki povzroča grdo diaonanco. Gospodje, ki prodajajo bombe iu šrapuele.so pač menda patrioti, kajneda? Ameriko silijo sedaj le iz patriotizma, zaradi narodne časti i. t. d. na vojno. Well «— če so patrioti, čemu jim je treba tedaj še dajati poguma za fahricirauje nitroglhčerinskih poka-lic in dinamituih treskov? Patrioti ko; če bo A-merika potrebovala njihove izdelke, puste vse ob-zire na stran. Dajali bodo stricu Sumu, kar le potrebuje v svoji krizi iu za cene ne bodo uiti vpraševali. ("> le dobe tolikij, da morejo fahri-eirati dalje in zalagati svojo domovino z vWui, kar mora imeti, da se brani in da zmaga. To je patriotizem.
Kako morejo gospodje govoriti, da jim mora vlada dajati posebnega poguna, ker je dežela v krizi in bi jih lahko potrebovala? Pri Peronu!

stih osemsto miljonov, ki jih želi dežela.
nam je prinesla bogato žetev in teh osemsto miljonov je malenkost za nas. Iti če bo domovina potrebovala nafca podjetja za svojo obrambo, naj kar ukazuje. Kar je naše, je tedaj njeno; mi ne bomo tedaj gospodurji podjetij, ampak le služabniki domovine."
Tako bi bil človek pričakoval, da bo govorila dcputacija. ko je Ala v Wasiungton. Govorila pa ni tako, ampak naglašala je svetost svojih profilov in absolutno zaščito svojega izkoriščanja.
Municijski fabrikanti pa vendar ostanejo patrioti. To se pravi: Delavstvu bodo peli pesem patriotizma; ua vojno bodo hujskali v imenu patriotizma; velika naročila bodo zahtevali zaradi patriotizma ; plače bodo tlačili in čez urno delo bodo tirjali iz patriotizma.
. Za vse je patriotizem dober? le za to ne, da bi mu izkoriščevalci d<rprinesli bodisi najmanjšo žrtev. Predvsem pa je dober za to. da zakrinkava-jo z njim svoje interese in svojo grabežljivost. Iu to je za delavstvo najbolj poučno.
Osemurnl delavnik
Uazdrti diplomatieni stiki med Ameriko in Nemčijo so gotovo resna reč. . Da nastane iz tega lahko vojna, s*' ne da tajiti. Iu da bo ta nevarnost visela nad nami, dokler ne bo vsa vojna končana, je skoraj gotovo, ker je težko verjeti, da bi Nemčija oficielno prenehala s svojim "brezobzirnim podmorskim vojskovanjem" iu dala s tem priliko za obnovitev normalnih odnošajev med o-bema deželama.
Treba je pa vendar povedati, da ni ta uevar-nost tako velika, kakor jo slika gotovo časopisje, ki ve, da se taka nevarnost lahko uhietno poveča, ako se napihuje.- .VtKiuo in ne moremo biti Wilson-ovi pristaši; to se pa vendar lahko reče, da bi bHa situacija vse drugačna, ako bi bil na printer kaj-zerjev osebni prijatelj Tfxkly Rooaevelt, predsed nik Zedinjenih držav. Od Wilsona nimamo nobenega znamenja, da bi si želel vojno, iu njegovo dosedanje ravnanje tzza govora v kongresu *e lahko imenuje previdno. Zgodile so se že reči, ki bi jih bil marsikateri vročekrvne/, na njegovem mestn smatral za tisti "overt act " ,ki napravi vojno ne-ixogibno. Wilson se tudi v teh slučajih ni prenaglil, ampak se je držal svojega načela "watchful waiting," kar opravičuje upanje, da ostane tudi v bodoče previden. To pa že nekaj šteje v razmerah, ki dajejo enemu možu moč, da lahko odločuje o usodi v we dežele.
Znani kapitalistični krogi iu njih tiskovni re-prezentanti niso uie kaj zadovoljni a predsednikovim postopanjem in če bi bilo v njihovi meši, bi r rajši danes kakor jutri ustvarili "casus belM*. (V M bilo le mogoče kaj takega pwredovati iu izvesti, bi si prvi poveljnik kakšne nemške submarin-
ke lahko zaslužil okrogel miljoitček s tem, da bi potopil ameriško ladjo iu dal "nujni" povod za vojno.
Ampak če ne sega moč kapitalistov tako daleč, da bi mogli po svoji volji pognati Ameriko v krvavi pekel, hočejo vemlar izbiti iz situacije toliko profita, kolikor je največ mogoče.
Kna izmed pridobitev ameriškega delavstva je oaeuiiirtit delavnik v vladnih podjetjih in v tovarnah .ki izvršujejo vladna naročila. To ni prišlo samo ml iebe. Nikjer se delavcem ne delajo koncesije iz dobrega srca. Ameriški proMariat se je bojeval za osem urno delo iu sicer so bili časi. ko je bila njegova bojevitost bolj odločna in muotre-na kakor sedaj. Leto t866. se lahko označuje za tisto, ko se je pričel boj za oseuiurni delavnik v velikem slogu. Tri leta na to je bil vpeljan v ladjedelnicah, pozneje tudi v drugih vladnih podjtv tjili, naposled po dolgih bojih tudi v poštnem oddelku. ""Zakonito je bilo osem urno delo določeno tudi *a vse kontrakte, ki se izvršujejo v privatnrh podjetjih.
Vse to ni bilo nikakor po okusu kapitalistov, ki spoštujejo svetost zakona le tedaj, če je njim v prkl. Določbe so bile lepo natisnjene ua papirju; v praksi je bilo marsikaj drugače, kakor v postavi in še danes se izkoriščevalci izdatno trudijo, da bi izumili pota, po katerih bi lahko obšli zakon. V Peniisylvaniji so bili V nekaterih krajih posebno bistri; delavci, so delali po osem ur na vladnih naročilih, ampak potem so dobili drugo, privatno delo, hi so morali delati še po dve, včasi celo po tri in štiri ure.
Na tak itaein »o bili kapitalisti z zakonom o
osem urnem delu pač zadovoljni. Vladi so računali naročila na podlagi te postal, ali delavec jim je moral po izvršitvi vladnega dela, s katerim je bila njegova mezda že plačana, delati še po dve, tri, štiri ure ua dan zastonj.
Daucs je ta sleparija precej premagana, ker je delavska organizacija kljub vsej dosedanji pomanjkljivosti vendar le tako močna, da ji ni treba trpeti takih nesramnih goljufij. Včasi je bilo treba sodnega nastopanja, včasi stavke, toda naposled se je vendar doseglo, da ima zakon o irsemur-neni delavniku tudi praktično Veljavo. In ker se vladna naročila inuože in je na njih udeležene vedno več industrije, tudi trajno raste pomen zakona.
Naenkrat daje dobri liog kapitalistom priliko, da napeljejo svojo artilerijo zoper nepriljub- r 1 jeni jim zakou.
Amerika je v nevarnosti! Vsak hip lahko izbruhne vojna! <*'e se to zgodi, potrebuje Amerika mnogo ladij, mnog«» letal, mnogo kationov, mnogo mnogo kupov municije, a v desetih, dvanajstih u-rah se izdela več tega prijetnega blaga, kakor v osmih. Amerika, oj Amerika, misli ua svojo var-rnmt! In vi delavci, bodite patrioti v tem težkem času!
Le z ozirom ua pretečo vojno zahtevajo kapitalisti, naj se zakon Obosemurnem delu prekliče ali pa vsej suspendira. Boguedaj da bi to zahtevali,iz profitarstva! Dobiček je zanje zadnja reč; prvo in glavno je domovina. (In v tem oziru — pravi va-jMft imajo prav, ker jim je ujih /i p domovi na.)
i e bi re» prišli do vojne, bi bil kapitalistični
pritisk ua vlado še močnejši iu brezobzirnejši. Iu zelo sc je bati, da bi bil tudi v mnogih rečeh uspe- ' šen. Ves demokratizem, ki je že davno kapitali-stično podrovan, bi ne oviral demokratično repu-bličanskega kongresa, da bi, sklicujoč se na potrebe deželne obrambe, uvajal vse tiste militari-stično despot i ene ukrepe, ki jih opazujemo v prizadetih evropskih deželah, tudi v takih, ki so de-janjsko bolj demokratične od Amerike.
' 4.	•	II
A če ni mogoče Wilaoiia in kongresa prisiv- ^ liti, da n a po vest a še to noč vojno, je treba izrabiti vsaj položaj tak, kakršen je. Nevarnost vojne je že sama po sebi velik faktor iu železo jc treba kovati, dokler je vroče.
Tako mislijo, kapitalisti. Ampak tudi delavstvo ne bi smelo pozabiti ua to. <"'as je tak, da mora imeti auieriiki proletariat odprte oči. V megli vojne nevarnosti se lahko »gode neštete reči, ki se opazijo prepozno, če ne stoji delavstvo na straži za svoje interese. Na Gompc^sove formalne proteste se zavedno delavstvo ne snu* zanašati. On je prijatelj sedanje vlade, njegova politika jc demokratična politika in on ne bo storil uič resnega, kar bi fnoglo tej vladi metati polena pod noge. Xe glede ua to pa nima sain niti toliko moči, da bi mogel uveljaviti svoje proteste.	f ~ •
Kapitalisti l*očejo izrabiti vsako priliko, ki je njim v prid, pa bodo hoteli tudi to. Patriotičua krinka jim izvrstno služi.1 da zakriva njih namene. !><•;. "atvo mora torej paziti na vsako njih kretnjo, da ne bo ukradeno še za tiste male pridobitve ,za katere se je moralo težko bojevati. Lahko je mogoče, da bo prav kmalu treba enako velikih bo- J jev za ohranitev pridobljenega.
Tupatam se pripeti, da izgubimo sodruga Dalal je z nami, agitiral, da ni med nami nihče dvomil, da je aocialiat. In sam je morda stokrat, tisočkrat povedal, da je socialist; povedal je z besedo in a delom. Naenkrat pa postane pasiven, nedela ven; mrzličen je in nazaj pade v mrtvilo, iz katerega je nekoč izšel kot socialist. » Kaj je tega vzrok t
Postati socialist, prepričan, neomajan in jeklen, pomeni veliko revolucijo v posamezniku. Pomeni predvsem prevrat v mišljenju. Vsak socialist postane, kar mora postati, v utišljenski revoluciji. Vsi stari, priučeni nazori o človeku, Človeštvu, življenju itd., nazori, ki so nam jih vtepli ,v glavo od začetka, ko smo pričeli misliti pa do danes, se morajo umakniti popolnoma novim nazorom. Tok mišljenja se mora obrniti popolnoma v novo strugo in ustvariti popolnoma novo sliko o življenju in avetu. Skratka: aoci-alizem docela prerodi Človeka z ozirom na njegovo duševno stanje.
To se pa ne more izvršiti v enem dnevu. Nihče ne more postati kar čez noč dober in prepričan socialist. Proces duševne izpremembe, revolucija duha mora priti polagoma in mnogi vemo iz lastne izkušnje, da je vzelo več let, pre-
Enrico Ferri:
deil smo bili na jasnem iu na trdnem glede ua socializem. Dotični posamezniki pa, ki demonstrirajo svoj preobrat takorekoč v skokih, se na navadno pri prvi resni priliki pokažejo kot površni socialisti, slabiči in omahljivci, iu prva sapica jih vrže zopet nazaj v mrtvilo. Taki nagli socialisti so socialisti le na zunaj, toda njih notranjost,, njih mišljenje v jedru je še nejasno, vča-si popolnoma zntfdeuo, kaotično/
To je pa zato, ker niso dodobra revolucioui-rali svojega duha in vsled tega tudi nimajo prave volje niti veselja, da bi se temeljito poučili o socializmu in o socialnih vprašanjih; njih zunanji socializem je prisiljeu, ne prihaja iz srca. Razmere, ki rode take sodruge, so nam dobro znane. Nekaj jih pride iz sebičnih uamenov, mi-slečih, da se bodo na kakšen način okoristili, in teh bo vedno več, čim bolj stranka narašča. Drugi se pa zatečejo pod socializem iz momentanega sovraštva do oseh, o katerih vedo, da so odprti nasprotniki socialističnega gibanja. Zgodi »e, da kakšen pop neče krstiti ali pokopati otroka, ker dotičnik ni dovolj uasul farške bisage in tedaj mož v prvj jezi priseže: "Le počakaj, far, zdaj bom paJ^e jaz socialist!" Ampak to še ni sociali-zem, če se kdo s farjem skrega. In ravno te vr-
sti* "socialisti" so bolj na škodo kot pa ua korist našemu gibanju.' Kajti navadno se kmalu zopet pobotajo s svojimi "sovražniki" in njih "soci* alizem" je pri kraju.
To so nekateri glavni razlogi, ki so krivi, da imamo omahljivce. Seveda, vsi niso. Nekaj jih je, ki srečno prestanejo prvo izkušnjo in ostsuejo dobri sodrugi. In izkušnja pride za vsakega. Ni ga socialista, ki bi ne bil gotov čas izpostavljen nekakšnemu izpitu, da pokaže, kaj je v resnici. To so odločilni trenotki. Gmotne težave pritisnejo, beda, osebni prepiri nastauejo v.stranki sami, mamljive ponudbe se javljajo od strani nasprotnikov in na stotine drugih izkušnjav. Ka kor rečemo, to so momenti, ki pri tebi odločajo: Ali ostaneš ali padeš. A ko '\i socialist s trdnim prepričanjem, premagaš vse te izkušnjave, nasprotno pa omahneš. So sodrugi, ki je vse njih življenje ena sama izkušnja. Vse življenje jim je kruti boj za obstanek. In med tem, ko jih tepejo nezgode in ko se šibijo pod najtežjo butaro k rižev in težav, so kljub temu zvesti svojemu prepričanju in navdušeni bojevniki za stvar. Socialisti v Rusiji gredo z veseljem za svoje prepričanje v pregnanstvo v Sibirijo ali pa na vešala. Nam v AmerLkLv sedaujih razmerah ni treba to-
likega žrtvovanja, toda pravi socialist mora biti pripravljen na vse.
Ne omahuj sodrugi Bodi mož! Tisti tre-uotek, ko si postal socialist, ai napovedal boj nasprotnemu razredu človeške družbe. Zavedati se moraš, da je od tistega trenotka vse tvoje živi j«, nje do konca dni neprestan boj. Boj, boj in boj! Iu ako v tem boju padeš premagan, te ne pobije uasprotnik, temveč pobiješ se sam. Kajti socialist je premagan le tedaj, če stopi iz bojne vrste in vrže od sebe princip. Do tega te pa nihče na avetu ne more priailiti, ako sam nočeš. To je sa-moporaz.
Ne omahuj! Ne misli, da sam trpiš zaradi avojega prepričanja. Na tisoče naa je. Na tisoče nas je, ki smo žrtvovali marsikaj dobrega in prestali marsikatero bridko in grenko uro; prestali pa smo vse zveati sklepu, da ne bomo poraženi nikdar.
Težko, da dočakamo vsi socialni preobrat, uresničenje idejf za katere se borimo. Dočakali pa bomo — vsak posamezen socialist lahko dočaka to, da na svojo zadnjo uro zatisne oči s sladko zavestjo, da je do svojega zadnjega trenotka stal v boju nepremagan.
kureuci, (Gi. Ziegler, op. cit., p. 157 in si.) ki če-sto ni nič drugega kot civilizirana Oblika Jjudo-žrstva in ki vidi v Hobbesovem stavku: Hoiao homiui lupus, podlago sedanjega družabnega p(K ločaja, v stavku, ki je Uobbes sam označil ž njim prastanje človeka pred sklenitvijo družabne po-gonlbe. Toda zloraba znanstvenega načela še ni dokaz proti njegovi veljavnosti, pač pa naj vzpodbuja zs natančnejšo opredelitev meja njegove veljavuosti iu praktične porabnosti: to sem as kratiko poizkusil z dokazom popolne skladnosti med socializmom in darvhiizmotu.
Že v svojem delu "Socialismo e Criminalité" sem naglašal, da je boj za obstanek imanenten zakon človeškega za vi jen ja, da pa se način njegovega učinkovanja neprenehoma izpreminja iu blaži. Teh misli sem še danes, v nasprotju z mnogimi socialisti, ki so hoteli ovrelčt ugovore darvi-nistov s tem, da so zanikavali posebnost in učinkovanje darvimkega izhora v človeški družbi pod razmerami, ki jih udejstvuje socializem. (Gl.* Lanessan, "La lutte pour V existence (Pariz
1881);	Loria, "Discorso su Carlo Darwin" (Sicna
1882).	— Colajanni, "Lo socialismo" (Catania 1864), p. 85, je priznal, da so bili moji tedanji nauki mnogo bolj socialistični od mnogih priznanih in preganjanih socialistov. Moje gorenje delo ae je obračalo le proti tedanji revolucijs&juu. t od i socializma iai megleni romantiki. CMfeihmal sem ae pogrezal, začetkoma skoro proti svoji volji, od leta do leta globlje v socialistične simpatije hi misli, po zaslugi Tu rat i je v ih in Prantpoliui-jevih, zlasti pa formalno suhih, po vsebini pa nepremagljivih, genialnih del Karla Marža. Znanstveno dopolnili so moje socialistično prepričanje Spisi Lorie. ki stoje popolnoma na stalisču Markovih teorij, katere je Loria s svojo čudovito vsc-straiwko učenostjo oplodil. Da moje politično delovanje ni bilo tuje socialfetičnim idejam, sledi iz. tega, da sem kot parlamentarec vedno označeval socialno vprašanje za edini problem naše dobe. Iz sociološke faze svojega razvoja, ki je bila potrebna prehodna stopnja, sem dospel v plodovito fazo brezpogojnega socializma.	(Dalje.)
ali plasti drži včasi le kakšna primerno majhna zagozda ali podlaga, da se ne pogreznejo niže v prazne prostore, kadar pa tista podlaga ali zagozda popusti, recimo, da jo moča izpod je in zrahlja. takrat ibolne grudi in plasti z neznansko silo v praznine in svet ?e potrese, kakor se meja ne ,vdere vsa naenkrat, ampak spelje sc navzdol plast, z» njo zopet druga, morda manjša, ali pa drči samo Se zrahljana prst in pesek v dolino, tako se godi tudi z grudami in plastmi pod zemljo; zdaj se počasi sesedajo, drugikrat hipno zdr-če. In glejte, kakor se je zgodilo nocoj v ogromnem z zemeljsko grudo, ki je zakrivila ta hudi potres, tako se je zgodilo v malem z našim vozom. Podložil sera ga z debelim kamenjem in potom sem legel nanj spat. Potres je podlogo zrahljal, na stran.pdmaknil ali odbil, hi tako je zdrdral !voz z menoj po vasi, kamor avet visi. Glejte, to je sgodilo in v tem ni nobenega čudeža; ljudje pa trde: antikrist se je peljal po vasi. Ali ni to neumna habja vera?"
Planjavec je umno poslušal Toneta, opiraje •podbradek na palico; odotbrovalno ran je pritrjeval., Tudi v krdelu so nekateri verjeli njegovi ■uučendsti, pokoreč se Platija ves v i mirnosti. I)ru-•i so se mu posraehovñall. "Ti si izmed krivih »prorokov, kakor se bere v svetem evangelju, da bodo nastopili pred aodnjim dnevom," je pre-rekla baba z ugrrzeno nogo razlagalca potresov 1*1 drugih atvari. "Ti si peti evangelist, ki ho nastopil pred sod n j in i dnevom, kakor so nam pravili gofcpod župnik."
"Gospod župnik sani ostro obsoja in graja vašo prazno vero. Baš to uro sem govoril ž njim o teh stvareh."
"Tone iius prav!" je kričal Čevljev Marka. VSvet ae počaai krči. Le poglejte, kako se je 'KorituHcn skrčil grunt, tako ds kmalu ne bo imel toliko sveta, kolikor gn potrebuje človek, da sede nanj. In — alt veste, kako je nastal potres? Zem-^ Ija gre v se in peklo postaja vedno manjše. To' pa jezi peklenakega kralja, ki zato otepava in . brca okoli aebe, da bi ai napravil več prostora. In od tega brcanja sa treae avet. — Kaj boste k-"vokili. Planjavče-v oče. brinovca ali borovniWr-(Dalje prihodnjič.). ,
Socializem in moderna znanost
i—.u ...^j ■ ■
Težava vsega problenia je v tem, da se odmeri vsakemu peodincu pripadajoči delovui donos; kolektizivem je za to postavil znano formulo: vsakemu po njegovem delu — komunizem pa drugo: vtsakeiuu po njegovih potrebah. Nihče ne more a priori povedati, kako bo praksa podrobno rešila to vprašanje; zategadelj ker je to danes nemogoče, ne gre social hrtom očitati fantastuega utopizma. Ni je kulturne dobe, da bi se že ob njeni zori dala napovedati zaporednost in kakovost njenih razvojnih stopenj.
Nasprotno pa opravičuje neovržen induktivni preudareik socioloških in psiholoških dejstev tole trditev: Nedvomno je druga, komunistivna formula, kakor je tudi Marx priznal, poslednji, transcedentni ideal, ki ga nekateri postavljajo za eilj teoretičnega anarhizma v nasprotju s soeia-Iizom. Nedvomno pa predstavlja tudi kolekti-vištiena formula stopnjo družabnega reda pred komunizmom. (Daljni Spencerjev kleal indivi-ilualizma, ko ravna poedinec brez vnanje kontrole iz golega nagnenja k dobremu, je izvedljiv le po ^olektwistieni dobi, ko se podrede individualne side in uagoni disciplini solidarne družite in ste^prav po odstranitvi sedanjega anarhičnega in-dividualizm«, ko vsakdo, kdor se zna izogniti kazenskemu zakoniku, ravna, kakor se mu poljubi, ne glede na soljudi. ("Data of Ethies", p. ' 128, 275.)
Trditev navideznega protislovja med darvi-nizmom in socializmom glede na enakost vseh ljudi je izpodbita, ker socializem nikakor ne trdi te enakosti, temveč hoče le izraibiti neenakost v darvinNkem smislu za reformo individualnega iu družabnega življenja. To je tudi odgovor socializma na neprenehoma ponavljani očitek, da pod svinčeno pezo skupnosti zatre in zaduši osebnost in da poniža pocdinca na vlogo čebele-delavke v družabnem panju Res pa je nasprotno. Hiranje in uničevanje mnogoštevilnih individualnosti, ki donašale, ako se povzdignejo iz teme. silen dobiček selb? in družbi, je eden najreefnejših pojavov • sedanje meščanske družbe, v kateri velja vsakdo — izvzemši prav odlične in izražene osebnosti —
kolikor ima in ne toliko, kar je. K<aor je v siromaštvu rojen, za kar pač nič ne more, in naj ej od prirode oblagodarjeu z umetniškim ali znanstvenim genijem, |>a brez imetja, ki bi ga podprlo v prvih žrvljeuskrh bojih in ki hi uiu omogočilo višjo izobrazbo, ali pa brez posebne sreče, ki je dovedla pastirja Giotta k Ciniabue, ta lahko ogatne svojo luč in postane navadna ftevilka v množicah mesdinih sužnjev; družbi pa se izgubi zaklad duševnih dobrin. Kdor pa se je rodil v bogastvu — kar pač ni njegova osebna zasluga — se prerine, in naj bo še tak dro'bnoglavec ali bebec, na pozorišču življenske komedije prav gotovo v ospredje, vsi lakaji se mu l>odo priklanjali in ga titfo cbčttlcvali in sam bo le zato, ker nekaj ima, mislil, da je kaj.
Pod režimom kolektivne lastnine t. j. v socializmu, ki zagotovi vsakemu poadincu življenje, bo vsakdanje delo za poedinca najlepša prilika, da pokaže svoje več ali manj sijajne darove, in najboljša in najplodovitejša leta življenja se ue bodo, kakor danes, izgubljala v obupnem, krčevitem in ponižujočem boju za vsakdanji kruh. Socializem zagotovi vsakemu poleg človeške eksistence tudi proatost za razvoj in izobrazbo telesne ter duševne osebnosti; ki jo je sprejel od ne raerpue, z zmerom i\pvo silo stvarjajoče pri kakor ju euoli&f6st 16 ena k ost pri rod i nezn) prav tako neznana je tudi socializmu, ki hoče pri rodno neenakost voditi in izkoristiti za prostejŠi in plodovitejši razvoj človeškega življenja..
Hi.
Žrtve boja sa obstanek
Nadaljue nasprotje med socializmom in dravi-nizmom so hoteli iztuhati v tem, češ, tla darvini-zem kaže, da je ogromna večina rojenih iudivi-duov — ljudi, živali in rastlin — posvečena poginu, ker tsvojuje le pičla majšina boj za obstanek, dočim socializem zatrjuje,, da vsi lahko izvojujejo ta hoj, ne da bi kdo pogrnil. (GI. Ziegler, op. eit. p. 151, 159.) Nato je predvsem pripomniti, tla je numerično razmerje žrtev do zniagalcev v boju za Obstanek tem ugodnejše, čim više stoji vrsta v redu živih bitij. Nesorazmernost med "pokli-
canimi' iu "izvoljenimi" pa pojema tudi v različnih vrstah istega pri rodnega reda. Tako proizvajajo vse rastline vsako leto ogromno množino semen, rz katerih se razvije le pičlo število hvdivi-duov; v živalstvu je število r.eproduciranih indi-viduov manjše, število takih, ki obstanejo v življenju pa razmeroma zelo visoko: končno je pri človeškem rodu število potomstva, ki ga more poedinec porajati, zelo neznatno; sorazmerje tistih, ki obstanejo v življenju, napram številu rojenih je pa znatno. Nadalje, v vsem organskem svetu imajo najniže stoječi, naj preprosteje organizirani rodovi največjo reprodukcijsko silo, toda najmanjšo odpornost. Gliva proizvaja na mi-Ijone kali iu je krat koži va, dočiiu rodi pahna vsako leto le nekaj tucatov semen, pa doseže stoletno' ritarost. Riba proizvaja na tisoče jajc, eiočiui rodita slon ali šiiupauz le malo potomstva, a dosegata visoko starost.
V človeškem rodu so priroelni narodi plodovitejši, ampak> kratkoživi, dočim izkazujejo kulturni narodi majhno število porodov, ampak tudi manjšo umrljivost.
Tudi na čteto biološkem polju velja pravilo, da neprenehoma raste relativno število tistih,' ki cfrstauejo v življenskem boju, čira više stoji vrats v organskem redu ali pa v plemenu.
Želeoni zakon boja sa Obstanek terja torej, tem manjšo hekatomlho žrtev, čim više se razvija in izpopolnjuje organizacija. (Ziegler je prezrl ali zamolčal ta dejstva; gl. op. cit., p. 177 in si.)
Zmotno bi bilo ptutavljati nasproti socializmu brez vsega zakon prirodnega izbora — tečaj Darwinove teorije —, kaikor velja med niže organiziranimi živimi bitji, brez ozira na napredujoče ublaževanje njega učinkov, ki se uara pojavlja ua višjih stopnjah organizacije, tudi med različnimi človeškimi plemeni. Ravno za socia-lizeio, ki predstavlja višjo stopnjo človeškega razvoja in ki prav znatno ublaži rdbor, ne velja tako sirova in plitka razlaga selekcijske teorije.
To teorijo, zlasti v brutalno spačeni podobi, so zlorabljali nasprotniki socializma za utemeljitev individualistične zahteve po neomejeni kon-
TOTUESJVA POVEST.
Spisal Podlimbariki.
Na njivi za vasjo, jenlva sto.korakov od Andrejeve koče, se je razpoložila gruča ljudi okrog ognja. Bili so tu večinoma zbrani posli iz vasi in taki, ki doma ničesar niso imeli izgubiti. K njim je stopil tudi Krulčev Peter, ko je zagledal njih ogenj, ker naveličal se je bil že skladanice iu rolžnega venca in začutil je bil, čeprav na rosni zemlji, kako mu postajajo prsti čimdalje okor-iH'jfci, da je ves trd od mraza, in kako se celo njegova molitev polagoma ohlaja. Čveljev Marka je bil tej gruči za krčmarja. Dočim je Krulčeve-ga Petra silni pojav prirode tako preplašil, da se ni dosti več zmenil za ta svet, je ostal v Čve-Ijevcm Marku čut dobičkarstva neizp remen jen: dajal je svoj kontreihant kuhani brinovec in bo-rovničevec "na brado", kolikor je kdo hotel, znamenje, da je imel veliko zaupanje v obstanek človeštva. Poznalo se je, da so ti tako hipoma v cigansko življenje zabredli ljudje že dokaj prizadeli steklenicam poslušnega točaja. Sedeli so ua deskah in na slami. Nekateri je bil dobro Oblečen, drug le za silo, nekaterega je že prevzela dreniota, drug je po tihem molil, ta je topo /rl v ogenj, drug je svojo de>.«iko pritegnil kolikor mogoče blizu ognja, da bi bolje grel premrle ude.
"Kruleč, prijatelj, kaj povešaš glavo, kakor bi bil ploh padel nate. To ti povem, s teboj ne pojdem na oni svet, ker si preveč čemeren in žalosten. Kn glažek ga boš, da se razvedriš, a?" Tako je Marka silil v Petra, ki si je podpiral glavo ob dlan, ležeč na slami poleg ognja.
"Meni se ne ljubi, piusti me, Marka! ' je odgovoril tesar a težkim glasom. "Mera grehov je |K*lns in kazen božja —" Kruleč ni odgovoril. V tistem trenotku je med brinjem po rebri doli nekaj tako čudno bobnelo in vršalo, da so vsi oblega lei ognja hipoma in brumno skočili na noge. Strmeli so v temo, groze buljtli oči, ali videli niso ničefcarí le beJbnenje so slišali, kakor bi kdo v prav kratkih presledkih udarjal na velik boben. Kaj je pa to? To vprašanje je bilo brati na vseh
Obrazih. Tisti bognasvanuj, ali kaj je bilo tisto, je skotil preko meje, nahreščal, zakadil se v trnje, kjer je rohneče zalajal pes, zatesal se v ho-sto — in ni glasu ni lilo,,več od prikazni. Hribi so prespokojno stali, nad Gabrovoem kakor poprej, v gori je zaskovikala neka žival tako tožno, kakor bi kdo življenje vil iz nje, iu tožno je viselo nebo nad goro, ko da je nataknjeno na njo. "To je satan!" je vzkliknil Krulčev Peter. "Antekrist je v liosti. I^e pijmo ga še nocoj, saj ne vemo, doklej ga imamo 1* je vnema! Čveljev Marka, hi ta in oni je platno pogledal proti h usti, predno je zvrnil glalžek.
Na svojem potu je Tone naletel tudi na to krdelo. "Plaz zemlje se je menda odtrgal v gori in se zakadil v hosto," je dejal, ko so mu bili povedali o groznem pojavu.
. "Beži, beži, kakJšen plaz! Od kod bi se vzel plaz!" mu je ugovarjal hlapec Frtice, ki je po svoji velikosti za pol glave nadkriljeval druge. Ta človeflc je itnel mesto suknje omotano žensko krilo črez ramena in prpi. "Svet pod Planjavo 'ni takšen, da bi se tam trgali plazovi. To ve vsak kdor ne gleda v bukve. Le meni verjemite, plaz to ni bil, ampak najbrž je vrag nčsel Planjavče-vega psa v peklo, tistega hudega. Ali niste slišali, kako je zalajal, predno se je vdrl v zemljo?"
"O, prav je storil, če je nesel res tistega," se je oglasila s pojočim glasom poštama ženska iz krdela. "Mene je na pepelnično sredo, ko sem šla v Planjavo po slame za kite, tako šavsnil v nogo, da se mi še zdaj pozna, tako me je šavsnil."
"A, čemu hi nosil ps« v peklo 1" je zanikaval Tone, uporno obrnjen k Hlapcu s Frtice, in smeh izobraženega, marsikaj vedočega človeka mu je bil razlit na obrazu.
"Gospodo ho tam mučil ž njim: brezverce, oderuhe in pisaee."	t-
. "To so neumnosti misliti, da bi bil to vrag ali antikrist."	' '
"Neumnosti niso. Ni vse neumno, kar se skuha v naši glavi. Poprej je po vasi rogovi-Hl..." je menil užaljeni hlapec in sc porogljivo nasmehnil, češ, tudi mi nekaj vemo.
"Ni ga bilo na vasi in ne v Planjavi." Kaj boš to {rdi!, čc sem ga pa saiu videl na
vasi. L?
In trdo bi se bila zbesedila Tone iu frtiški hlapec, da ni zdajci pristopila k ognju nova oseba, gospodar Planjavec. Planjavec ima nekaj minut nad vasjo svoje precej razsežno posestvo, ki se imenuje Planjava. Peča se zlasti z živinorejo in sedjarstvom. Živi sani zase, kakor bi bil že istinit planinftčak, in v vas pride malokdaj. Pri vaščanih velja za modrega moža in umnega gospodarja in z nekako spoštljivostjo gledajo k njemu. Na njem se vidi, da priuči včasi osame-lost človeka globokih in stvarnih razsodkov.'
"Frtiški, pusti Toneta, naj pove svojo!" je miril Planjavec hlapca s Frtice, ki si ni dal dokazati, da je bil Tone oni, ki se je samotek peljal na vozu. "Tone je bil po svetu in je kaj videl, ti si se tiéeal vedno le gabrovških peči, Tone se je učil, ti si kosil in krompir okopa val, torej več ve nego ti."
"Zdaj lahko vsak tako pravi, ampak kar sem videl, to je kakor pribito in ui ga študenta na svetu, ki bi uie mogel prepričati, da bi bilo toka, pa je amen besedi." Hlapec s Frtice se je lagal, zakaj elokazano je, da ni mogel videti namišljenega antikrista, ker je bil ob drugem potreanem sunku predaleč od Smoletove gostilne; ali imenitno ae inu je želelo velWsti s<*be za priča takega groznega dogodka.
"Ali če ti pravim, da sera bil j iz tisti," razvnel se je Tone. "Glejte, to se je dogodilo vse po naraVni poti; tudi nastanek potresa se da lahko razjasniti... tu ni nič čudežev. Zemlja se krči, leze proti sredini, takorekoč sama v sebe..," » "Kdaj si pa ti to videl? Ti nemara tudi sli-šiš, kalko trava raate?" je vprašal hlapec.
"Da ae zemlja krči, seiveda nevidno sa nas, to so spoznali in dokazali možje. Zato nastanejo •vfijMM pod zemeljsko skorjo prasni proatori, nad •ksterirrtl vW tetfke gmle skal, ki z vao avojo te-¿0 silijo v praznino. Tiate podzemeljske grude
" ' *
ustava.
Težko preizkušena mehiška država, ki jo pravkar zapuatile ameriške čete, no pripravlja na novo, uspešnejše ii vi jen je. V (¿ueretaru je koncem januarja zboroval ko listi t učni kongres, ki je bil «klican od Carranzove vlsde, da iadela novo tlita vo za deželo.
To nalogo je kongres izvršil in a tem odprl pot za volitev predsednika in ustanovitev vlade. Venuatiano Carranza je ustavo podpisal, vajed česar postaja veljavna.
Novi osnovni zakon Mehike je v marsikaterem oziru zanimiv. Za Zedinjene države Ihj za-naprej težko govoriti o barbarski Mehiki, zakaj v njeni novi konstitueiji je mnogo določb, vstal katerih je znatno bolj napredna od ameriške. Ce so naši kapitalisti neprenehoma trdili, da je naloga Zedinjenih držav zanesti v Mehiko kulturo, bo zdaj skoFaijiarobe. Vsaj veliko pametnega bi se naši zakonodaje i lahko naučili od mehiških.
OSEMURNI DELAVNIK KONSTITUCION ALEN
Pravo presenečenje za vsako kapitalistično deželo je to, da je ustavno določen oaemurni delavnik. Za nočno delo je dovoljenih največ sedem ur, in delovni teden šteje največ Sest dni. Vlada je dolžna, da ustanovi brezplačne poaredo val niče dela. Ustava obsega tufdi določbe o razsodiščih, o kater Hi bo mogo*e izreči mnenje šele t«*laj, kadar pride natančno -poročilo o njih.
BRAMBNA DOLŽNOST.
Ustava predpisuje splošno brambno dolžnost To je pač atvar, o kateri «e mnenja zelo razhaja jo. Razumljivo je na vsak način, da hoče Mehiho imeti svojo armado. Dežela ni sama na avetu in se mora ozirati na razmere, ki vladajo vsenaokrog. Zadnji njeni doživljali niso bili nikakor taki, da bi mogli ojunačiti zagovornike razoroženja. Ne vemo, če ima ustava natančnejše določbe o armadi, njeni organizaciji in o vojni alužb. Ampak če ne more izhajati brez vojake, je pravzaprav splošna obveznost vendar boljša od sistema, ki daje bogatim sinčkom možnost, da se odkupijo in vsakovrstne druge privilegije.
Dežela hoče skrbeti tudi za javno zdravstvo. Ustanovi se nov zdravsteni urad s pooblastilom, da stori ukrepe za zboljšanje in ohranitev ljudskega zdravja.
PRAVICE DOMAČINOV.
Geslo nove ustave je.14 Mehiko za Mehikance." V tem smislu imajo mehiški državljani prednost pri posredovanju dela, pri nabavi zemljišča in pri vseh koncesijah. Kar se tiče zemljiške posesti, je novi zakon radikalen in gre za tem, da dobe zemljo tisti, ki jo res obdelujejo. V ta na-
men se imajo latifundije in velepoaestva razdeliti, zemljišča, ki ao bila občinska last, se imajo pa vrniti občinam.
AGRARNO VPRAŠANJE
Zemljiške razmere so bile glavni povod vseh dosedanjih revolucij v Mehiki. Večinoma so v deželi vladali odtiošaji, ki živahno spominjajo na nekdanje tlačanstvo v Evropi in na aiateni41 kolo* nov", ki ae najde še dandanes na Goriškem, v Furlaniji, v Dalmaciji, v. Rum unij i/ v liana tu i. t. d. Politični despotizem je pa omogočil, da je bil ta sistem v Mehiki še prav posebno brutalen.
Konstitučni kongres se je torej potrudil, da re^ agrarno vprašanje. Z osmim na to, da je in-diMtrija v Mehiki še razmeroma slabo razvita, je pač agrarno vprašanje danes najbolj pereče v deželi. Da bi vsled sedanje rešitve tega problema izostali socialni boji v bodočnosti, je seveda iluzija, ki prinese tudi mehiškim konstitucionaliatom še marsikatero razočarrnje. Niti zemljiško vprašanje ni a tem rešeno za vs^ čase, kakor na vsem svetu ne. V deželi, ki hna taka ogromna pri rod na bogastva kakor Mehiko, ae uiora razviti velika industrija. Če se vrne v deželo mir In nastanejo normalne politične razmere, pospeši to njen razvoj. To pa pomeni kapitalizem. Ta ustvari tudi v Mehiki armado delavstva ,ki je tarn doslej še neznana in porodi moderne boje med delom in kapitalom.
Razvoj induatrijskega kapitala pa ne oatane brez vpliva niti na zemljiško posestne in agrarno tržne razmere. Težišče socialnih bojev preide z de* žele v mesta, na kmetih pa dobi nove oblike. Te razmere, ki pridejo neizogibno, podajo socializmu tudi v Mehiki široko podlago.
PO DANA6NJIH RAZMERAH.
Sedanje ustave niso izdelali socialiati. Od meščanskih konstitucionalistov, naj bodo kolikor-koli ra-dikalni, ne moramo pričakovati pravega vpogleda v socialne zakone; a tudi če bi ga imeli več, nego ga imajo in Če jih ne bi zadržavali predsodki njihovega razreda, ne bi mogli storiti danes tega, kar bo šele mogoče, kadar doseže industrija gotovo stopnjo. Dežela, ki je taka kakor današnje Mehiko, ne more čez noč postati socialistična.
Ce imamo to pred očmi, moramo priznati, da je bilo za kongres agrarno vprašanje res tisto, kateremu je moal posvetiti največjo pozornost. Da je v ustavi radikalno nastopil v interesu poljedelcev, je njegova zasluga.
CERKEV IN DRŽAVA.
Z novimi ustavnimi določbami gotovo ne bodo zSdcvoljni zemljiški kralji, in slišali bomo vsako-
vrstne ogorčene krike o 4'ropu" in 44konfiskaciji." Med tiatiuii, ki bodo najbolj tarnali, je v ,,prvi vrsti naša ljuba katoliška cerkev, katero poučuje nova ustava, da 41 njeno kraljeatvcf ni od tega sveta." Posest, ki ai jo je cerkev tekom časa prilastila, ae vrne državi in ločitev cerkve in države se popolnoma izvede. To je nekoč sicer celo naš dr. Krek zagovarjal v dunajskem parlamentu { mehiška duhovščina pa ni s tem ukrepom prav nič zadovoljna. Cerkveni redovi in samostani' ne . smejo biti zanaprej več zemljiški posestniki in ne smejo imeti hipotek. Njihovi dobrodelni in vzgo-jevalnfc zavodi preidejo v državno last.
Mehiški nadškof je proteatiral proti tem določbam, kakor tudi proti tistim, ki izključujejo duhovščino z malimi izjemami rz javnih šol. Pomagalo to pač nič ne bo, kajti zdi se ,da je kongres kakor vlada in Carranza trdno odločen uveljaviti novo ustavo. In ni dvoma, da soglaša ljudstvo« tem, kajti o volitvah ni bili slišati nobenih pritožb.
Najbrže bo vsled tcgu mnogo menihov in nun izgubilo veselje za svoj sveti poklic. Kakšno ra-doat paTUij ima človek nad obljubo siromaštva, če jo mora rea vršiti? In če izgube posvečeni goaptkl* je in dame še vpliv na mladino, ki je doslej najbolj utrjeval njih moč, ni "Kristusovo namestni-štvo" piškavega oreha vredno.
Svetovali bi samostancem, ki so ae naveličali tega 44preganjanja", da naj se izselijo na Kranjsko. Tam so bila zanje vedno ugodna tla. Iz Španije in iz Francije so se izseljevali tja, in vedno so našli kakšno čedno graščino, da so jo izpreme-nili v klošter; seveda ao s tem postali tudi gospodarji »polja, gozdov, senoiet i. t. d. Ampak vojni • in razmere, ki 'jih ustvarja, ho take, da jim ne bi sedaj niti s tem svetom postregli. Pravijo, da postajajo ljudje celo pri nas doma brezbožni. Jn kadar bo konec vojne, bodo spoznavali, da imnjo sami premalo.
D0BR0DELN08T.
Pripravljeni smo, da bomo kmalu slišali la-mentacije o svetoskriunstvu novega režima v Mehiki; pravili bodo, da ne okrada le cerkve same, ampak tudi siromake, ki so jih podpirali njeni dobrodelni zavodi; in v naših showih nam bodo kazali 'fotografije beraških vrst, ki so prihajale po krnh ali juho pred kleštraka vrata.
Predvsem ne bi moralo biti v Mehiki toliko beračev, Če ne bi bilo tistega sistema, ki ga je najbolj podpirala ccrkev. Povečana državna po-| sest omogoči vladi, če je količkaj poštena, da poskrbi dela in poštenega zaslužka za tisoč in tisoč takih, ki so bili doalej odvisni od kloštrske milo-
sti. Pa tudi dobrodelnost, kolikor je v sedanji družbi potrebna, apada v področje države.
Današnje razmere tiiao take, kakršne ao bile v dobi prvih kristjanov. Ko so bile k»*čatiake občine majhne in popolnoma odkazane nanje, ko so bili njih člani celo preganjani kot puntsrji, je bilo nujno, da je občina podpirala svoje brate po najboljših močeh. A tudi to ni bila miloščin*, tem-več primitiven komunizem. Načelo je bilo: Kar je moje, to je tvoje.
PROBLBM JI V SISTEMU.
Dane* ni tega komunizma .Koa kruha,, ki ga doti i revež, nr njegova bratovska pravica, ampak beraška miloščina. In problema revščine ne rešuje. Posamezen zavod, naj se imenuje dobro-delno društvo ali pa cerkev, ga «ploh ne more rešiti. Reprezentsnt sedanje dru#»e je država in le ona more urejevati družabne razmere/ Ce ima ona tista sredstva, ki ao razdeljena meri posameznimi dobrodelnimi ustanovami, jih lahko porabi za sistematičen boj proti revščini.
Kazun tega imajo na državo vsi člani družbe vpliv, na privatne inatitucije, med katere spada tudi cerkev, p* ne. Država je taka, kakor jo nredc državljani; in če ao dovolj zreli, jo lahko urede tako, da daje vsem enake pravice. Cerkev je avto-kratično urejena in vrhutega je ona le en del družbe. Tudi če se torej postavimo na stališče, da ima cerkev najblažje namene, oatane dejstvo, da jih ne more uresničevati tako kakor država.
Zato je v sedanjih razmerah opravičeno, da prevzame socialne naloge država, cerkvi pa prepusti duševno brigo za tiste, ki si je žele.
KONČNE DOLOČBE.
T	s
Razun teh določb prinaša nova mehiška ustava tudi juatično reformo, ki med drugim odpravlja sodniške stroške. Meato podpredsednika republike je odpravljeno. Če predsednik umrje ali pa je iz drugih razlogov treba izpolniti njegovo mesto pred volitvami, opravi to kongres, ki se voli na podlagi splošne volilne pravice. Vsi prirodni viri so državna last in z njimi razpolaga vlada po kon-gresovih sklepih.
e Taka je v glavnih potezah ta ustava, ki ni socialiatična in ne more biti taka, pač pa je v meščanskem zmialu demokratično napredna. Amerika ima resne razloge, da bi jo temeljito preštudirala in da se ne bi dala osramotiti od svoje sosede, katero je hotela doslej vedno učiti, kaj je kultura in demokracija. Oaemurni delavnik v konstitueiji — že to je nekaj ,kar bi lahko spravilo ameriške delavce na noge, da bi se postavili za reformo naše konstitueije.
proti volni
'trt ffi' Ü
Zadnja petek je sklicala socialistična organizacija okraja Cook shod v Hod Carriers Hall v Ohjcagi, da pokaže delavstvo na njem svoje mne-njč o vojni in vojnem hujskanju. Davno pred zadetkom shoda je bila dvorana že tako napolnjena, da ne bi bil živ krst našel več proatora v njej. Stranka je najela še tri druge dvorane v okolici in del poslušalcev je našel v njih mesta ; kdor je pozneje prišel, se je moral vrniti domov.
Glavni shod je otvoril sod rug Robert II. Howe, ki je povdarjal, da je militarizem organizirana bestijalnost, vojna pa organiziran umor. Krščanski narodi tekmujejo, da bi izmišljali nova sredstva za ubijanje m za radikalno uničevanje, tako da se more v desetih minutah razdejati katedrala, v kateri se je tisočkrat pelo in pridigalo "Mir ljudem na zemlji" in 44Ljubi svojega bližnjega kakor samega sebe'/'
Za njim je dobil besedo glavni govornik, mestni svetnik sodrug Kennedy. V svojem obširnem, pogostoma z burnim aplavzom prekinjenem govoru je v glavnem dejal *j '
"Težko nam je razumeti, da se pošilja v Evropi na miljone delavcev drugi proti drugem, da se med seboj ubijajo. Kritizirali smo evropske socialiste, češ da se niso dovolj trudili v svojem delu proti vojni. Sedaj je čas, da pokažemo, kaj storimo sami. Vprašajmo se, kdo hoče vojno. Niti predsednik Wilson sam je noče, ampak gleda, kako bi se ji izognil. Hočejo jo pa ameriški kapitalisti in njih tisk. Oni imajo svoj dobiček, ogromen dobiček od evropske vojne; oni bi radi imeli še večje dobičke in zato silijo še Ameriko na vojno. Neprenehoma pošiljajo morilna sredstva čez morje, in s tem izzivajo največ vojne nevarnosti. Zdaj nam pravijo, da je naša dolžnost iti na vojno, da zaščitimo pravico izvoza morilnih sredstev. Pravijo, da je to zadosten razlog za vojno. Ce je to zadosten razlog za vojno ,tedaj bi imeti delavci stokrat več razlogov za revolucijo, da hi se rešili tistih, ki jih ugonahljajo. Predsedniku in kongresu bi lahko povedali, če hočejo kapitalisti izvažati municijo, naj jo izvažajo na svoj riziko. Če pojdete na vojno z Nemlčijo,_ne pojdete ustrelit kajzerja, nemški vojaki pa ne postreljajo ameriških kapitalistov. Po vojni ostanejo kajzerji — v Evropi in v Ameriki."
Sodrug Dreifuss, ki je govoril v imenu nemških delavcev, je naglašal, da ne govori kot Nemec, ampak kot ameriški državljan in da so njegove simpatije na strani Liebknechta in njegovih pristašev.
Jdsef Navler, Anglež in član Socialist Independent Party, je opisal posledice vojne na Angleškem.
Mary O'Reiley, Irčanka, je govorila o irskem boj« za svobodo.
Josef Novak je govoril v imenu čeških socialistov o posledicah vojne v stari dymovini.
Za njim je govoril .!nu;l Christensen za skandinavske delavce. Potem je dobil za Jugoslovane be.«edo
8odrug Frank Petrich, ki je »javal sledeče:
Reči mi je nekoliko besed v imenu delavstva tistega, naroda, na čigar th«h se je pričela velika zgodovinska tragedija «.vetovne vojne. Čez Balkan drži '^govinska cesta iz srednje m z&pad-ne Evrope v Orient, in zaradi tega je morala kapitalistična tekma evropakih velesil prejalialej. iz teh dežel napraviti svoje bojišče." Prav zaradi tega je pa vojna za Belkan morala postati splošna vojna in se razširiti na vso Evropo in na vse kraje, ki so odvisni od evropskih kapitalističnih dežel. Evropa se je raadelila v dva tabora. Ta porazdelitev je pa v prvi vrsti določena po milita-rist¡enih potrebah in namenih. Nobena nacionalna enakost ali sorodnost, nobena verska solidarnost, nobeno soglasje v političnih nazorih ni diktiralo obstoječih alianc. S tega stališča Vlada v Evropi popoln kaos. Člani enega naroda morajo ubijati drug drugega, kristjani se spajajo z uiohamedanci zoper kristjane, demokratična republika se druži z absolutično a viol? racijo. V eni in v drugi zvezi so celi kupi nasprotnih interesov, tudi gospodarskih, sedaj le pod pritokom militaristične potrebe prikrivanih, a vendar ne utajenih. V teh nasprotnih interesih, neizogibnih posledicah kapitalističnega sistema, so že danes kali novih konfliktov, novih sovraštev, novih vojn. To je tragična usoda kapitalizma, da potrebuje miru za razvoj svojih profitov, in da mora povzročati vojne, katerih vsaka ima že zarod nove vojne v sebi.
Ironija usode je hotela, da je pred kratkim predsednik Zedinjenih držav naznanil vsemu svetu, kako si zamišlja konec sedanje vojne in podlage bodočega miru, ki bi mu zagotovile trajnost, a le nekoliko dni pozneje je objavil korak, s katerim se postavljajo Zedinjene države same na prag vojne. Moderni avet je v svojih potrebah že tako internacionaliziran, da ae ne more noben posamezen del tako izolirati, da ne bi čutil udarcev, ki padajo na kateremkoli kraju; vse izjave nevtralnosti ne morejo obvarovati nevtralnih dežel trpljenja, ki jim ga nalaga vojna drugih/ Ta solidarnost trpljenja je nov dokaz, da je svet dozorel za internacionalno organizacijo, ki mu prinese tudi solidarnost areče.
Da trpi Amerika zaradi vojne, je posledica kapitalističnega sistema m z njim spojene družabne organizacije. To trpljenje se ne zmanjša, a-ko se vržejo še Zedinjene države v blazni vrtinec krvi, ampak se le poveča tako, da postane enako trpljenju v vojno zapletenih narodov. Uueija jc, če se misli, da bi Amerika poslužila človeštvu, ako bi vstopila v vojno, češ da bi jo skrajšala. Lahko bi se zgodilo prav narobe, da bi jo podaljšala: na vsak način pa bi pomnožila število žrtev. Fraza brez vsebine je, če se trdi, da zahteva čast Amerike vojno; čast ameriškega naroda se lahko vzdržuje z drugimi sredstvi. Resnica je, da ne bi imel od vojne nihče drugi dobicfca, kakor peftčica kapitalistov, ki hi dobila priliko, da bi po zgledu Evrope Se nesramne je izkoriščala de-
lavake maae in izpopolnila doma opustošenje, ki ga zunaj opravlja orožje.
Protestiramo proti vojni, ki bi le pomnožila gorje, s katerim je svet že preplavljen. Protestiramo in zahtevamo od odgovornih faktorjev abaolutno treznost in hladnokrvnost.
Ampak naš protest bi ostal brez pomena, če ne bi bili pripravljeni storiti več. Vojna je posledica kapitalističnega sistema in iz njega izvirajoče bede. Absurdno bi bilo preklinjati bič, pa se ne zmeniti za roko, ki ga vihti. 1 Dokler obstane kapitalistični sistem, žuga človeštvu vedno vojna nevarnost. »Nobena pogodba, nobeno razsodišče, noben etični nauk nima obsolutne moči, da jo prepreči, kadar postanejo gospodarska nasprotja kapitalizma tako silna, da se ne izravnajo. Prvi vzrok jc treba odstraniti. Vojni .je trelm vzeti njene pogoje; z njimi izgine ona sama. Boj zoper vojno mora biti boj zoper kapitalizem. Boj za svetovni mir mora bi-ti boj za socializem. Da podamo svojemu protestu zoper vojno resen pomen, moramo vložiti v«e sile v ta boj. Mogočna socialistična organizacija je najresničnejši pro-test zoper vojno — zoper sedanjo hi zoper vse.
Za Madjare je potem gotoril sodrug Arm in Loewy, za Ruse po S. A. Kopfnagel.
Nato je govoril narodni tajnik socialistične stranke sodrug Adolf Uermer.
"V sedanji kritični dobi morajo socialisti stati na svojem mestu. Če hočejo predsedniki, kongresniki in Wall Street vojno s katerokoli drugo deželo, naj jo izvojujejo sami. Kapitalistični časopisi igrajo v sedanjem času izdajalsko vlogo. Ameriški kapitalisti so posodili evropskim vladam miljone in miljone; zdaj se pa boje, da pride ta kapital v nevarnost, in mi naj ga ščitimo s svojer krvjo. čl« ni trgovske zbornice v Chicagi že izjavljajo, da so pripravljeni doprino-šati žrtve. Nagovarjali bodo%tiste, ki so sposobni * za orožje, naj gredo v boj, sami pa ostanejo doma. Neprenehoma se nam govori o ameriški sat t § vi in njeni časti. Ko je bilr pa leta 1914. v Coloradi ameriška zastava poteptana v prah, ko so prihru-li Rockefellerjevi pobijači in so bile ženske z otroci ob živem telesu sežgane, se ni govorilo o ameriški časti; noben član trgovske zbornice in noben kapitalistični list ni tedaj zahteval kazni krivcev."
Predsednik Howe je nato prečital sledečo resolucijo :
"Mi, chicaški delavci, zbrani na tisoče v Hod Carriers Hall dne 9. februarja 1917. .izrekamo svojo odločno opozicijo proti mednarodnim vojnam in posebno proti poizkusu administracije in kapitalističnih hujskačev, da bi nagnali to deželo v vojno z evropskimi centralnimi silami.
Naglašamo, da vztrajamo neomajno na naČe-lih mednarodne solidarnosti in bratstva delavcev vsega sveta in oznanjamo vladajočim krogom, če bomo prisiljeni, da pograbimo za orodtje, da ga primerne le proti svojemu resničnemu sovražniku.
proti kapitalističnemu sistemu, zsčetniku vseh sporov in vse bede."
Resolucijs je bila soglasno sprejeta in sklenjeno, da se pošlje predsednik« Zedinjenih držav.
Potem je govoril še mestni svetnik sodrug Rodriguez. Omenil je, da ni nevarnost vojne niti tako velika, kakor se splošno govori. Ampak ta nevarnost se ustvarja. Neprehehoma oznanjamo Evropi mir in zato pošiljamo v Evropo municijo miru. Kapitalisti v tej deželi se trudijo, da bi u-stvarili močno vojaško kasto, ki bi jim držala v pokorščini mase delavskega ljudstva. Radi bi nas pognali v vojno. Mi pa pravimo, da ima o takem v prana n ju odločati ameriško ljudstvo, ne pa nekoliko kapitalistov. Pravijo, da je treba vojne, če je ubit kakšen ameriški državljan. A nikar naj nam ne pripovdujejo, da gre za življenje a-meriških državljanov. Če bi jim bilo na tem ležeče, bi se .pobrigali, da ne bi bili ameriški državljani dannadan ubijani v tovarnah, jamah in drugih podjetjih, ker jim je žal denarja za varnostne naprave. Protestiramo proti vojni, upamo pa, da zašije ljudstvu iz te krize nova, lepša svoboda*c
Dnevni red je bil izčrpan. "Predsednik je zaključil shod in množice so se razšle.
Vsak dan se hoJj prepričujemo, da je dobro biti muItimUjonar. John D. Rockefeller, precej znan goapod, ima v Cuyahoga Caunty v državi Ohio čedno poeeat, ki jo cenijo na 311,000.000 dolarjev. Poleti prihaja kralj olja in veliki knez nekaterih drugih' potrebščin tja "na debelo." Razume se, da ne stanuje tedaj v kmečki bajti. Oasolin že nese hvalahogu toliko, da si je na tej posesti sezidal čeden gradiček, v katerem si ni treba nič posebnega odrekati.
Navadna državljanska dufla, ki ve, da je v sedanji civilizirani družbi pol Življenja samo plačevanja davkov, bi na tttft»m računala, kakfren krasen dohodek mora država Ohio imeti od Roc-kefellerjeve posesti. Saj zahteva svoj delež od vsake farmiee; kaj ga ne M od take grofije t
'No, nič se m** treba ukvarjati z računi. DrŽava Ohio nima od Rockefellerja niti ficka. Di-striktno aodišče je razsodilo rn zvezno vzklicno sodišče v Cincinnati je zadnji torek potrdilo, da ni Rockefeller v »mialu zakona prebivalec države Ohio, ampak da je njegovo zakonito bivališče v New Yorku Zato tudi ne more Tnvahoga County obdaČiti njegovega letovišča.
Kako prijazna je ta poatava! Človek si torej napravi zakonito bivališče, kjer ima svoj biz-nis, in če je pameten, «e tam zadovolji s stanovanjem, ki obsega par sobic, da nru ne morejo naložiti velikega davka nanj. -Potem ai pa razdeli letovišče, prezimovališče. gorsko oddihališče, morsko kopališče i. t. d. v razne države, in uganka, kako se reši davkov, je rešena.
Sitno je le to, da se ni mogoče lotiti takega problema brez miljonov.
i
PROLETARIO
rr ' m
PROLE TAREC
ust za imtbib9k delavskega
LJUDI TVA.
IZHAJA VS4 M TOREK.
—- Utteik in ¿sdftjatclji m—
jMiiiiTinki éalaska tiikotu di Mika v Chici<c lllitois.
Narodu
^oj
ins: Za Ameriko $2.00 sa celo $1 00 sa pol leta. Zrn Evropo |0 sa calo lato, $1.26 sa pol leta.
Qgissi P« dogovot u. Pri spremembi fivélilta je poleg novega naznaniti tudi stari naslov.
Vas pri tot be glade nerednega pošiljanja ttfta in drugih nerodnosti je pošiljati
predsedniku družbe hu MoUk 4008 W*«l 31. Street, Chicago, m.
PROLETARIAN
amd	«mo TmmOmt Wjr
Seetti Slavic Virfaii i Paliihiig Cdpii}
•	Utan. Hliitit.
Subscription rates: United States and Canada. $2.00 a year, $1.00 for half jeer. Foreign countries $2.SO a year, fl.gi for half year. -:- -:-
Advertising rates on agreement.
MASLOV (ADDKjkCS*:
"PROLETAREC"
CHICAGO. ILLINOIS
NASELNIÖKI ZAKON JE SPREJET.
Nazadnjaški naselniški zakon je torej kljub predsednikovemu vetu sprejet. Tudi v senatu je dobil več kakor potrebno dvetretjinsko večino.. Glasovalo je zanj (»2 senatorjev, proti pa le Vsled tega stopi dne 1. maja v veljavo.
Državni urad se je še zadnjo u-ro trudil,da bi bil preprečil ta
dri m gospodom poslancem in senatorjem vendar ne pride na misel, da ne more biti vseeno, kak-¿no je v takem idučaju razmerje med deželami, ki morajo iti po e-ni poti!
Ti ljudski zastopniki ne razumejo ljudske politike, ki nima pravice do tegu iinena, če ni demokratična in socialna; aiupak kakor vidimo, ne razumejo niti politike svojega razreda hi ne znajo nikdar biti dosledni.
Pred kratkim je imel predsednik NVilson v senatu govor, s katerim je opisoval svet, kakor naj bi bil urejen po seua-nji vojni. Najvažnejše izmed vsegs, kar je zahteval, je zveza narodov. To bi bila takorekoč krona vsega, kar je našteval med pogoji trajnega miru. In med temi pogoji je prav posebno naglašal, cta se morajo priznati enake pravice vsakemu narodu, naj bo velik ali pa majhni.	* Ta Wilsonova zahteva je bila popolnoma logična. Za zvezo narodov je enakopravnost nujen pogoj. Kakšno" navdušenje je bilo takrat za Wilsonov govor! Amerika, tista, ki ima največ prilike, da govori, je bila ponosna, ds ima takega predsednika, in da -¿e izrekajo v njenem imenu take ideje. In ta oficijelna Amerika se zopet roga sama sebi, da ne ve, kako.
Bnake pravice za vse narode f Rusiju naj. da Fincem, Poljakom, Litvincem, (leorgijeem i. t. d., Avstrija Cehom, Slovencem, Poljakom, Rusinoin, Runiuneem i. t. d., Anglija Irecm, Indijcem, Kgipeu-nom i. t. d. To zahteva Amerika. Par dni nato pa sklene ta Ameri-
rezultat in je apeliral na senator je, naj pomislijo, kako neumestno , ka zakon, ki vpeljuje različne raz-je v sedanjih razmerah izzivati rede za posamezne uarodein odre-Japonsko. Kakor se vidi, ni vse k a njihovim članom pravice, ka-skupaj nič zaleglo. Tudi večji del tcrcdiivaio njeni člani drugod, ^demokratov je pustil Wilson« na! p0 kakšni pravica in logiki sme-
cedilu.
Ne more se reči, da ni zanimi-,.vo opažati, kako zatajuje vladajoča stranka svojega voditHja v tako važnem vprašanju. In to se go-<Ii prav v'tistem trenotku, ko nam vsi dopovedujejo, da je sedaj dolžnost vsakega Američana brez obzira na stranko, stati za predsednikom 1 Kdor razglaša kakšno nadelo, bi moral predvsem sani dajati zgled, kajti brez njega je. vsa-rl(fl beseda prazna.
m o nastopati kot profesorji v.*e-ga sveta, če sami ne vpc^tevaano načel, ki jih pridigamo druffim narodom t	. t „ •
Kongre.; nas hoče na drug način spraviti na enako stopnjo za drugimi deželami, ampak ne s takimi, ki stoje vise, temveč z onimi, ki stoje niže od nas.	, . .
Predsednik Wilson je uteiuejjil vjvoj Vete z opazko,da se vpeljuje s tem zakonom nova politika f Ameriko, ki ni deželi v korist. In
H Gospodje v kongresu ie H«> mo.\	. rzi|no ¡eo
rejo ugovarjati, Ua velja nj.h po.|k.	^ ^^ y Ameriki M.
«v na slo(ro le za se.lanjo zunanjo,	^ M , ll¡kjer
kmo. Našel,e.mk> zakon*	, , a(fitirati M t0, kaP
reč s to krizo res v zvezi, četudi so si 44očetje domovine" zavezali oči, da ne bi videli tega. Določba o ne-
f>ismenih izključuje japonske de-avce skoraj popolnoma <kl nase-1 ljevanja, in če je povzročalo rav-
je smatral za dobro in potrebno.
Kadarkoli je predsednik Wilson govoril o idealih Amerike — ka'kor vemo, je to zelo rad delal— so časopisi njegove besede debelo tiskali. Skoraj vselej smo 'tedaj
jianje z Japonci že dtslfj razne m, . ... spore med Zedinjenimi ¿lavami ,ahko *\Uh komentarje, ki so nam
M. * .. « J rt A 1 •	M -»A . ■ «f /vn /\ al	a»
in mikadovo deželo, bo novi zakon še bolj razburjal Japonsko. To mora seveda zanašati težave in nevarnost v razmerje med
v razmerje mea nami in to deželo.
Razni japonski zastopniki, med njimi tudi ljudje, ki imajo kot resni znanstveniki opravičen ugled po svetu, so večkrat naglašali, da je naseljevalno zakonodajstvo A-merike žaljivo iti poniževalno za Japonsko. Kdor se poizkusi v mislih postaviti na japonsko stališče, ne bo mogel tega utajiti. Vendar pa vsak trenotek lahko slišimo teorijo, da je čast dežele taka reč, ki jo je treba braniti z orožjem, fe mislijo, da velja to za Ameri ko, bi moral biti njih nazor mero da jen tudi za vse druge narode. In vendar sklepajo kljub vsem svarilom, ki juh vetu svojega predsednika zakone, o katerih vedo, »i ' '
«da se dotičejo časti drugega naroda in ustvarjajo tako položaj, ki daje po njihovih lastnih naukih povod za vojno!
Razuii tega je razmerje med Ameriko in Japonsko neoporečno v zvezi s sedanjo aklualno krizo. Če hočemo to presojati, moramo pogledati na položaj tako, kakor gledajo nanj (isti, ki so nad-glasova!i Wilsonov veto.
Diplomaten i stiki med Ameriko in Nemčijo so prekinjeni. To še ne pomeni vojne. Ampak za veliko število tistih, ki so glasovali za naseljeniški zakon, je to že pol vojne. Na vsak način je resnica, ja stoje dežele po porušenju di-plomatičnib stikov bliže vojni, kakor če žive v normalnem razmerju. Pa recimo, da se zgodi, česar ne želimo in ne maramo; refcimo, da pride do vojne, o kateri marsikdo v kongresu željno sanja. A-merika bi postala tedaj sovražnice Nemčije in s tem avtomatično
pripovedovali, d« je svoboda prvi in največji ideal Amerike. S svobodo je pa tudi azilna pravica neločljivo spojena.
V Evropi poznamo države, v katerih ne najde človes za nobeno ceno prist rešja, če Je doma politično preganjan. Nešteti ruski revolucionarji so bili tako gnani iz kraja v kraj in niso mogli dobiti prostorčka, da bi se bili nastaniti. Dežele kakor Francija in Belgija niso svojčas dovolile Mar-xu bivališča. In v sedanjem vojnem času ni po vsej Evropi nikjer pravega /a vet ja.
Amerika pa je bila ponosna nü spomin, da so biii njeni pr/i naseljenci večinoma ljudje, ki so zapustili staro domovino zaradi svojega prepričanja in prišli čez morje iskat svobodo misli. Wilson živi v ideji, da bi morala Amerika za vse čase ostati zvesta tej tradiciji in imeti odprra vrata »a vse, ki ne morejo doma izražati svojega poštenega mnenja.
Wilson je pozabil, (ia ni današnja Amerika več tista Amerika, ki jo je bila našla ladja Mayflower, in prezrl je, da kapitalizem ne trpi svobode prepričanja. Senatorji in poslanci se pa zavedajo, da so stražarji kapitalističnega sistema in tradicije Zedinjenih držav jim ne delajo preglavic. Azilna pravica je bila v Ameriki; azil-ne pravice ni več. Kajti Zedinjene države so se razvile tako, da so postale last Rockefeller ja, Morgana, Garyja i. t. d. Ne Wilsono-ve, ampak kapitalistične ideje so ideje sedanje Amerike.
Pravi aocialiit ne sme biti rezervist, ampak mora biti redno aktiven vojak svoje stranke. Kdor bi, ne koristi nič ne sebi, ne troji
Ze poje boben!
Stvar postaja absolutno resna. Ne še z vojno; za to je še vedno upanje, da izoatane, kolikor se namreč tiče Zedinjenih držav. Ampak povsem resna postaja prisilna vojna služba v Ameriki. Senatni odsek za vojaške zadeve je predložil v soboto senatu poročilo, v katerem priporoča zakon o spkJnem vojaškem vež ban ju.
Načrt, ki ga je omenjeni odsek odobril, se v marsičem razlikuje od predlogov, ki jih je bil pedal generalni štab. Ampak zato se ni treba nič bati, da bi bil premalo utilitarističen. Odsek je za to delo izvolil pododbor, in ta je izdelal načrte s sodelovanjem majorja Oeorgc V. H. Moseleva, ki je bil sani nekaj časa član generalnega štaba. Torej ni «trabi», da hi bili načrti preveč eivilrstični.
KAJ ZAHTEVA ZAKON.
Načrt predpisuje, da napravi \ >ak ameriški državljan in vsak, kdor. je izrazil svoj namen, da postane državljan, to se pravi vsak, kdor je vzel tiricozvani prvi papir, v svojem devetnajsteoi letu ali pa tukrat, ko postane za to sposobeu, šestmesečno vojaško vajo. Ta dolžnost velja do 28. letu. Vsi, ki so na ta način izvežbani, ostanejo do avojegg 28. leta v vojaški ali mornariški rezervi.
Zakon pač dovoljuje izjeme. Omenjenih vaj so oproščeni:
Člani stalne vojske in mornarice ZcdinjenHi držav;
(«sebe, ki so za vsako vojaško ali mornarsko službo telesno nesposobne;
osebe, od katerih zaslužkov so popolnoma odvisni oče, mati, brat, sestra, žena ali otrok.
Člani verske sekte ali organizacije, ki je sedaj organizirana in že sedaj obstaja, in katere vera jim prepoveduje nositi orožje, ne bodo imeli orožnih vaj: pač pa se bodo morali uriti za druge službe v vojski ali mornarici.
Osobe, ki so bile obsojene zaradi težkega zločina aH ki so znsni zaradi slabega zruičaja, se bodo vadili v posebnih oddelkih.
Osebe, ki so dovršile od vojnega ali mornarskega tajniku odobren tečaj vojnega vežbanja, bodo opravičene, da se jim odračuna za vsako leto, v katerem so imeli vaje, po. en mesec od vežbanja, ki ga predpisuje sedanji zakon. Vsi taki cdpusti pa ne smejo znašati toliko, da bi se znižalo veibanje v takozvani rezervni meščanski armadi ali rezervni meščanski mornarici na manj kakor tri mesece. Nihče se ne more dati zamenjati v službi iu nihče se ne bo mogel izogniti vež-banju z gotovim denarjem ali kakršnim koli drugim nadomestilom.
PAST ZA DELAVCE.
Zakon ima pa še eno določbo, ki naj napravi to veibanje prisilno in onemogoči vsako izognitev. Vsakemu delodajalcu bo namreč prepovedano zapoafitl kogarkoli do 28. letaf če se ne more
izkazati z izpričevalo m, da je <*pravil svojo vojaško vajo, ali da je trajno oproščen, ali da je začatno oproščen in da.ni doba oprostitve še potekla.
Vojni tajnik razdeli *so deželo v vojaške upravne okraje.	IC ...
Vsakdo bo imel, kadar bo registriran, velikansko pravico, da izjavi, ali mu je ljubša vojska na suhem aH bojna mornarica.
V slučaju obrambne vojne ali če preti nevarnost take vojne, pokliče prezident vso rezervno armado ali pa katerikoli del pod orožje, začevši z najmlajšim letnikom. Rezervna armada in rezervna mornarica se ne suie rabiti v slučaju štraj-ka ali drugih industrijskih sporov.	* „
Senator Chamberlain računa, da se bo po tem zakonu izurilo do 400.000 vojaških in mornariških rezervistov na leto. V devetih letih, ki vežejo vsakega moža na rezervno službo, bi se na ta način sestavila rezervna armada od dveh do treh miljonov mož.
Tak je ta zakon.
MILITARIZEM PRIHAJA.
Zdaj bi pa radi pogledali tiste stroge preroke, ki so antimilitaristični do kosti in zato ne dovoljujejo, da bi se o militarističnih, vojnih in obrambnih rečeh sploh kaj govorilo, razun štirih be*ed: 44 Mi smo zoper militarizem!"
Kakšen je sedanji senat in kakšna je kongresna zborniea, to vemo. In ker vemo to, moramo reči, da kaie vse, prav vse na sprejem tega zakona v obeh zbornicah. In če bo sprejet, ga Wilson gotovo ne bo vetiral. Kongres ima sam pa sebi veliko malitaristično nsignenje. Mehiška afera in sedanja akutna kriza ga je ie povečala. Velikanske avote, ki jih dovoljuje kongres za vojaške in mornariške nabave, kažejo, kako malo opozicije je pričakovati proti temu zakonu. In če bo sprejet, bo tudi uveljavljen.
Ali imamo tedaj militarizem, ali ga nimamo t
% : LJUDSKA BRAMBA? — NE!
Seveda bodo zagovorniki zakona dejali, da ga nimamo. Rezervna armada, ki jo hočejo na ta način ustanoviti, bo 44meščanska" in namenjena bo le obrambi. Celo simpatična določba, da se ne sme rabiti v slučaju štrajka in drugih industrijskih sporov, je v njej.
Kljub vsem takim ar^hmentom bo nameravana armada mihtaristična in mi ji nasprotujemo.
Vso kontrolo nad to vojsko ho imela vlada. Njeni člani bodo vojaki in bodo morali slepo ubogati svoje predpostavljene. Orožje bo imela v svoji oblasti vlada. Vse to so znamenja militarizma.
Členi te rezervne armade ne bodo smeli sami prav nič odldčati, čemu da bodo porabljeni. Ce jih pokliče prezident, morajo pod zastave in aihče jih ne vpraša, če jim je namen v*eč. Mojih predpostavljenih si ne morejo izvoliti; sploh nimajo na njih izbor nobenega vpliva. Orožje dobe šele, kadar stoje pod komando, ko je njih volja torej že izbrisana. To so znaki demokratične, ljudske brambe, katere ta rezervna armada nima.
DVOUMNOSTI.
Pravijo, da more služiti ta rezervna armada le za obrambo. Tako je res zapisano v zakoriu. Ali to na^i nikakor ne zadostuje. Kaj je obramba in' kaj je napad, se ne more generalno označiti. ŠVle v posameznem slučaju se to lahko določi. Če rzzivam in dražim človeka tako dolgo, da ga mine potrpežljivost in ne poči za uho, ne morem brez hinavščine reči, da me je napadel.
Pravijo, da se ta rezervna armada ne more rabiti v slučaju štrajka. To je ras Upa določba. L« da U ne moremo zaupati, dokler imamo kapitalistične vlade. Ali se sme ta rezervna armada rabiti na primer v slučaju revolucije? Zakon ne prepoveduje tega, torej se bo reklo, da dovoljuje.' Spretni provekaterji pa napravijo iz velikega Štrajka prav lahko z umetnimi primomočki 44 revolucijo
. • In tadi če na gre za industrijalen oper, ampak provocira političen pritisk mase, je nedemokratična, ča se potlačijo ljudske demonstracije
' z vojaško silo. «Kapitalizem jih pa bo potlačil, če
So naperjene proti njemu in če ima moč, da jih potlači.
KAPITALISTIČEN 1(16.
Imamo torej razlogov dovolj, da nasprotujemo temu zakonu, ki polaga novo moč v roke delavskemu razredu nasprotne vlade in povečava s tem moč kspitalističnega razreda.
Nasprotni smo mu tudi zaradi tega, ker poznamo tendence militarizma ki vemo, da je to le začetek. Če bo zakon »prejet, se bo kmalu 14izkazalo", da je šest mesecev premalo za vojaško izurjenje z modernimi vojnimi sredstvi. Potem se bo izkazalo, da pozabi rezervist v dveh letih vse, kar so je naučil; da se vrbutega orožje, taktika, vojna tehnika menja in ni v par letih nič vredno, kar se je mladenič na prvi vaji naučil. Treba bo torej ponovnih orožnih vaj vsaj vsako drugo leto. Potem se bo zopet 44izkazalo**, da ne zadostuje devet let rezerve, ker so v drugih deže* lah zavezani do 42., do 45. leta, in trajnost obveznosti se bo boljiitbolj razširjala.
To se pravi: Militarizem bo dobival boljin-bolj svoje prave* oblike in bo postajal boljinbolj nevarno orodje v rokah kapitalističnega razreda. In zato postaja to holjinbolj resen problem delavskega razreda.
IVER J E.
Nemški kronprinc je bil po telegramih iz Berlina povišan na generala infanteriie. Doslej je bil generallajtnant in je, kakor znano, poveljeval ar-inadni skupini pred Verdunom. Če bi imel kakšen navaden general take neuspehe, kakršne je imel kajzerjev najstarejši, bi ga odstavili od poveljni-štva in posadili v kakšno pisarno; gospod kronprinc pa avanzira. V vsakem o»ziru je dobro, če pride Človek v cesarski spalnici na svet.
Prekomorska novinarska agentura naznanja, da se je v Berlinu ustanovila Nemško-irska družba. V predsedništvu je znani katoliško klerikalni poslanec Erzberger, baron Rrehthofpn in grof Westarp. -V upravi je mnogo znanih politikov in poslancev, med njimi tudi T. St. John Oaffney, bivši ameriški generalni konzul rn rojen Irec.	i
Poročilo ne pravi nič o namenih te družbe. Pa tudi ni treba. To bo za Irce nekaj takega, kakor jugoslovanski odbor v Londonu za Jugoslovane. Srečni narodi! Zdaj bomo kmalu tudi lahko slišali, da je šla Nemčija za osvoboditev Ircev nn vojno. .
losi svoje prepričanje le sam v ao-
veznica zaveznikov, katerim pri-j ttvari. Prepričevati mora tiste, k podajo tudi Japonci. In jfreino-l .c ::ifo prepričani.	.
Angleška vlada zuhteva eno miljardo dolarjev kredita za vojne potrebe do 31. marca in eno ia tri Četrt miljarde za leto, ki se konča marca 1918. — Miljt ni so sedaj že hrgatele; govori se le še o miljardah. Ijc kako dolgo pojde to..
Oinljivo-povest o novem avstrijskem cesarju razpošiljajo z Dunaja. Na kolodvorih in v skladiščih je baje nakopičenega vsepolno premoga; ker pa ni dovolj prometnih sredstev, ne pride oglje tja, kjer bi ga bilo treba in po vsem mestu se čuti veliko poma<njkanje. Cesar je to izvedel »n je ukasal, da se porabijo konji k njegovih hlevov za prevažanje premoga. Tudi armada naj s svojimi konji in vozmi pomaga pri tem.
Pomislite, dobri ljudje! Cesarski konji vozijo premog! Med konjem in konjem je razlika kakor med Človekom in človekom. Taki cesarski mrhi bi se pravzaprav moralo reči "konjska visokostin marsikateri delavec bi si lahko obli-zal vseh pet prstov, če bi imel enako življenje kakor taka plemenita žival. In zdaj bodo take vzvišene mrhe vozile premog. Sam cesar je uka-zal tako. Oj srečni narodi, ki jim je božja previdnost dala cesarja, pa še tako blagega povrh!
JEKLO JE DOBRO.
Petpček je eden izmed teh^ki nočejo slepo prisegati na učiteljeve besede, in navadno najde za svoje trditve razloge, ki presenečajo z enostavnostjo svoje logike. Ko je učitelj razkladal, da je človek eesavec, se Pepček zopet ni zadovoljil s tem, da bi ponovil učiteljeve besede, ko je bil vprašan, ampak je objavil svoj last rti, dotlej še popohioma neznani dokaz: l4človek je sesavec/' je odgovoril, 4'zato, ker navadno enea svoje pal-
„ M	♦
ce.
Upamo, da nas nihče krivo ne razume. Nismo namreč izumili metode, kako bi se moglo jeklo ob sedanji draginji uživati. Tudi ne verjamemo, da bi si mogel delavec na ta način res kaj prihraniti.
Ampak jeklo je dobro! To je povedal lani Oary na nekern banketu, kjer so bili seveda le 44 veliki" gospodje zbrani, ker se ne more pričakovati od njegu, da bi zahajal na "mastne" pojedine, ki jih delavci včaai zaradi lepšega ii-menujejo bankete. Dohodki jeklarskega trust a so bili takrat lepi, in Gary je izrazil prepričanje, da se bo jeklarskim baronom še nekaj časa dobro godilo. Vsaj za dvanajst mesecev jim je prerokoval obilo dela.
To je bilo seveda tudi alegorično rečeno. Razmerje rned delom in jeklarskimi magnati je pač ne-kiliko drugačno, kakor med delom in delavci. Ampak to je: Tru-stovski gospodi nosi delo prolite, delavci ga morajo pc opravljati in nimajo profitov.
Lani so bili torej profiti podjetnikov čedni, in zato je Clary lahko dejal, da je jeklo dobro. Tudi njegovo prerokovanje se je izpolnilo. Jeklo je še vedno dobro, oziroma še boljše, uego je bilo luni. To se pravi: Profiti so večji. In profit je v kapitalistični družbi i merilo za vse.
United States Steel Corporation daje za navadne delnice zopet eno in tričetrt odstotno izredno divi-dendo. To je na podlagi dobička zadnjega četrtletja, ki je /naša! 106,968.347 dolarjev. Dobiček vsega leta znaša 333,625.086 dolarjev, kar je več kot dvakrat toliko, kolikor dobiček minulega leta, ki je znašal 160, 964.674 dolarjev. ' To so gotovo krasne številke in z Oaryjein vred si manejo njegovi kompanjoni zadoviljno * roke,-Vendar pa pade v njihovo kupo nekoliko pelina.
• Danes ni tiikomur več tajno, da je pripisovati sijajne dobičke jeklarskega trusta evropski, vojni. Človek ne more uživati jekla, toda vojna ga strašno žre. Tiste govorice o miru, ki so nekaj časa vznemirjale vojne liferante in bor-zijanee, so hvalabogu poj utihnile, in namesto miru prihaja vojskovanje v veliko večjem slogu. Na vseh straneh se pripravljajo, da bodo bolj potapljali, bolj požigali hi bolj morili. Deloma so še začela. Torej bodo za jeklo dobri časi.
Vmes je prišla pa še možnot, da skočijo Zedinjene države v krvavi ples. Kako je to veselo! Kako je to žalostno!
Mislite, da bi bilo žalostno, če bi se prelivala še ameriška krit Če hi padali ameriški možje in se jokale ameriške vdove T Jeklarski trust nima Časa, da bi mislil na take malenkosti. Jeklarskemu tru-stu bi prineslo to razširjenje vojne nova naročila. Upanje na nove profite. Kaj bi moglo biti radost-i nejšega t Doslej se je dobiček podvojil; lahko bi se potrojil.
Ampak ... to je žalostno: Nova naročila se ne bi mogla izvrševati brez delavcev. A kje bi jih vzeli! Nekoliko bi se protiukcija že še I pomnožila s čezurnim delom; toda vsaka reč ima svoje meje, čez-urnega dela je že sedaj dovolj in delavskih trum iz Kvrope ni. Jeklo je še vedno dobro in tako dobro, kakor je sad j, ostane go-'tovo še precej časa. Morda se še kaj zboljša. Toda tako, kakor bi se moglo, če bi bil trust le še nekoliko bolj vsemogočen, se vendar ne more. In to je žalostno!
Te skrbi prepuste delavci seveda lahko kapitalistom. Zato si pa vendar smejo ogledati njih številke, kajti za delavce je zopet vprašanje: Kdo pa je izdelal te I dobičke T Kdo pa je podvojil jeklarskemu trustu profit t In koliko se je vpričo tega zboljša 1 delavski položaji Za kar so se zvišale delavske mezde, to je že davno pogoltnila draginja in medtem, ko spravljajo kapitalisti izredne dividends, so delavci tam, kjer so bili pred takozvani m zboljšanjem svojega položaja.
Tak je kapitalistični sistem in profit jeklaskega trusta v zvezi « delavskim pomanjkanjem jc I*
den izmed tistih mnogoštevilnih dokazovv, da je v tem sistemu rešitev delavstva nemogoča. Boj mora voditi proti sistemu. Dokler ne spozna masa delavstva te resnice, Jm> vedno igrala tisto igro, ki jo izvaa pes, kadar lovi samega setoe za rep.
Apel irskih revolucionarjev.
rt
Znani irski aodrug James Larkins je na zad-nji aeji nacionalne ekaekutive Socialistične stranke v Ameriki prosil in dobil dovoljenje, da sme izdajati apel za nabiranje prispevkov za irtve lanske irske revolucije. Ta oklic sc bavi z zgodovino in vzroki irske vstaje in je že zaradi tega zanimiv, («lasi se naslednje j
Sodrugi! Hvala prijanosti narodnega izvrše-valnega odbora (Socialistične stranke, ki je na posebni seji pred volitvami po zaslišanju deputacije o pravem namenu revolueijakega gibanja na Ir-
1916 odobril potrebo apela za denarno podporo vdov in družinskih Članov pripadnikov delavske-ga in socialističnega gibanja, ki so bili ubiti ali ranjeni pri junaškem protestu zoper brutalno vojaško nadvlado in inorilni pohoti, ki se je polastila Evrope, in ki se sedaj vsiljuje tudi držav-Ijanom te takoznvane svobodne republike,' izhaja sedaj ta oklic. Za uspeh takega apela je važno, da spozna vsak socialist v Ameriki resnico o vzrokih vstaje v aprilu 1916, o osebah, ki so bile udeležene, predvsem pa o namenu vataje.
Irski upor so povzročili možje ki žene, ki so josvetili svoje službe delavstvu v vseh delih zemeljskega planeta. Ta upor ni bil ne protibritski, ne pronemški, ampak je lift upor za ljudstvo; preJvsem so bili pravi organkatorii. moški in ženske, razumevajoče dejstvo iaza teira boja, prepričani socialisti.
Priznavajoč, da smo bili do gotove točke i-dentificirani z delom našega naroda, čigar protest je brl bolj čustvenega, duševnega in nacionalnega značaja, trdimo, da je hilo jadro gibanju v prvi vrsti namerjeno proti despotizmu, imperializmu m vojaškemu suženstvu, kar so neposredne posledice kapitalističnega sistema. Vsak član narodne vojske je moral biti reden član industrijske unije, Isidisi strokovne ali pa splošno delavske; moral je s prisego, storjeno javno pred svojimi sodrugi, obljubiti, da se nikdar ne pridruži vojski in da sploh ne bo nikdar podpiral vojne na Irskem ali izven Irske proti ljudstvu drugega naroda; da mora biti njegovo streuil iene enako stremljenju delavskega razreda na Irskem* da se uvede družabna lastnina, katere podlaga je indu-strijalna demokracija. ,
Razglas, ki so ga ti ljudje podpisali, so sestavili James Connolly, Michael Mallon in drugi člani socialističnega in strokovnega gibanja, ki so sedaj v angleških ječah in. katerih imena ne morejo biti objavnljena, ter pisec tega apela.
Narodna vojska je bila organizirana v Corku leta 1908. in ni nikdar dobila denarja ali druge pomoči od nobene osebe, skupine ali drugega gibanja ; vse izdatke je pokrival organizirani delavski razred, njegove strokovna npjje in Neodvisna delavaka stranka na Irskem, ki je sotfalistWHfr*. Glavni sedež gibanja, Liberty Hall v Dublinu, pripada strokovni organizaciji, ki ga je upravljala. *
Ponavljam še enkrat, da je v*ak član narodne vojske na javnem shodu vpričo svojih tovarišev prisegel, da se ne bo bojeval izven mej svojega naroda, razun da hi pomagal bo ju joče mu se delavskemu razredu druge dežele. Prisegel ;e, da ne bo sprejemal «ukazov od kralja, cesarja ali od katefekoli kapitalistične vlade, ampak da bo marširaJ in se bojeval le po naredbah ljudstva in le za zaščito ljudskih pravic. Prisegel je, da odkloni nabor, da rajši sprejme smrt na Irskem, iv-
pirsjoč se mortlnim satrapom države, m da ne bo služil kot najet morilec, ki strelja in pohabija člane delavakega razreda katerekoli druge defele.
Treba je vpoAtevati dejstvo, da so bili irski delavci edini ljudje v Kvropi, oziroma v deželah, ki jih je zadelo prokletstvo vojne, ki so odklonili boj 114 ukaz kapitaliatičnega razreda tn zapečatili svoj protest s smrtjo; in nadalje je treba vedeti, da je dva dni, preden je Anglija napovedala vojno, pozvala sodelavce v prizadetih deželah, da naj se ji pridružijo in odklonijo vsako so-
Nepravi delavski boji.
skem in o dublinskih dogodkih z dne 24. aprila (letovanje v vojni, bodisi z dovaŽanjem municlje
in blaga, bodisi z orožjem.
1 »i.
Zdi se, da se to historično dejstvo namenoma zamolč&je.
O aoglašale s temi ljudmi v njihovem protestu ali pa ne, morate občudovati požrtvovalnost mož in žeu, ki niso le pripravljeni živeti za stvar, ampak tudi v slučju potrebe sami umro zanjo. Skoraj vai ti ljudje, ki ho umrli, bili ranjeni ali pa zaprti, so bili oženje ni in so imedi družine, odvisne od njih. Jim Cotvnolly je zapustil ženo s sedmimi otroei, Richard 0'Carroll Ženo in pet otrok, Mi-ehael Mallou ženo in štiri otroke, Billy Pat rut ge /eno hi tri otroke. Ti ljudje so bili aktivni voditelji unij, obenem pa aktivni člani socialistične stranke. Torej priznate, da je odgovornost in potreba poskrbeti za njih družine, resna.
Gotovo so v socialističnem gibanju te dežele možje in žene, ki goje enake ideale, kakor so ti možje in žene na Irskem živele in umirale zanje. In treba je priznati, da je bil najslavnejši dogodek v tem karnevalu krvavih pohot v Evropi požrtvovalna vdanost za stvar, katere zgled so bil) ti junaki. Gotovo bedo stari sodrugi Connoilyja v tej deželi slišali klic njegove žene in njegovih o-trok.
Pozneje pojasnim natančneje delovanje irskega socialističnega m strokovnega gibanja. Vsakega neverujočega Tomaža v gibanju pa upozar-jam na članek Charles Edward Rus-sella, katerega gotovo ne more nihče obdolžiti, da je za Nemce, ki je nasprotno v tej vojni izrazil svoje simpatije za stvar zaveznikov. Pišoč iz Dublina je podal svoje vtMkc, ki so bili razposlani v članku News-' paper Enterprise Association. Ta članek je bil v deželi namenoma zamolčan, da ne bi prišla resni-ea v javnost. Edina izjema je bil Pearson's Maga T zine. Pač so prinesli ta članek nekateri socialisti- '
čni listi kakor New York Call in drugi. V net etri da jih najdrznejši Zavarovalni agent ne prekosi.
».1	• t.	>•	"	»i • **1 U•
odstavku pravi Russell:
"Resnica je, da je bila vstaja delavska revolta, ki na njenem dnu ni bilo nič druzega .*'
"Suho dejstvo ostaja, da je bila v svojem inelju delavska revolta."	1**
"Delovel ki njih vodje so prijeti7z u bi pOTuUli Vladajoči industrijski sistem in iistatiO?*' vili delavsko republiko."	-	i vq
James Connolly m njegovi prijatelji so pc-». slušali klic.
Ta apel je ime* biti izdan v času volilne kam-* panje. Ampak ker smo čutili, da imajo sodrugi v vodstvu boja znaton odgovornost, smo ga odložili do končane kampanje. Upamo, da ocenijo sodrugi to.
Prispevki se lahko pošiljajo na naslov "Trhli Relief Fuaid, National office, Socialist Party, KOI» Madison Str., Chicago, 111.,'
Večina ameriških delavcev je o svojih lastnih interesih še zelo nejasna. To se izraža najbolj v delavski politiki te dežele. Ameriškemu delav-. stvu manjka vpogled v družabne razmere in znanje družabnih zakonov; zato ne pridejo do spoznanja, da je proletariat!! vsa sedanja družabna organizacija nasprotna in da ui zanj rešitve .v družbi, kakršna je sedaj.
Ameriški delavci so nasprotniki kapitalizma, Toda ta beseda lina zanje omejen in popolnoma nedoločen pomen. Da je kapitalizem družaben sisteni, ki ne more biti v «vojem bivstvu drugačen, nego je ;da je v kapitalizmu izkoriščanje nujno; da so gospodarske in politične razmere ^le dva pojava ene in iste reči — to so večini tukajšnjega delavstva nazuana dejstva, s katerimi se ni bavilo, ker jc smatralo strokovno organizacijo za popolnoma zadostno orožje delavstva in stroškovne boje za edine proletarske boje.
Do tistega spoznanja, ki ga daje socializem, se je priborila doslej le majhna četa ameriškega delavstva, majhna namreč, če jemljemo ogromno maso proletariate v Zcdinjenih državah v poštev.
Ta nesrečna enostranost, ki je kriva, da je tukajšnje delavstvo v mnogih rečeh daleč zaostalo za evropskim, učinkuje Še sedaj in plodi sadove, ki so obžalovanja vredni. Delavci posnemajo v svoji-politiki čisto sle.po ostale interese in se poslužujejo sredatev, ki jim ne morejo prinesti nobenega resničnega uspeha, ampak jih zadržujejo na »poti do osvoboditve in jrh obenem ponižujejo.
Neka posebnost ameriške politike je tako-zvana "lobby." Kakšna skup ms, ki bi rada kaj dosegla, si napravi takorekoč v veži parlamenta svoj stan in skuša vplivati na zakonodajce v interesu svojih želja. Prvi pogoj take "lobby" je, du poišče stike s čim večjim številom poslancev in tla skuša trajno nanje vplivati; pravi ideal je, da j>h ima takorekoč privezane.
Po domače ni to nič druzega kakor nadlego^ vanje poslancev. Temeljna misel je ta: Toliko ča*a ti ne dam miru, da mi ust režeš, ker moraš spoznati, da se me na drug način ne iznebiš. V tem zmislu je vsako sredstvo pritiska dobro.
Velemojstri te taktike so prohibicionisti. * Nobena legidatura, noben mastni svet, niti kongres v Washington!! ni varen pred njimi. Z av-dienesmi, s svojo prosto na vzročnost jo, z vsakovrstno, večrnbma mah,vredno literaturo skušajo vplivati na poslance in znajo biti tako nadležni,
Da hi izpodkopali njihov vpliv, se poslužuje jo mokri makih metod. Kakor ti meni, tako jaz tebi — jc parola na obeh straneh, in neizogibno jc, da igra med sredstvi vpliva tudi laž, obrekovanje in podobne čednosti veliko vlogo.
Vsakovrstni kapitalistični interesi se dajo. no Ouak uačin zastopati v parlamentarnih predsobah. Njih delo je še najlažje, ker kapitalistični 4ljudski" zastopniki večinoma vedo, komu so odgovorni.
Potem prihajajo militarist i, pa pacifisti, pa razni kupčevalci, pa "ugledna" društva, in vsi si ustanavljajo svoje "lobby" za svoje interese. -
Ta način je sam po sebi obsodbe vreden. Parlamenti nimajo služiti posameznim skupinam, a u pa k ljudstvu sploh. Tako vplivanje enostranskih interesov pa mora z malenkostnimi oziri ovirati veliko delo; in ker poslanci tudi niso sami veleummrt, jim večno predstavljanje malih slik o-mejuje obzorje in jih pripravlja do tega, da po-
zabljajo ob malo važnih rečeh na zelo važne. Pri vsem tem» je pa praktičen uspeh tega večnega moledovanja po predsobah zelo majhen. Če mora poslsnec neprenehoma sprejemati zastopnike raz* nih, večinoma nasprotujočih interesov, se kmaln navadi, da napravi vsakemu prijazen obraz, da iina za vsakega pripravljeno ljubeznivo, a prazno frazo, njegovo uho postane avtomat, ki sprejema besede, ne da bi ae miael bavila z njimi.
Tudi illinoiško strokovno organizirano delavstvo se je podalo na to pot. Sestsvilo je neke želje in si je v Springfieldu ustanovilo svojo "lobby", da vpliva 11a državne poslance. Tu ae ne Mpraša, ali je dotitfni veljak republikanec, de-mokra! ali progTesist. Da ima le glas v legiaia-tirri, pa jc dovolj.
Teoretično se to prav lshko utemelji. Kjs pa je kaj, za kar se ne bi mogla aestaviti primerna teorija f "Poslanci ao izvoljeni od ljudstva; zastopati» nimajo vse ljudstvo; mi smo največji del ljudstva, torej morajo nas najbolj zastopati; povejmo ji mtedaj, kaj pričakujemo od, njih, pa bomo dobili."	t/ ^
Tako izgleda stvar^fisto logično. Le v resnici ni taka. Poslanci niso bili izvoljeni kot Zastopniki ljudstva, ampak kot republikanci, demokrati, prohibicionisti, progresisti, to se pravi kot zastopniki določenih strank, kot glasniki gotovih interesov. Če pa pogledamo te stranke količkaj natančneje, spoznamo, da zastopajo vse skupaj kapitalistične interese; različne kapitalistične interese, eni velekapitalistične, drugi sred-njekapitaliatične, eni interese žganjarske, drugi interese sodovske industrije, ampak vsi skupaj vendar kapitalistične interese.
Velika, nsodepolna zmota delavcev je pa ta, da morajo zastopniki kapitalizma zastopati tudi proletarske interese. Ne da jih nočejo; ne morejo jih, ker ne more nihče iz nasprotij napraviti soglasja.
Kapitalistični zastopniki lahko napravijo delavstvu kak.viio majhno darilo, ki ne boli 'kapitalistov m se ne dotakne kapitalističnega sistema. Kadar jim njihovi gospodarji dovolijo kaj takega, tedaj se radi pokažejo v luči delavskih prijateljev. Toda take malenkostne koncesije morajo delavci vedno na drirgi strani poplačati; vse take pridobitve vise v zraku, ker jih tisti, ki so jih dali, zopet lahko vzamejo. Glavno je pa to, da utrjujejo kapitalistični sistem, namesto da bi ga omajale. Delavci sc privadijo drobtinam, ki padajo z mize, pa pozabijo, da so njihove pravice na mizi. Zadovoljujejo se i moledovanjem, pa (4) us te hoj.
Miftost ne more rešiti delavskega vprašanja. Ce hočejo delavci s parlamentom kaj dosegi, ne smejo trpeti, da jede v njem njegovi nasprotniki, do katerih nimajo druge pravice «kakor prošnjo in ki lahko nekoliko prošnje uslišijo ali pa vso skupaj odklonijo, kakor se jim ljubi. Dobiti morajo parlament v svoje roke, da lahko sami tam odločajo. Svoje lastne zastopnike morajo imeti tam; ki so zavezani, da zastopajo njihove interese in izpoliijtijejo njihove zahteve. Skratka: Zavladati morajo v politiki, ne pa prosjačiti.
Za to je pa treba spoznanja, da ni sovraštvo do »posameznega kapitalista razredni boj. Razumeti je treba kapitalistični sistem in razredno organizacijo družbe. To ae pravi: Naučiti se je treba socialksma. Kadar bodo ameriški delavei socialisti, ne bodo beračiti, ampak se bodo bojevali, ne za drobtine, ampak za celo pogačo.
KI
Turčija se roga Angliji
Pdkar je Turčija kot zaveznica velesil na vojni z velesilami, je znatno zrastel njen uradni ponos in njeni državniki so popolnoma opustili tisti ponižen aH pa vs^j rezervirani način izražanja, kateremu so se bili privadili zlasti, odkar je Avstrija anektirala Bosno in Hercegovino, s čimer se je pričelo poniževanje Turčije. In odkar morajo Turki pomagati celo Nemcem in Avstrijcem na njih lastnih bojiščih, se je samozavest Turčije ie bolj povečala. Centralne sile potrebujejo sedaj njeno pomoč in jo morajo hočeš nočeš respektirati; to pa porabljajo zdaj njeni ministri in čaanikarji, da se tudi sami čimbolj stav-Ijajo v ugled.
Ce sc pogleda stvar natančneje, se mora pač priznati, da je to ugled, s katerim se dejanjski položaj slabo vjerna. Turčija je zaveznica Avstrije in Nemčije, ampak to zavezništvo je popolnoma pogoltnilo njeno samostalnost. Seveda ne hi bno nič drugače, ako bi bila postala zaveznica Angli-
je. In neodvisnosti si ne bi bila ohranila niti tedaj, če bi bila ostala nevtralna, ker bi se ji godilo tako kakor Grški, ali pa še slabše.
Turška vlada menda razume mučni položaj, v katerem se nahaja dežela, in zdi se, <ta so jo, mladrturki sploh le zato spravili na vojno, da bi ji s tem pridobili izgubljeni moral nI'Ugled. Kajti druzega ne more Turčija v tej vojni pač nič prido-luti.
Tako porabijo sedaj tisti, ki govore v njenem imenu, vsako priliko, da se nekoliko postavijo, in tako je nilackrturški list \Mkdani" zapel tudi Angliji pesmico, Ift ni le ponosna, ampak ima v sebi tudi prav ¿fohro namerjeno in opravičeno ironijo.
Kakor je znano, so zavezniki v svojih mirovnih pogojih, naznanjenih predsedniku \Yilsociu, navedli tudi zahtevo, da se mora Turčija izgnati iz Evrope, češ da se ne more nikakor asimilira-
ti zapadni kulturi. Na to vprašuje "Ikdam" porogljivo, če je bila izselitev Turčije potrebna, še preden je vstopila v vojni krog."Če jc tako — vprašuje turški list — kako si je tedaj mogoče pojasniti, da je angleška vlada še na predvečer vojne obljubila Turčiji teritorijalno nedotakljivost? Zakaj ni Anglija tedaj še pred vojno zahtevala, da naj Turčija zapusti Evropo t"
Turški list bi gotovo tudi sam znal odgovoriti na to vprašanje. Izgon Turčije je postal v o-čeh Anglije le zato potreben, ker se ni Turčija pridružila njej; zaradi tega je postalo tudi mogoče, da zahteva Rusija Carigrad. Če bi Turčija sodelovala z zavezniki, ne bi nihče v Londonu in Parizu odkrii, da je nedostopna zapadni kulturi, za katero pa itak tudi ni nikjer zapisano, da je najvišja kultura, ki bi bila na svetu mogoča. Anglija niti nima pr a vin Ikdain bi se ji lahko Se malo bolj narogal. Prav s tem, da je vstopila v voj.no kolo, je pokazala svojo sposobnost in svoje
nagnenje za "zapadno" kulturo. Ona strelja s puškami, možnarji, topovi, strojnicami, ona napada z bajonetom, ona potaplja ladje s torpedi, ona meče bombe iz zraka; kaj se pa hoče še Več za dokaz njene za|>adne kulture? Kaj pa je zdaj na za-padu merilo kulture druzega kakor uspešnost v ubijanju in uničevanju. To "kulturno" izkušnjo je Turčija naredila in prestala; kulturnega razloga za njen izgon iz Evrope torej ni nobenega.
Pač pa je ta zahteva zaveznikov nov d^car, kako malo cenijo vsa načela, kjer govore interesi. Ali spada Turčija v Evropo ali ne —to Je pravzaprav načelno vprašanje. In odgovor bi moral biti danes tak kakor včeraj. Pa vendar ni, ker se ne gleda na taka vprašanja z načelnega stališča, ampak odločujejo vedno interesi o njih. "Zaipa-dna kulturaw — t o je lep napis; ampak £e gre človek v štacuno in se zanaša na napise, se bo po-gostoma prevaril in kupil margarino, ko plači* pristno maslo.
'j .:♦'•* ¿«?
■	t	L» A •(/
,	.'■ \ '¿-rr^.
•i ** f\ *
Ameriški veleposlanik Gerard je, v Švici. Ta navidezno malopomembna vest je vendar zelo važna, ker nas rešuje vsaj ene* nevarnosti. Zadnji teden so prihajale zelo vznemirljive vesti v Washington. Pravile ao, da zadržuje nemška vlada Gerarda, ameriške vjetnike z ladje Yarrow-dale in druge Američane kot talec, dokler ne bo na jasnem o usodi nemškega veleposlanika grofa Bemstorffa iti nemških, v Ameriki interniratiiii ladij. Prava uganka je nastala, ko so prihajala nasprotna poročila, ena trdeča, da je Gerard že v Švici, druga pa pripovedujoča, da sploh še ni zapustil Berlina; ameriška vlada pa baje ni imela nobene vesti od njega;
Zdfcj je ta afera, v kateri je tičala resnično velika nevarnost, rešena. Gerard je prišel v nedeljo oh 4. popaldne v Schaffhausen v Švici, kjer so ga sprejeli amerišfki poslaniki v Švici Pleasant A. Storal in dva zastopnika švicarske armade. Rarun njegovih uradnik iv se je z njim odpella-lo 110 Američanov. Okrog 200 Američanov, ki
o položaju.
še niso mogli izpolniti formalnosti, da bi dobili potne liste, je še v Berlinu.
»s
Kitajska vlada je poslala Nemčiji noto. v kateri ostro protestira proti brezobzirnemu vojskovanju s submarinkami, ker se postavlja s tem v nevarnost življenje in imetje kitajskih državljanov. Nota pravi, da je že mnogo Kitajcev prišlo ob življenje, ker prestopa Nemčija določbe mednarodnega prava. Če ne bo nepjiška vlada v.poštevala protesta, grozi Kitajska, d^ prekine diplomatične stike z Nemčijo.
. t	«	i; ! v ..
Zadnje neuradne vesti trdijo, da je Kl1ajs!ta res prekinila diplomatične stike z Nemčijo. • • *	jS # .
' Japonska vlada namerava prihodnje dni izdati ukaz, ki prepove japonskim državljanom vsako trgovino s cetatralnimi silami.'1 "
Neuradne vesi- iz Amsterdama pravijo, da je
Viljem pozval kancelarja Bethmann Hollvvega ter visoke vojaške in mornariške funkcionarje na posebno konferenco. Tgiba se,-da se bodo na tej konferenci posvetovali o novem načinu nemškega mornariškega vojskovanja in o možnosti, da bi se z nevtralnimi državani pobotali o izpremembi določb v zadnji nemški noti.
Sočasno prihajajo v Wawhington neoficielne vesti, da hoče Nemčija povabiti Ameriko, naj poda predloge, kako bi bilo mogoče preprečiti vojno. Uradniki državnega o<ldelka pravijo, da je odnehanje ml brezobzirne porabe submarink ne-izogiben pogoj za obnovitev prijateljskih pdno-šajev med obema deželama; vendar so pa ve*ti o nameravani nemški konferenci pomnožile tikanje, da se prepreči vojnk.
Slišati je'o predlogih, ki jih ima baje Nem-čija pripravljene za Ameriko. Pravijo, da olme-gajo sledeče*
Ameriškim potniškim ladjam se dovoli neoviran prevoz skozi vojni pas.
Ameriškim tovornim ladjam, ki ne vozijo kontrabanta, se nc bodo delale nobene sitnosti.
Zedinjene države naj označijo ladje, ki ne vozijo kontrabanta, in vladna garancija Jim za-jamči varnost.
Švicarski poslanik dr. Ritter, ki zastopa sedaj nemške interese, je bil baje v nedeljo pri vla* di in je izjavil, da je nemška vlada pripravljena vzeti v pretres vsako sugestijo Zcdinjenih držav, ki bi bila primerna, da.,se zavarujejo ameriške ladje in življenje ameriških državljanov.
V* .	,
Vlada republike Urugnay jc v svojem odgovoru na {teniško noto izjavila, da odklanja nače-lo novega nemškega vojskovanja na morju. Predsedniku VVilsonu je uruguavski zunsnji mi-nister naznanil, da ae je vlada republike že prej izjavila /a načelo Zcdinjenih držav, ki so prevzele zaščito ne-vtrainih interesov in pravic.
A D V MRT18 HM BN 7
SLOV. DELAVSKA
M. •
O. Sola vuko prvo nedelio ob H. uri doda«, v dvorani društva «v. Barbar«, avdsville, Ohio.
Dsnrsgk, Pa., M. M. — Predsednik:
EÍ
nnnnnnui mri à J®**f Houp*man, b. 140; tajnik: Ivan
rilllrllHNA ZftZA Bahor' b	Pavel Donko
I VIM Willi« isl^f» b 437 (fej* VMíko tr«tio nedeljo
v Mavt
«T aprOs
[«■T
im
OLAVKI URADNIKI:
PREDSEDNIK: Ivan Proator, 6120 St. Clair Ave. Cleveland, Ohio. PODPREDSEDNIK: Joaip Zorko, B. P. D. 8, box 50, Waat Newton, Pa. TAJNIK: Blaa Novak, 20 Mala St., Coaemaugk, Pa.
POMOŽNI TAJNIK: Aadrej Vidrieh, 170 Franklia Mala St., Coaamaugh, Pa. 1LAOAJNIK: Joaip Žal«, 6108 St. Clair Av«., Cleveland, Ohio. POMOÜN1 BLAGAJNIK: Fraak PavlovAi«, 20 Mala St., Coaamaugh, Pa.
NADBORNIKI:
1. nadzornik: Ivan A. Kakar, 207 Haaover St., Milwaukee, Wia. I. nadzornik: Nikolaj Povše, 1 Cralb St., Numrey Hill, N. 8. Pittaburgh, Pa. 8. aadtornik: Jakob Koejan, 1400 E. 52d St., Clavalaad, Ohio.
1. porotnik: Anton Lavrli, box \ Yukon, Pa.
S. porotnik: Frank Bavdak, 0303 Glass Ave, Cleveland, Ohio.
S. porotnik: Anton Welly, box 53, Superior, Pa.
VKXOVXI ZDRAVNIK:
P. J. Kara, M. D, 6202 St. Clair Av«., Clevelaad, Ohio.
POMOftXI ODROR: Fraak Skufca, 4M 2nd St., Coaamaugh, Pa. Ivan Jager, b. 543 Woodland Ave., Conemaugh, Pa. Frane Koa, Coaamaugh, Pa.
&{ihnel nek, R. F. D. 7, b. 143 a, Johnatown, Pa. Jakob Rupert, b. 238, South Fork, Pa. Ivan Hribar, 709 Brood St., Johnatown, Pa.
GLAVNI URAD v hiii it. 20 Mala 8t., Coaemaugh, Pa.
Urada« Olaailo: PROLETAREC, 4008 W. Slat 8t., Chiaago, Itt. Oeajena druitva, «sirom« njih uradniki, ao uljudno proieni, pošiljati vse dopiae naravnoat a« glavnega tajnika ia nikogar drugega. Denar na ae pošilja edino potom Poštnih, Ezpresnih, ali Ban«mh denarnih nakazale, nikakor pa ne potom privatnih «ekov na aaslov Bla« Novak, Conemaugh IVpoait Bank v Conemaugh. Pa.	f.
▼ aludaju, da op«alj« društveni tajniki pri poročilih glavnega tajnika kake pomanjkljivooti, naj to nemudoBsa aaananijo urada glavnega tajaika, d« aa v prihodnjo popravi.
IMENA IN NASLOVI URADNIKOV DRUŠTEV a D. P. Z. ZA LETO
1017.
BoriUU, itav. 4, Coaamaugh, Pa. — Predsednik: Frane Dremelj, 518 Cheat-Ht.; blagajnik Vid. Rovaniek, Chorrv nut St.} tajnik John Skufea, 505 Main Street. — Vai v Conemaugh, Pa. — Soja vaako nedeljo v meaecu v dvorani Sv. Alojaija. *
"Pomočnik", it. 2., Johnatown, Pa. —Predaednik: Glava« Joief, box 144a; tajnik Ivan Leskovšek, B. F. D. 5, b. 116-d; blagjnik: Polaae Ivan, 409 OhLo 8traot; vai v Johnatown, Pa. — Seja v««ko prvo nedeljo v. dvor««i dr. Tri*
gjg y
"Zavaaalk", itav. S, Fraaklia Coaamaugh, Pa. Predaednik Andrej Urbaa. 124 Oak St.; tajnik Louia Krašna, b. 218; blag. Jacob Gabrcnja. 87 Pine St. ; vai v Conemaugh, Piv-fft)ft vaak 3. aedeljo v Slov. Izobraievalnem Domu
"Zavedni Slovenec", št. 4, Lloydeil.
*	Pa. — Predaednik: Franc Megli«, Bea fc vor da le, Pa.; tajnik: Anton Gorbee, box
35, Llovdell, Pa.; blagajnik: Matija » Hribar, b. 35 Llovdell, Pa. Seja vsako
*	prvo nedeljo.
"Avatrlja", it. 5., Ralphton, P«. — J Predaednik: Mihael žibert, b. 34} tajnik: Anton Roonik, box 91; blagajnik: Marti« Koroiee, box 205. Vai v KaLpbton, Pa—Saj« vaako trat jo nedeljo.
"Zvesti Bratje", it. «.—Predaednik: Anton Iatenié; tajnik in blagajnik: John Kralj, b. 227, Garrett, Pa. — Seja vaako prvo nedeljo.
"Joátaest", it. 7.—Claridgo, Pa. — Predaednik: Michael Praznik, b. 411; tajnik: Alojaij Jeni«, b. 411; blagaj. oik: J ob if Pivie, box 28. Vai v Cla-ridge, Pa- — Seja vaako drugo nedeljo ob 2. pop. v Slov. Narodnem Domu.
"Planinski Raj", iter. 8., Dawaon, N. Méx. — Predsednik: Josef tag&r, tajnik: Mieh. Selan; blagajnik: Mihael Krivec. Vai b. 106, Dawaon, X. Méx. — 8eja vaako tretjo nedeljo.
"Zevodni Stajerc", štev. 9., Johnstown, Pa. — Predsednik: Gaftper Galec; tajnik: Fred. Horvat e. o. Memorial Hospital; blagajnik: Jakob Puntar.— Vsi b. 54, R. F. D. 7, Johnstown, Pa.— Soja vsak tretjo nedeljo v Cellso, Pa.
"Janaja Poljan«" it. 10., Brown-fiold, Pa—Predsednik: Urban Pueal, tajnik: Edvard Zalokar, box 6, Lemont Furnace, Pa.; blagajaik: Joha Stritar, box 72, Browofield, Pa. —Seja vsako
*	pryo nedeljo v Uniontown, Pa.
"Zarja Svoboda", it. 11., Dnalo, Pa.
—	Predsednik: Louis Strle; tajnik: Franc Kau«*, b. 73; blagajnik: Franc Dole*, b. 214. Vsi v Dualo, Pa. — Seja vsako prvo nedeljo.
"Danica", itev. 12., Heil wood, Pa. —Predaednik: Mihael Bloakovi«; tajnik: Louia Kitt, b. 385; blagajnik: Frane Korale, b. 144.—Vai v Heil wood, Pa. Seja vsako prvo nedeljo.
"▼očernico", it. IS., Baggalev, Pa.
—	Predsednik: Franc Seguía, b. 34, % Hoetetter ,Pa.{ tajnik: Ivan Solmick,
b. 57, Whitney, Pa.; blagajnik: Anton Rak, b. 53. Hostetter, Pa. — Seja vsa. ko drugo nedeljo ob 2 h. pop.
"Moj Dom", Me*. 14., Orieat, Pa. — Pred.: Ant. Crnologar, b. 102, Republic, , P«.; tajnik: Frank Grame, box 206, Republic, Pa.; blagajnik: Anton Oriin-»tt«, b. 206, Republic, Pa. — Seja vaako
2. nedeljo v Carndale, Pa. J "Slovan", itev. 15., Sopria, Colo- — Predsednik: Silvester Bereatin. box 192; tajnik: Louis Jahn, box 106; bla tajnik: Joseph Rubnlch, box 106, vsi v ¡ Soprls, Colo. — Seja vsako 1. nedeljo v prostorih sobrata Ivan Koneilja, v » Piedmont, Colo.
"Bratstvo", itev. 16., Buxton, Iowa. Predaednik: Franc Zajec, b. 410; tai-* nlk: Frank Baapotnik, b. 683; Maga] nik: Franc Raapotnlk. jr., b. 683. Vsi í v Buxton, Ia. Seja vsako prvo nedeljo v prostoru sobrata Anton Tomšiča.
"Zora", itev. 17, Akroa, Mtch. — Predsednik: Oaiper Volk; tajnik: Anton Novak, box 68; blagajnik: Joha Volk; val v Akroa, Mich.—Soja vaako prvo aedeljo.
"Zvon", itev. 18., Braddock, Pa. — Predsednik: Lcajak Josip, 1111 Wood Wav; tajnik: Jacob Zalaznik, 1013 TaR>ot »ve, roar; blagajnik: Ivan A. Grm, 507 Cherry Wav; voi v Braddock, p*. — Meja vsako 1 .nedeljo.
"Zdrniont Slovenec", H. 19., Carona, Kansas — Predaednik: Al. Zupan«!*; tajnik ia bl«g«jaik: Frane Znp*n«i«, b. »5. — Vsi v Carona, Kaneas.—Seja vaako drago nedeljo ob 10 ari dopoldae.
"Nada", it. 20, Hutington, Arkan saa.— Predaednik: Martin Pucel, b. 17; tajnik in blagajnik: Ivan Marši, b. 54. Vai v Huntington, Arkansas. — Seja vaako prvo nedeljo.
"Sokol", itev. 21., West Mineral, Kana. — Predaednik: Mihael Fine, Stone City, Kans.; tajnik: Louis Zu pan«i«, b. 4, Mineral, Kans.; blagajnik: Frau Speiser, b. 136, Mineral, Kan saa. — Seja vsako četrto nedeljo.
"Od boja do amago", itev. 22, La Salle, 111. — Pred.: Leonard Alpner, b. 22, La Salle, 111.; tajnik: Igna* Jordan, «04 Church St., Peru, III.; bla gajnik Franc Oregori«. 604 Church St., Peru, III. — Seja vsako prvo nedeljo.
"Slevenaki Brstja", itev. 23, Coke toa, W. Va. — Predaednik: Franc Kotnik, box 144, Coketon. W. Va.; taj nik: Fraak K ocian, box 86; Coketown, W. Va.; blagajnik: Ivan Koxlev«ar, box 472, Thomaa, W. Va. — Seja vaako xadnjo aedeljo aa prihoda ji mesec.
"Dirija", itev. 24. Isolin, Pa. — Predaednik: Ivan Turk, box 241; tajnik: Jaha T»>Iban, box 174; blagajnik: Matija Zadravee; vsi v Iselin, Pa. — Seja vsako 1. aedeljo.
"Delavec, itev. 25, Rock Spriags, Wyo.—Pred.: Wal. Jugovich,; taj.: Fr. Verhune, 244 M. St.; blag.: Valeatin Statik, 240 M. St. Vai v Kock Springs, Wyo.—Seia vsako drugo nedeljo v Slovenskem Domu.
"ftmarnica", it. 26, Export, Pa. — Predsednik: John Kern, Box lOO; tainik: Frank Trobec, box 45; blata j nik: Alojzij Zupani«, b. 136. Vsi v Ex. port, Pa.—Seja vsako prvo aedeljo.
"Mlroljnb'% itev. 27, Diimoadville, Wyo.— Predsednik: Alojzij Kralj, b. 16; tajnik: Tom. Pegan, b. 124, Oakley, Wyo.; blagajnik John Stremfelj, b. Ill, Diamondville, Wyo. — Seja vaako prvo nedeljo v društvenem domu v Diamondville, Wyo.
"Habeburakl Sinovi", štev. 28., 8. rirownaville, Pa. — Predsednik: Anton Kova«i«, b. 458, Republic, Pa.; tajnik: Ivan Erjavec, box 52, Orient, Pa.; blagajnik Josip Zupan«i«, b. 318, Republic, Pa. Seja vsako 2. nedeljo.
"Jutranja Zarja", it. 29, Meadow Lands, Pa.—Predsednik: Anton Azman, b. 60; tajnik: Andrej Posega, b. 275; blagajnik: Josip Bizjak, b. 253, Mea dow Lands, Pa.—Seja vsako prvo nedeljo.
"Trpin", itv. 30, Bree?v Hill, Kans.
—	Predsednik: Ivan Pe«nik, R. R. 2, b. 222; tajnik: Karol Worina, box 22. Breezy Hill Sta.; blagajnik: Joaip 2i-bert, box 54, Breezy Hill Sta.; vsi v Mulberry, Kans. — Seja vsako 3 .nedeljo.
"Dani se", št. 31, Roslyn, Wash.— Predsednik: Martin Smolšnik. b. 035; tajnik: Anton Adamich, b. 16; blagaj nik: Franc Horvat, b. 34. Vsi v Roslyn Wash.—Seja vsako prvo soboto v mes.
"Zeleni Vrt", itv. 32, Paliaadea, Oo» lo.——Predsednik: Ivoo Zdpaaéii, b. 766; tojaik: Jakob Trojar, b. 744; blagai-
nik: Avgust Miller, b. 744; vsi v Pali sade«, Colo. — Seja vsako drugo aedeljo.
"Slovonaka Zastava", it. 33, Jenny Lind, Arkansas. — Predsednik: Frane C loor, R. F. D. 3, b. 195, Fort Smith, Ark.; tajnik in blagajnik: Alojzij Oee pek, R. F. D. 3, b. 152, Fort Šmith. Ark. — Seja prvo nedeljo ob 2 uri po poldne.
4' Edinost *', itev. 34.—Jukon, Pa. — Predsednik:. Franc Sedminek, b. «P; tajni*: Anton I^avri«, -b. 8; blagajnik: Jožef Koro«in, b. 8. Vsi v Yukon, Pn. Seja vaako prvč nedeljo ob 10. uri "dop.
"Planinski Raj", itv. 35, Loraia,
Ghio. — Predsednik: Jakob Hlopéar, 163» E. 31 St.; tajnik: Anton M igli«, 1740 E. 2» St.; blagajnik: Ivan Pri moti«, 1712 E. 31 St., Lorain, Ohio. — Soja vaako drugo nedeljo v prostorih g. Viranta.
* Zdruftitel 1' *, it. 36. South Fora, Pa.
—	Predaednik: Jošef Grahonja; tajnik: Jakmb Rupert, box 23M; blagajnik: Marko Savor, b. »67. Vsi v South Fork, Pa.—Seja vsako trot jo aedeljo.
"Ljubljana", Št. 37, Barberton, O.
—	Predsednik: Jaktd» Fink, R. F. D. 34, 192 F.; tajnik: Andrej Repar, 1109 4fh St.; blagajnik: John Zoper, 1109 N. 4th St. Vsi v Bnrberton, Ohio.
—	Seia vaako drugo nedeljo oto 2 h. pop. na 1109 N. 4th St.
"Dobri Rratjo'Vit. 38,t Bridgeport, Ohio. — Predsednik: Martin Potnik, R F. D. 2., b. 12 a: tajnik: Frank An-drojna. R. F. D. 2.. b. 12 a; blagajnik: Frnnc Wočko, b. 462. Vsi v Bridgeport,
' ! V meseru.
"Orel", itv. 40. Wast Newtoa. Pa.
Predsednik: Andrej Povtrk, R. F. D. 2, b. 27; tajnik: Andrej Ogrin, R. F. D. i, b. 134; blag.: Joief Zorko, b. 50.— Vsi v West Newton, Pa. — Seja vsako
«etrto nedeljo dopoldne ta prihodnji mesec.
"Jutranja Zveada", Itv. 41, Clove.
land, Ohio. — Predsednik: Joief Blat. I Nik, 3582 E. »2nd Ht.; tajnik: Joief Vandal, 3574 E. 7»th St.; blagajniki Anton Erjavc, 3735 E. 77th St. Vsi v Cleveland, O. — Sej« vsako drugo nedeljo v dvorani rojaka Tomaiiaa.
"Mladi Slovenec", itv. 42, Oflasbv,
III. — Predaodnlk: Louia Klop«i«; tajnik: Joe. Megli«, box 99; blagajnik: Frank Nadvešiiik, b. 401; vai v OgleOby III. — Sjja vsaki« prvo aedalj«.
'•«t«", itv. 48, Portage, P«. —
Predaednik: Karol Amuk; tajnik: Jurij Kuspotnik, R. F. D. 1, box 77; blagajnik: Martin Raapotnlk. Vai v Portage, Pa, R. F. D. 1, b. 5. — Seja vaako tretjo nedeljo.
CUff Mino, Pa., it 44. — Predsednik Alojzij Vidtuar, b. 36, Cliff Miav, Pa.; tajnik ia blagajnik: Joief Sivec, b. 73 Imperial, Pa. Seja vsako drugo nedeljo v mesecu.
"Mirni Dom", it 45, Johastowa Pa.
—	Predsednik: Mat. Peijak, 287 Coo-persdale Ave.; tajnik t Gregor Hrešiak,
407 Eighth Ave.; blagajnik: Martin Kliuar, 70S Chestnut St. Vsi v Johns town, Pa. — Seja vsako drugo nedeljo v dvorani Sv. Cirila in Metoda.
"Juftnl Premogar", Štev. 46, Alis, Arkansas. — Predaednik: Math. Starman, b. 197, Alix, Ark; tajaik: Louis Oster, b. 44. Alix, Ark.; blagajnik: Ju> rij Kokalj, R. F. D. b. 77, Altus, Ark.— Seja vsako drugo aedeljo.
"Slovonaki Bratje", it 47. Avella,
Pa. Predsedaik: Martin Obed, box 167;
tajnik: Ivan Razvoza, b. 107; blag.: Alojzija Dolinar, b. 72; vai v Avella, Pa. — Seja vaako drugo aedeljo.
"Slovonaki MUdonlčl". itv. 48, Aurora, III. — Predsednik: Ivaa K. Mar-sich, R. 1, b. 22»; tajnik: Anton Ver-bi«, 635 Aurora Ave.; blagajnik: Ivan BaAkovi«, 613 Aurora Ave. Vsi v Aurora, 111. — Seja vsak drugi četrtek ob 8. uri zvečer v dvorani na Haukei Ave.
"Olevelandako Slovenka", it. 49, Clo-veland, O. — Predsednica: Ivaaa Smrdel, 3552 E. 82. St.; tajnica: Ana Smre-kar, 3551 E. 80. St. E.; blagajnica: Marv Martiašek, 3559 E. 81st St. E.— Vse v Cleveland, O. — Seja vsako prvo nedeljo v mesecu.
"Proletarec", itv. 50. Fmaklis,
Kans. — Predsednik: Joief Pechnik Arma, Kan«; tajnik: Frank Dobrotla šok, b. 251, Franklin, Kans.; blagaj nik: Ivan Apnar, P. O. Franklin. Kans. —Seja vsako tretjo nedeljo.
' Delavec", itv. ^l. Cleveland. O. — Predsednik: Franc Mikše, 1163 E. 61«t St.; tajnik: Ed. Branisel, 1173 E. «1st St.; blagajnik: Frank Budi«, 1306 Ë. 551 h St. Vai v i levelaad, O. — Seja vsako drugo ned. v mes. ob 9. uri dop. v Blrkovi dvorani.
"Ljubljanakl Orod", it. 52., DeKolb, 111.—Predsedaik : Pavel Košir, 1409 State St.; tajnik: Franc Kerii«, 1317 Market St.; blagajnik: Franc Prebil, 1142 Market St. Vsi v DeKalb, IM. — Seja vsako drugo nedeljo pri sobratu Fr. Kerii«.	». f
"Slovenski brat jo", it 53, Rich wood. W. Va. — Predsednik: Matija Siniti«; tajnik: Alojzij Prelas; blagaj nik: Franc Koos. Vsi b. 729 v Rich wood, W. Va. Seja vsako drugo aedeljo v mesecu.
"Karol Ufiokar", itv. 54, Rockwood, Pa. — Predsedaik: Joief Ho«evar. b
184; tajnik: Anton Hoèevar, box 184: blagajnik: Mihael Ho«evar, b. 184; vsi v Rockwood, Pa. — Seja vsako prvo aedeljo v mesecu ▼ prostorih sobrata Aot Hoievar.
"Vrh Planin", itev. 55, Crabtroo, Pa. — Predaednik: Franc Trafila, b. 95; tajnik in blagajnik: Andrej Jereb, b. 92; vai v Crabtree, Pa. — Seja vaa ko drugo nedeljo v prostorih sobrata Andrej Jereb.
"Skala in Balkan", št. 56, Pitts burgh. Pa. — Predsednik: Anton Hor vat, 531 Su i s man St.; tajnik: Ivan Si mon«i«, 1138 Fabvan St.; blagajnik: Franc Vilhar, 814 Carpenter Alley. Vai v N. S. Pittaburgh, Pa.—Seja vsako 1. nedeljo v K. S. D. v Pittaburgh, Pa.
"Oavon", It*. 57, Carrolltoa, O. — Predaednik: Martin (fermai; tajaik: Ci ril Stibil, b. 404; blag.: Josip Povgan. Vai box 404, v Carrollton, O. — Seja vsako prvo nedeljo v prostorih aobrata Martina čermelj.
"Rudar", itv. 58, Canmore, Alta, Canada.—Predsednik: Anton Polutnik, b. 185; tajnik: Joaip Sribar, b. 201; blagajnik: Fran Kralj, b. 172; vai v Canmore, Alta, Canada. — Soja v*ko drugo nedeljo v prostorih aobrata Frank Kral, ob * popoldne.
'Slovonaki Faatja", it 89, Mar
nard, Ohio. — Predsednik: Joéef Bag. «la, b. 55; tainik: Ignac Kahne, b. 614? blagajaik: Fr. Spendal, t>. 243. Vsi v Maynard, Ohio. — Seja vsako dri» go nedeljo v dvorani g. Jos. Hrabak a
"Moonrunaki Trpin", itv. 60, Moen Run, Pa.—Predaednik: Fr. Dolinar,-b. 342; tajnik: Anton Petrovi1!«, b. 134; blngninik: Anton iPntnr, b. 204, Moon Run, Pa. — Seja vsako tretjo nedeljo v mesecu ob lOti uri <ta|K>ldan v dvorani sv. Barbare.
"Napredni Slovenci", it. 61, Ga v, Ind.—Predsednik: Oeorge LaAich, 1106 Jefferson St.; tojnik: Nick Vukiiaich, b. 30; blag.: Matija Lasich, 1106 Jefferson St.; vsi v Gary, Ind. — Seja vsako drugo nedeljo v prostorih sobrata Ivan Ivani«.
ten i ko društvo "Sokol", itov. 62, Cleveland, Ohio.—Predsednica: Zofija Birk, 1143 Ç. 63 St.: tajnica: Fran-«iika Trbeiaik, 1177 Norwood Rd.; bla-gajnica: Frančiška Lavie, 6121 St.aoir ave.; vse v Cleveland, O. — Seja vsaki prvi torek v nesecu.
"Adami« in Lnn«or", Itv. 63, Bobbins. Pa. — Predsednik: Viktor ioater ši«, Yohoghany, P«.; tajnik: Ivaa Tro jar, b. 76, Yohoghany, Pa.; blagajnik: Joseph Japel, box 76, Yohoghany, P«.
—	Seja vsako prvo nedeljo.
"Rratoljub", Mv. 64, Milwaukee,
WU. — Predsednik: Tvan Sem, 440 So Pierce St.; tajnik: Ivan Hkerbiš, 44P< Park St.; blagajnik: Jurij Dvorlak, 305 Ree.t St. Vsi v Milwaukee, Wia.
— Sej« vaako drugo nedeljo v dvorani Frank Bends, 479 National av.
"Bodočo*", it. 66, Staunton, IU.
Predsednik: Ivan Mootar, b. 361; taj» nik in blagajnik: Atefan Fiero, b. 203. Vsi v Staunton, III. Seja vaako tretjo aedeljo v mesecu.
"Frana Sekuhmalar", it 66, Tal«.
Kansas. — Predsednik:---i; tajaik:
Joief Kotnik; blogajaik: Martia Ko iuh. Vsi R. R. 8, Pittsburg, Kansas M. ja vaako tretjo nedeljo v meeecu.
''Narodna Sloga", it 67, Semiaole, Pa. — Predsednik: Mihael Buretič; tajnik: Nlck Zvonari«, b. 36; blagajaik A le k s Ostoji«, b. 63. Vsi v Seminole,Pa. Seja v««ko prvo nedeljo v cerkveni dvorani.
"Zdrulonl Balkan", itv. <8, Clin ton, Ind. — Predaednik: Frank Bregar, b. 757; tainik: Anton Primoii«. K. K t. b. 5; blagajaik: Ignae M usar, bot 449; val v Clinton, lad. — Soj« VMk« drugo nedeljo ob 9 dopoldne pri Criat Pasa vento.
"Zvoatl brstja", it. 70, New Derrv,
Pennsylvania.—Predsednik: Ivan Proh, box 41; — tajnik: Jakob Pinoza, box 7$f blagajnik: Jako») Škofi.'-, b. 5. Vsi v New Dorry, Pa-—Seja vsako 1. nedeljo v proatorih aobrata Jakob Pinoza ob 9 uri dopoldne.
"Delavec naprej", itv. 71. Beete mer, Pa. — Predsednik: Nino Sepi«, b. 14; tajnik: Joief Kal«i«, b. 12; blagajnik: Louis H r litar, b. 171; vai v Bt>M*mer, Pa. — Seja vsako prvo nedeljo v proatorih sobrata Martin Aur. jaka.
"Koecaluako," itv. 72, Bankhead, Alta, Canada.—Predsednik: Joief Spie wak, b. 547; tajnik: Karol Kanik, P. O. Box 537; blagajnik: Peter Kubanv b. 40. Vsi v Benkhead, Alta, Cana<la.— Seja vaako tretjo nedeljo v meaecu.
"Pod TrlgUvoai", itv. 73, Smith field. Pa. — Predaednik: Joaip Strle, b. 63, R. F. D. 7; tajaik: Ivaa Eriea, R. F. D. 7, b. 149; blagajnik:: Lorene Zupan. R. F. D. 2, b. 156. Vai v Smith fiold, Pa.—Soja vaako drugo aedeljo.
"Kranjakl prljataU", Itv. 74, Filie
Crook. Pa. — Predsednik: Joief Uril«, b. 261; tajnik Alojzij Slak, b. 61; bla gajnik: Joief Urši«, b. 261. Vel v Falb Creek, Pa. — Seja vaako drugo nedeljo v proetorih sobrata Alojaij Slaka.
"Jfaproj do Zmago", Itov. 75. Fita
Henry, Pa.— Predaednik: Fraak Indof; tajnik: Anton Bolti«; blagajaik: An ton Jevševar. Vsi v Fitz Henry, Pa, box 106. — Seja vsako prvo sedel jo ob 9. uri zjutraj v Italijanski dvorani av. Barbare. '
"Slovonaka Ovotljlca", itev. 76, A-damaburg, Pa. — Predaednik Joeip Je-lov«an, Adamsburgh, Pa.: tajnik: Frank Menart, b. 135, Adamsburg, Pa.; blagajaik: Fraak Oolobi«, R. F. D. 2, box 57, Greensbnrff, Pa. — 8eja vsako prvo nedeljo v meaecu.
''Severni Promogar", štev 77. Superior, Wyo.—Predsednik: Ivan Glinšek, b. 129; tajnik in blagajnik Ivan Apee, b. 286. Vsi v Superoir, Wyo. 8eja vsako drugo nedeljo o deseti uri dopoldne. m
"Skav«nlja", itev. 78, Miller Run, Pa. — Predaednik Marko Magdi«; taj nik: Primoi Tomar in; blagajnik: Peter Po«ar. Vsi box 25, Reitz, Pa. —• Seja vaako prvo nedeljo v meaecu pri aobrata Jakob Rodman.
"»in i Iraki Slovenci", Itov. 79, Boa P« — Predsednik: Josip Horvat, b. jlli, Coaemaugh, Pa.; tpjnik: Peter Bukovec, b. 735; blagajnik: Josip Dragar, b. 695, Coaemaugh, Pa. Vsi V Bon Air, Pa. — Soja vsako drugo aedeljo lob 2 ari popldan v lastnem domu v Bon Air, Pa.
"Sloga", Itev. 80, Philadelphia, Pa. Prodoodnlk: Ivan Petan, 2538 Salmon St; tajnik: Mihael Omerxu, 2723 E. Huntington 8t.; blagajnik: Joeip Ko-zole, 2555 Salmon St. Vai v Philadel phis, Pa. Seja vsako drugo nedeljo v meeecu.
"Prvi »aj", itv. 81, Biehop, Pa. Predaednik: Andrej Rnnko, Cecil, Pa.; tajnik: Mihael Ko«evar, Cecil, Pa, b. 92; Blagajnik: Ivan Zupan«!«, McDonald, Pa, R. F. D. 2, b. 185.-r-8eja vsako tretjo nedeljo pri sobratu Ivan Zupoti«i«.
"Jeaoro", it. 82, Radlev, Kansas. — Predsednik: Franc Dremšek, R. R. 4 b. 26», Girard, Kansas; tajnik: Ivan Ooršek, b. 193, Radlev, Kans.; blag.: Martin Kuder, b. 6», Ringo, Kans. — Seja vsak drugo nedeljo v mesecu.
"Torbanaka dolina", It. 83, Cleveland, Ohio. — Predsednik: Jakob Crai-logar, 1027 E. 61st St.; tajnik: Ivan 8. Zupana«, 1027 E. 61 st St.; blagajnik: Anton Kali«, 1002 K. «lat St. Vai v Cleveland, Ohio. Seja vsako druno nedeljo v mesecu, v hi«i št. 1027 E. 61st St.
"Radnld naprej" It 84, ranning
ton, W. Vo. — Predsednik: -; tajnik in blagajnik: Jurij Koeumi«, box 623, Farmington, W. Va. — Seja vsako tretjo nedeljo v meseca.
Skldmore, Kana., It 85. — Predsed nik: Sln^on Rc|>ovšc, R. R. 1, Weir, Kans.; Ujnlk in blagajniki Ivan Za-krajsek, R. 3, b. 57, Columbus, Kana Seja vsako tretjo nedeljo v meaecu.
Livingston, DL, it 96. — Predsednik: Franc Oerne; tajnik: Frane Krek; blagajnik: Mihael Straši«. Vsi b. 667, Livingston, III. Seja vaako drugo aedeljo v mesecu ob 2h pop.
"Rudoftl prapor" it. «7, Mariana, Pa. — Predsedniki Joief Milanich Rentlevltle, Pa.; tajnih: Alojzij Hu mar; blagajnik: Joief Milanioh. Vsi b. 208 Ellsworth; Pa. Seja vsako dru go nedeljo v mesecu pri sobr. Jos. Milanich u.
"Naproj", Nokomia, I1L, it. 88. — Predsednik: Ivan Miklanc; tajnik: Tvnn Krajnc; blagajnik: Ignac Verbl«. Vsi b. 242, Nokoinis, III. — Seja vsako tretje nedeljo v mesecu.
" Slovenec", it. 99, Bekkart Kino, Md.: Predsednik: Frank Boii«; tajnik: Franc Posenel, R. F. D. 1; blagajnik: Anton Komas. Vsi Eckhart Mine, Md Seja vaako drugo nedeljo v mesecu.
"Slava" .št. 90, Aeoota, Pa. —Predsednik: Franc Zupan«l«, b. 2; tajnik: Franc Kitak, b. »; blagajnik: Franc Zupan«*, b. 2. Vsi Acost«, Pa. Seja vsake drugo nedeljo v meaecu.
"OorjanMd hrib", it. 91, Oreens barg, Pa. — Predsednik: Filip Krasek; tajnik: Florjan Avsec, R. F. D. "7, b. »1; blag.: Mirtln Jordan, R. F. D. 7 b. 136. Vsi c Oreensburg, Pa. Seja vsako prvo nedeljo v mes, ob lOti url dop.
OPOMBA: Tajaike tistih druitev, ki zapazijo kakšno pomoto, Istotako tistih katerih društveno poro«ilo jo pomanjkljivo, prosim, da mi nemudoma apo-roée, da se nedostatkl v imeniku, ki Uide drugi«, popravijo.
8 aobrataklm pozdravom
RLA9 NOVAK, tajnik B. D. P. Z
NA ZNANJI!
Oonemsufh, Pa.
Rojakom v Creeted Butte, Colo.
iu okolici.
V	Creste<l Butte, Colorado, »e neta»navlja novo podporno dru-Itvo S. D. P. Z. Rdjalki v naselbini in Milini, kateri iele pristopiti v to novo drudtvo, naj se o zadevi «posvetujejo (oziroma pi«-meno eglaae) pri Mr. .lotiti Te*ak, L. IV» .r>0, Created Butte, Colo.
Rojakom, irtanujočim v Parna»-aus, Pa. in okolici se priporoča, da «e tglase ra pristop k S. D. P. Z. pri aobrntu Anton ZidanAek, R. K. D. 2, Parnasmia, Pa. kjer ae namerava ustanoviti novo druftt-vo 6. D P. Z.
«H «»bratskim ipozdravom
Blaft Novak, tajnik.
ČLANSTVU 8. D. P. Z. V PO-JASNILO
Conemaugh, Pa. — Ker čujem od nekaterih strani »ražanje nezadovoljnosti zaradi razpisane naklade v dosego solvenbnosti H. D. P. Z, si itejem v dolžnost zadevo nekoliko pojasniti.
Hieer velja to večinoma član-»tvu bližnjih druitev, kajti oddaljenejše članstvo je rasodnejle v tem Himslu, kakor je razvidno iz poslovanja v mesecu jauuarju.
8. D. P. Z. ima največ članov v obliinjih naselbirnah svojega sedežu, a pri vsem tem pa tudi največ sovražnikov, kateri si menda štejejo v ftvojo umazano dolžnost, Škodovati vrli organizaciji, kjerkoli mogoče.
Razpisana naklada za dosego solventnoeti je starim zdraharjem zopet dala <povod k obrekovanju organizacije, pri čemer so se morali oprijeti laži, češ, da hoče gl. odbor s to naklado pokriti po bivietu gl. tajniku poueverjeuo avoto.
V	pojasnilu z razpisom naklade je navedeno, za kaj ge je naklada razpisala. Vsekakor ni v tem razpisu omenjena ponever-jena svota,.to pa ker nima afera bivftega gl. tajnika z razpisom naklade za »olventnost nič opraviti. Resnica je, da nima fie S. D. P. Z. poneverjene svote v svoji blagajni, ampak je le do sedaj v rokah zavarovalne družbe. S. D. P. Z. «pa smatra dotiČno svoto kot tvojo lastiiino, d« sedaj v rokah $t»rety €o. I>mft pa, dA ne bo v kratkem nahajala v Zvezmi blagajni, vsaj gl. odbor se trudi, da se to zgodi kakor hitro mogoče.
Vsak član, 'ki se zanima za gibanje organizacije, lahko to sam najde v proračunih zadnjih revizij, na podlagi katerih (razun drugih za proračun o vrednosti organizacije potrebnih podatkov) je aktnar vrednost organizacije preračunal.
01. odboru S. D. P. Z. se tudi o-eita zavlačevanje združevanja z naprednimi podpornimi organizacijami. Vsak posamezni član, kdor zasleduje gibanje združevanja, ran je jasno, da je 4. redna konvencija podvzela energične korake za uresničenje združitve. Znano je pa tudi, da je bila SOL-VENTN08T eden glavnih pogojev v svrho združenja z 8. N. P. J.< na 'katero je D. P. Z. za časa konvencije največ računala.
S stlepo-m zadnje konvencijet da se mora S. D. P. Z. »postaviti na solventno stališče, je odpravi-Ia eno največjih zaprek za združitev — seveda je ta zapreka popolnoma odpravljena Me »kadar je S. D. P. Z. faktično solventna — zaradi česar je v interesu vsega članstva, da se to iprej kot mogoče doseže.
Ne bodimo vendar otroci I Vsi želimo združenje naprednih podp. organizacij v čim večjem obsegu, ko pa pride čas, da se za to potrebno delo iz vrli — omahujemo kakor kakšen siten bolnik.
Do'kler bomo le iskali zapreke, katere nas do dane« ra združuje jo, se ne morejo uresničiti nafce, za sploflnost koristne želje, ('as je tukaj, ko se moramo resno oprijeti dela za odstranitev zaprek, na kar postane končno delo združitve malenkost.
Sploh je pa pod vzet i korak neizogiben, prej aii slej, že zarudi državnih zakonov, v smislu katerih je organizacija dolžna poslo-vgti.
Članstvu v apleAnem ponovno »priporočam, naj za»^eduje gibanje organizacije na resnični podlagi, na kar se ne bo dalo voditi ftkodoieljnežem organizacije za nos. Prizadetim zdraharjem' pa opreznost v njihovem umazanem počeiju, ker znajo v nasproluein «lučaju v svojo ftkodo spoznati, da je ¿cdnmji gl. cdbor. S. O. P. Z.na
uvojem mestu, v delu za interese zastopanega članstva.
Da je H. D. P. Z.' zaradi rezpi. sa ne naklade že občutno oškodovana, je oeturina laž. Do sedaj ke ni bila zaradi tega ¿e popolnoma nič oškodovana, in zanašajoč se na razsodnost večine članstva, tudi ne bo. Nasprotno se po-stavi s pod vzetim korakotu na trdnejše stališče, kot je kdaj prej bila. To dokazuje število novo pristuplih članov v meeecu jauuarju, katero prekaša vse posamezne mesece v zadnjih dveh letih.
H sobratskim «pozdravom,
Blaž Novak, gl. tajnik.
Dopisi.
Olencoe, Ohio.
f'ian tukajšnjega jugoslovanskega socialističnega kluba štev. 2 Alojzij Bric je šel na potovanje v Pentinylvanijo, da obišče on-dot ne »odruge in rojake, da po-bere naročnino za 4<Proletarea" in da mu pridobi kaj novrh naročnikov. Kadar se vrne, obišče rojake po vzhodni Ohio.
Alojzij Brie je vnet in zanesljiv sodrug. Prosimo torej rojake in sodruge, «Ia bi mi» sli na roko. lipa mo, da bo imel dober uspeh in da pridobi Proletarcu mnogo novih naročnikov.
Nikomur ne more biti neznano, da je današnji svet v neizmerno kritičnem položaju. o ne ve človek nič druzega, mu je vsaj toli-ko znano, da je v Evropi strašna vojna in da žuga enaka pošast tudi Ameriki. Ampak mnogo jih je, ki prav nič ne vedo, zakaj se godi vse to, kakšne posledice ima to za delavsko ljudstvo in kako bi se mogel delavski razred ubraniti strašnih udarcev, ki mu žugajo. Zato ni dovolj, da čita delavski Človek same povesti in novice; prav sedaj je treba čitati «poučne» pojasnujoče članke, kakršne prinaša Proletarec.
Z obžalovanjem je treba reči, da je med ameriškimi Slovenci vse premalo zanimanja za tisto, kar bi jih moralo najbolj zanimati. Če pride v nekaterih naselbinah včasi govor na socializem in na politična vprašanja, se skoraj gotovo pajde kateri med njimi, ki hitro zabrusi: "Saj ni vse skupaj nié! Pustimo to pri iniru, pogovorimo rajši kaj druzega, kaj o puncah. Pa pijmo enega!" In kolikokrat se prične tedaj res pijančevanje, pri katerem se izleže prepir, iz tega nastane pretep, in potem so vražje posledice.
Nekateri rojaki odgovarjajo, če jih vabiš, da si naroče "Prole-
tarca'* "Ga ne razumem!" Na-
» , ,
vadno so pa to tisti, ki največ govore in se bahajo, da so videli že ves svet in se delajo, da vedo vse do,pike, kaj, kako in zakaj je na svetu. Čudo prečudno! Tako so pametni in učeni, pa ravno oni ne razumejo "Proletarea!" Mi navadni delavci, ki se nič ne bahamo, kakor da smo profesorji iu se še vedno radi kajs naučimo, ga pa razumemo. In ta skrivnost ni velika. Razumemo ga, ker ga že dolgo čitamo, iu kadar ga dobimo, ga ne vržemo v kot, ampak ga prečitamo.
Kadar sliši človek prvič v življenju besedo V prezident tudi ne ve, kaj je to. Ne ve, kaj je organizacija, kaj je kongres, kaj je poslanec, kaj je iniciativa, kaj je socializem, kaj je unija. Ali naj zato pravi: "Ne razumem tega. Me ne briga"! Mora te brigati, ker se tebe tiče. Vzemi torej li*t v roke, pa ne bodi kakor otrok. Čit aj ga parkrat, pa boš razumel. Imeli smo slabe šole, pa človek včasi niti slovenske besede ne razume takoj. Kdor pa ne bo zaradi tega čital, ostane neveden.
Nekje v svetem pismu je zapisano, da ne živi človek le od jedi in pijače, ampak tudi od dobre besede. In dobrih besed prinaša "Proletarec" obilo; zato je treba, da ga čitamo.
Ako bi vsi slovenski delavci v Ameriki čkali "Proletarea" "Prosveto", s*m prepričan, da bi kmalu meti slovenskim narodom izginilo pijančevanje, sovraštvo in pretepi. Kdor ga čita, spozna, da ima življenje drugačno vre«l-nost in da ga je greh zapravljati z žganjem in tepežem. Ura, ki prebaviš s čitanjem «Proletarea, ti do več užitka, kakor pet ur pri bari. In ne zapusti ti 4 mačka •
Slovenski duhovniki v Ameriki čitajo vai 44Proletarea"; zakaj ff» ne bi slovenski delavci t Saj je F san za delavce. •
• Socirlističen pozdrav!
Nace fclemberger.



P BO LET A S E C
Sodru¿i! Dela-Vci!
Valovjf ix evropake klavnice «e peni; njegovi krogi m širijo in širijo, in (tedaj buta ie ob obale ameriškega obrežja. U strašne ¿mod-nišniee švigajo neprenehoma iskre na vae atraui in raanašajo nevarnost po vsem svetu. Nekolikokrat tekom dva in pol j*tu je povzročila grozoigra na starem kontinentu velike iu uevarne krize na tej strani oceana.Nevarnost, da se zažene t u<ii Aaierika v krvavi ple«, je nekolikokrat zažugala narodu v Zedlujeuih driavab; nikdar pa še ni bila tako velika, kakor sedaj, ko živimo v trajni «egctovoutl in ae vsak trenotek lahko utrga nevzdržni plaz.	, *
Med Nemčijo in Zedinjenimi državami so prekinjeni diplomatičn stiki in s tem je ustvarjen nenormalen položaj, ki obsega še sam v sebi povečano nevarnost. Predsednik Zedinjenih držav je v kongresu izjavil, da bo, če «e zgode gotova od ujega označena dejanja, zahteval od zveznega ljudskega zastopstva pooblastilo, da sme porabiti vse Mile Zedinjenih drŽav za zaščito tega, kar imenuje ameriške pravice Z drugimi besedami: Zahteval bo dovoljenje za vojno.
Kadar se posluži predsednik Zedinjenih drŽav takih nedvoumuih besed, se ne more zatajevati nevarnost. Nad deželo visi Damoklejev meč m skoraj slepemu slučaju je prepuščeno <če «te utrga.
Je li vojna, ki nam preti, res potrebna f AU jo zahtevajo interes ameriškega ljudstva f Ali interesi Zedinjenih držav v celoti! Komu bo, če izbruhne vojna, koristila f Kdo bo plačeval njene stroške m doprinašal njene strpne žrtve t
Vojna v naših ča*ih ni malenkostna operacija na narodnem te lesu. ampak vrhunec vsake grozote, ki jo more uprizoriti človeštvo z najrafiniranejšimi sredstvi svoje dobe. Vse sile, ki služijo človeku sicer za ustvarjanje in za užitek, so v času vojne sredstva umora. Z bojem na «uhetn in na uioraki površini «e človek ne zadovoljuje več. V zemljo se zarije, da ustvarja za sovražnika umetne vuLkanične izbruhe; iz zračnih višav ubija in požiga; izpod vode prinaša strašno Msrt.
Človeške žrtve štejejo le še na miljone. Ne pomandra se nekoliko njiv, ampak opustošajo ae cele dežele. Uničujejo se delovni produkti dolgih desetljetij. Decimirajo se celi narodi.
To je, kar grozi tudi Zedinjenim državam, ce~jih pograbi vojna furija. Smrt ogromnih množic, pohabi jen je za vse Življenje, armade »lepih in blaznih, nepregledne veste vdov hi sirot, na miljarde vredno uničeno narodno bogastvo, za bodoče generacije z dolgovi obremenjena dežela — to so najbolj dišeče cvetke v vojnem šopku naših dni.
In vsa ta strahota pada z ogromno težo
prvo predavanje sp vrši torej »v nedeljo, dne 31. decembra ob 2:80 pop. Razpravljalo se bo o onem-irrttetn delavniku, minimalnih plačah, drža vrnem zavarovanju sa starost, bolezen, brezposelnost itd.
Vsi rojaki v Cievelandu se vabijo, da se ndeleže tega predavanja. Mat t Petrovich, tajnik.
na rama delavskega razreda.
t e izbruhne vojna, so delavci tisti, ki umirajo, tisti, ki zapušča jo vdove in sirote nepreskrbljene, tisti, ki morajo s svojimi družinami prenašati draginjo, lakoto, epidemije in vsakovrstno bedo, tisti, ki ostanejo brez kruha, če se tovarne zapro in ki morajo brez kruha, če se tovarne zapro in ki morajo brez odškodnine opravljati neomejeno delo, če zahtevajo tako vojni interesi.
Delavci so tisti, ki izgube v vojnem času pridobitve, za katere so se morali bojevati z vsem naporom svoje organizacije. Delavstvo udari izguba pravic svobodnega državljana in vojna ga potlači pod vojaško diktaturo. Naposled mora biti delavstvo tisto, ki nosi grehe vladajočih še po vojni, kajti tudi goroataani državni dolgovi in njih obresti padejo z vsemi ostalimi posledicami na njegova pleča.
Ali si mora delavstvo želeti vojno?
Kadar gre za tako usodepolno odločevanje, se mora slišati glas tistih, ki so najbolj prizadeti. Njih dolžnost pa je, da se oglasijo.
Jugoslovanski socialistični konferenčni odbor štev. 3 v Chicagi je sklenil, da skliče
v nedeljo, 18. februarja t. L
manifestacijski shod
chicaškega jugoslovanskega delavstva V NARODNO DVORANO na 18. ulici in So. Racine Ave.
Začetek shoda, katerega dnevni red «e glasi Nevarnost vojna v Ameriki,
je ob 2 popoldne.
Govorniki so:	r*
Etbin Kristan v srbsko-hrvaakem jeziku;
Joše Zavrtnik v slovenskem jeziku.
Adolf Germer v angleškem jeziku.
Delavci!
( as je prišel, da je treba javno pokazati svoje prepričanje m se neustrašeno postaviti na stražo. Socializem ne ame biti v teh dneh beseda brez pomena.
. Pridite vsi, ki vam preti nevarnost! Pridite vsi, verujte v načela aiednarodne delavske solidarnosti! Pridite vsi, ki vam je osvoboditev človeštva sveti cilj!
Slava socializmu!
Cleveland, 0.
Rojakom v Cievelandu.
V soboto, dne 17. februarja ob 8 zvečer se vrši v prostorih slov.
kluba 5607 St. Clair Ave" predavanje v angleškem jeziku. Predaval bo sodrug H. M. O'Brien o temi:
"Machinery of the Profit Sy stem".
Vsi rojaki, zmožni angleščini, se vabijo da se udeleštjo.
M. Petrovieh, tajnik.
(Heneoe, Ohio.
Člani Jugoslovanskega socialističnega kluba štev. 2 v Glencoe, O., se upozarjajo, da so mesečne seje vsako tretjo nedeljo ob 9 dopoldne v navadnem prostoru. Vabljeni so, da se jih polnoštevil no udeležujejo.
Nace Zlembergar, tajnik.
3. Država naj ustanovi svoja žit na skladišča, kjer bomo dobi« vali svoje potrebščine po primerni ceni. Nadalje izjavljauiQ podpisani, ki smo del mezdnega organiziranega delavstva ter sami Občutimo vsa navedena fakta, da od teh zahtev ne odnehamo, ampak da se bomo v izvršitev tega IHnlužili vseh postavnih sredatev.
F>. Košič, Mineral, box 32.
■f
ZASTOPNIKI PROLETARCA
Chicago, 111.
Jugoslovanski socialistični klub štev. 1. je imel zadnjo nedeljo svoje prvo javno predavanje tekoče sezone ob dobri udeležbi.
Drugo predavanje bo v nedeljo, 25. februarja, ob y23. popoldne v dvorani 8. N. P. J., 2657 So. Lawn-dale Ave. Predavat bo sodrug Rtbin Kmtan. Na dnevnem redu bo predmet:
., 0 koncu svata.
1'pozarjamo sodnvge in rojake, da je predavanje javno in brezplačno. Vsakdo je dobro došel. Ker je v Ohicagi pretlavanje v slo venskem jeziku o znanstvenem predmetu redka reč, uipamo, da se bodo rojaki tem rajši poshtžili te prilike. Želeti je le, da pridejo pravočasno, da ae začetek ne za-vlači po nepotrebnem.
Louis Truger, tajnik, KLUBOM J. 8. Z. NA ZNANJ«
Ravnokar j« , iašla strankina platforma (načelna izjava) in program za 1. 1918. Ta izjava bo veljavna aedoj nadaljna «tiri leta in bo vodilo naše agitacije in pro-pagande. Treba je torej, da jo pozna in razume vsak aktiven član J. 8. Z
Ker je količina omejena — tikalo se jc je samo 2000 — naj
klubi sežejo takoj po njej, da ne bo prepozno.
Cene so sledeče: 60 istiaov 40c, IjO istiaov 76c, 900 istiaov $1.00. Poštnina prosta.
Naroča se pri tajništvu J. S. Z., 803 W. Madison St., Chicago.
Tajništvo J. S. Z.
ZAPISNIK
konference J. 8. klubov v Crawford County v Franklin Kansas, dne 38. januarja 1917.
Gross, Kana.
Za predsednika je izvoljen sodr. Homec; podpredsednik sodr. Vovk.
Čita se zapisniik zadnje konference in sprejme.
Sklenjeno, da se pregledajo knjige koufereučnih uradnikov. V odbor za pregledanje knjig so imenovani s od rug i Šular, Ho mar in Wergel. Določi se deset minut odmora
Po odmoru poročajo ipregledo-valci, da je v blagajni ¿M.19.
Poročilo tajnikov krajevnih klubov se vzame na znauje.
Sodr. Uoršek poroča, da je sodr. kopuiayer novoizvoljeni "township trustee'* imenoval cestnega mojstra, kateri trdi, da je Član soc. stranke vendar pa izkorišča to imenovanje v svoje namene.
Sklenjeno, da se ipozove sodr. Kopmayer na prihodnjo konferenco, da «pojasni w,za devo. . Tajniku se naroča, da oponmi dotične klube, ki še niso plačali prispevkov za Kristanove shode.'
Predlagano in sprejeto, da se dajo knjige vezati, stroški ne smejo 'presegati $50. Vezavo knjig prewkrbita sodrug &ular in Gor-šek.
V	konferenčni odbor za leto 1917 so izvoljeni: sodr. John Gor-šek, tajnik, sodr. Chas, Jane, zapisnikar, sodr. John Juvanc, blagajnik.
V	gospodarski odbor za knjižnico so izvoljeni sodrugi Šular, Homer in Vovk. Za knjižničar ja sodr. Frank Wegel.
Po kratki debati se sklene, da sc proslava letošnjega prvega maja priredi skupno z društvi S. N. P. J. Volita se dva odposlanca na «»kupno sejo društev S. N. P. J. v. Frontenac, kjer ne, bo sklepalo, kje in kako se priredi proslava. Za odposlanca sta izvoljena sodruga Fratar in Jenčič.
^odrug tajnik se pooblasti, da naroči pisalni papir.
Prihodnja konferenca se vrši četrto nedeljo v februarju v New-burg, Kans.	Chas. Jane,
zapisnikar.
ABITON Lowell ta okolica: Wi1
35 M.
William Krall, bos
Fort Smith — Jenny Lftnd: Frank Go-rear, ft. F. L>. 8, box 185. Huntington: Karol Path«, boa COS.
COLORADO. PaaWa: Charlee Poforele, 008 Moffat
ia Louia Koroiec, 308 Plum 8t.
INDIANA.
Clinton: J. Munar, Leak B. 44». Tailtaspolls: J. Bradar, f 10 Holmes at Kokoa»: Louia Zakrajiek, 803 W. Woodland Ave.
Severov
sa Slov
sa too tan I* MdaJ cutov. Vpntêajta valet* lekarnar)» sanji doto t « fa latió«). Ako f» ou alna, pilita!
Kašelj
,______ __ navh
bolj nadležnih pojavov vnetja sapnika, krčevita device ki influence. Da ustavite ta kalelj in da splošno od pomo rate koUati, v Ü vaj te
Severa1«
Gotha ni Oil
(Sovarovo Uothan! •ko Olje) ie domač Uniment aa oruejl« te v bnleCin. kl Ha •U-ae)o valed prehlada. vevmatixma ta vnetja. Cena: ta la lOeeatov.
B il <
m
, SEVERAS BALSAM FOR LUNGS
(SEVEROV BALZAM ZA PLJUČA).
Otroci, kakor tudi odraščeni amajo vživati to zdravilo, da, celo najmanjll otroci bodo popolnoma deležni njegove dobrota. Rabita ja proti kašlju, prehladu, hripavosti, pri ne» difterično bolnem vratu, proti bronhialnem kašlju, krčevitem kašlju in kašlju sploh, kakor tudi pri influenci. Cena: 25 in 60 centov.
Celaabas: Martin Juroêko, R. R. 8, bo* ao.	•
Dunkirk-PittabuTf : Thomas Walk, R.
B. box ITS. 'T**** ^ Orosa, Kana.: Jea Kunstelj, box 32.
irard: Fr. Wegel. boa IS ftsatsaac: John Beden e, box 184; Joe.
Umek, box 7. Mulberry: Mike InUc, R. B 2, box 38. Mlaoral: Fr. Koftits. box St. Pittsburg: Andrej PodUenik R. R. 8,
box lOt; Jakob Belak R R. 8. BadJey: John Qoriek, P. O.
Otty: Mike Fia«, box 4M.
MXOXXOAN. Detroit: F. a Oglar, Joe Preimer ia
Thoa. Petrič in Herman Grebene, 12» South St.
MINNESOTA. Okiahola: Math. Siehter, box 808. Ely: Joha Terea, box 432; Fred. Wi.
der, box 342. Breleth: Jacob Aabroiiê, 418 Pierce at i
MONTANA.
Crook: Frank Daaiëek, P. O. Butts: Ig. Bozovidar, 2337 Walnut St. in Mike Zumer, 2106 Jew St. tat Helena: J. B. Mihelich, L. B. 200. Bod Lodge: Joha Urleb, box 734. Klein la okolica: John Gerkman, Gen. Del.
OHIO.
Barbsrton: Frank Meralikar, box 121. Cleveland: Anton Poaareli, 5810 Proeea Ave., Math Petrov4ié. 1006 E. 67. 8t., Andrej Bogataj, 6006 St. Clair ave^ Edward Braaisel, 6026 Olaaa ave., Louis 8teg<*ec, 1107 E. 61. St. Jos. Franeeskin 6609 Bonna Ave. in Frank Miksha, 1163 E. 61 St. Collin wood: Anton Kuinik, 372—156th
Vprašajte aa Severova Zdravila v vail lekarni. Isognite ae aonaredb. s tem da vedno «ablevate pristna Severova zdravila. Ako Jih ne morete dobiti v vali lekarni, jih naiutlte naravno«« od
W. F. SEVERA CO„ Cedar Rapid*, Iowa
Rasilrlte svoje snaaje! Poučite ae o aoeialisasu! Reavedrite si duha! "Pruletarec" ima v svoji kajilevai aalogi aledeše knjige in brošure. Pošljite aaročilo fte danes:
Mahal m Oorki: Mati, mehka veaba..........................81.00
Upton Sinclair (poslov. Joa. Zavertnlk la Iv. Kakor): Dfungel. Povest
is ckicalklk kUvnic ......................................... .75
Enrico Ferri: Socialisem la modoma vada......................... ¿0
Proletariat . . . ..................................................jo
Etbin Kriatan: Nevarni aoclaliaem ................................io
Kdo uničuje proizvajanje ▼ malem ............................... .10
Socializem........................................................10
Socialistična knjižnica, S zvezka la "Naia bogatstva" ............ .10
Kapitalistični 1 a/redi . . . . . ......«.....•«....••.•...»...,......... .10
Vojna in aodjalna demokracija.................................ja
Prof. Wahrmund (poslov. A. Kristan): Katoliiko svetovno naalranje ia svobodna ananoat	t	~ a«
«.u»uuoi . . . . ,	....w................. .25
O konsumnlh društvih..............................................
Zadrulna prodajalna ali koaanm ..............................................05
ptohika cerkev in aodallaem ............................11111111 .10
spoved papeža Aleksandra ...........................................
Vae te knjige ta broiure pošljemo podtalne prosto.
PIOI^ETAKIO,
4008 W. 3lat St.	CHICAGO. ILLINOIS.
Joha Zupaae, 15707 Waterloo Rd., Jo^ Skupek, 1107 K. 61st 8t, Joe
Kunitt, 430 E. I56th St in J. Rasi
Oleveland, O.
Slovenski socialistični klub št. 27, jc sklenil prirediti letošnjo zi-mo vod predavanj, katera bi mo rala zanimati vsakega delavca. Ta predavanja se bodo vršila en krat na mesec za dobo 6 mesecci in sicer: v nedeljo, dne 25. februarja: "Podržavljanje industrij." v nedeljo, dne 25. marca ; "Kaša politične struka," ▼ nedeljo, 22. aprila: "Naloga delavske politična orga-nizacije," v nedeljo, dne 27. maja;
"Socialisti^ stranka In mestna y n|>rava."
Ta predavanja bo obdršaval sod. Mati Petrovieh in se bod<* vr-šila v klubovih prostorih, na 4607 St. Clair Ava. Namen teh predavanj je, podučiti slovenske delav. ce v Cievelandu» kolikor mogo ča, o programu in ciljih soc. stran-lus in o nalogah politična organizacije.
Po predavanju t>o vedno sledila splošna diskusija in se bodo dajali odgovori na morebitna vprn-Šanja.
Waat Mineral, Kans.
Clnni ki. št^l.J.8.2. v Mineral Kans so sprejeli na seji 4. feb. t. 1. izjavo, katero prosrmo, tla jo podpirajo in odobre vsi klubi v driavi Kansas. Glasi ae: ,
1.	Ali je znano xastopn ikoni te driave, da je po premogovih o-krajih nastala bela in pomanjkanje radi visokih cen za šivila in potrebno obleko T ('e traja to še neltaj casa, naetaue splošna lakota in pomanjkanje.
2.	Ali vam je znano, «ia otroci premoga rakih* družin in malih o-brhnikov nimajo potrebne obleke in obuvala, tudi ne zadostnega živeža, kljub temu, da morajo obi-skavati šolef	*
3.	Ali vam je xnauo, da je to splošno draginjo in lakoto zakrivil trust in špekulanti z živili!
Sata zahtevamo 1. Ker vemo. da se v tej državi pridela dunti živež«, naj ae prene-. ha c izvosom šivil.	• K
2. Za h te v amo, tla tlršava v prihodnje 'kontrolira prodajo pseni* aa in drugih polj^kiJi pridelkov, da ur hado mogli več špekulanti oplonjevati formn^jei^nPf' hc je tO dogotlÜo doslej.
norich, 15600 Helmee ave. Boot Paiaotiae: Jack Iateaieh, 488 E.
Martin St Olencoe: Nace* tlemberegr ia Louis Brie, L. Box 12.
Lorai*: Geo. Petkovéek, 1605 E. 29th dK..
Maynard In okolico: Frank Bregar,
b. 647. . Struthers: John Baver, box 540. Wooeter: John Kriimanii«, boa 360. Youngstown: John Petrii, box 680.
OUKIOK. Ongon City: Praak Sajovle, 131—18th
OKIaAHOMA.
Rod Oak: Joe Kogej, box 3.
PENNSYLVANIA. Breufhon: Jacob Doleae, box 181. «a celo Pa.: Leopold «koda, Room 120, Bakewell Bldg., Pitteburgh, Pa., in Prank Ahlin. Braddock: Thome* Petrovick, box .183. Canonsburg: John Koklieh, box 276 in
Jo*« Ambrožih, box 351. Claiidfo: Fr. Zurman, box 255. Conemaugh: Anton Oahrenja, Frank Podboj in Frank Pavlovi*, box 523. Oamgk: Karol Slavië, boz 252. Dunlo: Fraak Kauëië, box 72. ®*Port: A. Oianeomelli:' 8tar Road boA 250.
Fereat City la Vaadllns: Frank Rataie,
box 685 In Anton Draaler, box 9. Herminio: John Trôeli, box 53. Irwin: Tony Kodri«, R. F. D. 3 — boa 106. ' Johnstown: Math. Gabrenja, R. F. D. 1, box 120.
MoDraald: John Zabkar, R. F. I>. 2,
box 143.	»
Uoydetl: Allton Orbee, box 35. Manor Fr. Demšar, boz 858. Moon Bun: Joe Hnoi, boz 2S0. Meadow Lands: Joe. Bizjak, box 258. Morgan: J. Kvartlë, box «¿8. r ■outk tork: Jakob Rupert, box 238. 8o, Fcrrk.
■o, Burfettstown la okolico: Frsnk
Stegovee. box 40. • Traf ford: J. 1\ Horgant, L. Box 252. W. Newton: Jw. forko, R. F. D. 8, box (UK »
^Î^V* im Luka Kralj, Yukon: ______
treas. . » rWß-Wlnterquartets: Jaka Baven, boz 108.
____W. Virginia.
Tjamta: Fraak Ko^ian, hot 878.
Mlltora la okolica* Anton Straliiar. WISCONSIN
frank terotec,' 18 Hewlaad
MÍHrÍÍÍÍ#:	Krftine« «•-las %ve.
in Albert Hraet, 257 — 1st ave.
We* Allia: Jaeob Oblaek, 432—54th
Ave. la Ma^ Kodel, 430—54th Ave.
WYOKOra.
Ni|vet|j slovenska zlatarska trgovina
Frank černe
6033 St. Clair Ave., : Cleveland, Ohio Q
Ura, verižice, prstane, broške, zapratnice, medaljonike, itd. Popravljamo ure po nizki ceni.
Podružnicn Colunabin Gramofonov in gramofonskih plošč elovonakik in drugih. Se prodaja na mesečna odplačila.
[TJ PUiu P«	ao Vam poaljo broaplačno.	IJ1
f|l__Najboljše blago.	Najniaja cona.	p
ttelisii-imr=i Bt=^mr===^EieJ
Vabilo
v—ra—
veliko plesno veselico
katero priredijo
skopas društva v zvezi S.I.D.as Franklina,Pa.
dne 24 februarja t. L
Veselica bode v korist čitalnice.
Začetek ob 7 uri zvečer.
Vslopoias zs možke $1.00, žesske v spremstva prasle.
Orkestra gedba iz Conemaugh. Za obilno udeležbo se priporočajo skupna društva "Slovenskima Izobraževalnega Doma" in veselični
ODBOR
in
mmm
It Jak. Mlklaaèië, L. Box I. Aatoa Uvrif, b. 8.
ARo želite M
■ VIDETI®
lepo sliko iz delavskega življenja potem pa pridite dne 17. ftkrm-: arja t. /. zvečer ob 48 uri v M. članovo dvorano, North Chicago, 111. —Omenjeni večer priredi slov. soc. klub št. 45, VVaukegan, 111. krasno igro
"NJEGOV JUBILEJ"
Uljudno se priporočamo	^
aa obilno urfaieibo.	1'aul Peklaj. tajnik
JWHPS Vitk Batlfh, box 417 ioF. 8. Taveler, 874 A h «a v Ave. Supador: Lusas Orasen box Ml. Sublet: Karl Kramar, b. 11«.
'JLÁ	ILLINOIS
Ckteage: rraak Alai, Fraak Saje, 4003
W. 81. Ht.	, ,
rraak Mrgole, 8088 W. ta. «, ÍTT^ «V» Ma Slivaik, box 508.
flatte: Veieol Obhi, 418 Berila St «farota! Joeephi»MW,l» n Wlehita ave.
la Joha Rogel, 427 Berila Bt. Uvtnaatonvjttak Krsk, P. O.
Pullman: Ant. Oblak, 11331 Langlev f < Ave.
SaOglesby! To». Kralj, La Balle, Pl.
"pnngflftltf: Frank Ri^jak, 1020 Ho 14th St.
Faaàaia: Joe. Ferjaaêll, bbz 10.
Stannton: Aatoa Ausee, box 158 in .fee Mnster. bo* 8M.
Wank»«.-»n North Ohloago: Paul la.v, 427 Bclweilere Rt. In Jerrv onnan. 111»« McAllister Ave.
Witt: John ZvpaaM«, box S4
Ako čitaš Proletarca, pa spoznaš, da ja dober liit in ta zanima* tedaj ga pokaži ša tovarišu in mu ga priporoči, da bo tudi on to izvedel, kar izvaš ti in ae raučil, česar se učiš U. To bo duševni dobiček sata in sanj.
Najmlajši Astor.
Otroci so božji blugOKlov; to<la tu blagoslov jc spojen x neprijetnostjo, da velja denarja. Otroci ho Hvojiiu ktaraeni dragi — v obojem pomenu te luHtcde. Vsak proletarski oče misli, da jc to stara resnica ,ki jo že davno ve.
Oh I Tak proletarski oče ve uialo. Kaj so njegove brige v primeri s skrbmi ka-kšne niiijonar-<ke imimiee, na primer gospe vdove «John Jacob Astorja, ki je utonil, ko se je potopila ladja "Titanic!" Njegov sinček, tudi John Jacob Astor, je v oskrbi svoje mamice, kateri je bila od njegovega rojstva 14. avgusta li>12 do 31. decembra 1916. dovoljena svotica 60.460 dolarjev za njegovo vzgojo. 0 svojih stroških mora pa še celo polagati račun.
Ne vemo, če so sodniki, katerim se mors Mrs. Astor izpovedati, sami zakrknjeni mladeniči, ki nimajo pojma, kaj veljajo otroci; toda naj bo že razlog «kakršenkoli, razumeli niso, da ni tuogla Milila mama izhajati s to svoto, ampak da je morala še okrog 25 tisoč dolarjev doplačati. Saj je draginja!
Nemara se najde tudi med našimi čitatelji kdo, ki misli, da bi trileten otrok že izhajal s takimi dohodki. Napačna misel! Ne more, pa ne more. Mamica ni le trdila, ampak je svojo trditev tudi dokazala.	t
Preden je prišel pamž — pardon! — princ na svet, je imela njegov« mamica že 1011.50 dolarjev stroškov za njegove obleke. Takega novega meščana, ki je že ob svojem rojstvu lastnik raznih miljonov, je namreč treba dostojno sprejeti. Ko je bil star štiri mesece, to jc bilo decembra 1912, so mu kupili kožušek — pomislite, da je bilo po zimi! — za 580 dolarekov; druga oblečica jc pa veljala le 185 dolarjev. Meseca septembra 1913 jc dobil dve blazinici za sto dolarjev. Meseca januarja 1915. jc veljaj njegova kožuhovina 230 do-lurjev. Odkar so se pričele njegove nežne ročice igrati, so veljale igračice zanj 5790 dolarjev.
Dobra niati mora skrbeti tudi za zdravje svojega otroku. Kako lahko se baby prehladi; tudi ošpice lahko dobi, in sploh so na svetil neštete o--troške bolezni. Mali Astorček je torej potrelioval zdravnika, čigar račun je znašal 6523 dolarjev. Otrokov advokat je dobil zato le nekaj čez 4000 dolarjev.
11 vala bogu da so vendar tudi še nekoliko
UTRINKI.
Vesfl o položaju.
Švedska vlada je odklonila predlog predsednika Wilsona, da bi tudi druge nevtralne države prekinile diplomatične stike z Nemčijo, in razglaša, da misli dokler je le 'mogoče, ohraniti tiuj-strožjo nev'.ratnost.
J
Zunanji urad Paname odobrava koraka predsednika Wilsona in mu ponuja svoje sodelovanje. Mnogo prebivalcev Pané'me je uaananilo ameriškemu zastopniku Pricu, da so pripravljeni slu-f" " »vezni armadr( t).
J»
Petnajst tovarnarjev s skupnim kapitalom 30 miljonov dolarjev je telegrafiralo predsedniku NVilsonu. da mu ponujajo svojo pomoč z iz-, delovanjem letal .v slučaju potrebe. Vsak teden baje lahko izdelajo 175 aeroplanov.
Kajpada. To bi se gotovo izplačalo.
Ji
Veliki pacifist Ford, ki je znan od svoje komične mirovne ekspedicijc v Kvropo iu je bil od vseli pacifistov razglašali za enega največjih mož našega stoletja, izjavlja, da namerava v slučaju vojne svojo tovarno dati vladi po|M>lnoma uu dispozicijo.	,
Nič nismo presnečeni. Vseh teh meščanskih pacifist< v nismo nikdar drugače ocenjevali in najbolje bi bilo, du ne hi imeli socialisti nikdar nobenih stikov z njimi.
V* •
Nemčija izjavlja, da je potekel čas. kl jc bii dovoljen nevtralnim ladjam v zivbranjenih morskih delih in da bo poslej vsaka ladja ¿otlêntii morskih krajih brez svarila hi brez obzira potopljena.
J
Kdcu izmed uradnikov nemškega jMislaništ va, ki odhaja v Evropo, je izjavil, da ne ooiuvi Nemčija nikdar več svojih obljub glede na omejitev brezobzirnega pomorskega vojskovanju.
Državni urad je podal izjavo, v kateri omenja potek ua Nemčije, da bi dosegla preko Švice pogajanje z Ameriko. Lanung je odgovoril švicarskemu po*laniku, du je ameriška vlada vsak čas pripravljena na pogajanje, toda edino pod pogojem, da obnovi obljube, ki jih Je lani da*u Ameriki in jih je letos povsem nenadoma preklicala.
ludijanči u mnogih rezervacij so naznanili tajniku za notranje zadeve Lanu, da ao v slučaju vojne med Ameriko in Nemčijo pripravljeni bojevati *> pod zastavo Zedinjenih držav.
In vendar se najdejo Jjudje, ki trdijo, da se Indijanci kljub "blagodejnemu vplivu belega plemena ' niso znali pov»pcti do vrhunca naše kulture!
Navadna, a zelo anačilna posledica <ojnc se Kaže na Angleškem: Mrliških krst iu grobarjev primanjkuje I Težave so se čutile že nekaj časa, «edaj pa je postal položaj naravnost kritičen. V nekaterih krajih so oblasti zaradi tega že vpeljale ohligatioričuo sežiganje mrliče v.
Pomanjkanje grobarjev razlagajo % tem, da so ndftli vsi moški, kar jih je sposobnih za Orožje, k vojakom, ali pa ao zaposleni v municijskih
skromnejši ljudje na svetu. Med te spada tuulega Astorja strežajka, "nurse", ki je v računu zabeležena le s 720 dolarji. Menda se mora otrok Že v nežni mladosti naučiti, kako mora miljonar pošto-put i z delavci in posli.
Po teh zgledih — seveda nepopolnih — bodo menda tudi uaši čitatelji razumeli, da veljajo otroci denarja. Ampak da ne postanejo nazadnje neskromni, je treba povedati, da je uiotl otrokom iu otrokom razlika. Naj ne pride delavcu na misel, da bi smel njegov otrok porabiti okroglo 75 dolarjev na dan! Kdo vraga bi mu plačeval take mezde !
Lahko bi kdo dejal, da se pri takem pauižu še nič ue more vedeti, kuj bo iz njega. Kdo naj v tej starosti dožene, če jc v njegovi glavi slama, ali če so možgani t Lahko bi celo kdo v proletarski prevzetnosti trdil, da je lui tisoče delavskih otrok nemara Inilj nadarjenih od.Astorčka, pa ue uiore dobiti uiti toliko mleka, da bi se normalno razvi-jal. \
Taki ugovori «o brc* cene. Zakaj si pa otrok ni izbral John Jacob Astorja za očeta? Zakaj je bil tako neroden, da jc prišel v proletarski hiši na svet! V prvem slučaju mu gotovo nikdar ne bi manjkalo mleka iu s štirimi meseci bi lahko nosil dragoceno kožuhovino. Tudi ni res, da se ue ve, kaj bo i* malega John Jaeoba. Večkraten miljonar bo» to pravico si je prislužil že s tem, da je prišel na svet. In da ne bodo "njegovi" miljoni izgubljeni, za to skrbe že sodnije. Kajti pravico je treba ščititi.
Gotovo pride kakšen socialist, pa zakriči, da so to vuebovpijočc krivice sedanje družbe. Razlagal nam bo na dolgo iu široko, da bi morali vsi ljudje, kadar pridejo na svet. najti enake pogoje, da bi se potem njih naravne sposobnosti lahko pri-rodno in neovirano razvijale. Zatrobi naui, du je delavcev otrok, če počivajo v njem talenti, za družbo več vreden od Astorjevegs sina. če ima žaganje pod lobanjo in da bi morala družba gledati na vrednost človeka, ne pa na njegove miljone. Dokazova! nam bo, da bi bilo to družbi sami naj-holj v prid.	...
Toda ne imslušajtc socialistov! Le za to so uu svetu, tla delajo zgago in vcepljajo delavcem nezadovoljnost v srce.
Rasmoa je hčerka časa.
A ko potrebujete zdravilo, ki prežene autissauost, napenjanje,
/.gago, gla\ »Im»I, !iervi»ziiost. mi greno, izgubo teka in eneržijc .ali splošno slabost, pomnite, da se je 'Triuerjcvo ameriško grenko zdravilno vino že tekom zadnjih 26 let I že neštetokrat presKuéevalo. V tem čusu je to vino zaslovelo vsled us|K*šue rabe, us|>ešnih učinkov hi, j zanesljivosti. Due 25. decembra 1H16 nam je pisal g. Jim Mkola, Elm -St., Milwaukee, V» is. takole:. "Star se ni 37 let. Dolgo Časa sem I bolehal iu trpel vsled neivoznostr ; in slabosti, tako da nisem mogel j delati. Danes se počutim moČMCgu in popjinouia zdravega; do tega mi je pripomoglo samo Trinerje-vo ameriško zdravili^ grenko vi-! no, katero po teh izkušnjah priporočani vsakomur." Due 12. januarja 1917 se je izrazil g. Rudolf Karafiat v Hastings upon Hl¿d*ou. N. Y. v svojem pismu sle-i deče: "Tela dvu tednu niueiu mo-1 gel ničesar jesti, — samo Trincr« jevo ameriško. grenko zdravilno vino uii je zopet povrnilo zdravje. *ertaj imam zopet izvrslnen tek." t ena $1.00 v lekarnah. Trinerjev Liuimeut je ravni» ua tako dobrem ; glasu, ker odpravlja revmutizem, nevrulgijo, izpahke, otekline, «ra-j zenje po živtfu i.t. d. To zdravilo nima pura glede uspeši lega zdravljenja. Cena 25 ii .><><• v lekarnah. Po pošti 35 in 60c. Joseph Trincr, izdelujoči kemist, 133»—1339 So. Ashland uve.', Chicago, III. (Adv.)
Ravnatel|skl odbor
Mwliul ZlmuMtr. »•¿•In * t£manu«l B«*n«k
Or. Anion B.MkMi , John Kuelk
A. V. Ortngor John C. K rmmm ËnlMl Kund« J*m«a K. Supla C. R. W »IUm-k
James F. S trpina,
predsednik.
Cbristian t* WaMeck.
• I. podpreds.
Emaiael Beranek,
II. podpreds.
AMt J. I rasa.
blagajnik.
Ameriška Državna Banka
1825-27 Blue latand Avenue, blizo 18-ote ulice, CH1CAGO, ILL.
Glavnica in prebitek .. • $500,000.00
nnPRTfl" p<>n(ieljek in v četrtek do 8J zvečer
UUrnlU. vse druge dneve pa do 5i popoldan
Pošiljamo denar v stari kraj brzo in točno. POZORI
Zaradi nepričakovanega naglega dviganja in nestalnosti kronske vrednosti, nemogoče je določiti stalno ceno, ali vse naše cene bodo računane po najnižjem dnevnem kurzu. Upražajte ali pišite po cene.	*	,	-
Obscžnj denarni premet in nizke cene. Vse poailjaftve garantirane.
Direktna zveza a Prvo Hrvatako hranilnico in poeojiinico v Zagrebu in njenimi podružnicami.
Pošiljamo denar vojnim vjetnikom v Srbijo. Rusijo. Angleške in Ft-aneosko.
Govorimo vso alovanake jesike.
Ako želiš čitati najnovejše in dobre novice, potem se naroči na "Milwaukee Leader" navečji socialistični dnevnik vzhodno od mesta New York. Stane 25c na mesec. Milwaukee, Wis.
Naiveči* slovanska tiskarna v Ameriki je
== Narodna Tiskarn«=
214*4* Blue lalun* Avenue. Cklcago, ll».
Mi tiskamo v Slovenskem, Hrvaškem, Slovaškem, Češkem Poljskem, kakor tudi v Angleškem in Nemškem jeziku. Naša posebnost so tiskovine za društvo in trgovce.
"PROLETAREC" se tiska v naši tiskarni
MODERNA KNIOOVmnOA ¡
tovaruuh. Za pomanjkanje krst |>«r navajajo drug razlog. Tovarne, ki jih imajo po 600 do 700 ua dan pripravljenih za odpošiljatev, pravijo, da ne jemljejo osebni vlaki predmetov, ki tehtajo čez en funt. Tako lahkih kivrt pa ni. Vsled tega zaostaja odpošiljali je in uepokopuna trupla se uiiiožc po velikih mestih. Nekateri easopisi se odločno potegujejo za splošno obligatoričuo sežiganje mrliče v.
Podobne težave so se pajavljaie že pred daljšim časom v Avstriji in ua Ogrskem. Tudi tam so si pomagali s sežiganjem.
Okusno, hitro in I za privatnike in društva. Sprejo mamo naročila tudi isvau masla.
Imamo moderne stroje. Vlaki cane Ib poštena postretfba.
feRATJB HOLA* 1633 Blua Ialaaá iva, ( Adver. >	OMaasp, W
I^ADAR potrebujeta društvene po-trebičine kot zastave, kape, re-galije, uniforme, pečata in vac drugo obrnite se na avojega rojaka
F. KERŽE CO.f
2711 South Mlllajrd Avenue.
CHICAGO. ILL.
Cenike prejmete zastonj.	. Vae delo garantirano,
♦eeeeeeeeeeeeoeeeeeeeeeeeeeeeeeeeaeeeeeaeaeaaetiieaae
Iz Petrograda prihaja eez London poročilo,' da so tam aretirali enajst socialistov, ki so bili člani delavske skupine v vojaškem iu industrijskem odboru. Obdolleni so, da pripadajo revolucionarnim strankam in da propagirajo med delavci gibanje s tem namenom, da bi se Rusija iz-premenila v socialno demokratično republiko. To poročilo jc bilo uradno objavljeno.
Raztin teh enajstih so uretirali še štiri druge osebe, katere dolže, da so hotele prirejati demonstracije in izzivati izgrede.
Ker je bilo poročilo uradno objavljeno, ni dvomiti, da so se arctiracije res izvršile. . Ampak sumljivo je prav to, da se stvar uradno objavlja. Ituska kakor vsaka ^tniga vlada sicer rada zamolčuje take reči. O pravih vzrokih aretacij se seveda ne inorc reci nič gotovega. Da ruski socialisti nc spe, o tem smo prepričani; koliko je v deželi gibanja, se pa tukuj seveda ne ve. Saj na primer o moskovskih, dogodkih tudi še ne vemo nič, natančnega. In če se je ruska vlada trudila, da bi zamolčala ondotne boje, ki so bili nedvomno resnega značaja, je tembolj sumljivo, da objavlja te aretacije iu govori o socialno demokratičnem republičanskem gibanju. Zelo verjetno se nuni zdi, da pripravlja carska vlado nove reakcionarne ukrepe in jih hoče opravičiti s takimi dogodki.
CARL STROVEB
Attorney at Law Zaslaps ss vssb tiéiiéili.
specialist za toibe v odškodnina
kih zadevah, ftt sobe 10CÜ
Edini slovenski pogrebnik
MARTIN BARETINČIČ 324 BROAD STREET Tli. 1475 JOHNSTOWN, H.
IIS H
. WASHINGTON STRK1
CHICAGO, ILL. Telefon: Mais NU
London poroča: "Zanesljive informacije priuušajo nove dokuze grozečegu pomanjkanju živil v Neiiieiji, zlasti po mestih. Siromašni ljudje predajajo bogatim svoje nakaznice nn mw«o, ker nimajo denurju, da bi si kupovali meso. (To ni popolnoma logično; če prodajajo svoje listke, je to dokay., da nimajo denarja, ue da ni mesa. Seveda ne mislimo s tem reči, da iina Nemčija preveč mesa). Očividno je ta situacija povzročila ndvo vojskovanje s submuriukami. Nemčiju jc prepričuiia, da f/strudu Anglijo tekom šestih mesecev, ali pa izgubi vojno. Ce vstopi Amerika
v vojno, namerava Nemčija sama preživljati Belgijo. To lahko dela nekoliko mescev z zalogami živil, ki ji^ ima belgijska pomožna komisija sedaj na razpolago, z belgijsko žetvijo in s porabo vse živine, kar je še ima Belgija. Največje trpljenje grozi prebivalstvu zasednih del»' Francije, kjer je lakota neizogibna, ker ni tam nobenega poljskega pridelku.
Modri dopisnik torej pravzaprav eno t rti i. drugo pa dokazuje. Tako bije jo časnikarji, ki bi radi zmagali s tinto, sami sebe po zobeh.
O ogromnem rumunskem plenu poročajo iz Berlina. Agentura prekomorskah vesti pravt, da vozi 400 parnikov in 2700 vlečenih ladij žito, kože in druge surovine |>o Donavi. • Vsak pnmik vleče po deset bark, ki imajo toliko tovoru, koli-kor «50 ieleantekih vozov. Blago gre na Ogrsko, v Avstrijo in Nemčijo, — To so posledice neverjetne kratkovidnosti zaveznikov, ki so si z ru-munjsko kampanjo bolj škodovali, kakor koristili.
. Moderno orejona gostilna
YXLLAOB INN • prostranim vrtom sa lalete MARTIN POTOKA*, Ogden Ave., blizo cestno Ike postaje, Lyons, HL ' Telefonska štev. : 224 as.
Dr. Rlchtir's Pais Expellee
otrpnolooU pov la
Pravi oo dobi la v ■ovitku, kot tum kafto ta olika. If« vzemi t« ga, oko aima na soritkv aošo trino anoa ko o Sidro.
25 ia 00 centov « ▼oek lokaraok, a) pa aoro&to oi »• ravnoet od
F. Ad. Richter & C«
74-SO WashlBftoo
Strvot.
Ne igraj se z zdravjem!
Zdrav jo je vei vredno ko bogastvo. Ako ae počuti* dobro, nikar ne nnrnvljaj v nevarnost svojega oirovja s tem, da poakufia$ raznovrstne alkoholne grenčiee, ki nc oslabe samo krvi, marveč več ali manj uni-i5 n jejo krvno eelice. Kri "je takorei reka, ki Ti daje dragoceno življenje. Ona ae preteka po arterijah in iilah in prinaša hrano vsaki posamezni celici in okrepčujc vae telo. Istočasno odstranja nepotrebne snovi, ki se prehitro zbirajo, in pokon^uje raznovrstne bacile. Kadi tega se treba ogibati vsega, Kar bi oslabljevalo in storilo ire/.možne krvne celice. Kdtnole silna, močna krvna telesca so sposobna, da izvršujejo namen, ki ga imajo, namreč: Ohranjevati in varovati, ^,'isto naravno vino jim nikakor ue Akodajo. "Ono okropčujo živčni sistem in usposablja telo, da isvrinjo svoje glavno namene", pravi dr. Armand Gauthier, član frnncoskegn zavoda, v svojem predavanju, ki ga je imel pred zdravniško komisijo v Parizu.	,
Trinerjev Ameriški Eliksir iz Grenkega Vina.
To sredstvo, s kojiin se nobeno primerjati ne da, je sestavljeno ic rastlin, koreninic, kt »o priznane zdravniško vrednosti, in is naravnega, čistegn, popolnoma zrelega vina. Nima nikakih kemikalij ali strupov. CoHpoMiij«! prebavo, okrepčuje organe, jih oiivlja in daje moč iivcem. Pomaga pri
ZAPEKI VETBOVIH NAPENJANJU OLAVOBOLU
NERVOZNOSTI SLABOKRVNOSTI POMANJKANJU ENERGIJE SPLOŠNI SLABOSTI
hitro in ftigurno. Odkloni kratkomalo vse ponaredbe, ki žro samo denar! Našo načelo je, da izgotovimo sredstvo, ki je dobro, ki pomaga — in nn*a cena ostane — naj se cene tvarin, posebno vina, Se tako dvigajo — vedny iste: $1.00. — PftI VSEH DRUOI6TIH.
Ç; N«w York. N.
i
LOUIS RABSEL
modorno urejen oslnn
II410 IRA IB AVE., KEIOSHA, VIS
\ » Telefon 1199
Baa najboljših s soeáalistUaJfc revi I v sngleilrem jesikn v Ameriki je: ''INTERNATIONAL 80 CIALI8T REVIEW." — Iihaje inasefao in stane $1.00 na leta — Naslov: lat Soc. Revtow, Ml 1 Ohio St, Chicago, DL
Central Hotel
Conemauah, Pa.
Fred. Mosebarger,
LASTNIK.
Sedanji letni čas pripelje aoboj raznovratna nexaieljene goste, po-ebno rov ai a ti «o» in nevralgijo. Ali vei, kako jih aprejetif Najboljii aéln je, da rabiš TRINERJEV OBLIZ. Je izvrstno zdravilo, ako Te »oli vrat, ako imafl otekline, razpokline itd. Cena 25 in 50c, pri vaeh Irugistih, po poAti 3S in 60c.
Tri vaeh boleznih, ki so spojene a kaÄljem, robi Trinerjevo zdravilo ;ka5ilj (TRINER'S COUGH 8EDATIVE), cena 25 in 50c, po poiti
za
35 i
JOS. TRINER
komik lsdelovalec,
1333-13» So. Ashland Ave.
Chicago, Ol.
IBEJ0I
Dr. W. C. Ohlendorf, Iñ. k
-oáaovwilko praWÉava kr—al a lo o mêê «s*ft je le oivavUa. 1SS4 Blas Meas Ava, Okicafe. Ureéaje eS 1 H*} ai î 4o S a voler Iovea MvoM kolaiki aaj fiéeje oU
IZVIRNO POTRDILO
podpioano poosebi, kateri ae denar |io«lie v ataro domovino, omogo-čuje, da poiiljatej istega vsak čas lahko dobi naioj.
Brzojavno v staro domovino m $2.50 _
od polijemo vsako denarno poAiljotev, in za isto jamčimo. Poliljatve izročene bodo naslovnikom tekom 6 do 10 dni.
PAMOBBOOMK LISTKI - Vsakdo, kateri ieli potovati v Evropo po vojni, naj si takoj osigura proetor na parobrodu, ako hoče, da dobi enega od prvih in najboljii h.-Vse druge informacije daje:
B KASPAR STATE BANK .1 m
ISOe Blue Island Ave.	:: «	CHICAGO, ILL
18 EISE
DHC
]0
é>