;wy. stev.
V Ljubljani, sreda dne 15. januarja 1913.
Leto Tl.
Posamezna številka 6 vinarjev.
„1)AN“ izhaja vsak dan — tudi ob nedeljah in praznikih — ob 1. uri zjutraj; v pondeljkih pa ob 3. uri zjutraj. — Naročnina znana: v Ljubljani v upravništvu mesečno K 120, z dostavljanjem na dom K 1’50; s pošto celoletno K ‘20'—, polletno K 10-—, četrtletno K 5‘—, mesečno K i’70. — Za inozemstvo celoletno K 30'—. — Naročnina se pošilja upravništvu.	:::
•••	Telefon	Številka	118.	:::
	gg
	
	
	
	lili
NEODVISEN POLITIČEN DNEVNIK.
Posamezna številka 6 vinarjev,
:::	Uredništvo	in upravništvo:	:::
Učiteljska Tiskarna, Frančiškanska ulica št. 6.
Dopisi se pošiljajo uredništvu. Nefrankirana pisma se ne sprejemajo, rokopisi se ne vračajo. Za oglase se plača: petit vrsta 15 v, osmrtnice, poslana in zahvale vrsta 30 v. Pri večkratnem oglašanju po-:::	pust. — Za odgovor je priložiti znamko. :::
:::	Telefon	številka 118.	:::
Pogojni trializem v Avstro Ogrski.
(Politično-gospodarska črtica.)
»Cilj, ki ga moramo z vso močjo zasledovati, je — trl-alizem (naše države). Pasti mora nesmiselni dualizem ki tlači kakor mora avstrijske Jugoslovane in jim ne-omogočuje, da bi se mogli politično razviti! V boju za trialistični preustroj države je pač glavna ovira (znani) »Drang nach Siid-osten«. Ker bi se nemško prodiranje s trializmom bržkone ustavilo, — zato se Nemci tako strašno boje tri-aiizma!?
»Slov. Narod« št. 293, dne 20. dccem. 1912. III. »Nemci in balkanski Slovani.« —
V naslednjih stavkih nameravam dokazati, da so se nekatere merodajne strani naše vlade izrazile, da bi ne imele nič proti trialističnemu prcustroju verne in zveste zaveznice mogočnega nemškega imperija. — Toda le pod nekakimi pogoji bi akceptirali »Pogojni trializem.« — Poglejmo sedaj, kaki naj bi bili ti pogoji? —
Na Dunaju izhajajoča »Danzers Armec-Zeitung« je prinesla v letniku XVII. štev. 50. neki članek, kateri je vreden, da se ž njim bolj natanko seznanimo. V tem članku je tudi pov-darjano, kdaj in pod kakimi zanimivimi pogoji bi se avstrijski Nemci in pa vojaški krogi, če tudi prisiljeno, sporazumeli s triafistično preuredbo mogočne in starodavne habsburške monarhije! Članek ima naslov: »Politika zdravega egoizma«*), v katerem se razpravlja na dolgo in široko vprašanje, kaj naj mijno ukrene Av-stro-Ogrska v teni kritičnem času Rlcde jugoslovanskega vprašanja, ^isec člankov je brezdvomno kak . sti Pravijo, da smo mi ‘ ‘ !riar™’ da ne ždimo — ker smo is r andžak novopazarski svoji r fir* ~~ no^eneKa zemeljskega prirastka: Albanijo naredimo avtonom-no in pa glavna stvar je — da se ohrani mir!« — Ali na] je to vse od leta 1878., kar naj noša »visoka« diplomacija doseže na Balkanu? Ali si ona ni stavila nobenih višjih ciljev ob Jadranskem in belem (egejskem) morju; ali ne ve. da moramo imeti Albanijo in pa zapadno Makedonijo kot svojo last? —
In to iz treh vzrokov:
1.	da uredimo svoj položaj nasproti »balkanski zvezi«;
*) O katerem pravi nekaj dni pozneje uplivni ruski list »Novoje Vremja«: »da je pošel iz avstro-ogr-ske-norišnice!« — Opomba ured.
2. da si osvojimo trgovsko torišče za svojo industrijo, in
3. iz vojaških ozirov (aha!).
Albanija nam je potrebna za našo pozicijo v Jadranu nasproti Italiji, katera nam, ako dobi Valono kot vojno luko, lahko vsak čas zapre pot preko morske ožine »Otranto« v Sredozemsko morje! Zapadno Makedonijo moramo brezpogojno imeti zato, da imamo prost dohod na Solun v danem slučaju, da nam močnejša mornarica zapre pot iz Jadrana v Sredozemsko morje. — S samimi trgovskimi pogodbami se ne moremo zadovoljiti, ker se lahko odpovedo od danes na jutri.
—	Samo resnična, stvarna posest more biti nekaj stanovitnega.
Ako si hočemo zagotoviti Albanijo in Makedonijo, moramo dosledno imeti tudi sigurno zvezo s tema deželama. Zveza le po morju nam ne more zadostovati, ako nimamo velike in premočne mornarice za vsak dani slučaj; le (efektivna) stvarna zemeljska posest *) nam bi mogla v tem oziru zadostovati.
Kot omenjena zveza pride v poštev: 1. Sandžak Novipazar. Ta pa je le 50 km širok in obdan od dveh stranij od Srbije in črnegore. — Torej moramo zahtevati še srbske okraje: Bajna Bašta, Čačak, Kraljevo, Kuršumlje. Zato pa Srbijo odškodujemo z mesti (okraji) Prizren, Kumanovo, Ištip, Kočana in Egri (kriva) Palanka!! —
Razmere in politični položaj so skrajno ugodni? Železo naj se kuje, dokler je vroče. Ne čuvstveno, ampak reelno. »politiko zdravega egoizma« — je rekel delegat dr. Barn-reiter — moramo imeti pred očmi! Kako naj se to zgodi?
Pravica fe na strani močnega! Kakor zahtevajo posest zvezne albanske države po uničenju turške Nemci leta 1871, Rusi leta 28—29. in 1877—78; — tako tudi mi lahko nastopimo: mi se ne čutimo le močne, nego smo v resnici tudi močni, — in to je glavna stvar! —
Evropski ugodni položaj nas direktno poziva na to, da nastopimo aktivno: Nemčija bo (?) podpirala svojo zaveznico; Italija seveda ne bo rada dovolila, da mi zasedemo Albanijo, ker je to sama hotela in upala na skrivnem, da sl ojači svoj položaj na Jadranu. A vendar bi v to privolila iz hvaležnosti radi naše nevtralitete za časa vojnih operacij v Tripolisu. No Rusija bi morebiti ugovarjala, to bi bil le poizkus! Ce bi tudi zmagala, — nič ne dobi?? — Ona ima sicer 1430 bataljonov pe-pehote, 1250 švadronov konjiče in 660 baterij topništva — a ti so daleč na prostranem carstvu! Ako pa bi ' jej Avstrija zagotovila prosto pot skozi Dardanele — potem bi bila
Rusija na naši strani: Sploh pa je le obžalovati, da že davno nismo hodili sporazumno z Rusijo, od koje nas ne ločijo prav nikaki interesi.*
Naše razmere na Balkanu bi bile ugodnejše in Rusija kot 3. v zvezi za nas boljša, nego Italija.
Na vsak način so igrali denarni pomočki glavno vlogo, da je Rusija v zvezi s Francijo. — Angleška se boji za svoje mogočno in imponujoče brodovje, če bi tudi zmagala! — Ru-muni so na naši (?) strani z močjo 150 do 200 tisoč vojakov! — Mi imamo en miljon vojske na razpolago: 250.000 bi bilo zoper Crnogoro in Srbijo zadosti. Ostanek 750.000 mož zadostuje proti Italiji ali proti Rusiji; zoper obe enočasno premalo! Ako dobi Rusija Dardanele — potem imamo na to stran mir in ostane le Italija in Črnagora-Srbija! — itd. itd.
Naša politika naj torej zahteva:
1. Albanijo.
2. Zapadno Macedonijo — do
črte Valona - Kastorija (Saloniki) Solun, Seres, Ištip, Priština.
3. Cel Sandžak-Novipazar in še jugozapadno Srbijo do črte kakor že zgoraj omenjeno.
Ali naj čakamo, da postane »balkanska zveza« še močnejša?
Danes stojijo armade zaveznikov daleč po Balkanu raztrošene, veliko njih je še vezanih po turških armadnih oddelkih;
Srbija nima na svojem starem posestvu nič poljske armade; četrt miljona naših, zbranih ob mejah Donave, Save, Drine more v treh tednih prodreti do črte Kragujevac - Krn-ševac! Tu mogoča odločilna bitka, povoljen In ugoden izid Je brezdvolnen! Končal bi z uničevanjem ali z razpršenjem cele srbske vojaške sile. Vojna bi se hitro in nekrvavo končala! Vse bi bilo končano v 4 do 5 tednih. In ravno zimska vojna bi bila ugodna, ker je v krutem mrazu mala (guerilla) vojna nemogoča ali vsaj silno težavna.
Ali naj čakamo do pomladi 1913. leta, da se Srbija na novo okrepi in so velesile gotove za umešavanje?
•	Spoznanje je sicer hvalevredno, a menimo, da je prišlo za edno idejo prepozno. — Opomb, uredn.
Vojna — seveda zmagovita! — bi bila za monarhijo pravi blagoslov: narodnosti bi se zavedale svoje skupnosti v močni državi; separatizem bi izginil, ; rmada bi dobila ugled, bi od delegatov lahko zahtevala še več denarja za bodočnost — in večji bi bil pomen za trozvezo! Ako ne izstopimo iz svoje pasivnosti, bomo še bolj razočarani; naša balkanska politika je potem končana, ubita. In s tem je dan začetek — od konca! Kajti pričakovati je. da se bodo male balkanske države zedinile v veliko jugoslovansko federativno carstvo, čegar vplivu in vabilu naše jugoslovanske dežele (Bosna. Hercegovina, Dalmacija, Istra, Hrvatska in Banat) prav lahko podležejo. — Ako pa po tem uzorcu zahtevajo Italija — Tirolsko, Rusija — Galicijo in Erdelj-sko — no potem ne bi veliko več ostalo od starodavne monarhije!
Sedaj pa je še čas da se upremo nevarni povodnji jugoslovanskega vplivanja in zapeljivega življa z razbitjem Srbije ter ono sovražno nam poplavo zavrnemo v one struge, ki so v iminentnem interesu naše države! — In če že mora biti: (v božjem imenu) da se jugoslovanske zemlje in kraljestva strnejo v eno enoto, potem naj se to zgodi pod vodstvom in vplivom — Avstrije!* — v trializ-rnu! —
*	Kako mislijo in pa naivno! Kje pa je ostala druga polovica monarhije — Ogrska krona? — Pripomba urednikova.
V	odločilnih tre-notkih.
KOLEKTIVNA NOTA VELESIL. — VELEVLAST1 ZA ODSTOP DRI-NOPOLJA. — BOLGARSKO - RU-MUNSKI ODNOŠAJI.
TURKI OSTANEJO V LONDONU.
Carigrad, 13. januarja. Turški delegati so dobili v nedeljo iz Carigrada instrukcije, da morajo ostati v Londonu.
NARODNA SKUPŠČINA BO OD-LOČILA.
Carigrad, 13. januarja. Turški ministrski svet je na svoji nedeljski seji sklenil sklicati veliko skupščino, ki bi obstojala iz vseh višjih civilnih, vojaškh in duhovnih dostojanstvenikov. odličnih senatorjev in bivših važnejših ministrov. Skupščini se bodo razložile vse faze vojne in sedanji diplomatski in politični položaj. Odločitev o miru in vojni bi ostala v rokah narodne skupščine.
London, 13. januarja. Tu misfijo. da bo turška narodna skupščina odločno za nadaljevanje vojne.
Carigrad, 13. januarja. Sklep ministrskega sveta glede sklicanja narodne skupščine še ni definitiven. Predlog je stavil veliki vezir.
London. 13. januarja. Kakor poroča »Reuter Bureau« iz turških krogov, se polaga na zasedanje narodne skupščine največjo važnost. Domneva se, da se bo narodna skupščina izrekla za nadaljevanje vojne.
VELEVLASTI IZROČE TAKOJ SVOJO NOTO.
London, 13. januarja. »Reuter Bureau« poroča iz diplomatskih krogov, da so velevlasti odobrile tekst kolektivne note, ki so ga sedaj takoi izročile Turčiji.
NOTA VELEVLASTI TURČIJI.
London, 13. januarja. »Reuter Bureau« poroča iz diplomatičnih krogov, da je turška vlada dobila obvestilo, da ji bo kolektivna nota velevlasti izročena danes ali jutri. Nota je kratka in energična in gre brez posebnih fraz za svojim ciljem. Porti se jasno nasvetuje, naj odstopi Drinopolje in prepusti rešitev, vprašanja Egejskih otokov velevla-stim. Ostala vprašanja nota ne omenja.
BOLGARSKO - RUMUNSK1 KON-FLIKT SE OBRAČA NA BOLJE.
London. 13. januarja. Rumunski poslanik Nišu je po današnji konferenci z dr. Danevom izjavil, da med Rumunijo in Bolgarsko ni nobena taka težava, ki bi se ne mogla z lahkoto odstraniti. Dr Danev je odšel v
*) Ali ni rekel grof Aehrenthal, da smo saturirani (nasičeni) na Balkanu?!
Mestna hranilnica ljubljanska
=	T7- Prešemcvi vlIIcI štev. 3	-=
je od 1. januarja 1913	.*.*.*.*•
zvišala obrestno mero za vse — stare in nove — hranilne
   4’fcV«S ato.
Keaa-taa.! d-siTrels: od, o"bxesti plač-uLje ssaron.©,-
LISTEK,
M. ZEVAKO:
V	senci jezuita.
(Dalje.)
»Veste kaj, mojster,« je dejal »vi ste sam duhovnik in poznate* verske nauke in cerkvene dogme; pa tudi tega človeka ste proučili v bližnjem občevanju. Ali mi jamčite zanj?«
»S svojo glavo, sir, kakor sam zase. Dolet je čista duša in človek visokega uma. On je izmed tistih mož ki so kraljestvu vašega Veličanstva v največjo odliko ...«
»No, dobro! Pa naj bo svoboden!«
»Ah, sir. ta plemeniti čin vam bo štela zgodovina!«
Rabič je bil ubral pravo struno, zakaj Franc I je bil vselej v velikih skrbeh, kaj bodo mislili o njem, in se j; postavljal ob vsaki najmanjši priliki v junaško pozo — vse zaradi Posmrtne slave. In zdaj se je nasmehnil:
»Se danes ukažem izpustiti Doleta. Tista istorija o knjigah je prav-fcaprav jako temna... Ne govoriva yeč o tem, mojster; zdaj imate mojo ®esedo — ta drži!... In nate — v t-fk moje naklonjenosti vzemite
Tako govoreč si je snel Franc L Pred očmi osuplega Rablčja zlato
verižico, ki jo je nosi okrog vrata, ter jo pomolil učenemu doktorju, ki se je poklonil do tal, sprejel jecljale kraljevski dar in se takoj okrasil z njim.
»Naklonjen mi je bolj kakor ne vem kdaj!« je mislil filozof sam pri sebi; to je gotovo znamenje, da je kralj bolan ...«
Verižica je bila v resnici dragocena Slehernega njenih členov je tvorilo četvero zlatih obročkov — torej štiri verižice namesto ene.
Rabič se je zahvalil in je že mislil na slovo, kar mu pravi kralj:
»In zdaj, ko sva uredila zadevo gospoda Doleta — ali hočete, mojster, da se pobaviva nekoliko z mano?«
»Sir, ves sem vam na razpolago. Da sem govoril najprej o svojem ubogem prijatelju, je kriva žalost in ogorčenje, ki je prekipelo v mojem srcu. Vaše Veličanstvo naj mi oprosti...«
»Zdravo je biti vaš prijatelj,« je rekel kralj dobrodušno. »Ali sem tudi jaz nekoliko?«
»Ah, sir. saj veste, kolikšna je bila vedno moja vdanost do tas...«
»Ali je ta vdanost tolikšna, da, bi hoteli ostati tu? Mojster Rabič, nastaniti se morate v Luvru... in čez nekaj časa, ko pojdem v Fon-tenblo, me boste spremljali. Ravnali bodo z vami po vaših zaslugah, to je, kakor da ste kneževskega rodu. Vse vaše knjige in papirje vam spravijo semkaj, ako želite. Postreženo
vam bo z vsem. kar vam more olajšati delo... Ali ste zadovoljni?«
»Nič mi ni pretežko, kar služi mojemu kralju,« !e. rekel Rabič.
A sam pri sebi je dejal:
»Saj sem uganil: aretiran sem. kletka je zlata... a kletka vendarle.«
»Rabič... dragi moj Rabič,« je povzel krali. »bolan sem.«
»Bolni ste, sir r* Vaše Veličanstvo se šali!
»Ne, tako mi Bogorodice! In nikoli še nisem bil tako blizu smrti
—	strašne smrti! — niti pri Mari-njanu, niti pri Paviji, ko je padlo okrog mene pred mojimi očmi nad sto hrabrih poveljnikov, zadetih od krogel, katerih sleherna je bila namenjena meni... tudi tako strašne tesnobe še nisem čutil nikoli... Rajši bi stal pred desetimi kanoni, ki bi bljuvali vame zelezo in ogenj. Ah, mojster, ne morete si misliti, kako potere človeka strašna moč zavesti, da nosi v sebi smrt! Človek se gleda v zrcalu, vidi se krepkega, vsa zunanjost priča o zdravju ... mislil bi, da ni mogoče, da bi se skrivale v tem krepkem telesu uničujoče kali... in vendar ve ve z gotovostjo, da je obsojen! Cez mesec dni, čez tri mesece, nemara pa tudi že čez par dni se pokaže delo, ki ga je opravila strašna bolezen ... Varljivi videz odpade kakor slavnostna krinka: pojavi se gnusni tvor... in počasi, minuto za minuto, se začne širiti žroča gniloba; človek bo čutil, kako popada mišico za mišico do
najgloblje globine njegovega bitja, dokler ne pogine proklet, v krčih muk. od strahovitega otrova. ki se ga je nalezel v minuti strasti...«
»Od otrova!« je vzkliknil Rabič, osuplo motreč kralja, ki je stal pred njim ves bled, z znojem na čelu, drgetal od groze pred sliko bolezni, ki jo je bil pravkar sam opisal z bridko zgovornostjo odkritosrčnosti.
»Da, mojster, otrovan sem, strup je v mojih žilah! Najostudnejši strup — zato, ker ne odpušča in ne umori človeka takoj, rnarveo s strahotnim, dolgim smrtnim bojem ... strup, ki kaplja z rožnatih ustnic, kjer ga vari nesramna Venera v smrtonosnem poljubu ...«
»Tristo vragov, sir! To je primera, ki bi jo plačali vsakemu pesniku z zlatom!« je vzkliknil Rabič.
Kralj, ki se je smatral na tihem tudi za literarno naobraženega človeka, se je nasmehnil kljub svojemu strahu.
»Ampak,« je nadaljeval l^ablč, »ali ve vaše veličanstvo z gotovostjo. da je res, kar trdi? ... Saj vendar ne vidim nobenega pojava bolezni, nikakega znaka, ki bi dovolil sumiti...«
»Prav to je strašno, mojster! V tem trenotku ga razen ene same osebe ni človeka na svetu, ki bi vedel, da sem okužen. In vendar vem, da sem!«
»Od kdaj to. sir?«
»Od snoči.«
»To ni mogoče. Naj se pomiri vaše Veličanstvo Bolezen, ki jo ima vaše Veličanstvo v mislih, se more pojaviti šele po jako dolgi dobi neopaznega učinkovanja. V tem ravno tiči strašna moč tega strupa ... Sir. da se držim sijajne primere, ki ste jo rabili... zatrditi vam moram, da traja najmanj štirinajst dni, preden začuti človek prve grenkosti poljnba nesramne Venere ...«
Kralj pa je zmajal žalostno z glavo.
Molče se je izpreliajal nekaj ž;T-sa, nato pa se je vrnil k Rablčju:
»Mojster,« je dejasl, »zauputi vam hočem važno skrivnost...«
»Sir,« je odgovoril Rabl6, »to veste, da sem bolj zdravnik kakor izpovednik; a v tem slučaju nc bom pozabil, da sem oboje.«
»Obračam se k zdravniku in k izpovedniku hkrati. Vzemimo, mojster, da si lepa. mlada ženska domišlja, da ima tehten vzrok, sovražiti me — ali da ga ima zares, kar je naposled isto. Ta ženska uredi vse tako, da me zvabi k sebi; nato razvname v meni občudovanje; umika se mi tri dni. četrti dan se mi vda. Ali me poslušate?«
»Poslušam vas pazno, sir! In
če se ne motim — ko ste dosegli
zmago, vam reče ženska v obraz, da
nosi vsebi kal smrtonosnega strupa!
Ali ni res tako?«	,	,
(Dalje.)
zunanje ministrstvo in sprejel obiske, grške in črnogorske delegate. Poslednji delegati so podali izjavo o stališču glede albanskega vprašanja. katera izjava bo kmalu predložena velevlastim. V vseh krogih vlada prepričanje, da se je bolgarska - rumunski spor zelo ublažil. Grožnja, da hočejo turški delegati zapustiti London, se v diplomatskih krogih mnogo komentira. Balkanski delegati izjavljajo, da ostanejo še v Londonu.
VELIKE VOJAŠKE ODREDBE V CARIGRADU PROTI MLADO-TURKOM.
Carigrad, 13. januarja. Glasovi o predstoječem državnem prevratu Mladoturkov so danes zavzeli tako velike dimenzije, da je policija odredila najširše varnostne odredbe. Vsled naznanila, da je nameravan napad na Porto, je poklicala policijska prefektura vojaštvo, ki je zasedlo palačo Porte, vojno ministrstvo in vse druge važnejše stavbe. En eskadron kavalerije je v največji naglici odšel iz Pere v Stambul. En bataljon je zasedel Porto in se namestil v notranjosti palače. Veliki vezir je prejel več grozilnih pisem.
SRBSKA MINISTRSKA KRIZA.
Belgrad, 13. januarja. Vse vesti o predstoječi demisiji kabineta Pasič so popolnoma neosnovane.
SPOPAD PRI DIBRI.
Belgrad, 13. januarja. Uradno se dementira vest. da so Albanci uničili dve srbski stotniji, ki sta dobili nalogo, da jih razorožita. Prišlo je le do neznatnih spopadov med posameznimi bandami in srbskimi četami. Del albanskih vstašev je bil vjet, drugega pa Srbi neprestano preganjajo.
SRBIJA NE PUSTI PRIZRENA.
Belgrad, 13. januarja. Da Srbija pod nobenim pogojem ni pripravljena odstopiti od Prizrena, dokazuje najbolj dejstvo, da je že sestavljena posebna komisija, ki bo izdelala načrtg za regulacijo mesta in pričela z delom takoj, ko se bo končala balkanska vojna.
MILJUKOV V BELGRADU.
Belgrad, 13. januarja. Včeraj se je Miljukov vrnil v Belgrad in je konferiral z raznimi politiki. Milju-kova smatrajo kot zaupnika ministra Sasanova.
Belgrad, 13. januarja. Znani ruski politik Miljukov. ki se Je dalje časa mudil v Belgradu, je včeraj dalje časa konferiral z ministrskim predsednikom Pasičem. Miljukov je zvečer odpotoval v Sofijo in odide nato najbrže v Carigrad, da je natančno informiran o političnem položaju.
ITALIJA IN GRŠKA.
Atene, 13. januarja. Stališče Italije v vprašanju Egejskih otokov zbuja tu veliko ogorčenje. Časopisi najostrejše kritizirajo postopanje italijanske vlade, ki je v protislovju z Izjavama, katere so podali v tem vprašanju merodajni italijanski politiki.
Dnevni pregled.
Zopet klerikalno Junaštvo. »Slovenec« poroča: »Zveza prostovoljnih gasilnih društev na Kranjskem« »e ne prizna za strokovno organizacijo in Je ne bo deželni odbor več podpiral. Tako Je sklenil deželni odbor v seji dne 14. decembra 1912.
M. ARCIBAŠEV:
Upor.
Vedno je zahajal v varietes, re-stavi aci je, kavarne, k lavnim ženskam, in nihče se ni zanimal za njegovo zasebno življenje;; toda zadeva s Sašo je kmalu postala znana ysem in je zanimala vse. Tisti gospod, postaren uradnik, katerega je bil študent prosil za Sašo. je z zadovoljstvom pravil o tem pri prvi Ugodni priliki. Zvedeli so tudi v njegovi rodbini. To so bili olikani ljudje in mu niso rekli ničesar; a on je vedel, da mu nikoli ne rečejo besedice o takih rečeh. Po trpečem obrabi materinem, po nemirno radovednih pogledih sestrinih in po tistem neprijetno - mučnem molku, ki je nastopil mahoma vselej, kadar se je pojavil on, je pa videl in vedel, da Jim Je znano vse in da so nezadovoljni z njim. A najneprijetnejše od vsega je bilo Dmitriju Nikolajeviču to, da s j se iz njega pričeli norčevati tovariši; čutil je navzlic svojim nazorom, da se s pravico norčujejo iz njegovega dejanja. Seveda, ako bi se začeli z njim prepirati, bi jim odgovoril popolnoma opravičeno, da to nikakor ni smešno, temveč celo zelo lepo, da pomaga človeku dvigniti se iz grdega življenja, in da je naravnost dolžnost vsakega, posto-
— Iz tega sledi, da naj gasilna društva svojih prošenj za podpore ne predlagajo več potom te »Zveze«, ker bi jim to nič ne koristilo. Za deželni odbor obstoji sedaj edina gasilska centralna organizacija, ki je »Deželni gasilski svet vojvodine Kranjske«, katerega tačasni načelnik je nadučitelj Fran Lavtižar v Spodnji Šiški. — Gasilska društva vedo sedaj, kaj jim je storiti in kam se jim je obračati. Društva, ki hočejo biti deležna deželne podpore, bodo morala odposlancem deželnega odbora in članom deželnega gasilskega sveta vsikdar dovoliti vpogled v društvo. — Tako je prav! To je nov pojav klerikalnega nasilstva. Pravzaprav pa je to lumparija, ki ji ni para. Naši gasilci so si ustvarili svojo zvezo in deželni odbor še zveze ne prizna. Ali ni to šuftarija? Kakor je bilo proti organizaciji naprednega učiteljstva ustanovljena slomškarija — tako bo zdaj proti poštenim gasilcem nastopila gasilna »čukarija«. Posledice bomo kmalu čutili. Sicer pa o tem še ni padla zadnja beseda.
Interpelacija na gospoda c. kr. okrajnega šolskega nadzornika A. Malerja v Ljubljani. 1. Ali je gospodu nadzorniku znana zadeva o neki zračni sesalki na II. mestni šoli na Grabnu, ki je še vedno pod vodstvom nedosežnega vzornika gosp. Janko Nep. Jegliča, da je bila namreč ta sesalka (pa ne gosp. Jeglič) kupljena baje za mnogo previsoko ceno in s tem oškodovano mesto oziroma njegovi davkoplačevalci?
2.	Če ni to gospodu nadzorniku znano, ali je pri volji, se prepričati ali dati se poučiti na kompetentnem mestu in v sumnem slučaju zadevo preiskati in udejstviti dejanski položaj? Če tudi ne moremo verjeti tem razširjenim vestem o zračni sesalki, vendar prosimo nad vse pravičnega gospoda nadzornika, da zadevo temeljito preišče in uredi ter jo prijavi javnosti v pomirjenje duhov.
— Pošteni slomškarji in neslom-škarji.
Prečastiti gospod Luka Smolnikar, trgovec z lurško vodo na debelo in drobno, vikarij, ravnatelj »Katoliške tiskarne« itd. v Ljubljani, poslal je pred kratkim že drugo svojo srčno prijateljico Albinco v — Ameriko. Zlobni jeziki sicer trdijo, da bi morala iti pravzaprav v Rim, toda gospod Smolnikar je bil mnenja in ve tudi že iz skušnje, da take reči v Ameriki ravno tako dobro opravijo, kakor v Rimu, poleg tega pa je tudi za »zamorske otročičke« preskrbljeno, za rimske pa ne. Rafaebva družba je le dobra institucija, kaj ne, g. Luka? Oh, ti jeziki, da vse izblebečejo!
Kal nas še čaka. Mi Slovenci — kot mal narod — se imamo še mnogo učiti, vsaj, v kolikor pride v poštev naše politično življenje. Imamo toliko in toliko tisoč črez en cel milijon. in vendar smo prepričani, da si smemo dovoljevati vsak mogoč in tudi nemogoč luksus. ki si ga navadno večji, oziroma veliki narodi ne upajo dovoljevati. Smo razdeljeni na dve veliki skunki in nebroj strančič, ki si leže n? le medsebojno ! neprestano v laseh, marveč še same kot take niso edine. Najsibo klerikalna ali napredna stranka, v vsaki nahajamo še posamezne razlike, posamezna nasprotstva. Da te okolno-sti niso v korist niti posameznim strankam, še manj pa narodni ideji, je umljivo in posledice, započete v teh okolnostih rode od dneva do dneva nepriličnejše sadove. Če pa pravimo, da so v strankah kot političnih narodnih zastopstvih neso-
glasja, ne mislimo morda dvoje različnih strankarskih elementov — meščana in kmeta — ter nasprotujoče se interese, ki so v teh, marveč razdvojbe, ki so zopet v vsakem teh elementov posebej. Poglejmo si n. pr. meščanstvo, naj si bode potem tega ali onega političnega barvila! Ali ni vse polno raznih, večinoma le na malenkostnih predsodkih stoječih, zgrajenih — nasprotstev? Dajmo, da imamo volitve bodisi za drž. ali dež. zbornice, bodisi za kakšne druge, važne korporacije. Vsepolno najdemo ljudi, ki bi radi veljali kot Slovenci in to še celo narodni, a vendar ne store svoje politične dolžnosti bodisi iz osebnosti bodisi iz stare naše tipične slovenske komo-ditete. Če pa že gredo na volišče, koliko kritike in prerekanja! Malo, bore malo pa jih je, ki so tudi v stanu taka očitanja, kritike in oporekanja, kadar jih zagreše sami, tudi pravično, ne morda zagovarjati, pač pa — upravičevati. Avstrijski Nemci imajo n. pr. vse, kar si žele. Imajo več ali manj v rokah ves državni ustroj, vlada, krona, skratka, ves aparat jim gre na roko, samo, da so zadovoljni z — Avstrijo. In da naši avstrijski Nemci ne zahtevajo malo, ve pač vsako politično dete, najbolj pa vemo to mi, Slovenci, po katerih tepe vladni bič, gnan od nemško-nacionalnih in vsenemških šovinistov. Ali, avstrijsko Nemštvo z vsem tem še ni zadovoljno. Nasprotno si skušajo avstrijski Nemci na vse mogoče načine ojačiti svojo moč s tem, da se vedno tesneje in tesneje oklepajo v političnem življenju drug drugega, da si ct ujejo redno večjo organizirano moč, ki naj bi bila jez, braneč Nemštvo tudi proti najmanjšemu poizkusu drugih narodov, otresti se njih robstva. Avstrijsko Nemštvo. ki ima vse, kar si le more narod v državi želeti, si je osnovalo
v	torek dne 14. t. m. novo spojujočo organizacijo — »Volksbund« — s sedežem v Gradcu. »Volksbund« naj bi spajal vse mestjanske kroge, ter dal pevdarka — hujšega kot doslej
—	valovju germanske poplave.
Stražine laži. Kada*- je mariborska »Straža« primorana baviti se z obstrukcijo slovenskih klerikalcev
v	štajerskem dež. zboru, si pomaga vedno bolj in bolj z lažmi. Vedno in vedno se sklicuje na ljudstvo, ki bojda kar ne more prehvaliti svojih zastopnikov in njih »odločnega« nastopa napram nemški večini. Da bi pa našla jedenkrat za vredno, povedati temu ljudstvu, kai pravzaprav hočejo klerikalni poslanci — tega seveda ne. Cinizem, v katerem so pisani taki »Stražini« članki, presega že vse meje. kajti na celem Sp. Štajerskem, rase nevolja lahkomi ljene klerikalne politike od dneva du dneva bolje. Če pojde tako še nekaj časa dalje, si bode štajercijanska ideja zopet pridobila novih tal tudi tam, kjer se jo je začasno iztrebilo. Ljudstvo godrnja od dneva do dneva bolje, saj ve, da je klerikalcem narodnost deseta briga, pretveza, s katere pomočjo hočejo doseči novih strankarskih kompenzacij, seveda na škodo onih. katerih zastopniki bi naj bili. Ponedeljkova »Straža« n. pr. piše dobesedno: »Opozicija je povsod zdrava, ako je narodna. Obstrukcija reže v nemško meso. To stoji.« Res je, da je zdrava — podpišemo z obema rokama — ali, samo takrat, kadar je tudi v resnici — narodna. Če pa je narodu na Štajerskem za stotisoče, milijone na škodo — ali je potem tudi narodna? Obstrukcija štajerskih klerikalcev pa ne reže le nemško meso, marveč tudi — slovensko, in to prav pošte-
pati tako. A isti čas ga je obhajal občutek, kakor da se je prilepilo nanj nekaj umazanega in nizkotnega.
»Treba je na vsak način končati to neumno reči« je mislil Dimitrij Nikolajevič, prijemajoč se za sedež, ko so sani zavile za ovinek.
Vreme Je bilo lepo, svetlo in mrzlo s tistim zdravim, svežim mrazom; zato so imeli vsi ljudje vesel in živahen izraz. In ravno tak izraz je imel tudi Roslavljev, a njemu se je zdelo, da morajo vsi videti na njem nekaj grdega.
»In kako mi je poljubljala roko, takrat!« je pomislil Dmitrij Nikolajevič v nedoločnem čuvstvu sočutja in zavesti, da je on vreden tega.
Bolnica je bila povsem staro, mračno, na mnogih krajih oluščeno poslopje. Star vratar, ki je dišal po karbolu, je odprl Roslavljevu vrata in mn odvzel plašč.
»Koga iščete?« je vprašal neprijazno. »Zdaj ni čas za posete.«
»Vem, vem,« je odgovoril hlastno Dimtrij Nikolajevič. »Prišel sem po opravku; govoriti moram z strežnico Kozodojevo.
»Take ni pri nas. je odgovoril vratar in stopil hitro, da bi mu dal plašč z obešalke.
^ Dmitrij Nikolajevič ga je preplašeno pridržal za rokav.
»Prišla je šele pravkar, pa je nemara še ne poznate!%.
»To utegne biti,« je odgovoril vratar ravnodušno. »Pojdite gor; tam boste zvedeli.«
Dmitrij Nikolajevič je odšel brž po širokih a temnih stopnicah navzgor.
Vratar je zamrmral nekaj.
»A kaj?« je zaprašal naglo Dmitrij Nikolajevič in obstal s privzdignjeno nogo na stopnicah.
»Mnogo jih je pri nas, pravim; vseh si človek ne more zapomniti,« je ponovil vratar še bolj ravnodušno kakor preje.
»No, da... seveda,« je hlastno pritrdil Dmitrij Nikolajevič in se nasmehnil dobrohotno.
A ta nasmeh se mu je zazdel pohleven, naravnost hlapčevski
»Vrag vedi, kaj je to!« je pomislil v mučnem čuvstvu in šel dalje. »Zdi se mi, da se pričenjam plašiti vseh ... Kakor da sem storil nekaj takega, za kar bi moral vse prositi oproščenja. In vendar sem storil zelo dobro delo ... lepše od vseh drugih!...«
Prešel je tri nadstropja in v četrtem se je srečal s Sašo.
Ta je videla skozi okno, da gre po stopnicah in mu ie stekla z zamirajočim srcem, radostno preplašena, nasproti.
In oba sta zardela z živo, mladostno rdečico.
»Niste pričakovali?Pozdra-
no. čim dalje pa bode trpelo to neznačajno igranje klerikalcev, ki z narodnostjo nima ničesar opraviti, tim žalostnejše bodo potem konečne posledice in tudi »to stoji«.
Zopet liujskarije. »Straža« zopet napada napredne denarne zavode, češ, da vlada v njih »suša«. Da, da, kakršne so razmere pri njih, take naj bi bile tudi drugodi. »Straža« bi storila dobro, da pomede najpreje
— pa korenito — pred lastnim pragom. Smetja bo dovolj in — smrdelo bi nič manj.
AH se svita? Iz Maribora nam poročajo: V pondeljek je pričel tu pri nas tečaj »Zadružne zveze«, ki bo trajal cel teden. Naši klerikalci so zelo poparjeni, kajti udeležba je
— skrajno slaba. Iz celega Spodnjega Štajerja ni prišlo letos niti četrtina toliko klerikalnih zadružničar-jev kot doslej. Ali se svita po Slov. Stajerju. — Sočasno čitamo »Stražo« in evo je! Maloštevilnost udeležbe tečaja opravičuje s tem, da ima klerikalna »Zadružna zveza« na Štajerskem že dovolj izvežbanih močij. Za izgovore slovenski klerikalci še niso bili nikdar v zadregi, pač pa za one, ki bi jim naj verjeli.
Iz Dobrenj na Štajerskem nam pišejo: Pred leti umrli Drasch je zapustil veliko premoženje v gotovem z namenom, da bi se tamkaj sezidala kdaj šola. Občina ie popolnoma slovenska in naravno mora biti tudi šola slovenska. Do danes so narasle obresti Draschove zapuščine že v kapital, s katerega pomočjo samega j bi se dalo sezidati šolo. Ker se pa ! šentiljski Nemci in neinčurji boje, so nagnali »Schulverein«, da naj sezida v Dobrenju šolo, seveda nemško in to s pomočjo — Draschove zapuščine. Kje ste merodajne oblasti? Kie ste slovenska obrambna društva?!
Iz Ljutomera. Pretečeno nedeljo ponoči so ukradli neznani tatovi posestniku Trnovcu iz zaprtega hleva tri krave. Popihali so jo čez Ka-menščak ter Radmirje proti Ormožu. Škode je 800 K. Orožniki jih pridno zasledujejo.
Slovenskim trgovcem In obrtnikom na Štajerskem. 2e minulo leto se je govorilo med trgovci in obrtniki Slovenci na Štajerskem, da se priredi v Mariboru razstava del slovenskih trgovcev in obrtnikov. Če se ne motimo, je bil v to določen mesec september m. leta. Stvar je počasi potihnila in končno čisto zaspala. Opozarjamo tem potom, da bodo nemška slična društva in organizacije letos prirejala po vsej Štajerski take razstave in še prav posebno ob meji ter v nemčurskih gnezdih po Slov. Štajerju. Zgodilo se bode to z namenom, kot piše »Tagespost« z dne 13. t. m., da se onemogočijo slične prireditve Slovencev. Zgenimo se!
Zahvala srbskega društva »Cr-venl krst«. Odbor »Rdečega križa balkanskih držav« v Ljubljani je prejel tole pismo: Št. 4512. V Belgradu, dne 30. dec. 1912. Odboru »Rdečega križa balkanskih držav« Ljubljana, čast nam je obvestiti vas, da smo prejeli vsoto v znesku po 7453 K 81 vin. (sedemtisoč štiristo triinpetdeset kron 81 vin.,) poslano nam na vaš račun preko »Wiener Bank-Verein« kot vaš prispevek srbskemu društvu »Rdečega križa«. Izjavljajoč vam svojo posebno zahvalo na poslanem nam prispevku za naše hrabre ranjence, vas prosimo, da sprejmete naše spoštovanje in naš bratski pozdrav. Srbsko društvo »Rdečega križa«. General Drag. Frasanovič, predsednik. T. Stojanovič, tajnik.
vljeni!« je rekel Dmitrij Nikolajevič, tiho kakor zarotnik.
On je pričakoval, da bo Saša boječa, kakor prvi pot, a Saša mu je lahko in radostno pogledala naravnost v obraz in odgovorila:
»Kako bi mogla... Pozdravljeni!«
Na stopnicah ni bilo nikogar, spodaj se je tiho premikal vratar semintja, vrh stopnic je jednako-merno tiktakala ura in zibala veliko rumeno nihalo.
In hipoma ga je nekaj nenavadnega. močnega potegnilo k rožnatim lahno razprtim ustnicam Sašinim; predno je Dmitrij razumel kaj dela, je že začutil, da mora storiti to, in ves zamirajoč od neizrazno prijetnega, svežega, boječe-radostnega čuv-stva, se je sklonil in njegove ustnice so skoro same našle mehke ustne Sašine in jih stisnile, razkrivajoč močne ravne zobe. Nekaj vročega se je razlilo po vsem njegovem telesu.
Saši so stopile solze v oči, ki so blestele kakor črne češnje.
»Sem... pojdiva,« je rekla zmedeno.
Ne on, temveč ona ga je povedla na konec koridora in ga posadila na hladni, trdi divan.
»Ali se sme?« je vprašal Dmitrij Nikolajevič šepetaje.
»Sme .se,« je odgovorila Saša z
Divadlo, revija za gledališka vprašanja. Izšla je 6. številka te važne revije. Poleg drugih lepili člankov in slik prinaša tudi posmrtni spomin Mariji Ryšavi.
Cepiče je porezal. Med Cedilni-kovo in Kokaljevo hišo v Podgorici vlada staro slovraštvo. To se pravi, ne med hišama, ampak med njenimi prebivalci. Posestnici Mariji Kokalj sta namreč nekega lepega dne silno ugajali dve sosedovi kokoši. In sklenila je, da morata čipkt na vsak način priti v njeno last. To se je tudi zgodilo; ampak ne pošteno. Kokaljeva ni stopila k Cedilniko-
vi	gospodinji in rekla:	»Glej, ti-le
dve putki mi grozovito ugajata. Tu imaš dva tolarja zanie na roko pa mir besedi. Putki moram na vsak način imeti.« Tako bi bilo prav in pošteno. Ampak Kokaljci se je nenadoma zazdelo, da bi bilo jako škoda dveh tolarjev, ko lahko dobi čipke v svojo last zastonj. Po domače povedano: Kokaljca je obe Cedilnikovi kokoši konfiscirala in prenesla na svoje dvorišče. In ravno ta konfiskacija je bila vzrok sovraštvu, ki je nato nastalo med sosedi. Cedilniko-
vi	ljudje so grdo gledali Kokaljeve in Kokaljevi sp grdo gledali Cedilni-kove. Kaj jih ne bi! Putki sta vendar putki in vredni lepih denarcev; pridni sta bili in nesli sta jajca kakor na povelje. Zdaj pa pride ta Kokaljica in kokoši konfisoira, kakor ljubljanski državni pravdnik »Dan«. To je krivica, ki upije do neba. Zato je Janez Cedilnik sklenil, da se Kokaljici o-sveti. Na Sveti dan preteklega leta se je najprej pošteno napil, stisnil pesti in se z velikm srdom napotil do Kokaljeve hiše. Bilo je že tema, ta-ko-le med šesto in sedmo uro zvečer. Ko je Janez prišel do hiše, se je nenadoma vstavil, položil si prst na čelo in je pomislil. »Kokaljevim prav za prav ne morem ničesar napraviti. Saj jih lahko dobim po hrbtu, da bo joj! Drugače moram napraviti, da bo poplačana krivica,« je preudarjal. Tu je nenadoma pred seboj zagledal »pevcarje«, ki so se tresli v zimskem mrazu pred hišo. »Čakaj, vrag!« je stisnil Cedilnik pesti, vzel je iz žepa nož in je napadel nedolžna drevesca. Prizadejal iim je smrtno nevarne poškodbe. To se pravi: porezal jih je. Tu pa se je nenadoma oglasil zvesti četveronogi hišni čuvaj, sultan po imenu. Lajal je na vse pretege in tako opozoril svojega gospodarja v hiši, da se je približal sovražnik. Kokaljevi so brž prihiteli na prag. Zločinec jo je že odkuril. Videli so samo črno postavo, ki pa sc Je umaknila v Cedilnikovo hišo. »Že prav,« so šl mislili Kokaljevi in naznanili hudodelca sodišču. To ga je včeraj pri-cefralo pred se. Ker pa Kokaljevi niso onega večera dobro videli, kdo je oni zločinec, ki je porezal cepiče, je sodišče tako sklenilo, da se Janeza Cedilnika ne zamehuri.
Puško na ramo, pa hajd nad zajce! Lojze Bobek iz Savelj je po poklicu — kaj b: rekli — tatinski lovec. človek bi mislil, ta-le Lojze ima sam smodnik v žilah, tak je. Na zajce ima posebno piko. Ne more jih videti in jih ne more. Pa ko bi imel Lojze vsaj lovsko karto in orožni list, saj mu ne bi prav nič zamerili. Tako pa kar brez vsega. Pokliče psa, sname puško s klina, dene jo na ramo, pa hajd nad zajce. Ta silna Lojzetova jeza na zajce je bila že večkrat vzrok, da mu je sodišče hladilo smodnikovo kri z zapori. Pa mislite, da je to kaj pomagalo? Nič. Lojze je ostal stari Lojze. Dne 28. p. m. se je zopet zbudila v njem stara strast in jeza na zajce. Tako se je raztogotil, da je takoj vstrelil enega. Pa je bila
ravnotako drhtečim glasom.
Na koridoru je bilo ravno tako prazno in tiho, kakor na stopnicah. Le v sosedni sobi je hodil nekdo s težkimi koraki gorindol, zdaj se približeval, zdaj zopet odhajal in drsal s čevlji. Vsakikrat, kadar je prišel do vrat. je glasno pljunil nekam.
In zopet je objel Dmitrij Nikolajevič Sašo z obema rokama, uda-jajoč se daljni, mogočni, zmagoslavni sili, in jo pričel poljubljati ves drhteč in zamirajoč na ustnice, ki so postale nenadoma tako vroče, da so skoro pekle. Tik pred njegovim obrazom so bile njene črne. blesteče oči, nekaj lokave, nekaj tajinstvene, in od njenega zardelega obraza, ki ni bil prav nič podoben onemu pobarvanemu in suhemu, ki ga je poznal Dmitrij Nikolajevič, je vonjalo sveže in čudovito prijetno.
»Tega... se... pa tukaj... ne sme!« je izgovorila Saša s polšepe-tajočim, a blaženim in lokavim glasom. vsako besedo posebej med poljubi in se mu vsa približala, priže-majoč se z gibkimi prsi in malo ročico.
»Sme se... sme ..« je ponavljal on ravno tako lokavo njene besede.
Nekdo je šel po stopnicah. Na vrhu se je pokazala suhotna, bleda; postrežnica z zelo prijaznim, žalostnim obrazom.
?e nesreča! Pri tatinskem delu ga ]e zalotil lovski čuvaj Gril. Ko ga je Lojze zapazil, je pograbil vstreljene-ga zajca, dal ga pod pazduho in zbežal v šentviški gozd Gril pa za njim. Pa Lojze jo je dobro ubiral, zato ga čuvaj ni mogel dohiteti. »Že prav, fante,« si je mislil Gril, »saj te poznam!« In tako se je zgodilo, da jo je moral Lojze včeraj primahati k ljubljanskemu okrajnemu sodišču, kjer ga je gospod sodnik lepo poučil, da ne sme imeti take silne jeze na zajce in da je take sorte jeza prepovedana. Da ne bi šel Lojze tako praznih rok iz sodnije, se mu je naprtilo štiri tedne zapora. Tako jo bo moral Lojze zopet primahati v Ljubljano, kjer bo okušal vse sladkosti ričeta. Jc že tako na svetu, Lojze. Na zajce sc pa nikari več ne jezi, saj vidiš, da taka jeza silno škoduje.
Nesreča. 251etni delavec Jože Boštjančič je zadel te dni pri napravi vodovoda na Grosupljem s krampom na dinamitno patrono, ki se je takoj razstrelila. Pri tem je udaril Boštjančiču pesek v obraz in ga poškodoval na očeh.
Tatvina dreves. Posestniku Ivanu Lazniku iz Kozarij je pred kratkim neznan človek odžagal na njegovem svetu 15 mladih hrastičev, katere je nato odnesel. Storilca še niso dobili.
Aretacija goljufa. Predvčerajšnjem je bil aretiran v Mostah pri Ljubljani delavec Anton Derglin, katerega je orožništvo zasledovalo zaradi raznih goljufij že od leta 1906. Doglina so izročili deželnemu sodišču.
*
Lov na avtomobilske roparje v Čikagu. Dvanajst detektivov hodi oboroženih s puškami te dni po čika-ških ulicah in pregleduje vsa predmestja, da bi se občinstvo, ki se je prestrašilo vsled tolpe avtomobilskih foparjev, pomirilo. Roparji so v preteklem mesecu izvršili na javni ulici tez sto napadov. Detektivom je naročeno, da morajo vsakega bandita, ki ga dobe v roke, na mestu ustreliti.
imero. Tako je prišla lepota i,,. . ,.ir. Zgodilo pa se je, da je prišla iotografija dekletove lepote v nepoklicane roke. In te roke so kazale drugim ljudem v neki kavarni fotografirano sladkost. Fotografija je romala od mize do mize. To pa se je natakarici tako za malo zdelo, da je ono nepoklicano osebo tožila in sodišče je včeraj obsodilo osebo na dvajset kron denarne globe. Kakor zgodba iz Boccacija.------------
— Lovski ples, ki se vrši 1. februarja, bo najbolj animirana letošnja predpustna zabava. Priprave so v polnem teku. Obeta se velika udeležba od vseh strani.
Kdor hoče obogateti, naj čita današnji oglas, zastopstva Češke industrijske banke za jugoslovansko ozemlje v Ljubljani.
— Kinematograf »Ideal«. Novi vspored ima zopet veliko privlačno silo. Zdravnik svoje časti je krasna drama z gosp. Psylandrom v davni vlogi. Pathejurnal in ostale slike so velezanimive. Na koncu je veleko-rnični Max Linder v filmu, zaljubljeni parček v vodnem aeroplanu. V soboto velika senzacijska drama »Lov na miljon«.
Trst.
Ljubljana.
— Mestni magistrat je nakupil za mestno galerijo slik g. Petra Zmi-teka oljnato sliko »V parku«, ki je bila razstavljena na zadnji umetniški razstavi v Jakopičevem paviljonu. Kakor znano, leži g. slikar Zmitek težko bolan v Leonišču, kjer je bil te Hni tudi. uspešno operiran. Slikar Zmitek je težko operacijo srečno Prestal in je upati, da kmalu okreva.
* .77 «azstava vajeniških del bo v Ljubljani od 4. do 12. maja letos. Razstavila se bodo dela, ki jih izvr-se vajenci v delavnicah in pa risar-.spisovni izdelki, ki jih izvrše ?o!ahC1 V °'3rtn^ nadaljevalnih
7~ Iz gledališke pisarne. V četrte, vnepar) ob znižanih cenah duho-. barka »Charleyeva teta«, ki je SL' . ve^ Iet na našem odru. Rezijo ima g. Fišer. V soboto (par) fcadnjič v sezoni pri znatno znižanih cenah opereta »Ptičar«. V nedeljo popoldne za veliko ljudsko predstavo (izven abonementa, za lože par) iz-
Sirua slovenska noviteta »Rošlin in rerjanko«, kateri je zajeta snov iz arodne pesmi. Zvečer (izven abo-inenienta, za lože nepar) »Večni mor-fnar« z odličnim gostom: primadona Zagrebškega deželnega gledališča fedčna Mira Koroščeva poje Sento.
— Pozor pred nakupom! V po-
iedljek 13. januarja okoli 5. ure po-oldne ukradel je izpred vile pod ložnikom na Večni poti neznan tat erici velik zveženj perila iz vožič-a med časom, ko se je mudila v vili i se ie menda obrnil proti Rožni Ohm ali Šiški. V zvežnju je bilo raz-ho perilo v vrednosti do 200 K. Ra-fcen nekaterih komadov je bilo zaznamovano s črkami: L. U; D U-IA. 2; O. K; V. K.
— Umrli so v Ljubljani: Sestra Natalija Frančiška Hude, usmiljenka, 01 let. — Frančiška Štrukelj, delav-peva žena, 24 let. — Frančiška Merlak. kočarjeva žena, 46 let. — Urh Brinovec, hlapec, 83 let. — Katarina Jelovčan, bivša šivilja, 79 let. — Terezija Majzelj, zasebnica, 49 let.
— Stoji, stoji Ljubljanca — ne, Irugače: stoji, stoji gostilna — v gostilni lepa »kelnarca«. In ta »kel-iarca* prav rada razkazuje svojo epoto in krasoto na jako sladek na-'in. Prišel je k nji mlad fotograf. In ppa natakarica mu je razkazala krasto svojega telesa na jako sladek tečin. Mladi fotograf je bil srečen in
|ie čudil. Toliko sladkosti! In skle-
ie, da izroči to sladkost papirju, te bo imel sladek spomin na lepo dejte- Nastala je fotografija, veren poklek dekletove lepote. Fotograf se e	'n obenem ves-iliV Opazoval
e ^tegrafijo sladkosti. Po beli cesti N'St	v temen gozd, ki je bil jako
L. 0 nasajen in ki je delal že itak L 0 cesto še belejšo. Nad temnim je plavala gosta megla v o-tančice ali srajce, če že hočete
Samomor 16letne deklice. 16
letna dninarica Požarjeva, stanujoča v ulici Conkordia št. 25, se je — kakor pripovedujejo — pred kakimi tremi meseci zaljubila v nekega ključavničarskega pomočnika. V začetku sta se še precej ljubila, toda kar naenkrat je on začel postajati hladen napram njej. Zaljubil se je baje v neko drugo gospico in tako pustil svojo bivšo ljubico na cedilu. Ona tega ni mogla pretrpeti. Pisala mu je par pisem, a ni dobila od njega nikakega odgovora. V začetku se je sklenila maščevati nad njim. Ampak kmalu je to misel opustila. Začela je pijančevati, misleča, da prežene bol srca z alkoholom. In tako se je nahajala v neki gostilni tudi v nedeljo zvečer. Pila je mnogo. Tako le okoli II. ure pred polnočjo, pa je zapustila gostilno — bila je močno pijana — in se podala v ulico Marco Polo. Tam je izpila večjo množino karbolne kisline. Našli so jo, ko se je zvijala na tleh v groznih bolečinah in je ječala. Takoj so poklicali zdravnika. Ko je dospel na lice mesta, je bila ona že vsa črna, a bila je še napol živa. Prepeljali so jo v mestno bolnišnico, kjer pa je takoj umrla. Kakor pripovedujejo, je vedno vpila, ko se je nahajala v smrtni borbi: »Ne maram več živeti. Bolje je na onem svetu, kakor pa na tem. Obupala sem, obupala radi njega...«
To so v resnici farizeji! Na nedeljskem shodu se je prav lepo označilo mednarodnost tržaških socijal-no demokratičnih mestnih svetovalcev, ki v mestnem svetu glasujejo za podporo italijanskih raznarodovalnih društev, med tem ko glasujejo proti našim upravičenim zahtevam na šolskem polju. Dr. Puecher le pri zadnji seji dejal, da tržaška občina premalo izda za šolstvo. To pa je v resnici velikanska hinavščina, velikansko sovraštvo, ki ga ima dr. Puecher do nas Slovencev. Tržaška občina po njegovem mnenju še premalo izdaja za italijansko šolstvo. Kaj pa je z našim slovenskim šolstvom? Mi Slovenci v Trstu nismo dobili od občine niti ene šole in vendar nas je v Trstu preko 70.000. Zakaj pa dr. Puecher ni glasova! za podporo naši Ciril - Metodovi družbi? Takšna je njihova mednarodnost! Oni so v resnici štafaža ka-more, drugače bi jej ne šli tako na roko. Dr. Puecher je italijansko -nacionalističen »socialni demokrat«, zato pa je žalostno, da capljajo slo- j venski socialni demokratje za takimi nacionalci. V »Zarji« in povsod kriče socialni demokratje proti narod-njakariji. Zakaj pa tukaj ne povzdignejo svojega glasu, ko se gre proti interesom vsega našega naroda, torej tudi proti delavskim interesom? Ali bi ne bili boji slov. proletarijata lahkeji, ko bi bil ta proletarijat izobražen? Temu so krivi narodni nasprotniki v zvezi z »internacional-ci«. Zato mora biti pri prihodnjih deželnozborskih volitvah ta pakaža razkrinkana, pobita mora biti — naša pravična stvar pa mora zmagati.
Otvoritev kons. društva pri Sv. Jakobu, čudimo se, da imajo rogo-vileži, oni ljudje, ki so o priliki otvoritve konsumnega društva tako barbarsko razgrajali — sploh pogum, se zagovarjati. Poročilo, ki ga je prinesel »Dan«, je bilo na svojem mestu — da še premalo ostro je bilo za one, ki delajo samo razdor in hujskajo proti narodnim društvom. Tisti zloglasni Zidarič, o katerem sploh ni vredno govoriti, saj ga vse pozna kot človeka, ki je vse prej kakor naroden, se hoče prati v pon-deljkovi številki »Dneva«. V prvi vrsti pravi, da ni res. da je njihova kompanija odstopila od godbenega
odseka N. D. O. Takoj v začetku se :e torej zlagal, kar je pač njegova navada. Mi pa vprašamo, zakaj pa ste v »Edinosti« vabili na sestanek odstopivše člane godbenega odseka N. D. O.? »Edinost« je prinesla celo takrat vabilo na sestanek pod naslovom »odstopivši člani godbenega odseka N. D. O. so vabljeni na sestanek«. Upamo, da »Edinost« za naprej ne bo šla več na roko tem škodljivcem narodnih društev. Nadalje pravi v popravku, da niso delali kravalov, ampak da so samo kričali »Živio Majcen!« Vprašamo, kdo pa je žvižgal? Povemo ponovno, da ni več veliko manjkalo, da ni prišlo do pretepa. Vse ljudstvo lahko priča, kakšne kravale je delala Majcenova kompanija. Zato pa je občinstvo tudi bilo enoglasno v tem, da treba ven s takimi ljudmi, ven iz prostora, kjer se je vršila narodna prireditev. Ni več veliko manjkalo, da ni prišla policija in odpeljala te razgrajače. Ko bi se rie ustrašila njihova peščica stotin Iju-dij, bi gotovo ne utihnila, ampak bi prišlo do tega, da bi se izvršila o priliki otvoritve kons. društva aretacija odstopivših članov godbenega odseka N. D. O. »Dan« ni pisal, da pripadajo ti ljudje k socialnim demokratom, ampak, da naj gredo taki nenarodni ljudje tja, kjer je prostor za njih — k socialnim demokratom in drugim narodnim nasprotnikom, namesto da hodijo razgrajat na narodne prireditve. Če odstopivsi elani godbe ne vedo, kaj čitajo, mi si ne moremo pomagati. Glede pijače pa pravimo, lahko se ga nasrkate tako, da obležite pod mizo. nihče vam tega ne brani, toda ostanite vsaj takrat doma pod mizo ali Pa v postelji, ne pa zahajati v pijanosti na slavnostne narodne prireditve in tam kazati svoje barbarske zmožnosti. Pa še nekaj. Ti ljudje so trobili v zadnjem času naokrog, da bodo ustanovili godbo kontra N. D. O. Kakor se sliši, nameravajo ustanoviti sokolsko godbo. Pri načelstvu sokolskega društva smo se informirali in dobili za odgovor, da bi oni, če bi ti razgrajači ustanovili sokol sko godbo, naznanili v listih, da jih ne poznajo, kajti Sokoli so narodni in ne marajo podpirati ljudi, ki hočejo razrušiti »Prvo trž. nar. godbo.« Toda to se jim ne bo posrečilo. Narodna društva ne marajo takih godcev, ampak hočejo narodne godce. Nadalje smo se informirali pri N. D. O., da ti ljudje niti instrumentov niso vrnili, ki so last Nar. delavske organizacije« in bo morala torej N. D. O. sodnijskim potom postopati proti njim. To je sramota! Javnost naj spozna te ljudi. Mi pa hočemo in tudi bomo podpirali godbo N. D. O., ki se zlasti sedaj pod novim učiteljem prav lepo razvija. — Več tržaških Slovencev, ki so bili pri otvoritvi kons. društva navzoči.
Pripomba uredništva: Po informacijah, ki smo jih prejeli iz Trsta, izjavljamo, da ne bomo podpirali onih, ki so izstopili od godbe N. D. O., ker smatramo tako cepljenje za škodljivo dobri narodni stvari in bomo za naprej odklanjali vsak dopis. Podpirali pa bomo z veseljem godbeni odsek N. D. O. z željo, da se razvije in da se ustvari dobra narodna godba. S tem je za nas debata končana.
Izvirno brzojavno poročilo našega
posebnega londonskega poročevalca.
Situacija je skrajno kritična. Balkanski delegati počivajo v Londonu po trudapolnem delu. Po dnevi se vozijo po ulicah, zvečer pa si ogledujejo londonske zabave.
Da si tem lažje oddahnejo, da ne bodo tekli časi brez dogodkov — se ie spomnila Rumunija, da bi bilo dobro, če bi tudi ona dobila kak košček na Balkanu. Pa Rumunija sama ne bila prišla na to misel, če bi je ne bili navdušili oni, ki bi tudi radi kak košček zase. — Ne smemo pozabiti, da je bil pred vojno grof Ber-chtold v Bukareštu in da je tudi Hotzendorf obrnil tja svoj korak.
Rumunija zahteva kos zemlje zato, ker je bila med vojno nevtralna, za to bi se vsak zahvalil, ker je znano, da je šla preko Rumunije municija v Turčijo.
Rusija je že obljubila, da bo storila svojo dolžnost. Če ne bodo dali Rumuni miru, bo poslala nekaj oddelkov svojih podonskih kozakov in bodo Rumunce naučili manire.
Turkofili so se tega razveselili, ko s > zapazili, da bo Rumunija delala spletke proti balkanski zvezi. Rumunija pa je začela nevarno igro, ki jo lahko stane življenje. Postala bo žrtev gotovih hujskačev.
Sicer so pa zdaj na Dunaju v velikih zadregah. Prej so vabili Bolgarijo, naj se pridruži Avstriji proti Srbiji — ker pa niso nič opravili — so zdaj pridobili Rumunijo in se tem v Bolgariji zamerili.
Ko bo Rumunija spoznala, kako je šla na led — bo pač prisiljena iz-premeniti svojo politiko. Namesto, da bi se avstrijski diplomati vsaj zdaj delali prijatelje na vzhodu si nakopavajo nove sovražnike. To bo slabo za bodoče čase.
Tu v Londonu vse to dobro opazujemo. Zaradi trgovine potrebujemo miru — avstrijski diplomati ga pa nam kale. — Zato je situacija kritična in bom vam o nadaljnih dogodkih kmalu poročal.
in Mižon in ga pritisnila na stol. »Boga mi,« je zarenčal Ješpren in zavihtel stol. »Po njem,« je zagrmelo in'Ješpren je bil na tleli. Skrčile so se pijane pesti in leno vzdignile...
Truščema so se odprla vrata, da so odleteli bližnji stoli. Na pragu je stala ženska sloke rasti in v rdeče-rožastem krilu. Čevlji so ji bili blatni od dolgega pota. Mokri lasje so se ji sprijemali in preko ramen je bila ovita s sivo ruto. Srepo je zrla v strmeče, na pol pijane obraze. V čelo se ji je rezala guba, ki je pričala o življenju.
Vzdignila je koščeno roko in dolgi kazalec se je obrnil kakor puščica v gručo: »Čvičkarji!«, je siknila, da so zatrepetala vsem kolena, zamahnila in izginila...
Spogledali so se in motrili drug drugega. Za trenutek jih je minila pijanost in povesili so še vedno dvignjene roke.
»Kaj je bilo« in zopet so se spogledali. »Kaj je dejala? Kdo je?«
»Javnost, Javnost,« je viknil Češpla. »Poznam jo vlačugo. Psova-a nas je!«
»S kom, kaj je dejala?« so kriknili.
»Čvičkarji. in na-te je kazala, Rozgotec,« pristavi Rumenče.
»Ne name, tebe samega je gledala, Rumenče, kar molči.«
»Ni res, vse je psovala, vlačuga, vse, slišali ste.«
»Za njo, za njo,« so zatulili. »Psovala nas je, ji pokažemo, za njo!«
»Ali boš šel, SvašČek, tudi tebe je, čeprav ne spadaš v našo družbo. Pil si, pil, sedaj pa bi se potepel,« je grmel Rozgotec, ko sc je Svašček potuhnil za vrati.
»Za njo!«
Zadrevili so se skozi vrata na cesto. Mižon je sopihal prvi in kotalil svoje kratko telo skozi temo.
»Primite jo, držite jo, vlačugo, psovala nas je.«
»V vse ulice,« je rjul Rozgotec, ne uide nam.«
Dolgokraki Barabon je drvel, da je škropilo blato vsenaokoli. Pratika je zaplel nogo v palico in telebil, da je zaječala cesta in rjava voda je brizgnila od tal Lipovcu v obraz in usta. Zdrenilo se mu je v ustih in pljunil je debelo. »Čemu bi jaz,« si je mislil, »saj ni bilo meni. In mola o-bleka. Da bi te bes lopil. Pratika, tebe in še Javnost. Obleka je več vredna, kot vse skupaj in ko ni meni rekla, Češplo je karala.«
(Dalje.)
Gorica.
Vsiljiva vojaka- V nedeljo zvečer smo začuli v ulici Stretti žvižg, ki je klical na pomoč. Začudeni smo hiteli proti onemu kraju in videli dva vojaka alpinca v družbi enega mladeniča in treh deklet. Pozneje smo se n vsem dogodku informirali in zvedeliJ^da sta bila vojaka proti o-stali družbi nasilna. Reklo se je, da sta se hotela vsiliti v družbo teh deklet. Baje nista imela dobrih namenov in zato je pristopil nek, mladenič ter je hotel braniti dekleta. Tu pa bi se kmalu zgodila samemu nesreča. Vojaka sta ga hotela napast, z bajoneti. Dekleta so zbežala in do-tični mladenič se ima :zahvalit, samo ljudem, ki so mu takoj prihitel, na pomoč. Ko se je že vsa stvar nekoliko poravnala in ublažila, sta pijana vojaka še nadalje razgrajala in pri tem križa: »™ S^enc. im Talja-ni živijo, dreimal heil Oesterreich!« In tako dalje. Vidimo, da je naša država pač srečna, ko ima tako navdušene pionirje in goreče patrijote. Vojaško oblast opozarjamo, da za svoje reienre m^lo boljše skrbi in ne pušča, da delajo tako čast svojemu stanu.
Sneg je zapadel pri nas v^ sobo to in nedeljo. Sedaj se tali; naša Gorica se spreminja v pravcato blatno vas. Mislimo, da je naloga oblastev, da poskrbe, kako bi se naše ulice ma lo bolj izčistile, kajti magistratna gospoda naj pomisli kakšenkrat, da niso vsi goriški davkoplačevalci njenih misli, temveč si žele boljšega reda!
^|,ILlH. !lll
e:
Čvičkarji.
(Dalje.)
In že se je pokesal, da nima se-ženj dolge roke. Hvaležen bi bil Stvarniku za to dobroto. Kako sladko bi bilo danes! čeravno je bil dolg, da je v jiostelji ležal kakor kitajsko vprašanje, ni bil danes zadovoljen. S težkim srcem se je poslovil od posode, pomolil še enkrat palico v sobo in rešil še enkrat kozarec sladkosti sebi v dobro. Nič več ni bilo doseči. Postavil je kupici na mizo in odkrivopetil urno. Cmakal je še dolgo za oglom in svet se mu ni zdel več tako siv in zloben.. Tudi vrišč se je polegel.
Poseli so zopet za mizo, s katere je zajel malo preje Tepka dva polna kozarca tolažila in poguma in odmaknili drugo v kot.
»No, ali jo ti nisi z onimi potulil, se obrne Rozgotec do Ješprena, ki se je vsedel k odrinjeni mizi in opazoval posodo, ki se j.e hitro praznila.
»Tje spadaš in 2onta tudi. Ravno prav, saj sta skupaj sela.«
In Žonta je samo še meketal, čutil ni več jezika med zobmi.
»Zapojmo eno, hej, Savra, vaški fant, naprej,« je zahreščal Pratika. Majali so se in peli bogvedi kaj in tudi glasovi so se majali, padali in zamrli. Predrami pa se Drobtina in se zazre v onadva v kotu. Dolgo je bulil predno je ločil.
»Kaj, gospoda, še sta tu. Ven s črnuhi!«
In zakolebil je proti Zonti. »Nisem črn,« je hitel Ješpren, »bogme, nisem.«
»Vi, mene!« je zagodel Zonta, pa se dajmo.«
Prijel je prazno steklenico in zavihtel Ali že sta ga držala Rozgotec
Najnovejša telefonska in brzojavna poročila.
MIROVNA POGAJANJA. MIR ALI VOJNA.
London, 14. januarja. »Reuter Bureau« poroča: Načelniki balkanskih delegacij so imeli danes dopoldne sejo, na kateri so sklenili, da bodo istočasno z vročitvijo note velesil izročili Turčiji svojo noto, v kateri bodo turško vlado obvestili, da so mirovna pogajanja definitivno prerušili. Obenem bodo dobili poveljniki zavezniških armad ukaz, naj napravijo konec premirju.
London, 14. januarja. »Reuter Bureau« izjavlja, da je predstoječo energično noto balkanskih zaveznikov na Turčijo razumeti tako, da bodo balkanski delegati prekinili mirovna pogajanja le pod tem pogojem, ako ne bo Turčija uvaževala nasvetov kolektivne note velevlastl.
PESIMIZEM NA BOLGARSKEM.
UPANJE V RUSIJO.
Sofija, 14. januarja. Po zadnjih poročilih o bolgarsko-rumunskih pogajanjih in situaciji na mirovni konferenci vlada v bolgarskih poljtičnih krogih velik pesimizem. Splošno se smatra, da je nadaljevanje vojne sko-ro gotova stvar, vrh tega upajo politični krogi zelo malo, da bi prišlo med Bolgarsko in Rumunsko do sporazuma. Rusofilski krogi stavijo vse nade v Rusijo in upajo, da se bo Rusija zavzela za Bolgarsko vsaj v njenem boju proti Rumuniji.
KOLEKTIVNA NOTA V ELE VLASTI SE IZROČI V ČETRTEK.
Berlin, 14. januarja. Izročitev kolektivne note velevlasti se je zakasnela za dva dni, ker namerava Nemčija predjagati še neke spremembe, vsled katerih se bo morala vršiti glede sestave teksta še enkrat seja. Dosedaj so vsi poslaniki že dobili instrukcije svojih vlad razven nemškega poslanika, ni pa izključeno, da bodo vsled nemškega koraka poslaniki zahtevali nove instrukcije. Izvršitev kolektivne note se radi tega izvrši še le x, četrtek.
naroc
POSLANIŠKA KONFERENCA.
London, 14. januarja. »Daily Te-legrapli« poroča, da so pogajanja na poslaniški reuriiji dospela sedaj do mrtve točke. Neka tripelententi pripadajoča država je stavila predlog, naj se vprašanje glede omejitve Albanije za toliko časa odloži, da bodo tozadevna pogajanja med Avstrijo in Rusijo končana. Rusija je izjavila, da je pripravljena privoliti v ta predlog, a le pod pogojeni, če ga sprejme tudi Avstrija, ki je pa predlog odklonila. Situacija se je skrajno poslabšala in je zopet polna jako nevarnih momentov.
PL. JAGOW — DRŽAVNI TAJNIK.
Berlin, 14. januarja. Cesar Viljem je imenoval pl. Jagowa državnim tajnikom v zunanjem ministrstvu.
SRBSKO NOVO LETO.
Belgrad. 14. januarja. Povodom pravoslavnega Novega leta naglaša-jo srbski listi, da je letošnje srbsko novo leto najslavnejše v srbski zgodovini po prvih srbskih osvobodilnih bojih pod Karagjorgjein. Istočasno izražajo listi nado, da bodo srbski državniki znali obvarovati Srbiji zemljo, katero si je srbska armada zmagoslavno osvojila z orožjem.
DESCHANEL PREDSEDNIK POSLANSKE ZBORNICE. DUBOST
PREDSEDNIK SENATA.
Pariz, 14. januarja. Zbornica je danes izvolila za svojega predsednika Deschanela, ki je dobil 395 glasov. V senatu je bil izvoljen predsednikom Diibost.
MISIJA FINANČNEGA MINISTRA TODOROVA V RUSIJI.
Petrograd, 14. januarja. Bolgarski finančni minister Todorov se pogaja v Petrogradu tudi radi najetja novega bolgarskega posojila v slučaju nadaljevanja balkanske vojne. Pogajanja bodo kmalu končana in sicer 'z ugodnim izidom.
BREZŽIČNA ZVEZA BELGRAD-CETINJE.
Belgrad, 14. januarja. Včeraj je bila slovesno otvorjena brezzična zveza med Belgradom in Cetinjem. Istočasno je bila tudi ustanovljena brzojavna zveza Belgrad-Bitolj.
TURŠKI DELEGATI.
London, 14. januarja. Turški delegati so nameravali že danes odpotovati iz Londona, a niso izvršili sv( jesra sklepa. V londonskih diplo-
matičnih krogih se ne pripisuje nobenih posebnosti turškim grožnjam. Odločitev bo vsekakor padla potem, ko bo izročena kolektivna nota velevlasti.
Odgovorni urednik Radivoj Korene. Last in tisk »Učiteljske tiskarne«.
Mali oglasi.
Beseda 5 vinarjev. Najmanjši znesek 50 vinarjev. Pismenim vprašanjem je priložiti znamko 20 vinarjev. — Pri malih oglasili ni nič popusta in se plačujejo vnaprej; zunanji Inserentl v znamkah. Zaključek malih oglasov ob 6. uri zvečer.
Dvoje stanovanj z eno sobo, kuhinjo in pritiklinami se odda za termin februar. Kje, pove »Prva anon-čna pisarna«.
Išče se srednje starosti kuhari>
ca, katera bi samostojno gospodinjila in vodila malo obrt. Zmožna mora biti računanja in pisave. Kje, pove »Prva anončna pisarna«.
Kavarna
odprta celo
*
o
Gostilna
Florijanska ulica št. 6.
Najfinejši
ŠPIRIT
iz žita oddaja na debelo od 60 litrov naprej po nizki tovarniški ccni veležganjarna
M. ROSNER Co.
v Ljubljani, poleg pivovarne ,.UN10N“.
Teodor Kunc
Prešernova ulica št. 5, I. nadstropje.
Damski modni salon
za angleška in irancoska dela se priporoča.
Ucenec
s primerno izobrazbo in dobrimi šolskimi izpričevali, se sprejme takoj v trgovino z mešanim blagom. Ponudbe pod ,100“ na Prvo anončno pisarno.
FR. P. ZAJEC
Ljubljana, Stari trg št. 9
priporoča kot prvi slovenski izprašani in oblastveno koncesijonirani optik in strokovnjak svoj
optični zavod.
Daljnoglede, toplomere, in zrakomere vseli vrst. Očala, ščipal-niki natančno po zdravniškem receptu.
Cenike pošiljam na zahtevo zastonj in poštnine prosto.
Kupujte
„Dan“
„Dan“
„Dan“
„Dan“
„Dan“
v
Dan“
„Dan“
„Dan“
n
Pan“
je edini slovenski neodvisni politiški dnevnik.
je najbolje informiran slov. dnevnik.
je edini slovenski dnevnik, ki izhaja tudi ob nedeljah in praznikih.
je najodločnejši neodvisni jutranji list.
je najcenejši na pr. dnevnik; posamezni izvodi po 6 vinarjev, s pošto mesečno le K 1*70.
je razširjen v najširših ljudskih slojih, ker ga vsakdo rad čita in je zato jako uspešno oglaševanje v njem.
prinaša interesantne in znamenite zgodovinske romane.
prinaša znamenite sodobne politiške karikature.
je odločen zagovornik vseh zatiranih.
Sirite „Dan“ med ljudstvom.
Radi inventure
prodajam vso zimsko zalogo kostumov, mantijev, pale-tojev, jopic, bluz, raglanov, oblek, klobukov in vse
drugo blago 50 Ojo pod lastno ceno.
,,Angleško skladišče oblek*'
O. Bernatovič, Ljub?jana? Mesini trg št. 5
Naj večja zaloga ur, zlatnine m srebrnine
H. SU ITN EF
Ljubljana, Mestni trg 25. ,
Lastna protokolirana tovarna m v Švici.
Tovarniška znuuikn
UST- „1 K 0“
Cenik zastonj in poštnine prosto
i
■ ^ Ustanovljeno leta 1900.
"•nfi)	Gdtifcovanai	ftjp
tam lili l .<£	w;;
m:-'
V zalogi je vedno do 500 kosov od 2 do 60 K komad, tako da si vsakdo lahko Izbere. — Ob nedelja!' se dobivajo venci v isti hiši v !. nadstropju.
Slnvn. občinstvu v mestu in na deželi vljudno priporočan-;
največjo zalogo krasnih
nagrobnih vence? in trakoT
z napisi.
Zunanja naročila se izvršujejo hitro in točno Cene brez ls:©:n.3s'urem.ee.
FE? im ir Ljubljana,
1 I\* 1 li L M/ ? Mestni trg šiv. 11.-12.
turške srečke
na mesečne obroke po 4'75!!! Vsaka srečka mora zadeti^ vsaj čistih 240 frankov. Imajo 6 žrebanj vsako leto in igrajo še do leta 1974. — Glavni dobitek po 400.000 in 200.000 frankov! — Prihodnje žrebanje dne 1. februarja 1913.
Samo mi prodajamo
Clou!! 3 srbske državne srečke iz leta 1888
.	* . * . •	na mesečne obroke po - - 3 krone - -1 — Glavni dobitki 100.000, 75.000 in 20.000 frankov.
Različne skupine srečk v vsaki poljubni kombinaciji pod najkulantnejšimi pogoji. — Zahtevajte prospekte I
Zastopstvo „ C e šs !k: e Im.d.ULstrlj slk:e *fo ©.an-lsze
an
Ljublana, Frančiškanska ulica št. 6
se priporoča slavnemu občinstvu za izvršitev vsakovrstnih tiskovin. Vsled najmodernejše uredbe izvršuje naročila najokusnejše in v najkrajšem času. — V zalogi in razprodaji ima najnovejše izborne mladinske spise, kakor tudi vse šolske, županijske in druge tiskovine.
Litografija.
••••
Cene najnižje!	Notni	stavek.
Učiteljska tiskarna