Zadnjo sejo občinskega komiteja ZKS so posvetili nadaljnemu razvoju gospodarstva v občini s posebnim poudarkom na integracijske procese. Uvodne misli za razpravo je imel predsednik družbeno ekonomske komisije Franjo Kljun. Obširno so na plenumu razpravljali o gospodarski rasti velenjske občine in o integracijskih oblikah, ki so jih uveljavljale, več ali mam j spontano in neorganizirano, nekatere delovne organizacije. Poleg teh slabosti pa so hoteli ponekod vsiliti določeno integracijsko obliiko faktorji izven kolektivov. Bili so tudi primeri, ko dobre predhodne proučitve niso rodile uspeha, čeprav so bile prikazane jasne koristi družbe in delovnega kolektiva. Z gospodarsko reformo sprejeti stabilizacijski ukrepi so zaostrili proizvodne probleme v nekaterih delovnih organizacijah. V TGO Gorenje, Galanteriji, rudniku lignita, tovarni usnja in lesno industrijskem kombinatu primanjkuje reprodukcijskega materiala. Rudniku in tovarni gospodinjske opreme manjka Obratnih sredstev, ponekod pa se kopičijo zaloge gotovih izdelkov. Vse težave bodo morale rešiti same gospodarske organizacije z in- drugih dejavnosti. Na plenumu so člani občinskega komiteja omenili samo nekatere: Gorenje—Mizarstvo Velenje, Gorenje—Galanterija, Gorenje—TUŠ, LIK šoštanj—LIN Nazarje itd. Postaviti bo treba enotnejšo politiko v gradbeništvu in najti ustrezno mesto in vlogo Vegradu in gradbenemu obratu pri RLV. Isto velja za trgovinske usluge v naši dolini s katerimi ne moremo biti zadovoljni. Delovna kolektiva trgovskih podjetij Bazena in Velme bosta morala najti takšne ingracijske oblike, ki bodo zagotavljale boljše usluge, večjo zaioženost, primeren odnos do potrošnika in ne nazadnje tudi nižje cene. Podobno je z lekarnama v Velenju in Šoštanju. V prihodnjem obdobju pričakujemo, da bomo vložili v naši občini velika materialna sredstva v izgradnja energetskih kapacitet. Zato moramo v vsaki delovni organizaciji pokazati, da smo siposobni delati in upravljati proizvodne zmogljivosti v novih pogojih gospodarjenja. SEJA OBČINSKE SKUPŠČINE POCENITI PROIZVODNJO Občinski zbor in zbor delovnih skupnosti Skupščine občine Velenje sta se ponovno sestala v začetku meseca decembra. Seji so prispstvovali tudi predstavniki nekaterih gospodarskih organizacij ter poslanca Skupščine SR Slovenije Ludvik Mali in Franc Tesovnik. Združevanje gospodarskih organizacij mora krepiti delavsko samoupravljanje. Vedno večja delitev dela in velikoserijska proizvodnja ne sme spremeniti delovnega človeka v poslušen polavtomat, ampak mora postati eden od osnovnih atributov osvobojenega dela. — S. Kavčič tenzivnejšo proizvodnjo. Iskati bodo morale različne oblike integracijskih procesov s podjetji v občini in tudi izven nje. Delovni kolektivi ne smejo pričakovati pomoč od drugod. Nasloniti se morajo na lastne sile, na sposobnost, znanje in proizvodne zmogljivosti. V teh okvirih pa se naj razvijajo tudi združevalni procesi. V velenjski občini smo že poizkušali združiti nekatere delovne organizacije. Pred leti se kolektiv tovarne usnja šoštanj ni odločil za združitev s Konusom iz Slovenskih Konjic. Kmalu za tem so poizkušali z integracijo s podjetji iz SR Hrvatske. Vendar so se ti poizkusi kmalu izjalovili, ker niso bili pravilno postavljeni in izvajani. Dosti smo že v naši občini razpravljali o integracijskih oblikah, prednostih in pomanjkljivostih med termoelektrarno šoštanj irr rudnikom lignita Velenje. Člani občinskega komiteja so menili, da združitev ni uspela, ker so se preveč izgubljali v subjektivnih tendencah, problemih in željah. Ideja o združitvi ni bila nikoli postavljena na realno podlago. Ekonomske in družbeno politične proučitve niso bile temeljito izdelane, da bi lahko z njimi prišli pred neposredne proizvajalce in samoupravne organe, ki bi morali pretehtati prednosti ali pomanjkljivosti in se odločiti za najboljšo rešitev. To šo bile napake v preteklosti. Zdaj pa se stvari že obračajo na boljše. Vse bolj prihajajo do veljave medsebojni odnosi obeh kolektivov v materialno finančnih začetkih integracijskih procesov. Takšni začetki so brez dvoma pozitivni. Treba jih je le nadaljevati brez nestrpnosti in zaletavanja. Čeprav sta oba kolektiva tesno sodelovala pri načrtovanju osnov za izgradnjo energokemičnega kombinata, pa so kasnejši nesporazumi škodili izgradnji tega energetskega objekta, ker smo izgubljali čas in se ukvarjali še z dodatnimi problemi. V naši občini so precejšnje možnosti integracijskih procesov na vseh področjih gospodarstva in Kot glavno točko dnevnega reda so odborniki zelo obširno in temeljito obravnavali poročilo o vplivu gospodarske reforme na poslovanje gospodarskih organizacij v naši občini in ukrepe, ki jih bi Ie-te morale storiti, da bi bili njihovi poslovni rezultati boljši, kot so. Šaleški rudar }e podatke o letošnjih poslovnih rezultatih podjetij v občini že objavil v svoji 16 številki, zato bomo v tem sestavku občane seznanili le z najvažnejšimi sklepi ob-činske skupščine, ki so bili sprejeti o tem vprašanju. Najvažnejši sklepi so: — Organi upravljanja in družbeno politične organizacije v podjetjih naj čimprej obravnavajo uspehe poslovanja njihove gospodarske organizacije v novih pogojih poslovanja. Tiste gospodarske organizacije, v katerih se proizvodnja ne povečuje, in ki ustvarjajo manjši dohodek, ki je bil ustvarjen pred uvedbo gospodarske reforme, naj zlasti proučc vzroke za tako stanje in store vse potrebne ukrepe za povečanje in pocenitev proizvodnje in s tem ustvarijo pogoje za uspešno nadaljnje delo. N» Tudi občinski organi so dolžni spremljati poslovanje zlasti tistih organizacij, ki niso v III. tromesečju letošnjega leta ustvarile toliko dohodka, da bi lahko po poravnavi materialnih stroškov, krile iz tega dohodka izplačane bruto osebne dohodke. Takih podjetij je bilo v tem tromesečju kar pet. Odborniki zbora delovnih skupnosti naj spremljajo poslovanje tistih podjetij, kjer so izvoljeni in naj se udeležijo sestankov v podjetjih, kjer se bo obravnavala ta problematika. — Prilagajanje osebnih dohodkov delavcev novim življenjskim stroškom mora biti v skladu z doseženo produktivnostjo dela in doseženimi poslovnimi rezultati. Pri sprejemanju sistema notranje delitve, v zvezi z valorizacijo osebnih dohodkov, naj delovne organizacije poskrbijo tudi za člmboijšo izdelavo novih podatkov o delitvi dohodka in osebnih dohodkov. — Občinska skupščina naj v bližnji prihodnosti pomaga pri ureditvi problemov v zvezi s financiranjem del pri nadaljnji Igradnjl objektov energo-kemlčnega kombinata v Ve. len ju. Odborniki so sprejeli tudi več dokaj važnih predpisov. Tako je bil sprejet odlok o komunalnih taksah, po katerem bo znašala turistična taksa v prihodnjem letu na območju občine za eno nočitev za naše državljane SO, za inozemce pa 100 dinarjev. Dohodek od teh taks občinska skupščina v celoti odstopa turističnim društvom za njihovo dejavnost v zvezi s pospeševanjem turizma. Sprejet je bil tudi odlolc o načinu ugotavljanja nove vred- Vsem naročnikom, ki še niso plačali letošnje naročnine, prilagamo v današnji številki SR položnice. Prosimo, da zaostalo naročnino nakažete na žiro račun številka 5074-608-369. nostl stanovanjskih hiš, stanovanj in poslovnih prostorov, ki se dajejo v najem na območju občine. Občinska skupščina Je odločila, da se bo nova vrednost stanovanjskih hiš, stanovanj in poslovnih prostorov, U bo podlaga za novo višino stanarin ln najemnin, določala po posebni metodi točkovanja. Podlaga za določitev vrednosti ene točke pa je kalkulativna gradbena cena za nova stanovanja v decembru 1964 in znaša 860 dinarjev. Vrednost enega stanovanja se ugotovi tako, da se pomnoži število kvadratnih metrov stanovanjske pitlfršlnc s seštevkom točk, ki ustrezajo temu stanovanju in z vrednostjo ene točke. Nove stanarine bodo na tej podlagi dokončno odmerjene v začetku prihodnjega leta. Nadalje so odborniki občinske skupščine sprejeli sklep, po katerem bo možna ponovna Izdaja gradbenih dovoljenj v zazidalnem okolišu Pesje, ki je bila pred leti začasno ustavljena. Na seji so bili sprejeti tudi odloki o ukinitvi občinskega gozdnega sklada, o rokih za čiščenje kurilnih in dimnih vodov in o pooblastitvi stanovanjskega podjetja Velenje za opravljanje določenih zadev iz občinske pristojnosti na področju stanovanjskih razmerij. Na seji je bli za novega predsednika upravnega odbora občinskega komunalnega sklada imenovan Venčeslav TAJNIK, diplomirani gradbeni inženir pri rudniku lignita Velenje, izdano pa je bilo tudi soglasje za Imenovanje Jožeta Hebarja in Emila Sokliča, diplomiranih pravnikov iz Celja, za namestnike medobčinskega javnega tožilca v Celju. Zbor delovnih skupnosti je še razpisal nadomestne volitve enega odbornika v 27. volilni enoti, ki obsega delovne skupnosti občinske uprave, občinskega sodišča ln občinskih družbeno političnih organizacij, ker se je sedanji odbornik Mile Topolovec, ki je bil izvoljen v tej vililni enoti, odpovedal svojemu odbornlškemu mandatu. Spoštovani bralci ! Kaj naj napišemo na koncu starega leta, da bomo še naprej ostali prijatelji? Dosti tiskarskega črnila snro porabili v tem zelo kratkem času kar izdajamo Šaleškega rudarja. Napisali smo dvainsedemdeset časopisnih strani in izdali sto devetnajst-tisoč izvodov časopisa. Vsak drugi četrtek so marljivi celjski tiskarji natiskali naš list, vi pa ste ga, kot ste nam mnogi večkrat povedali ali pa napisali, željno pričakovali tudi vsak drugi četrtek. Tako smo postali prijatelji! r Dobro se že poznamo, zato ne boiho danes, ko se poslavljamo od starega leta, izgubljali mnogo besedi. Vsi skupaj imamo dosti načrtov in dosti želja. Res je! Zelja... In kakšna je naša želja? Ostanite, spoštovani bralci, še naprej naši zvesti prijatelji in sodelavci, da bomo skupaj ohranili v pisani besedi, na straneh šaleškega rudarja, čimveč dogodkov živega utripa in skupnih naporov pri nadaljnji socialistični izgradnji. Zato krepko stisnimo drug dragemu roko in si želimo 1 SREČNO 1966! Uredništvo Šaloškega rudarja KONFERENCA ZMS NA RŠC — KC^FERENCA ZMS NA RŠC — KO NFERENCA ZMS NA RŠC —\KON IZKORISTITI CAS Letna konferenca aktiva Zveze mladine rudarskih šol, ki je bila ta mesec v prostorih RŠC je bila plodna. Mladinci so položili obračun svojega dela in so postavili smernice za nadaljnje delo. Na opravljeno delo so lahko ponosni, saj so s številnimi prostovoljnimi delovnimi akcijami nadaljevali tradicijo urejanja našega mesta. Prav tako so odkrito priznali, da z nekatenhpi dosežki, še n« morejo biti zadovoljni. Treba bo posvetiti večjo pozornost družbeni lastnini, saij se je pokazala prav v mladinskem klubu, da mla- dinci ne kažejo dovolj odgovornosti in delajo ravno to, kar je prepovedano. še bolj bo treba paziti na red in snago okrog stoplnice in prostorov, ki so jim na razpolago, saj se v tem tudi odraža njihova kulturna raven. Učenci so sami izrazili nezadovoljstvo nad doseženimi učnimi uspehi. Kje je vzrok? »Mislim«, je dejal neki tretjeletnik, »da leži krivda na naši strani, ker premalo racionalno izkoriščamo čas, namenjen za učenje. Če bi se pri učnih urah po domovih res intenzivno učili, je dodal, bi nam osta- lo še dovolj časa za druge stvari«. Da bi popestrili dejavnost šolskega centra, so predlagali, naj bi se še bolj razvile nekatere sekcije: planinska, taborniška in dramska sekcija, kajti do zdaj so te, z nekaterimi izjemami, le životarile. »Dobri učenci«, je dopolnil opazovalec konference, »naj vplivajo na druge in jim pomagajo, da se bodo čim prej vključili v življenje kot kritični samozavestni in odgovorni člani skupnosti«. (Nadaljevanje'na 2. strani) ČASOPIS JE IZHAJAL KOT »RUDAR«, GLASILO DELOVNEGA KOLEKTIVA RUDNIKA LIGNITA VELENJE. — OD i. MAJA 1965 DALJE GA IZDAJA OBČINSKI ODBOR SZDL VELENJE. GLAVNI IN ODGOVORNI UREDNIK LJUBAN NARAKS TEHNIČNI UREDNIK IVAN FIJAVŽ 30. DECEMBER 196? LETO I., ŠT. 18 CENA 30 DIN — POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI r GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA OBČINE VELENJE .__ _?______ _ NEPREMIŠLJENO ZDRUŽEVANJE ŠKODI NAPREDKU Reorganizacija zavoda za zaposlovanje popolnih osemletk, dve gimnaziji, srednja ekonomska in srednja tehniška šola z oddelkom za rudarstvo. Posebej je razvita tudi zdravstvena služba, ki deluje preko šestih samostojnih zdravstvenih zavodov, bolnico s specializiranimi oddelki ter bolnico za TBC. Predvideva pa se tudi ustanovitev Sedanji zavod za zaposlovanje Ve- lenje (18.238 ha), Mozirje (50.751 ha), georriedicinskega centra s sedežem v lenje zajema področje dveh občin: Dravograd (10*495 ha), Ravne na Ko- Slovenjejn Gradcu. V zdravstvenih ""-'' —; • "-'- ~— roškem (30.365ha), Slovenj Gradec domovih so zaposleni trije zdravniki Na podlagi temeljnega zakona o organizaciji in financiranju zaposlovanja, ki dopušča za območja več občin ustanovitev ene same skupnosti za zaposlovanje in na podlagi razgovorov predsednikov občinskih skupščin Velenje, Mozirje, ^Dravograd, Ravne na Koroškem, Slovenj . Gradec in Radlje ob Dravi, jI bilo dogovorjeno, da se za območja omenjenih občin ustanovi ena sama skupnost za zaposlovanje s sedežem v Velenju. Začasno skupščino skupnosti za zaposlovanje Imenuje skupščina v kateri bo sedež zavoda. iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiitiiititisiiiiitiiiitiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiia 3 » S OBVESTILO | Knjižnica Velenje obvešča svoje bralce, da bo s 1. januar- | | jem 1966 uvedla nov urnik. Za bralce bo poslovala izmenično en | 1 dan v dopoldanskih in en dan v popoldanskih urah in sicer: Ponedeljek Torek Sreda Četrtek Petek Sobota od 13. do 19. ure. od 8. do 14. ure. od 13. do 19. ure. od 8. do 14. ure." od 13. do 19. ure. od 8. do 12. ure. , Velenje in Mozirje. Občini sta geografsko med seboj povezani, glede na teritorialno razsežnost pa je poslovanje v Mozirju urejeno z izpostavo. V zadnjih letih je opaziti v obeh občinah dokaj hiter gospodarski razvoj, in to zlasti na račun industrije, na katero odpade v občini Velenje 58 odstotkov vsega celotnega dohodka doseženega ob polletju 1965, medtem ko v občini Mozirje nekoliko manj — ca. 32 odstotkov. Sporedno z večanjem gospodarstva se je v občinah večalo število zaposlenih, kar je opaziti zlasti predlansko in lansko leto. število^aposle-nih je naraščalo znatno hitreje od skupnega števila prebivalcev, tako, da opazimo v občini Mozirje pri 28,8 odstotka povečanju števila zaposlenih "(za osnovo je vzeto 1961. leto), celo stagniranje skupnega števila prebivalcev (indeks 99,6). Gospodarski ukrepi na področju HI............................iiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiniiiiHinniiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiHiuiiiiiiiiiiiiiniiiiiii (28.595 ha) in Radlje ob Dravi (34.631 ha). Politika zaposlovanja se pri tem vodi preko dveh zavodov za zaposlovanje, in to v Velenju in Dravogradu ter s štirimi izpostavami (Mozirje; Ravne na Koroškem, Slovenj Gradec in Radlje ob Dravi). Kakor na področju velenjskega zavoda za zaposlovanje, opazimo tudi na področju dravograjskega (skupaj z njegovimi tremi izpostavami) dokaj hiter gospodarski razvoj, ki pa gre v pretežni meri na račun občine Ravne na Koroškem —- industrijsko najmočnejše v Koroškem kotu. Z združitvijo obeh zavodov, skupaj z njihovimi izpostavami, bi področje novega, zavoda zajemalo torej 104.052 prebivalcev, od katerih je 33.305 aktivno zavarovanih. Prednosti, ki govorijo za združitev pa ni iskati samo v teritorialni povezano- za medicino dela, in sicer v Velenju, Slovenj Gradcu in Ravnah na Koroškem. Pri tako specializirani zdravstveni službi, z ozirom na gospodarsko reformo, ne bi bilo potrebno, da bi zavod imel še svojo lastno ambulanto za" medicino dela, ker bi laihko (to delo opravljala splošna zdravstvena služba. Pri vsem tem pa ne gre zanemar-, jati dejstva, da zajema to področje dve občini, katerih gospodarski razvoj je prav sedaj v svojem največjem razmahu in bo v naslednjih tridesetih letih vplival na preobrazbo znatnega dela področja novega zavoda. To sta občini Velenje in Ravne na Koroškem. Po podatkih republiškega sekretariata za urbanizem se bo v letih od 1961 do 1991 povečalo število prebivalstva na celotnem obravnavnem področju za 34.158 (od tega bi od- investicijskc a kreditne politike, ki sti, dokaj ugodni komunikacijski padlo na Velenje 17.070, na Ravne so bili lansko leto sprejeti, bi naj sicer preprečili nadaljnje, predvsem ekstenzivno zaposlovanje. V celoti pa opazimo v prvih devetih mesecih letos še vedno povečanje le-tega, čeprav z nekoliko počasnejšim tempom. Tako se je zaposlenost v občini Velenje povečala z«k 6,7 odstotka, v občini Mozirje pa za 7,8 odstotka Kvalitativna kot kvantitativna sprememba v zaposlenosti se bo pokazala verjetno šele po uveljavitvi gospodarske reforme, s katero naj bi bil dosežen predvsem takšen obseg in tempo zaposlovanja, ki se bo v večji meri prilagodil stvarnim potrebam gospodarskih in t drugih družbenih služb. Posledice, ki se bodo pokazale zlasti na številu zapo- povezavi ter številu prebivalstva in zaposlenih^ temveč predvsem v boljšem finančnem 'stanju in boljši strokovni službi. \ Pri sedanji zasedbi delovnih mest, predvsem pa pri zasedbi kakršno bi naj zavodi imeli, da bi lahko strokovno opravljali zastavljene naloge, bi dohodki ne omogočili normalnega poslovanja v vsakem posameznem zavodu, še posebej pa ne bi o-stalo sredstev za formiranje skladov, ki pa so za uspešno poslovanje nujno potrebni. Z združitvijo obeh zavodov bi od sedanjih 21 zaposlenih, kolikor jih je skupno v obeh zavodih (10 v Velenju, 11 v Dravogradu), ostalo le 14, pri tem pa bi bila spremenjena tu- slenih, bodo v novih pogojih gospo- di kvalifikacijska struktura. darjenja neposredno vplivale tudi na delo in dohodek zavodov za zaposlovanje. Tako bo prvemu zmanjšanju rednega dohodka na zavodih, ki je nastal v juliju zaradi znižanja prispevka za zaposlovanje od 0,5 do 0,2 odstotka, sledilo ponovno znižanje na račun zaposlenih. Zavodi bodo morali skrbneje.kot doslej analizirati vsak izdatek, posebno še, S predvidenimi dohodki, ki bodo doseženi v najslabšem primeru, bi novi zavod • lahko normalno posloval, saj bi se čisti dohodek, ki bi o-stal po odbitju republiškega prispevka in materialnih stroškov, delil na osebne dohodke in sklade v razmerju 38,6 odstotka (za OD) : 61,4 (za sklade). Boljša organizacija ter ckonomič- ker se bodo stroški z ozirom na riejše poslovanje novega zavoda je predvideno povečanje brezposelnih, povečali. V takih pogojih poslovanja pa večina zavodov ne bo kos nalogam, ki se pred nje postavljajo. Izhodišče bo potrebno iskati v združevanju zavodov, s čimer bi se dosegle skupne strokovne službe ter ekonomčnejša poraba sredstev. Teritorialno celoto, ki bi odgovarjala novim normam, določenim tako glede števila prebivalcev kot glede števila' zaposlenih, ki bi v tem delu Slovenije predstavljalo področje, ki bi zajemalo Koroški kot. Miši in j.s ko in šaleško dolino ter Zgor-nfesavinjsko področje. Geografsko so ta področja med seboi povezana in predstavljajo 173.075 ha površine, ta pa je razdeljena na območja šestih občin: Ve- Mladinski seminar Občinski komite ZMS Velenje je pred nedavnim organiziral kratek popoldanski seminar za sekretariate na osemletkah v II. osnovni šoli v Šoštanju. Prisotnih je bilo 22 mladincev in mladink iz osnovnih šol Velenja, Šoštanja in osnovne šole Šmartno ob Palki. Po uvodnih besedah sekretarja občinskega komiteja, so mladinci izmenjali svoja mnenja in stališča o vlogi mladinske organizacije na osemletkah, o odnosu do pionirske organizacije, o sprejemanju v ZM, o vlogi MO pri poklicnem usmerjanju, o oblikah dela na šolah itd. Udeleženci seminar ja so se zelo zanimali za gospodarsko in družbeno reformo, kar kaže na precejšnje zanimanje za izvajarjje reformnih prizadevanj in ukrepov 'tudi pri najmlajših mladincih. Na njihova vprašanja sta odgovarjala predstavnica iz ČK ZMS in sekretar občinskega komiteja. Na koncu seminarja so učenci izrazili željo, da bi radi še en seminar, kateri naj bi obravnaval tudi nekatere tehnične probleme pri delu mladinske organizacije na šoli: priprava ih vodenje konference, kako naj poteka sprejem v mladinsko organizacijo, kako voditi sestanek itd. 1 opaziti predvsem v znižanju udeležbe osebnih dohodkov in materialnih stroškov v celotnem dohodku. Kljub znižanju zaposlenih za ca. 33 odstot- pa 11.261 prebivalcev. Povečanje števila prebivalstva ter deagrariza-cija zaradi modernizacije v kmetijstvu, pa bosta zahtevali odpiranje novih delovnih mest. V celoti bo razvoj v tem času zahteval 22.880 novih delovnih mest, od tega jih bo samo v Velenju potrebnih 5.620, ki pa bodo z dograditvijo energo-ke-mičnega -kombinata ter z realizira-njem drugih planiranih objektov (elektrarna B v Šoštanju ter novi jašek), lahko zasedena. Prav tako bodo lahko zasedena, glede na perspektivni razvoj (sulfatka, Otiški vrh), v Koroškem kotu. Z združitvijo zavoda za zaposloT vanje delavcev Dravograd in Velenje, bi od sedanjih štirih izpostav ostala le ena za tekoče spremljanje in ugotavljanje sprememb v zaposlovanju na teh področjih, pa bi se delo organiziralo z uradnimi dnevi, ki bi bili v presledkih vsakih štirinajst dni, oziroma po potrebi, kar bi se uredilo s statutom novega zavoda. Sedež izpostave bi bil v Dravogradu, za kar so se sporazumeli tudi predsedniki občinskih skupščin. Omenjena občina odgovarja zlasti zaradi geografske lege, saj predstavlja središče v Koroškem kotu. Evidenca službe zaposlovanj*? kakor tudi dohodki in izdatki bi se vodili ločeno po občinah, polletna in letna kov bi bilo delo zavoda na višji poročila o slednjih, pa se bodo do- strokovni ravni, saj bi nova sistematizacija delovnih mest zajemala naslednje profile kadrov: 3 z visoko izobrazbo, 4 z višjo izobrazbo in 7 s. srednjo izobrazbo. Novi zavod bi tako zadostoval pogojem in bi lahko opravljal naloge, ki se mu po temeljnem zakonu o or- _ ganizaciji in financiranju zaposlova- ' enim družinskim stanovanjem. S stavljala vsem občinskim skupščinam. Da pa sta sedanja zavoda poslovala po principu dobrega gospodarjenja že do sedaj kaže dejstvo, da razpolaga zavod za zaposlovanje Velenje s šestimi lastnimi družinskimi stanovanji, zavod v Dravogradu pa z laftno poslovno zgradbo ter nja postavljajo. Poudarek dela bi bil v bodoče predvsem na strokovnem — študijsko raziskovalnem delu, zlasti na področju poklicnega u-smerjanja mladine in odraslih ter ugotavljanje tekočih in perspektivnih potreb po kadrih. \ Upravičenost obstoja novega zavoda potrjuje poleg omenjenih momentov tudi sedanji in perspektivni razvoj področja, ki bi ga le-ta zajemal. Trenutno je na tem področju 30 i voda. „-V. . iJ Mi varčujemo! Da bi čimbolj zadovoljila vlagatelje in' pritegnila še večji krog občanov k varčevanju, je Kreditna banka Celje, podružnica Velenje z ekspozituro Šoštanj uvedla nekaj sprememb pri obrestovanju vezanih hranilnih vlog. V novem letu 1966 bo banka kot doslej obrestovala navadne — a vista — vloge svojih vlagateljev po 5 '/• obrestni meri. Za vezane vloge pa je bila mnenja, da odpravi dosedanje žrebanje, pri katerem je bilo nagrajenih le nekaj vlagateljev, ln raje zviša njihovo obrestno mero. Na ta način so vsi vlagatelji vezanih vlog enako/ nagrajeni. Obrestna mera za vezane vloge nad eno leto se zviša od 6 % na 7 % in za vezane vloge nad dve leti od 7 •/• na 7,5 •/•■ Obenem pa dobijo vlagatelji ob vezavi svoje vloge še malo darilo, sorazmerno z višino vloženega zneska. Zato pozivamo občane, da se poslužujejo teh ugodnosti pri vlaganju svojega denarja na daljšo časovno dobo. Obenem opozarjamo vse vlagatelje vezanih hranilnih vlog, da zapadejo nekatera njihove vloge že meseca februarja 1966. leta in jih prosimo, da se zglase na naši likvidaturi v Velenju ali ekspozituri Šoštanj, roku, navedenem v sporazumu med b^nkn in vlagateljem, da odločijo o vezani vlogi. Lahko jo bodo vezali še naprej aH pa pripisaU na a vlsto vlogo. Obveščamo tudi občane, da pripravljamo sistem namenskega varčevanja za gradnjo stanovanjskih hiš, vezano z odobravanjem posojila. O podrobnostih vas bomo še obvestili. Za dosedanje zaupanje se vsem vlagateljem zahvaljujemo ln želimo še nadaljnje plodno sodelovanje. Srečno novo leto 1966! Kreditna banka Celje podružnica Velenje Ekspozitura Šoštanj Podaljševanje registracije MOTORNIH VOZIL ZA LETO 1966 Oddelek za notranje zadeve Skupščine občine Velenje bo vršil podaljševanje registracije motornih vozil in priklopnih vozil za leto 1966 od 4. do 31. januarja prihodnjega leta po razporedu, ki je bil skupno z dostavo predpisanih obrazcev in položnic za pla čilo cestnih pristojbin ter premije obveznega zavarovanja sporočen vsem lastnikom motornih vozil. Lastniki motornih vozil, ki iz opravičenih razlogov ne bodo mogli v mesecu januarju zaprositi za podaljšanje registracije svojega vozila, bodo lahko to obveznost izvršili v mesecu februarju 1966. K prošnji za podaljšanje registracije motornega vozila je obvezno predložiti v dveh izvodih obrazec »Prijava za podaljšanje registracije vozila«, ki mora biti čitljivo izpolnjen s črnilom ali pisalnim strojem, potrdilo (priznanico) o plačilu cestne pristojbine in priznanico o plačilu prejnije obveznega zavarovanja. Ob predložitvi prošnje je predložiti še prometno dovoljenje ter državno takso din 700. Delovne organizacije morajo za vsako vozilo posebej predložiti potrdilo o plačilu cestne pristojbine in potrdilo o zavarovanju vozila, izstavljenega od Splošne zavarovalnice. Za vse nadaljnje informacije se obračajte neposredno na tuk. oddelek za notranje zadeve (soba št. 16). ODDELEK. ZA NOTRANJE 1 ZADEVE SOb Velenje POSPEŠITI KMETIJSKO PROIZVODNJO tem pa si bosta lahko pridobili strokovni kader, ki bi ga pri svojem delu potrebovala. Občinske skupščine naj se soglasno izrečejo za priključitev oziroma za formiranje novega zavoda s tem, da se za celotno podoročje zavoda ustanovi samo ena skupnost. V skupščini zavoda pa bi bili predstavniki gospodarskih in družbenih organizacij iz vseh področnih poljtič-no-teritorialnih enot na območju za- ki NI osnovni namen kmetijske proizvodnje v tem, da preživlja ljudi, ki delajo v tej proizvodnji, temveč ima kmetijstvo v sklopu našega gospodarstva posebno nalogo, da oskrbuje prebivalstvo s kmetijskimi živilskimi pridelki. Upoštevajoč ta in še druga dejstva, ki zavirajo razvoj intenzivne kmetijske proizvodnje v velenjski občini, so pred nedavnim člani občinskega komiteja ZKS in občinskega odbora SZDL na skupnem plenumu predlagali nekatere ukrepe, da bi usmerili celotno kmetijsko politiko v naši občini tako, da posežemo čim višjo proizvodnjo. Namen skupnega plenuma obeh občinskih forumov ni bil v tem, da bi reševali probleme tehnologije kmetijske proizvodnje, temveč da analizirajo ekonomsko politične posledice kmetijske proizvodnje na našem področju. S konkretnimi številkami, ki so jih dosegli drugje, so primerjali proizvodne pokazatelje na naših kmetijskih povTšinah. Pri proizvodnji je zasebni sektor občutno močnejši. Možnosti za obsežnejše pridobivanje zemljišč za družbeno proizvodnjo so minimalne. še vedno ostane aktualna naloga podružbljanja zemljišč, vendar v pametnem iu ekonomsko utemeljenem obsegu. Ko so na plenumu govoriU o načelni organizaciji kmetijske proizvodnje so Mil mnenja, da je jasna perspektiva in določena gotovost za bodočnost edina možna pot, da bo privatni kmetijski proizvajalec dobil zaupanje v svoj obstoj ln se zopet navezal na zemljo. Ce bo kmet dobil zagotovilo, da si bo lahko s svojim delom ustvaril povprečni standard, verjetno ne bo imel več želje, da zapusti kmetijo. Kooperacija je oblika, ki zagotavlja takšno možnost privatnemu kmetu. Zal pa večkrat ugotavljamo, da se kooperacija kaj rada spremeni v trgovske odnose. Kmetijski strokovnjaki bi morali nositi osnovno skrb za povečano blagovnost kmetijske proizvodnje. S tem pa ni rečeno, da so oni edini, ki naj zagotovijo takšno proizvodnjo. Naloga vseh gospodarskih in družbeno političnih sil v občini je, da podprejo kmetljce v tej skrbi. Naravni pogoji kmetijstva v velenjski občini kažejo orientacijo predvsem na živinorejo ln sadjarstvo. Pri tej usmeritvi specializirane kmetijske proizvodnje se moramo zavedati, da se bo brez dvoma spremenila izraba obdelovalnih površin, ki bi služile v večji meri za proizvodnjo krmnih rastlin. Tržni pogoji pa narekujejo še delo na razvoju vrtranstva ln hmeljarstva, vendar le na tistih obdelovalnih površinah, ki so za tovrstno proizvodnjo najprimernejši. Zlasti vrtnarstvo bi bilo potrebno razviti do take mere, da bi zadostili z vrtnarskimi pridelki potrebe našega področja. Na skupnem plenumu so zadolžili komisijo za ekonomsko politične odnose in strokovnjake kmetijske zadruge Šoštanj, da pripravijo določene sklepe. Zaradi aktualnosti bomo prihodnjič v celoti objavili sklepe, ki jih je pripravila ta komisija. člani občinskega komiteja ZKS ln občinskega odbora SZDL so temeljito razpravljali o aktualnih vprašanjih kmetijstva v naši občini in sprejeli ustrezne sklepe. Vendar s tem ne bodo rešeni ključni problemi, ki na našem področju zavirajo razvoj intenzivne kmetijske proizvodnje, če se ne bodo vsi faktorji v občini skupno s kmetijsko zadrugo, zasebnimi kmetijskimi proizvajalci in kmetijskimi strokovnjaki dosledno in povsod zavzemali, da bi ta proizvodnja v čim večji meri oskrbovala potrošnike in dosegla tržne viške. Smotrno izkoristiti čas (Nadaljevanje s 1. strani) Tudi sicer se je razvila živahna diskusija. Klubsko življenje je pritegnilo že marsikaterega mladinca in zlasti v zadnjem času se je dvignilo zanimanje za spremljanje javnega življenja, tako da vodstvo kluba že razmišlja, da bo treba naročiti več časopisov in revij. In naš smoter? Iz naše šole morajo priti dobri učenci, kakršni so izšli takrat, ko je bilo Velenje v izgradnji, ko so bili učni uspehi samo ob sebi umevni in so mladinci uspešno sodelovali v vsakii delovni akciji. Volitve so potekale v najlepšem redu. Novi sekretariat je sprejel pomembne sklepe. Mladinska šolska skupnost naj se kar najbolj poveže z vodstvom šole. Napravili bodo seznam socialno šibkih učencev in jim priskočili na pomoč. Slabe učence bodo vzpodbudili k učenju in delu. Domsika skupnost učencev bo prevzela nadzor čiščenja okrog stolpnice. Določili bodo komisijo za nagrajevanje in kaznovanje in izvolili komisijo za družabno aktivnost. Mladinski klub je v prostem času pribežališče mnogih mladincev. PITANJE ŽIVINE V NOVIH POGOJIH GOSPODARJENJA Z ozirom' na poudarek vse večjemu izvozu živine se je treba delno preorientirati tudi v pitanju živine. Skoraj ves jugoslovanski izvoz govejega mesa gre v Italijo in zato je pri pitanju treba upoštevati njihovo potrebo. Italijani so kupci zelo mlade pitane govedi, ne preveč težke (telice največ do 450 kg, bikci pa največ do 500 kg) in tudi ne zelo mastne. Spitano govedo mora biti širokega trupa in polnih beder. Vso skrb je treba posvečati že sami odbiri živali za pitanje. Za pitanje izbrana teleta naj bodo dobro povezana in globokega trupa. V kolikor je mogoče, se je bolje odločiti za sivorjavo govedo, kakor pa za križance. Reja v kmečkih hlevih je v glavnem urejena tako, da se živalim poklada tista krma, ki se pridela doma, le izjemoma si kmetje nabavljajo močna krmila. Prav tako pitanje pa dobiva ravni? po reformi svoj pomen. Uvožene komponente močnih krmil so se precej podražile in ravnp kvalitetna domača krma jih mora nadomestiti. Seveda pa čisto brez koruze, krompirja in žit ne bo šlo. Vse večjo skrb bo treba polagati kvalitetnemu in kvantitetnemu pridobivanju krme bodisi na njivah ali na travnikih. Perspektive pitanja živine so zelo velike, posebno še, če se spomnimo, da je samb v Evropi primanjkljaja 700.000 ton govejega mesa. Prav v zadnjem času pa so se začeli pojavljati tudi kupci govejega mesa z vzhoda. S tem so se odprlejgove-dereji še širše možnosti za p las man svojih proizvodov. Čeprav potrebe po govejem mesu zelo rastejo, je v svetu vedno manj goveje živine. Samo v deželah zahodnoevropskega trga se je v zadnjih letih zmanjšalo število krav za 3 milijone. Argen-tinci, ki so zelo veliko govejega mesa izvažali v Evropo, so morali zmanjšati izvoz za ca. 50%, ker jih je v zadnjih letih močno prizadela suša. i Če se hočemo na svetovnem trgu* pojavljati kot prodajalci govejega mesa, moramo nastopati s kvaliteto in s tako ceno, ki bo odgovarjala trgu in bo dostopna kupcem. Industrijski način pitanja, ki smo ga uvedli v zadnjih letih, nam je Zaradi previsokih proizvodnih stroškov to onemogočil. Prirastek pri taki tehnologiji pitanja je bil predrag in ga je morala država delno sanirati s premijami. Po reformi se je pokazalo, da se bo potrebno najprej nasloniti na doma pridelano krmo, primanjkljaj krmil bo pa seveda potrebno uvažati oziroma nabavljati. V vsakem primeru se pa mora struktura krmljenja spremeniti v korist domače krme, saj nam podatek, da kdor v sedanjih pogojih krmljenja porabi več kot 4 kg močnih krmil na oskrbni dan, pove, da ne more iskati nobene rentabilitete v pitanju. Ker je povpraševanje po govejem mesu vedno večje, se čuti iz leta v leto stalna težnja po porastu cen, posebno še v času turistične sezone. Prav tako ni poraba in cena v vseh mesecih enaka. V mesecu aprilu, ko je ponudba pri nas najmanjša, prič-no potrebe naraščati in tako nekako od maja do septembra dosežejo svoj maksimum. V mesecu oktobru in novembru, ko je največja ponudba živine, je povpraševanje po živini najmanjšč, v decembru in januarju potrebe zopet malo naraščajo, malo pa zopet padejo v februarju in marcu. V jeseni, ko je največja ponudba drugih pridelkov in ko je-turistič-ne sezone konec in januarja, ko je največji zakol prašičev, pa je najmanjše povpraševanje po govedini. Prav to neenako povpraševanje nam narekuje, da bomo morali prodajo pitancev planirati tako, da jih bomo oddajali v sezoni največjega povpraševanja in seveda v tem primeru tudi najvišjih cen. Vsak rejec bi moral to nihanje upoštevati in si zastaviti proizvodnjo tako, da bo oddal pitance tedaj, ko bo najugodnejši ekonomski učinek. V nekaterih državah zelo pripomorejo k smotrnejši proizvodnji in oddaji pitancev ob največjem povpraševanju s tem, da premirajo živali ali, da v sezoni določajo višjo ceno. Tehnično se pa tako proizvodnjo urejuje tudi s sezonskimi pripusti krav. Zanimivo je tudi vedeti, da v Italiji, kamor izvažamo skoraj 90 % govejega mesa, se poveča število ljudi v poletnih mesecih tudi za 30 %, zaradi dotoka turistov. Celoten izvoz našega mesa v Italijo pa predstavlja za njih samo nekaj procentov uvoza. Ta pojav je pa vseeno zaskrbljujoč, ker povezava samo z enim trgom ne more absorbirati vseh sortimentov in vsega mesa. Na začetku pa je bilo omenjeno, da se pojavljajo na našem trgu tudi še kupci iz drugih držav, tako; da ni bojazni za prodajo kvalitetnega mesa na zunanjem trgu. Področje naše občine ima možnosti za ta način vzreje živine, posebno še v višinskem predelu, kjer je živinoreja glavna veja kmetijske proizvodnje, zato se lahko še nadalje vključujemo še v večji meri kot proizvajalci pitane živine na trgu. Rojnik ing. Jože OBCN1 ZBOR ZB NOV v Šoštanju V Šoštanju so se zbrali člani krajevne organizacije ZB NOV na redni letni občni zbor' Odbor je izčrpno poročal, o svojem delu. To je bilo v Zakaj radijske motnje V Šoštanju cestna razsvetljava na Trgu svobode, Cankarjevi in Kajuhovl cesti ter drugod, kjer so postavljene fluorescenčne svetilke, zaradi slabega spoja samo bliska ne pa sveti kot bi morala. šoštanjčani menijo, da slaba cestna razsvetljava vpliva na poslušanje radijskih oddaj, ki jih skoraj ni moč več poslušati. Zato se upravičeno sprašujejo, čigava je dolžnost, da bi uredil slabo cestno razsvetljavo in da bi na ta način prenehalo pokanje v radijskih sprejemnikih. Vsekakor pa slaba cestna razsvetljava v temnih in meglenih zimskih nočeh šoštanjčanom prav malo koristi. M. V. Belovoška krajevna skupnost ob zaključku leta Krajevna skupnost v Belih vodah je zelo delavna. O tem smo že poročali v našem listu. Ob zaključku leta so pregledali svoje delo tudi na letni konferenci KO SZDL Bele vode, kjer so ugotovili, da je bilo opravljeno veliko delo v Belih vodah. I Opravili so 11 km buldožerskih del na rekonstrukciji ceste Grebenšek— Bele vode—Luka in odsekih Grebenšek—Acman ter Savinek—Kozamur-nik. Poleg tega so položili večino cevi za odvodnjavanje in gramozirali 3 km cestišča. Vrednost celotnih del je 14 milijonov dinarjev. Prostovoljnega dela pa je bilo narejenega za 1 milijon dinarjev. Od tega so prebivalci kraja zbrali v lesu in denarju samoprispevek v znesku 5,5 milijona. Ostala sredstva pa je prispevala skupščina občine Velenje in gozdni sklad. Torej, za tako majhen znesek je bilo precej opravljenega. Vendar še čaka Belovoščane velika naloga v prihodnjem letu za katero upamo, da jo bodo prav tako uspešno rešili, kot letošnjo. Potrebna je utrditev ceste Grebenšek—Bele vode—Luka in s tem bo dana povezava s cesto po Ljubiji iz Mozirja. S tem bo omogočen, poleg prevoza učencev šole v Belih vodah, prevoz učencev v šolo v Šoštanj, tudi turistični promet, za kar imajo Bele vode kot srednje višinski kraj lepe pogoje, tako poleti, posebno pa pozimi. Belovaščanom in njihovi krajevni skupnosti želi tudi v bodoče uredništvo našega lista mnogo uspehov! ■ r TRGOVSKO PODJETJE »BAZEN« VELENJE razpisuje delovno mesto poslovodja prodajalne premoga in gradbenega materiala v Ptuju Pogoj: visokokvalificirani delavec trgovske stroke s 3-letno prakso ali kvalificirani delavec trgovske stroke s 5-letno ustrezno prakso. Rok za sprejem prijav je do 8. januarja 1966. Kandidati bodo obveščeni o rešitvi do 15. januarja 1966. Kot dokaz je treba predložiti: — življenjepis, — dokaz o strokovnosti in praksi, ^ — dokazilo, da ni zoper kandidata v veljavi nobeden od ukrepov oziroma pravnih posledic navedenih v 130. členu Žakona o prisilni poravnavi in stečaju (Ur. 1. SFRJ 15/65) ter 40. in 41. člen Zakona o ureditvi poslovnih razmerij na trgu (Ur. 1. FLRJ 30/62). Stanovanje ni zagotovljeno. preteklem obdobju zelo uspešno. Člani so menili/ da naj bi imela svoj domicil v velenjski občini Tomšičeva brigada, ker je bilo v njej največ borcev iz našega področja. Zavzeli so se tudi, da bi čimprej uredili borcem nerešena stanovanjska vprašanja in druge borčevske pravice. Program dela med drugim predvideva, da bodo na rojstni hiši Janka Vrabiča vgradili spominsko ploščo. Že pred II. svetovno vojno je Janko Vrabič delal kot skojevec it? član KPJ, bit pa je tudi sekretar mestnega komiteja v Šoštanju. Padel je kot borec NOV. Izvolili so tudi novi odbor KO ZB NOV, za predsednika tega odbora pa Staneta šmajdla, ker se bo sedanji predsednik Jože Kranjc preselil v Velenje. Po končanem občnem zboru so se člani zbrali na družabnem večeru' in oživljali spomine na narodnoosvobodilno borbo. M. V. IZ OBČINSKE GASILSKE ZVEZE Na razširjeni seji upravnega in nadzornega odbora občinske gasilske zveze Velenje so razpravljali o realizaciji (Sklepov zadnjih sej ožjega odbori in štaba odreda. Ugotovili" so, da so sklepe izvršili tako kot so planirali. Konkretno so na seji razpravljali o dimnikarski službi, ki nezadovoljivo opravlja svoje delo, zaračunava pa tudi neopravljene usluge. Vsestransko so obdelali program dela za prihodnje leto, tako za občinsko zvezo kakor tudi za vsa gasilska društva. Program dela je osnova za potrebna proračunska sredstva, ki jih rabi gasilska organizacija za uspešno preventivno in represivno požarno varnostno službo. Sklenili so, da bodo vsa gasilska društva v decembru naredila inve-turne popise. Na podilagi inventurnih popisov bodo vsa sredstva ocenili in jih zavarovali pri splošni zavarovalnih v Celju. Sporazumeli so se tudi, da bodo imeli v januarju občne zbore, na katerih bodo obravnavali vsa vprašanja požarnega varstva. Posebej so opozorili, da so v raznih objektih, obrtnih delavnicah, trgovskih in gostinskih lokalih, šolah, stanovanjskih blokih in drugod gasilni aparati za hitro posredovanje, katere pa nihče ne kontrolira, ne menja polnila in tudi rokovati ne znajo z njimi. Zato bodo področna gasilska društva, na željo zainteresiranih, pregledala te aparate za hitro gašenie in naučila "samezniko kako se jih uporablja. Usluge bodo zaračunavali le malenkostno. Aparaiti za hitro intervencijo se morajo preizkušati vsake tri mesece, ker lahko pri d p v nasprotnem slučaju do nesreče pri uporabi. M. y. Ribiška družina P a k a iz Šoštanja iiiia. v upravljanju in gospodarjenju vse tekoče vode na področju občine Velenje in (to: Paka od izvira. kj je na( področjn občine Slovenj Gradec pa do izliva v Savinjo ter pritoke Ponikvo,, Trebušnioo, Lepeiljo. Velunjo, Bečevnico, Toplico in Florjanščico ter ostale manjše pritoke. Vsi ti potoki se delijo na salmonidne in cyprinidne vode. Tako je potok Paka od izvira do Smonkarjevega jezu revir 12, od tu do velenjskega mostu revir 13 iz- , ključno"salmonidni revir, od velenjskega mostu do Griškega jezit v Penku revir 14 in od tu do izliva T Savinjo pa revir 15, ki sta oba združena v cvprinidni revir. Pritoki Ponikva. Lepenja. Velunja, Bečev-nicn. Topliqn in Florjanščica pa so izključno salmonidni revirji v katerih so samo žlahtne ribe in to potočne postrvi, šarenke, zlatovščice, soške pOstrvi in lipani. za katere je določen poseben lovni režim. Ribiška družina PAKA Šoštanj ima 75 članov ribičev, ki so vsi opravili ribiški izpit, ter 16 mladincev, ki se vsi urijo v ribarjenju in poznavanju rib, njihovega življenja in hranjenja. Za vzgojo športnega ribiča se prirejajo skupni treningi v lovu rib in .športnih disciplinah. Prirejajo tudi društvena m meddruštvena tekmovanja V lovu rib in športnih disciplinah. v metu umetne muhe in obtežilnika v tarčo Arenberg, Skvchs in daljavo, pri čemer po-edinci .dosegajo pri rajonskih, re- Miških in zveznih tekmovanjih vidne uspehe. Družina prireja članske sestanke na katerih se člani seznanjajo z tehniko lova rib, spoznavajo vrste rib, seznanjajo se z življenjem in prehrano rib,,s pravili družine, pravilnikom o športnem ribolovu in zakonu o sladkovodnem ribištvu. Ribiška družina ima tudi gojitveno vodo v Sopoti in gornjem, delu Toplice, kamor se vlaga ribji zarod, ki se. ko dorasle v mladice, vlaga., v oslale potoke. Tako je letos bilo vloženo 40.000 komadov zaroda potočne postrVi iz rajonske valilnice v Podvolovljeku, katere je dobavila ZRD Celje v Obrhu kot1 ikre in jih izvalila v Podvolovleški ribogojnici. Prav tako' je bilo vloženo 3.000 zaroda postrvi šarenke, ki so bile dobavljene v ribogojnici ZRD Maribor v Frankolovem. Ta zarod se dobro razvija ift se bo prihodnje leto v zgodnji spomladi odlovil z elektro-agregatom in vložil kot dorasle mladice v ostale salmonidne potoke. • leg zaroda pa so vložili v Pako revir 13 v Selu-Paka 3.000 komadov mladic postrvi v velikosti od 4 do 8 cm. ki jih je društvu dobavila zveza biških društev Celje iz ribogojnice Obrh, ŠOŠTANJSKI BIBIČ! Z clektro odlovom so v gojitvenih potokih odlovili L650 komadov potočnih ^postrvi in 450 komadov postrvi šauenke v velikosti od 10 do 25 cm. katere so vse vložili v Toplico in Velunjo. Skupna vredriost vloženega zaroda in mladic znaša p"re-ko 750.000 dinarjev, kar je precejšnja vsota, pri čemer pa ni zapo-padena skrb in delo članov pri vzgoji, čuvanju, odlovu in vlaganju, kar vse je pač brezplačno delo <— ribiško športna zavest in dolžnost. Vsled porušenih jezovnih naprav jn spravnih zaklonišč za ribe, ter z regulacijo Pake kakor tudi vsled neurejenih čistilnih naprajp in industrijske odplake se na ribali in ribjem zarodu dela velika škoda. Člani in mladinci morajo reševati življenje rib pred poginom. Ne gre tu samo za škodo, ki jo družina utrpi pri poginulih ribah, gre za mnogo več. Ce ni v vodi ribjega življenja je tudi voda neužitna za živino in neuporabna za vsako drugo rabo. (Nujno bo, da se naredijo predvidene čistilne naprave, kjer se bodo čistile industrijske odplake in druge fekalne vode, ki prihajajo v potok Pako neprečiščene. Z velenjskimi jezeri in ribami pa gospodari jn upravlja ribiško društvo Velenje, katerega so tudi člani posamezniki naše družine, ki uspešno sodelujejo. M. V. Splošno gradbeno podjetje »Vegrad« Srečno in uspešno novo leto 1966 vsem občanom in poslovnim prijateljem. llllllllllllfllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllll! RAZGLAS = Po 6. točki navodila o postopku = z najdenimi predmeti (Uradni | list FLRJ, št. 93/49) objavlja od- 5 delek za notranje zadeve skup- | šoine občine Velenje, da je bil na = območju mesta Velenje najden = # ženski prstan | Prosimo lastnika izgubljenega = predmeta, da ga prevzame pri = tukajšnjemu oddelku v roku ene- = ga leta po objavi tega razglasa. | Po tem roku bo najdeni predmet | postal last družbenega premože- | nja. = Iz pisarne oddelka za notranje = zadeve SOb Velenje. TlIllillllllllllilllllllllllllllllHIlllllllllllllllllllllllllllllllllll je zadel tovornjak Na cesti III. reda na železniškem prehodu v Šoštanju se je v soboto, dne 18. decembra pripetila huda prometna nasreča. Voznik tovornjaka Jože Jevšinelc, je peljal iz šmartnega ob Paki proti Šoštanju. Na nezavarovanem železniškem prehodu v Primorski ulici ga je zadela lokomotiva osebnega vlaka, ki je prav takrat pripeljal iz Celja. Lokomotiva je potiskala avtomobil nekaj metrov pred seboj in ga nato odbila v telefonski drog ob progi. Razbit tovornjak je obstal v strugi Florjanščice. Pri nesreči se voznik tovornjaka ni ranil, pač pa sta se lažje poškodovala potnika v vlaku. Gmotne škode na tovornjaku je bilo za 5 milijonov din. \ \ r r PRAVILNO VREDNOTITI UČITELJEVO DELO IZDAJSTVO ALI SLUČAJ? nutkih bliskovito misli — pa tudi ukrepa. Kot en mož smo se zakadili proti robu gozda, kar bo, bo. Nihče ne bi tiste čase mislil, da', zapustili. Trenutki negotovosti in Nooilo se je. Videl sem še, da je ko-bujni pohorski gozdovi skrivajo v pričakovanja, so bili le prehudi za mimta» M«n«w .Hromil mVn In nn. svojem osrčju kar šest partizanskih zrahljane živCe ranjencev. Pripomni-bolni.šnic in to sanio na slovenje- ti pa je', da v vsem odbodju obsto- graškcm območju. V temnih grapah, ja pohorskih partizanskih bolnišnic, kamor je le redkokdaj zašel člo- niti ena od teh ni bila odkrita, prav vek, so bile skrite lesene barake po zaslugi zavednih pohorskih kme- pol v zemlji,"pol riaji njo. Kolibe tov, ki končno tudi omogočili, iz smrekovih brun so bale še pose- da se je spomladi 1945. leta vrnilo mandant Nemcev dvignil roko in pokazal v nasprotno smer, kamor smo bežaili mi. Tja so Nemci tudi streljali. Vsekakor smd bih zapisani smrti. Toda zakaj Nemci niso streljali v nas, si pozneje nismo mogli- razložiti. Kakor so se nenadoma pojavili, tako so brez sledu izginili. Mo- Sredi decembra so se na I. osnovni šoli v šoštanju zbrali učitelji in vzgojitelji iz Šoštanja, Šmartna ob Paki, Zavodnje, Raven in Topolšice, Belih vod in Skorna na redno letno konferneco sindikalne podružnice prosvetnih delavcev Šoštanja. Zal se konference niso udeležili mnogi povabljeni niti stanovski tovariši iz velenjskih šol in sindikalne podružnice s katerimi bi lahko skupno reševali marsikatere pereče probleme vsaj v okviru občine. Zbora se ni udeležil predstavnik občinskega sindikalnega sveta, ki bi po mnenju članstva vsaj enkrat na leto lahko obiskal tudi člane sindikata prosvetnih delavcev. Od povabljenih sta se konference udeležila le načelnik od- občinske bej odlično maskirane. Zlasti pozi- v dolino nad 200 ranjencev iz tega goče je, da so bili siti prelivanja krvi, delka za spi0šne zadeve mi nihče ne bi slutil, da se pod snež- območja. Za njihovo skrb smo jim ali pa so bili avstrijski mobiliziran- skupgčine Velenje tovariš Maks Pod-: kopicami skrivajo bunkerji, še danes globoko hvaležni. ci, ki niso bili tako krvoločni. Spet jesn|k pedagoški svetovalec tova- rnmi kopicama skrivajo bunkerji, kjer so ležali ranjenci. Nobenih zu-' nanjih sledov, nobenih gazi, pa vendar je življenje v njih teklo normalno,"Edina vez med barakami in ostalimi bolnišnicami je bil snežni rov, ki nas je obenem povezoval z vodo t- gorskim potokom, žuborečim v neposredni bližini. Vse partizanske bolnišnice so imele namreč lokacijo blizu hudournih tokov, saj vemo, da brez vode ne bi mogli živeti. Ozko gaz, po kateri so nam intendantje prinašali hrano, so le-ti sproti zabrisali, tako, da so za sabo vlekli smrekove veje, ali pa sejah sneg z velikimi siti. Grela nas je debela snežna odeja, no pa majhna pečica v katero PRED MITRALJEZOM Sreč™? smo preživeli hudo Zimo gu svobode. Tistih nekaj tednov" do ve^je.~Navž^e učitefje~je 1944/1945 Na obronkih pohorskih konca vojne, se nismo pustih vec ila SJ splošno gospodarsko ; gozdov so se topile zadnje lise snega. Šli smo v pomlad 1945. Slutili smo, da je svoboda blizu, saj so okupatorji doživljali zadnje udarce pred dokončnim obračunom. Tembolj smo bili zato brezskrbni, čeprav je teren še morgolel z zelenci in kvislingi. Ta brezskrbnost bi se laihko za našo manjšo ekipo zelo tragično končala. Vračali smo se na Pohorje. Vseh 18 nas je*T5ilo na-tovorjenih z angleškimi padali in Cesto Dolič—Florjan smo srečno prekoračili in se dobre volje na- smo nalagali le suha in olupljena drughn materialom za partizanske nolena, ki niso dajala dima. Skozi bolnišnice, 'majhno linico smo dobivali svetlobo obenem pa imeli skromen pogled na gozdno pot malo pod bolnišnico. Ravno pot je tistega december--skega dne v letu 1944 odločala o življenju in smrti desetih težkih ranjencev, ki so s p v tej postojanki zdravili. Bilo je 12. decembra. Megleno in turpbno zimsko jutro. Gozdne poti so se . tu in tam posluževale srne ali pa trop gamsov. Idiličnega prizora smo že bili navajeni,, tembolj pa smo bili . zato presenečeni, ko smo na poti zagledali kolono Sva-bov. Še danes ne vem od kod so se vzeli, saj smo bili običajno naprej obveščeni, če se pripravlja hajka, da smo pravočasno ukrepali, poostrili tišino, postavili zasede in podobno. Slučaj je hotel, da smo bili , ranjenci ravno to jutro sami, brez zaščite. Intendantje se še niso vrnili iz doline, komanda bolnišnice pa je bila na obhodu v sosed-jih' bolnišnicah, oddaljenih od nas ■č ur. Sicer smo bili po večini oboroženi, toda -kaj je pomenila pešči-ca ranjencev, proti več sto Švabom. Sjjtuacija je bila brezupna. Domne- ali smo na -izdajstvo, zato smo .. v . - , ulično pričakovan razvoj dogod- toc™ .na križišču. Razdalja med ov. V teh kratkih trenutkih smo ' presenetiti. Vedeli smo, da se takšna neverjetna sreča ne bo več ponovila. NEPRIJETNA POMOTA Taborili smo v majhnem hrastovem gozdiču blizu Dobrne. Čakali smo noči, da se pod njenim okriljem prebijemo čez glavno cesto proti Paškemu Kozjaku. Ves dan je močno deževalo. Čeprav smo bili maloštevilni, se podnevi le nismo upali čez cesto. Obveščeni smo bili, da Švabi in Vermani na južnem področju doline hajkajo. Za vsak slučaj sklenili, da se živi ne predamo. Pri-' ili smo orožje in čakali. Nemška kolona se je ustavila in se razvila v Strelce. Skozi lino smo videli obraze ljudi in zlovešče blešča-nje cevi mirtomotalcev obrnjenih na naš položaj. Izgledalo je, da bo tra- potili čez mislinjske hribe, Golava- smo postavili zasede in se priprav- ljali za premik. Ko se je znocilo smo poslali kurirja, da odpokliče tovariše v zasedi. Žal je kurir v temi eno od zased zgrešil ih je o našem premiku ni obvestil. Razvili smo se v kolono in se počasi premikali proti cesti, katero smj kasneje srečno prekoračili. Niti najmanj pa nisjmo slutili, kaj se je dogajalo ta čas z ostalo zasedo. Fantje so namreč nekaj časa čakali na odpoklic, toda ker se to ni zgodilo so se odločili, da se bodo naši koloni priključili taikoj, ko bomo šli po kolovozu pod zasedo. Dejansko so že v trdi temi slišali pod sabo korake. Napotili so se proti cesti in se koloni priključili. Veseli, da gredo proti cilju, je mitraljezec Bert rahlo ploskml tovariša pred sabo in v šali dejal: »Pa smo se izmuznili.« Odgovor je bil: »Was?« V koloni je zašumelo. Bert se je seveda s trojko pomotoma priključil nemški koloni. V zmedi, ki je nastala, se je Švabu posrečilo zgrabiti Bertov nahrbtnik, s tem je bila pa tudi njegova usoda zapečatena. Ostala dva sta izkoristila »gužvo« in skočila v grmovje. Berta so odpeljalji v Celje, ga mučili in pretepali. Ker se je dobro zagovarjal, ga niso ustrelili. Poslan je bil v taborišče kjer je kljub trpljenju srečno dočakal svobodo. PcF-zneje smo ugotovili, da smo sami šli nekaj minut pred Nemci, vendar v drugo smer. buke in naprej pod Malo Kopo. Še kakšna dva kilometra smo imeli do zbirne baze. Bližali smo se križišču gozdnih poti nad kmetom Tu-ričnikom. Vso pot nismo naleteli na sovražnika. Po podatkih, se zadnje dni Švabi na tem terenu niso pojavih. Presenečenje je bilo tem večje, ker smo se naenkrat znašli pred naperjenim orožjem voda Nemcev.. Stali so za redkim grmovjem nami in njima/ je znašala kake tri metre. V koloni s krajšo razdaljo, namišljeni, nismo mogli sovražnika prej opaziti. Situacija je izgledala brezupna. Rob gozda je bil oddaljen dobrih deset metrov, sicer blizu, a za naš kritični položaj, le predaleč. Vse skupaj je trajalo mogoče le drobec sekunde, človek v takšnih tre- smo po srečnem naključju odnesli rig Rudi Kobolt zdravo kožo. Tembolj tragičeno bi zboru je najprej poročala tovari-bilo, da bi nas po tolikih prestabli šica Angela Vutkoviič, ki zastopa pro-bitkah, pokosili tako rekoč na pra- svetne delavce v skupščini občine sezna- s splošno gospodarsko situacijo v naši občini še posebno pa o gibanju proizvodnje v večjih podjetjih, o izvozu, kmetijstvu in bodočih ukrepih v luči gospodarske reforme. Tak način poročanja svojim volil-cem je vsekakor umesten, saj mo-rajo raivno učitelji biti seznanjeni tudi z gospodarsko situacijo v srvoji občini od katere zavisi tudi delovanje šolstva in izobraževanja nasploh. Res je šolstvo zadnja teta v velenjski občini zelo napredovalo kar pričajo mnoge obnovljene in nove šole ter dobra kadrovska zasedba, vendar pa je še tudi več nerešenih problemov. Zelo je potrebna obnove šola v Ravnah pri šoštanju. Navzoča tovariši iz II. osnovne šole so tovarišico odbornico zadolžili naj bi na enem naslednjih zasedanj skupščine opozorila na slabe ceste v Velunjo, Bele vode in Ravne. Predvsem je treba zagotoviti pluženje, ker sicer v zimskem času avtobus ne bo mogel pravočasno voziti otroke v šoštanjske šole. Sicer pa je to splošno problematična in velika obremenitev za učence, ki so od doma od 6, ure zjutraj pa do 15. ure, torej 8 do 9 ur, kar je de* lovna obveznost odraslega človeka, kje je pa še učenje, domače naloge in delo, ki ga morajo kmečki otroci opraviti še doma. Za tem je podal poročilo predsednik sindikate podružnice, ki je nakazal nekatere probleme učiteljstva, ki se mora v veliki meri posvečati administraciji (sestavljanja raznih pravilnikov, statutov, planov), tako, da včasih že zmanjka članov kolektiva za posamezne komisije, namesto da bi se bolj posvečali vzgojno izobraževalnemu delu in lastnemu študiju. V svojem poročilu je predsednik sindikalne podružnice menil, da je učdteljstvo v neenakopravnem položaju napram ostalim gospodarskim organizacijam, ki uvajajo 7-urni delavnik. Ce razčlenimo delovni čas učitelja, poteka nekako tako-le: 4 do 5 ur pouk v razredu 2 do 3 ure priprave za pouk, 1 do 2 uri popravljanje domačih in šolskih nalog. Poteg tega še de- Stanovanjsko podjetje in razdeljevanje stanovanj Nedavno je občinska skupščina ustanovila podjetje za upravljanje stanovanjskih hiš, ki bo v skladu z novimi načeli v stanovanjskem gospodarstvu skrbelo za upravljanje gedija neizbežna. Naenkrat je vrvenje na floti utihnilo. Švabi so posedli in malicah. Od kolone se je ( ločil nemški oficir v smeri bolniš- -niče. Se par metrov pa bo opazil lino in pročelje bunkerja, čeprav na daljšo razdaljo neopazno. Toda, sreča! Nemec se je tik pod bunkerjem ustavil, poiskal kritje za košato smreko in se pripravil na »olajšanje«. Zadrževali smo dih in čakali/Ta moment je komisarja Jožeta popadel gromki kašelj, bil je namreč težko ranjen v vrat in čeljust. Slišalo se je kot, da bi rjovel razdražen medved. Otrpnili smo, toda glejr švaba se je na moč hitro oblekel in s pospešenimi koraki odšel h koloni. Že čez nekaj minut se je vojska premaknila in odšla v smeri Velike kope. Bolnišnico smo kmalu zatem Nove pogrebnine Skupščina komunalne skupnosti socialnega zavarovanja delavcev v Velenju je na svoji seji dne 26. novembra 1965 sprejela sklep o povišanju zneskov za pogrebnine, ki jih izplačuje socialno zavarovanje ob smrti zavarovane osebe. Po tem sklepu znaša pogrebnina: — za umrlo odraslo osebo — 50.000 dinarjev, — za umrlega otroka od 7 do 15 let starosti —■ 42.000 dinarjev, — za umrlega otroka od 1 do 7 let starosti — 36.000 dinarjev, — za umrlega otroka do 1 leta starosti — 32.000 dinarjev. Pogrebnino v navedenih zneskih bodo organi socialnega zavarovanja izplačevali od 1. januarja 1966 dalje tistim osebam, ki bodo poskrbele za pogreb umrlega zavarovanca. ( in vzdrževanje celotnega stanovanjskega sklada v naši občini. Podjetje bo svoj dohodek ustvarjalo s najemninami za stanovanjske in poslovne prostore in bo del najemnine koristilo tudi za gradnjo ali nakup novih stanovanj. Čeprav bo stanovanjsko podjetje prevzelo celotno upravljanje s stanovanjskimi hišami, pa bodo stanovanja razdeljevali še nadalje tisti posebni investitorji, ki so stanovanja zgradili za svoje potrebe. Podjetje bo razdeljevalo le stanovanja v starih hišah, kar so dose-daj delali občinski organi. Še naprej bodo imeli prednost pri dodeljevanju teh stanovanj invalidi, upokojenci, nezaposleni člani ZB NOV in slično, to je takšne osebe, katerim je po statutu občine dolžna pomagati širša družbena skupnost pri reševanju njihovih stanovanjskih problemov. Stanovanjsko podjetje bo razdeljevanje teh stanovanj prevzelo s 1. januarjem 1966 in bo občinska uprava vse nerešene prošnje za stanovanja odstopila temu podjetju, ki ima svoj sedež v Velenju, Slandro-va cesta 43. žurstva pri vozačih, dodatna pomoč šibkejšim učencem, razredne ure, govorilne ure, roditeljski sestanki, razne šolske organizacije, priprave proslav in igric itd. Ker je to celoletno psihično naporno delo se je učitelj temeljito lahko spočil šele v počitnicah. Po novem pa so okrnjene tudi te samo na 1 mesec. Povsem zmotno je laično mnenje, da učitelj dela te 4 ure dnevno. V poročilu je bilo postavljeno tudi vprašanje nadomestila za K-15. V letošnjem letu je sindikat organiziral za članstvo izlet v Benetke in Trst, kjer so si poleg ostalih znamenitosti ogledali reprezentativno stavbo slovenskega kulturnega doma. Pred kratkim pa so napravili ekskurzijo tudi v Ljubljano. Obiskali so novo šolo Toneta čufarja, kjer so po interesnih skupinah prisostvovali kabinetnemu pouku s katerim so doseženi mnogo boljši učni uspehi pa tudi učilnice so lizkorišče-ne do ma&simuma. Po krajši razpravi z ravnateljem šote so obiskali še šolski muzej SR Slovenije. člani sindikata sq sodelovali tudi v krvodajalski akciji. Med njimi sta tudi Anica Kos in Vilktor Kolšek, ki sta že več kot 10-krat dala kri. Po poročilu se je razvila dokaj živahna razprava. Med drugim so navzoči razpravljali o mnogih šolskih problemih, želeli so več priznanja za svoje delo. če laihko znaša razmerje plač v gospodarstvu tudi 1:8, v šolstvu pa kvečjemu 1:3, potem z ozirom na kvalifikacijo še dolgo ne bodo izenačeni. Govorili so tudi o zmanjšanju administrativnih poslov na račun pedagoškega dela. Ker je učni načrt, po mnenju nekaterih izkušenih pedagogov, prenatipan so želeli od prosvetno pedagoške službe naj čimprej organizira predavanje o učnem načrtu in inteligenčni stopnji učenca. Bilo je slišati tudi kritiko na račun učil, ki jih ni za ddbati, kakor tudi za tista uvožena učila iz Sovjetske zveze, Nemčije in Madžarske, ki nimajo slovenskega prevoda navodil Kako z njimi ravnati. Mnogi so želeli več povezanosti z dnevnim tiskom, raidiom in televizijo, ki naj bi javnost pravilno obveščali o delu in težava« kakor tudi o pravilnem vrednotenju učiteljevega dela. Razpravljali so tudi o slabih učnih uspehih in nezainteresiranosti učencev do učenja. Popolno osemletko izdela te nekaj nad 50 odstotkov otrok. Kaj bo z ostalimi, ki brez popolne osemletke ne morejo niti/ v obrt, pa čeprav nam obrtne dejavnosti vsepovsod primanjkuje. V razpravi sta sodelovala tudi tovariša Maks Podlesnik in Rudi Kobolt. Tovariš Podlesnik je poudaril, da občinska skupščina zelo ceni prizadevanja učiteljstva, ki ima nadvse odgovorno nalogo pri oblikovanju mladega človeka tako v vzgojnem pomenu kakor tudi izobraževalnem smislu. Izrazil je tudi zadovoljstvo zaradi dobre kadrovske in kvalifikacijske strukture učiteljstva. Predstavnik zavoda za prosvetno pedagoško službo iz Celja pedagoški svetovalec tovariš Rudi Kobolt pa je navzoče seznanil s programom predavanj in strokovnih aktivov, ki jih za učiteljstvo v počitnicah pripravlja prosvetno pedagoška služba. Predvsem je zagotovil, da bo zavod poskrbel za izkušene predavatelje pedagoge (predstojnike republiških zavodov in institucij), ki bodo poslušalcem lah- / ko kaj več povedali o bodočem fi-naeiranju šolstva, o spremembah učnih načrtov itd. Ob zaključku zborovanja so navzoči želeli, da se republiškemu odboru sindikata družbenih služb v Ljubljani pošlje resolucija o ureditvi dopusta oziroma počitnic, tako za učence kakor tudi za učitelje, ki so spričo velikih psihičnih naporov ob zaključku leta živčno že popolnoma izčrpani. V. K. Razpisna komisija pri upravnem odboru RUDNIKA LIGNITA VELENJE , razpisuje delovno mesto GLAVNEGA INŽENIRJA PROIZVODNJE Kandidat mora izpolnjevati naslednje pogoje razpisa: 1. da je končal rudarsko fakulteto ter opravil strokovni izpit in da ima najmanj 8 let strokovne prakse v rudarstvu, od tega najmanj 3 leta prakse na vodilnem delovnem mestu v metanski jami; 2. prednost imajo kandidati s prakso v premogovnikih; Razpis velja 15 dni od objave v časopisu »Delo«. Prijave pošljite na splošno službo RLV. RAZSTAVA KNJIG V ŠMARTNEM OB PAKI Mladinska knjiga iz Velenja je priredila v prostorih kluba v šmartnem ob Paki zanimivo razstavo in obenem tudi prodajo knjig, škoda le, da niso šmarča-ni pokazali več zanimanja za razstavo, saj so bile knjige res lepe in po dostopnih cenah. Največ obiskovalcev je bilo iz vrst šolske mladine, katere so spremljali starši. Tudi prodanih je bilo nekaj knjig. To je bila novost za Šmartno, ki je vsekakor pozitivna. Menimo, da naj ne bi bila zadnja. P. L. ANTON INGOLIČ v Črni labirinti ROMAN V NADALJEVANJIH 18 » Na pomlad bo, na pomlad!« je Klep Ančki, ki ga je gledala v zadregi, spodbudno zaklical in od-hitel Sprva lopata ni bila težka. Klep jo je globoko za-sajal, jo zvrhano dvigal in stresal premog na voz. To je igračkanje in ne delo! Takoj, ko so mu vzeli sveder in ga postavili k polnilcu vagončkov, bi si bil lahko našel tole delo, in avtomobil bi že imel, nov avtomobil, a tudi vse drugo, s čimer bi si imela Ančka toliko veselja: radijski aparat, šivalni stroj in še druge stroje, ki pomagajo ženskam v gospodinjstvu. Med prvimi bi se odpeljala domov. Pa je pri Gillesu zapravljal čas in denar.L. Bedak! No, nič še ni izgubljenega. Sto petdeset delovnih dni... Danes je prvi dan, jutri bo drugi, do nedelje jih bo imel šest... torej petindvajsetino... Konec prihodnjega tedna dva-najstino. Danes mesec šestino. Dnevi bodo hitro minevali. Mnogo hitreje kot doslej. Kaj je takega pri Gillesu? Vsak dan isti ljudje in isti pogovori o tem, kar se je zgodilo v jami in zunaj nje. Kaj se v jami zgodi posebnega? Temu zmečka koleno, onega zgrabi stroj za desnico, zasuje se star rov, vnamejo se plini, novinec stopi v šaht in telebne nekaj sto metrov globoko. Same žalostne zgodbe. In tu zunaj? Ta in ta mladi rudar je speljal ženo tega in tega starejšega bolnega rudarja, ta in ta rudarska hči je s tem gosposkim fičfiričem pobegnila v Pariz, in dolgočasno premlevanje o cenah, ki se dvigajo iz dneva v dan, in seveda politika, francoska in svetovna; sami prepiri, sama nasprotovanja, namesto, da bi ljudje složno popravljali, kar so med vojno porušili... Toda že pri tretji toni je lopata postajala težja. »Kje ste dobili tako visok voz?« »Nič tii višji, kakor so drugi. Izmerite!« Kdo ve, od kod je suhljato babše privleklo tole predpotopno vozilo. Da se ji ne smili, kljtise, če se ji že ne smilijo njegove roke. Komu se sploh smilijo njegove roke? Nikoli se nikomur niso smilile. Izkopljite in naložite toliko in toliko ton. Nič drugega niso nikoli zahtevali od njih kakor tone. le več kot dvajset let. Na tale voz je treba zmetati tri tone. Dobro, da babše ne stoji z uro ob vozu. Ni Poljakinja. Seveda, stanuje v sosednji ulici. Rue de Balzac. Njen mož je drugi kopač v Fosse qa-tre. Ceh ali Slovak, štiri Otroke imata. Kot orglice, najmlajši še ni shodil, starejša dva pa sta že šolarja. Čudno, da jih ni privlekla s seboj. Najbrž se boji, da se ne bi umazali. Kakšna trska brez prsi, brez bokov 19 in zadnjice, otroke pa ima. Kakšni debeluščki in kri-čači! »Koliko jih bova imela, Ančka?« »Trije bodo menda dovolj, ne, Stanko?« »Mislim, da bodo trije dovolj. No, če pride še četrti, nič hudega.« »Nič hudega.« Tale trska ima štiri, morda bo imela še petega, z Ančko pa nimata nobenega. Najstarejši bi hodil že v šolo, najmlajši pa bi kobacal po štirih in kazal ritko. Je premog moker? Polili so ga, goljufali! Spodaj v jami ti za vsako malenkost odtrgajo od zaslužka, in še pri premogu, ki ga imaš zapisanega, te goljufajo. »Vas daje? Odpočitje si, bo šlo potem hitreje! Veste, radi bi ga še nocoj spravili v drvarnico. Jaroš se bo med tem naspal, Voj-tišek in Bertička pa bosta prišla iz šole; ena, dva in voz bo prazen! A kdaj bo poln? Komaj tona ga je na njem, kolikokrat se bo treba še sklonti in zasaditi lopato? Da bi babše poslalo vsaj po vrček piva! Gotovo je skopa, kakor vsi Poljaki. Seveda, štiri otroke ima, vendar tistih nekaj frankov za vrček piva se ji ne bi poznalo. Obran gotovo že sedi pri Gillesu. Ozira se proti vratom in čaka nanj. Ga res ne bo? se vprašuje. Res* ne! Vam Obran, je seveda lahko: odrajtate Marjeti nekaj za hrano, luč in vodo, za božič kupite otrokom obleko in obutev, vse drugo vtaknete nazaj v žep. Potegnete po dvakrat več kot jaz. Včasih sva potegnila enako, zgodilo se je, da sem jaz dobil celo kak frank več kot vi. Kje so tisti časi! Naročili ste gotovo že drugo steklenico. Prvo človek spije hitro, komajda ve, kaj pije, potem šele začne piti po požirkih. Prihajajo gostje; čeprav za vefiino ne veš, kako se pišejo in od kod so doma, so ti vendar znanci, in vse razumeš, o čemer se pogovarjajo, poljsko ali francosko, celo Italijane razumeš. Koliko novic iz jame in od zunaj! S premogom, ki ga koplješ pomagaš svetu naprej, zato se vse, kar se dogaja na tej prekleti zemlji, tiče tudi tebe. Besede so glasnejše, misli segajo dalje in globlje. Gilles, še steklenico! Klepu ,ki mu je lil pot s čela, kakor včasih na izkopu, je zdrknila lopata iz rok. Grdo je zaklel, črno pljunil in jo pobral. Rad bi si odpočil in zajel svežega zraka, toda onkraj voza je stala Poljakinja, nestrpno čakajoč, kdaj bo dala vozniku znamenje, da odpeljeta. Nič več vajen lopate, si je moral priznati. Pri delu, ki ga opravlja zadnja leta, so mu roke otrdele in telo se je polenilo. Tako bo, kakor je bilo spočetka, se je bodril, pred dvajsetimi leti. Kako ga je lopata zdelova-la prve tedne! Mislil je*ze, da ne bo zdržal, zaradi dela 20 in vsega ostalega. Stanko, to je samo od začetka, še smejal se boš svojim sedanjim mukam«. Tudi Ob* ranka je znala reči prijazno in pametno beseao. »Drugače je tu kot pri nas, sivo in pusto, a kaj hočeš, tu je zaslužek, doma ga pa ni. Bi zaslužil doma v enem mesecu toliko kot tu v Štirinajstih dneh?« »Kje neki!« »ATo vidiš. Deset let, niti ure dalje; in vrnemo se v Topolo.« Obronka že tri leta trohni v grobu, Obrana pa tudi ni, da bi mu rekel spodbudno besedo. Ali bi jo res rekel? Se ne hi smejal na vse grlo? »Klep, ali se ti je zmešalo? Se tisto tvoje lahko delo, te utruja, sploh bi bilo najbolje, da bi šel iz jame, ti pa...!« »Obran, služim si avtomobil. Ne samo avtomobil, še mnogo, mnogo več!« »Kaj neki še?« Toda Klepove misli so se raztapljale v znoju, dušila jih je topa bolečina, ki jo je čutil v prsih, v rokah in nogah. Kmalu je brez misli zasajal lopato in bolj samodejno in zavestno metal premog na voz. Samo kadar je tam na cesti zabrnel avtomobil ali je kje daleč zahupala avtomobilska troblja, se je roka krepkeje oprijela držaja in odločneje dvignila lopato. Toda samo enkratnajvečkrat dvakrat in spet je bila za trudne roke še prazna lopata pretežka. Na srečo je babše odšlo. Najbrž pogledat domov k možu in otrokom. Moral si je počiti. Ali je že mrak ali se samo njemu dela tema pred očmi? Čudno, da na ulicah še niso prižgali luči. Z vsem varčujejo. Ti, rudar pa ne smeš varčevati s svojo močjo, s svojim zdravjem! Delaj, dokler ne bodo prišli črni možje po tvoje truplo in ga odnesli na pokopališče, če seveda ne boš že prej našel groba tisoč metrov globoko pod zemljo. Toda, Klep, kje so spet tvoje misli? Vzemi vendar lopato, spravi še tale kupček premoga na voz, samo desetkrat deset lopat. Znova se je zagnal v delo. Ne samo liac in vrat, tudi prsi, roke in noge mu je oblival zoprno vlažen znoj. A odnehati ni maral, ni smel. Petindvajset lopat je že vrgel... še petinsedemdeset, potem bo konec za danes. Koliko takih dni še? Sto in še koliko? Vseeno, samo da zmeče tole prgišče na voz, samo da... Potem stopi h Gillesu. Steklenico, eno samo steklenico si lahko privošči. Kar tako ne more prenehati, tudi ne bi bilo zdravo. Kako se bo prilegel rdeči afri-čan! Še trideset, največ štirideset lopat. Ho, pa vendar nekaj zmore! Bal se je že, da bo omagal. S trdno voljo človek vse doseže. »Voljo imaš kakor vol!« Kdo mu je to rekel? Babše že prihaja. Samo še pet... Samo še... 21 »No, vendar. Niste rudar, kaj?« Klep je topo gledal predse, za nič na svetu ne bi bil mogel spraviti besede iz sebe. »Tule sem vam prinesla vina! Izpijte, prazno steklenico pa vrnite Gillesu!« Opotekel sel je, kakor da je pijan. Na drugi strani ograje se je spustil ob vratih na kamen. Nekaj časa je sedel negibno, potem si je z obema rokama prinesel steklenico k ustom. Srce je spet krepkeje bilo, kri se je urneje pretakala po žilah in v g lavi so oživljale misli. Kakor da je v si osvojili že nekatere lepe navade, ki sem se jim morala prUagpditi. Na čelu vodič tovariš Ivo, Za njim Smreka, jelka, prebrisani Bober, ki ■ še* vedno rte more pozabiti, da so ga na začetku hoje po trnrtsveržali pred nekaj leti imeli zaradi njego- ve majhne postave za vrtičkarja, čeprav je obiskoval že Četrti razred osnovne šole. Med mladimi transverzalci uživa precejšen ugled, saj hitro uboga in spretno izpolnjuje naloge. Med itransverzalci vlada prijetno razpoloženje. Pri počitku se starejša Vedrana hudujfe na svojega mlajšega brata Veljka, ki se ne ravna po njenih navodilih in moško zagovarja svoj prav. Kolona se premika, zeleni klobučki, obteženi s planinskimi značkami, ponosno tiče na gldvah mla- :i ljubiteljev planin. Prvi dan nam je manjkalo kondi-c-ije, zato se nam je Pogačnikov dom na Križkih ppdili precej umikal. Iz gozdnega pasu nas je vodila pot po grušču, planinske trate so zlatile največ glavice mahu, med njimi so rdele glavice triglavske rože, v vetru pa so .se pOzibavale nežne zvezdice malega in Velikega enci-jana. .Na poti proti zeleni ploščadi, kjer dominira Pogačnikov dom, so nas presenetile očnice. Spošrfljivo smo jih pobožali z očmi in že smo se znašli pred domom. Ob vstopu nas je spominska plošča seznanila s planincem, po katerem se dom imenuje. Vstopili ,smo, pretreseni nad usodo mladega gornika. Gostoljubni oskrbnik nam je kar kmalu postregel s čajem. Z velike slike nas je motril Pogačnik z obrazom, ki je bil zazrt v gorske grebene. Zdelo se nam je, da bo zdaj zdaj stopil med nas s svojim vedrim, odločnim obrazom. Pred leti se je znašel v mrzlem objemu gora in /borovalci so «b otvoritvi doma zaman čakali požrtvovalnega gospodarja planinskega društva. Oblaki so zagrnili nebo, ozračje se je ohladilo in začelo je deževati. Nas pa jo ogrevalo gostoljubje (tovariša Poljane a. Do kože premočeni so proti večeru napolnili jcdiliiico še dobrodušni Holandci. Po izdatni večerji: telečja obara z ajdovimi žganci, pripravljenimi na koroški način, se je oglasila himna: »Če planine v hribe gre ...« Toplo razpoloženje se stopnjevalo, razgre-vala ga je pesem. Ko je utihnila naša družba, so povzeli v drugem kotu študentje in tako smo se, v veliko veselje ITolandcev, dobro zabavali. »Čas počitka!« se je oglasila tovarišica Anica, naš »idejni« vodja. Brez ugovora smo se spravili spat. Spet nas je .sprejelo skupno ležišče, ki nam to pot ni nudilo najtoplejšega zavetja. jutro je obetalo lepši dan, čeprav so se podile megle. Veter nas j« rezal v gole roke in iz nahrbtnika smo izvlekli rezervne poloverje in cepetali smo z nogami kot sredi zime, ko smo prispeli do Okna pod Ruzorjem. Zigosarjem transverzal-skili knjižic pa so roke na vrhu Razor ja skoraj otrpnile. V gorah ne smeš biti lahkomiselen, sicer se gora znese nad teboj. t Vetrovi so se tepli in podili megle, ki so se končno le umaknile. Vedrina neba, z vso svojo polnostjo, se je bočila nad nami, sonoe nam je ogrelo premrle ude, da smo pospešili korake. »Še nekaj navodil, kajti Prisojnik bo preizkusil naše zmogljivosti,« je dejal tovariš vodja. Tudi neugnana S tank*' je utihnila in se posvetila drznim sttminam oka-tnenelega junaka. Sonce je neusmiljeno žgalo, nah je tako umetno zidala roka narave. Kljub izčrpanosti pa smo si morali preskrbeti še . transverzalni žig Erjavčeve koče, preden bomo za-ustili Vršič in »jegove postojan-Jutri je pred nami naš vzvišeni cilj Jalovec. Iz doline smo se vzpenjali skozi macesnov gozd, ki nas je osveževal in ob poti so se nam ponujale jagode, puševje in planinske trate, pa gruščna steza so nas povedli do zavetišča pod Špičko. Dobrodušni oskrbnik nas je po zaslugi dveh odposlancev že okrepčal s čajem. Polurni počitek in že smo se usmerili po obronku Velikega Ozebnika proti Jalovcu. Strme, gladke pre-padne stene so nas opozarjale na previdnost. Pot je bila skrbno speljana. Pogumno smo se oprijemali klinov in se dvigali po kamnitih stopnicah proti cilju. Oči so se nam pasle na modrih zvezdicah malega encijana. Le kje je dobil to čudovito modrino? Na vrhu grebena se nam je odprl pogled na dolino Ko-ritnice in Tamar. Franci je pritiskal žige, za njim pa jih je nekdo še kontroliral. Jalovec, najbolj ;zavber« med gorenjskimi fanti je dosežen. iNaš veliki cilj! V nas je zrasla samozavest, prepojena z ljubeznijo do gora. Skupina transverzalcev jo je mahnila še dalje na Primorsko. Mi, deset nas je bilo, pa smo jo mahnili v Trento, eno naših najlepših gorskih dolin, kjer izvira bistra Soča, hči planin, ki je navdahnila Simona Gregorčiča, da ji je zapel slavo-spev. Ta svet divje gorske lepote je rodil prve najdrznejše gorske vodnike: Komaca, Tožbarja in druge in ni čuda, da je ves osvojil Kugy-jeve lepote željno srce. Na nekoliko dvignjeni ploščadi doline Trente bdi Kugv v bronasti podobi, zazrt v svoj gorski raj. Kako se je zlila ta bronasta umetnina z lepoto pokrajine. kako jo dopolnjuje! In zdi se, da Kugv vabi v svoje kraljestvo vse, ki hrepene po neomadeževani lepoti gora, da si ogrejejo srce in naberejo moči za vsakdanje delo. Nepozabnim vtisom s planinske transverzale se pridružuje hvaležen spomin na vse tiste, ki utirajo pota po skalnih grebenih in tako seznanjajo mladi svet z lepoto gora. 1 Meta Rotovnik, 8. b razred II. osnovna šola Velenje Ob razstavi T. Kralja v delavskem klubu Dokaj razgibani in nenavadni razstavni vnemi delavskega kluba v .Velenju gre zasluga, da Velenjča-ni vidijo marsikaj dobrega pa tudi slabega, če že ne kar diletantnega kiča. Tokrat pa je klub poskrbel za presenečenje saj je svojim rednim pa tudi prehodnim gostom, ki jih v Velenju ni malo, predstavil nekaj likovnih del in reliefov velikega, predvsem za izredno svojstvenega umetniškega ustvarjalca Toneta Kralja, slikarja, grafika in kiparja, ki se je rodil 23. 8. 1900 leta v Zagorici pri Dobrepoljah na Dolenjskem. Po maturi je študiral v Pragi, nato v Rimu, Parizu in Benetkah. Vseskozi živi v Ljubljani kot svobodni umetnik. Kakor je sam pripovedoval ima za sabo tudi več semestrov arhitekture. Pred drugO' svetovno vojno se je ukvarjal tudi z notranjo arhitekturo in antarzijo, po vojni pa zgolj s slikarstvom in grafiko. V začetku svojega ustvarjanja je bil povsem blizu starejšemu bratu Francetu, prav tako slikarju in grafiku. To obdobje je trajalo nekako do leta 1928, nakar je mlajši Tone začel ubirati svoja pota. V začetku se je sila ogreval za ekspresiotnistično obliko, ki jo je kasneje vsebinsko obogatil z navdihom domača zemlje. Ker je izšel iz številne kmečke družine, kjer je bila v tradiciji domača podobarska obrt je to nedvomno vplivalo na njegov umetniški opus, ki obsega predvsem motiviko preprostega kmečkega človeka v najrazličnejših inačicah. Zlasti se je po osvoboditvi začel posvečati • velikim slikarsko monumentalnirn kompozicijam, ki pa jih v skromnih velenjskih prostorih ne bi mogli razstaviti. Morda je ta način slikanja velikih formatov postal Kralju svojski zato, ker je ustvaril nešteto velikih slikarskih del (fresk) v mnogih primorskih cerkvah tu int onstran meje. V velenjskem de-lavsjcem klubu je le rnajhen izbor od velike množine ustvarjenih del Toneta Kralja, vendar dovolj, da se predvsem mlajši obiskovalci kluba (kajti starejšim ljubiteljem likovne, umetnosti je Tone Kralj že davno znana osebnost) lahko prepričajo o izredni ustvarjalni moči Toneta Kralja. Razstavljenih je 9 bronastih reliefov na temo kmečkih uporov. Vsekakor so reliefi razstavljeni preblizu sikupaj saj so drug poleg drugega. Pomanjkljivo pa je tudi to, da ni nikakršnih označb oziroma napisov. Na panojih je razstavljenih '10 originalnih jedkanic iz ciklusa »Črno zlato«, ki dovolj zgovorno in močno prikazuje1 značilnosti rudarskega življenja v zasavskih revirjih. Prikazani so v naslednjem vrstnem redu: Novi domovi, Snidenje, Za svobodo, Bratstvo, Svoboda, V bort»o, Brez kruha, Siovo, Enakost in V rovu. Razen umetnikovih sing-natur ni pod grafikami nikakršnega tolmačenja, poleg tega pa so obešene v neprimernem vrstnem redu. čeprav je Kraljeva likovna govorica dovolj jasna in kakšno delo samo-zase'izredno prepričljivo, bi •ravno z ozirom na ciklus kazalo upoštevati kronološki vrstni red dogajanj od srečanja z nekdanjimi rudarji iz barak preko trboveljskih .dogodkov o smrti Fakina in kasneje zasavskih talcih obsojenih z zarjo svobode do odhoda rudarjev v partizane. V drugem ciklusu »Zemlja« je Kralj .prikazal 12 lesorezov večjega formata. Listi: Rodbinski naslednik, Slovo, Družinska sreča, Drvarji, Krompir, Ob žetvi, Nevesta, Košnja, Setev, Pomlad, Svatba in Pust so izrazito vezani na kmečko motiviko in pustne Običaje. Slikar je zajel prav vse od rojstva do smrti z vesele in žalostne plati življenja našega kmečkega' človeka, ki si v potu svojega obraza ustvarja pogoje za boljši jutrašnji dan. Čeprav so vsi listi svojski, tako v kompoziciji kakor tudi glede tehnične izvedbe, bi vendarle še posebej omenili list »Družinska sreča«. Dva telička šele komaj oblizana od matere sta se prvikrat postavila na noge. V tem je veliko simbolike. Zbrala se je vsa družina, da bi pri- sostvovala veselemu dogodku. Novo rojstvo, novo življenje in sreča za družino dobrega gospodarja. Vsekakor bi kazalo tudi te liste postaviti v drugačni vrstni red. Zanimivo, da je Tone Kralj že leta 1921 na prvi povojni jugoslovanski umetniški razstavi v Beogradu razstavljal z našim rojakom, šoštanjskim kiparjem Ivanom Na-potnikom. Poleg Vena Pilona~je bil Tone Kralj med prvimi slovenskimi slikarji, ki so razstavljali na biena-lu v Benetkah (1926, 1928, 1930, 1954). Nadalje je razstavljal v Parizu, Dunaju, Pragi, Berlinu, Hodoni-nu, Los Angelesu, Leipzigu, Padovi, Amsterdamu, Metzu, Stassbourgu, Rimu, Milanu, Ziirichu, Rio de Ja-neiru, Sao Paulu, New Delhiju, Celovcu," Arbonu, Bruslju, Londonu itd. S to edinstveno razstavo vsestransko močne likovne osebnosti, kot je Tone Kralj, je delavski klub dostojno zaključil svoje poslanstvo pri likovni vzgoji Velenjčanov v letu 1965. Pri nadaljnjem delu pa le mnogo uspehov. šport šport špprt šport 30. december 1965 Stran 7 8ALE8KI RUDftR Srečno in zadovoljno ter uspeha polno novo leto 1966, želi vsem svojim poslovnim partnerjem in vlagateljem SMUČANJE V BELIH VODAH VSAKUCENEC IMA SMUČI Kreditna banka Celje podružnica Velenje ekspozitura Šoštanj | člani šolskega športnega društva »SMKEKOVEC« Bele vode že pridno vadijo na snegu, že ob prvem snegu so imeli športni dan, nato se pa redne ure telesne vzgoje odvijajo na snegu, saj jim smučarski tereni ob šoli dopuščajo izredno lepo vadbo. Poleg tega so pričeli takoj s šolo kažeta izredne sposobnosti Trbov- za smučanje, katero obiskujejo naj- šek Lojzek in Vačun Fanika. boljši belovoški smučarji in teh je Članom SSD »Smrekovec« Bele kar dobra polovica učencev, ki pod vode želimo ob prehodu v novo leto vodstvom učitelja smučanja tovari- še mnogo uspehov in prijetne smu- ša Melanšek Jožeta predelavajo šo- ke! lo smučanja, osnove tekmovalnega Sleakmaianjak0 treniraj° ^ ^ NOV MLADINSKI DRŽAMI REKORD PRVE TEKME Pri članih se je najbolj izkazal Drago Bizjak, ki je skočil 29,5 metra in izboljšal rekord skakalnice, ki je bil prej 28,5 m. Ostali boljši skakalci; Polde Krev-selj, Roman Zager in Maks Svencer so se slabše uvrstili vsled padcev. Med mladinci sta prvi dve mesti zavzela člana SK »črna« Drago Pud-gar in Edo Burjak, domačin Anton Zep pa. je bil tretji. V pionirski konkurenci je domačin Jože Sredenšek, pionirski republiški prvak, zanesljivo osvojil najvišje mesto pred resnim konkurentom Danilom Pudgar jem iz Črne na Koroškem. \ * Pionirji (7 tekmovalcev) 1. Jože Sredenšek, »Partizan-Rudar« Velenje 2. Danilo Pudigar, SK črna 3. Drago Razdevšek, »Partizan-Rudar« Velenje 4. Dušan Per, »Partizan-Rudar« Velenje 5. Vinko Kovač, »Partizan-Rudar« Velenje 6. Jože Klemene, SK Mislinje 7. Bdi Rozman, SK Mislinje Komisija za razpis delovnega mesta direktorja pri MIZARSTVU VELENJE razpisuje prosto delovno mesto Najbolj oddaljen snrnčar je Zgornje \ Brloški Lojzek. V Belih vodah je smučanje že kar tradicija. Leta 1957 je bil ustanovljen smučarski aktiv, ki je pozneje prerasel v samostojno šolsko športno društvo, ki je v zimskih razmerah najbolj aktivno v občini. Belovoški pionirji in pionirke že vrsto let nastopajo kot najboljši smučarji jirionirji na okrajnih pionirskih prvenstvih, kjer skoraj vedno zmagujejo. Šola ima toliko smuči, da jih lahko dobi vsak učenec šole, letos so jih pa posodili nekaj parov tudi učencem iz Belih vod, ki obiskujejo pouk v Šoštanju. Belovoški smučarji že tudi razmišljajo, da bi bilo potrebno ustanoviti za področje šaleške doline samostojno smučarsko društvo in tako enotno in strokovno usmerjati mlade smučarje vse naše občine. Vendar kot povsod je tudi tu osnovno — pomanjkanje potrebnih sredstev za razvoj najbolj talentiranih smučarjev pionirjev, med katerim^ dir5e kit o r; j a Pogoji: srednja strokovna ^izobrazba v lesni ali ekonomski stroki s 5-letno prakso ali ustrezna strokovnost z 10-letno prakso na vodilnih položajih iste ali sorodne stroke. Osebni dohodki po pravilniku o delitvi osebnih dohodkov. Podjetje razpolaga z družinskim stanovanjem. Ponudbe z življenjepisom in dokazi o dosedanji zaposlitvi pošljite na naslov: Mizarstvo Velenje, Celjska cesta 19. Razpis velja do 25. januarja 1966. Mladinci (17 tekmovalcev) 1. Drago Pudgar, SK Črna 206,0 2. Edo Burjak, SK Črna 204,0 3. Anton Zep, »Partizan-Rudar« Velenje 202,3 4. Drago Zupane, »Partizan-Rudar« Velenje 193,7 5. Ivan Pudgar, SK Črna 185,2 6. Branlko Leskovec, »Partizan-Rudar« Velenje 172,6 7. Branko Moh, »Partizan Rudar« Velenje 172,1 8. — 9. Slavko, Brglez, »Partizan Rudar« Velenje 167,4 Srečko Forstner, SK Črna 167,4 10. Jože Gorogranc, »Partizan-Rudar« Velenje 153,9 Gostinsko podjetje »PAKA« Člani (11 tekmovalcev) 1. Drago Bizjak, »Partizan-Rudar« Velenje 2. Veljo Strucl, SK črna 3. Peter Demšar, »Partizan-Rudar« Velenje 4. Majdak Karel, »Partizan-Rudar« Velenje 5. Tone Zager, »Partizan« Šoštanj 6. Jurij Lapajne, »Partizan-Rudar« Velenje 7. Polde Krevselj, »Partizan-Rudar« Velenje 8. Vinko Smon, SK Mislinje 9. Roman Zager, »Partizan« Šoštanj 10. Maks Svaner, »Partizan-Rudar« Velenje Srečrio in uspešno novo leto PREKLIC # Preklicujem veljavnost plačilnega kartončka RLV številka 65. Martin Soline. Skale 118. ZAHVALA I Vsem, ki ste z nami sočustvovali ob smrti našega dragega očeta, moža, starega očeta in strica ZAHVALA Iskreno se zahvaljujem vsem tistim krvodajalem, ki so dne 30. Oktobra 1965 namensko darovali kri v celjski bolnišnici in mi s tem rešili življenje. Zahvaljujem se tudi dežurnemu osehju zdravstvenega doma Velenje, posebno še glavni sestri tovarišici Cilki Atelšek, kakor tudi sekretarju občinskega odbora Rdečega križa Velenje tovarišu Tomu Hu-doletnilku za skrb pri organizi-. ranju vseh krvodajalcev. adolfa FIDEJA ter ga tako številno spremili na njegovi zadnji poti, se iskreno zahvaljujemo. Posebno se zahvaljujemo sosedom za pomoč, nadalje tovarišu Ivu Gorograncu in tovarišu Franju Arliču za poslovilna govora ob grobu. Zahvaljujemo se pevcem društva upokojencev za zapete žalostinke ter vsem, ki so z nami kakorkoli sočustvovali. ' Žalujoči: žena Helena, sinovi Jože z družino, Stanko, Ivan, Rudi z družino ter hčerka Teja z možen ter vnuki in vnukinja. Anica LEMEŽ Čopova 11, Velenje - Služba družbenega knjigovodstva, pod-družnlca Šoštanj, nam je sporočila novo številko žiro računa. Ker bomo po novem letu morali spremeniti v kolofonu tudi znesek letne in polletne naročnine (deno-mlnacija dinarja), zato v današnji številki nismo spremenili vsebino kolofona in je v njem ostala napisana tudi stara številka našega žiro računa. Poslovne partnerje obveščamo, da imamo od 20. t. m. novo številko žiro računa: 5074-608-369. številka žiro računa v kolofonu na tej strani današnjega časopisa ne velja več. Uredništvo ŠR Lastnik ln izdajatelj: Občinski odbor SZDL Velenje — Urejuje uredniški odbor: Maruša Dolejšl, Ivan Fijavž, Franjo Kljun, Franc Lesnik, Maks Medved, Ljuban Naraks, Milan Šterban, Jože Tekavec, Alojz Zavolovšek ln Rudi Zevart — Časopis Izhaja vsak drugI četrtek — Posamezna številka stane 30 din — Letna naročnina 700 din in polletna 350 din — Naročnina se vplača vnaprej na tekočI račun 526-608-43 pri Narodni banki Šoštanj — Naslov uredništva: »šaleški rudar«, Velenje, Titov trg 2, poštni predal 89, telefon 8-50-87 — Rokopisov ln fotografij ne vračamo — Tisk in kllšejl: CP »Celjski tisk« Celje. Najboljši so že pravi mojstri v krmarjenju, J oziralu Ztud MAJHNA JCKJBi. NAM1GOU/I gramatika OKRAJŠANO nare9 vzklik ibU.ec dolžnosti jap0n3k0 mesto v zalivu tosa SINOVI sinov vesoljstvo fc luirulitns nasheh tiskovna pomota, (angleško) vozilo ven (narečno) eoipmvsKi bog zaimek prevozniško p00jeve žehm se (nameniln ) ogenj del konjske opreme VPRAŠATI (ANGLEŠKO) njegov psevdonim njegova pesem slackca od spodaj nabit streha NAO ODPRTIM 06 NjiČEM odeja ODVETNIK SLOVENIJA mpevi sovražen inpr pes) p) s a Črnilnik, (italij) rudarski gospodarski trg GEOGRAFSKI POJEM zračni vrtinci tornada prezgodaj rojen napaka angleško mesto agronom preliv (množina) preskusni sliva termo elekirarna predlog začetek in konec abecede pravočasno žuželka goljufivo sto ljudi sive dlake koder inarečno) OSEBNI ZAIMEK zgooen mesni izdelek grdo kasljaji IrvALSKi vedno moker okrog ust veznih obrazilo svojilnega predevnka domača Žival u ooSel hektoliter NASILNEi oksidlra orožje gozdni delavsc ptič (angleško) kemična spojina tatarski vladar vo jna (srbohrvaški) pasma (množina) široka vtlemestna cesta aroma južnega sadja VERZ blažilo Za novo leto objavljamo prvič v našem časopisu skandinavsko nagradno križanko. Ta križanka ima opise vključene v lik. Ce sta v enem polju dva opisa, velja zgornji za vodoravno smer, spodnji pa za navpično (to je posebno označeno s trikotniki). Vse, kar liki predstavljajo ali kar je z njimi v neposredni zvezi, vpišete v križanko v smeri, ki jo nakazujejo puščice. Med prayilnimi rešitvami bomo izžrebali tri nagrade, in sicer: 1. nagrada: brezplačno potovanje in ogled drsalne revije v Celovcu, ( 2. nagrada: 10.000 dinarjev, 3. nagrada: 5.000 dinarjev. Rešitve pošljite ali dostavite do sobote, 8. januarja 1966, do 12. ure na naslov: Uredništvo »šaleškega rudarja«, Velenje, Titov trg 2. Zraven naslova pripišite: NAGRADNA KRIŽANKA. Javno žrebanje bo v nedeljo, dne 16. januarja 1966 ob 10. uri v delavskem klubu Velenje. Vsi, ki bodo prišli na to žrebanje bodo lahko izžrebani in dobili eno izmed nagrad, ki so jih prispevali: gostinsko podjetje hotel »Paka«, turistično društvo Velenje, rudnik lignita, TGO »Gorenje«, delavski klub, Mladinska knjiga, T.P. »Bazen« in »Velma«. NAMESTO POSEBNIH PISMENIH ČESTITK VOŠČIMO DANES VSEM NAROČNIKOM, DOPISNIKOM IN POSLOVNIM PARTNERJEM SREČNO IN USPEŠNO NOVO LETO 1966! UREDNIŠTVO ŠALEŠKEGA RUDARJA« Srečno novo leto 1966 vsem prebivalcem občine Velenje ln poslovnim prijateljem!