Številka stane 7 Rpf.
ŠTAJERSKI GOSPODAR
IZIDE VSAKO SOBOTO
Uredništvo in upravništvo: Marburg a. d.Drau, Badgasse S - Naročnina: letno RM 2.50, polletna RM 1.40, četrtletno 75 Rpt
I. Jahrgang	Marburg a. d. Drau, Samstag, 5. Juli 1941	Nr. 14
Odložitev svetovno-
Strahovite izgube boljševikov - Od 22. junija do 1. julija je nemška vojska uničila oziroma zaplenila 5774 tankov, 2350 topov in 4 oklopne vlake - V istem času so Sovjeti izgubili 4725 letal - 160000 Rusov ujetih! - Krvave izgube boljševikov presegajo število ujetnikov zdaleka
zgodovinskega pomena!
Führerhauptquartier, 2. julija.
Vrhovno poveljstvo vojske javlja: Vedno bolj je razvidno, da je prinesla uničevalna bitka vzhodno Bia-lystoka odločitev svetovno-zgodovin-skega obsega. Nepopisna zmešnjava je nastala med sovjetskimi armadami, ki so bile pripravljene pasti Nemčiji v hrbet ter zanesti gorečo bakljo v Evropo.
Minuli bodo še tedni, predno bo mogoče za fronto naših drzno proti
vzhodu prodirajočih čet zbrati in posamezno ugotoviti nepregledno število ujetnikov in vojnega materijala.
Slika veličine te bitke in bitk na ostalih delih fronte je razvidna iz dejstva, da je bilo v času med 22. junijem in 1. julijem že do sedaj zaplenjenih oziroma uničenih 5774 tankov, 2330 topov in protiletalskih topov, štirje oklopni vlaki in neštevilne strojnice in puške.
Raivoj vojaških operacij proti Sovjetiji
Riga In Windau sta že v nemških rokah - Finci in Madžari že v boju z boljševiki
Iz Fiihrerjevega glavnega stana je bilo izdano dne 2. julija poročilo vrhovnega poveljstva vojske. Del poročila, ki se nanaša na operacije proti Sovjetiji, se glasi:
»Operacije na vzhodu proti sovjetski vojski napredujejo naglo. Južno od Pripetskih močvirij se je pri Zloc-zowu odigrala tankovska bitka, v kateri je bilo 100 sovjetskih tankov uničenih. V bližini Dubna so prišli sovjetski tankovski odredi med naše kot rezerva nastopajoče divizije ter so bili po dvodnevni bitki uničeni. 120 tankov je padlo v naše roke.
Velik del vzhodno Bialystoka obkoljene sovjetske armade je bil v teku včerajšnjega dne dokončno uničen. Plen je nepregleden. Doslej so našteli ■mBMBBBHHHHBSHBBSIHSSB
okrog 100.000 ujetnikov, 400 tankov in 300 topov.
Kakor je bilo že javljeno s posebnim poročilom, je Riga v naših rokah. Tudi Windau smo včeraj zasedli.
Nemško letalstvo je tudi včeraj podpiralo operacije vojske s stalnimi napadi na zbirališča sovražnih čet, tankov in baterij. Sovražnik, ki se je vzhodno Lemberga, pri Minsku in v Estonski umikal, je imel vsled zračnih napadov težke izgube. V hrbtu sovražnika je eden izmed oklopnih vlakov uničil več transportnih možnosti. Tudi v borbi z znatno oslabljenim sovjetskim letalstvom so bili doseženi novi uspehi. Odredi madžarske vojske, napredujoči v smeri karpatskih sedel, so se načrtno pridružili nemškemu napadu.
Sovjetsko letalstvo je v istem času izgubilo 4725 letal. Od teh jih je bilo 1392 sestreljenih v zračnih borbah. 112 letal je zbila protiletalska artilerija in 3221 letal je bilo na zemlji uničenih.
Doslej je bilo naštetih 160.000 vojnih ujetnikov. Spričo trdovratnosti sovjetskega odpora in srditih izpadnih poizkusov presegajo krvave izgube sovražnika zdaleka število ujetnikov.
Lastne izgube so v celoti razveseljivo majhne.
Nobene primere s svetovno vojno
Podpolkovnik italijanskega generalnega štaba Vincento L o n g o je napi- -sal za časopis »Illustrazione 11 a 1 i a n a« daljšo razpravo, v kateri je ugotovil razliko med vzhodno fronto v svetovni vojni in sedanjim pohodom Nemčije proti Sovjetiji. Anglija se silno moti — piše podpolkovnik Longo —, ako govori o vojni Nemčije na dveh frontah, ker zapadne fronte v tej vojni ni več. Na zapadu se nahaja še samo Anglija, ki je pa z morske strani od ostale Evrope odrezana. Danes tudi ni več govora o kaki osamljeni Nemčiji. Gre za mlado Evropo, ki je trdno odločena, stresti verige raz sebe. Anglija bo prišla prepozno, pa tudi Amerika, kajti danes ne gre več zgolj za ojačenje obleganja Nemčije, temveč za brutalen poizkus osvojitve organiziranega in zedinjenega kontinenta.
Smrtni Krč
bolfševissma
Sodobna Evropa že prisluškuje roh-nenju smrtno ranjenega boljševizma, ki ga je nemški meč zadel sredi srca. Celih 23 let je boljševizem moril in ubijal ter se sladostrastno kopal v krvi svojih nasprotnikov. Sedaj bo moral utoniti v lastni krvi po nujnem sklepu zgodovine, ki čestokrat pravično posega v dogajanje sveta. Več kot dve desetletji je bil moskovski Kremelj za vse kulturne ljudi zavarovano gnezdišče največjih zločincev vseh časov. Znani so zločini, storjeni v francoski revoluciji iz l. 1739, toda v zgodovini nimamo primere za .'•ličen organiziran zločin, kakor ga predstavlja židovski boljševizem. Boljševizem je uničil prebivalstvo nekdanje ogromne carevine na duhu in na telesu. Na razvalinah narodov, ki jih je boljševizem po lastnem zatrjevanju baje »osvobodil« meščanskih in »kapitalističnih predsodkov«, si je postavil trhlo stavbo svoje krvave oblasti. Boljševizem je uničil ruskega kmeta in rusko kmetijsko produkcijo, ki je bila važen činitelj prehrane Evrope. Boljševizmu se ima Evropa zahvaliti za popolno propast nekdanje zdrave izmenjave blaga med Rusijo in ostalo Evropo. Kamor koli pogledamo, povsod vidimo le žalostne sledove, ki so jih zapustili ti hudičevi hlapci v človeški obleki. Moskva je
bila smetišče, na katerem so se zbirali vsi delamržni in prekucuški elementi iz vseh delov Evrope. Falirani študenti, policijsko zasledovani strokovni tajniki, inteligenčni Židje in razni pustolovci so prišli po raznih skrivnih "poteh v Moskvo, kjer so kot nekaki »predstavniki neruskih narodov« kovali svoje peklenske načrti po navodilih zloglasne Icominterne ali komunistične internacionale. Komintarna je imela ogromno denarja, ki ga je sipala s polnimi rokami na vse strani, da bi potom posameznih zaslepljen-cev čim bolj povečala krog njenih ]>ri-vržencev.
Celih triindvajset let je boljševišha Moskva kovala svoje zarote proti Evropi, izrabljajoč pri tem vse na ozemlju nekdanje carevine živeče narode. Sedaj je prišel zasluženi konec nauka, politike in režima, kimu ni bilo do ustvarjanja sreče, blagostanja in zadovoljstva, nego samo do uničevanja, razkrajanja in ubijanja, da bi se tako ohranil na oblasti. Boljševizem je sedaj razgaljen do tal. Tu ne pomaga nobeno izmikanje »tovarišev«. kajti boljševizem in angleški židovski lordi ter amerikanski židovski velikaši so bili v eni zarotniški kompaniji, ki jo priznavajo javno tudi že v 'Londonu in v Washingtonu. Ozka povezanost med boljševizmom in med kapitaliz-
mom je najzgovornejši dokaz za trditev, da sta človečanstvu škodljiva oba in da ju je v njih židovskih oblikah treba izžgati povsod, kjer koli se pojavita. Stalin, Churchill in Roosevelt so vredni drug drugega. Boljševik in plutokrat sta bila le navidezna nasprotnika, da bi na prav židovsko-premeteni način kar sproti odstranjevala sledove tihe vzajemnosti. Židovski voditelji tu, židovski trinogi tam. Zgodovina pa je izrekla že svojo končno in smrtno obsodbo tako za plutokracijo kakor tudi za poživinjeni, barbarski in vsakemu pravemu socializmu nasprotujoči boljševizem.
Kar je bilo na evropskem vzhodu krivic, bo sedaj popravil nemški vojak in z njim ramo ob rami številno zavezništvo iz vrst malili narodov. Ura odločitve je napočila. Fiihrer je s svojo odločitvijo razgrnil zaveso in pojavila se je jutranja zarja svobode za Besarabce, Ukrajince, Litvance, Letlandce, Estonce, Fince in vse druge narode, ki jih je krvoločna, grabežljiva in nekulturna Moskva podredila svojemu krvavemu imperializ-mu.
Sedaj se uresničuje nad Moskvo star pregovor, da je konec vedno tak, kakršno je bilo življenje. Boljševizem je 23 let živel razuzdano, nesmiselno, kruto in podlo življenje. Nemški idealizem, zapopaden v nauku Adolf Hitlerja, ne prinaša narodom vzhoda samo nacionalno, temveč tudi socialno svobodo, ki je oblastniki Kremlja niso dali nikomur, najmanj tistim, nad katerimi so sami neposredno vihteli svoje nagajke. Rdeča pošast še sika svoj strup, toda Jiemški meč je že globoko v žrelu te bestije, ki bo crknila v zadovoljstvo vsega izan-'kf-nega sveta.
(Presse Hoffmann) Finski državni predsednik Risto Ryti je pred par dnevi izdal proglas, naslovljen na tinski narod. V tem proglasu je pojasnil dvolično igro Moskve napram Finski, obenem pa tudi smisel osvobodilne vojne, ki se odigrava na severnem vzhodu Evrope.
(PK. Hermann-Weltbild)
Litvansko prebivalstvo je veselo nad prihodom nemških čet v doslej sovjetski Lit-
vaniji
Sovjetija - mešanica plemen
Boljševiki in židje so vihteli svoj bič nad 170 milijoni prebivalcev, sestoječih iz 119 narodnosti
Kar se tiče raznolikosti in mešanice podvrženih narodov, se lahko s Sovje. t i j o meri samo še Velika Britanija. Sovjeti so sprejeli v tem oziru caristi. čne tradicije in jim je bilo v glavnem do tega, da si podjarmijo čim največ prostora. V to svrho so bili pripravljeni, pokašljati se na lastna načela.
Sovjetska Unija je bila pred vklju. Čitvijo dela Finske in baltiških držav sestavljena iz enajst takozvanih zveznih republik. Imena teh posameznih državnih tvorb naj bi na zunaj označevala neko avtonomijo, ki je pa po letu 1918 nikdar ni bilo. Samostojnost teh avtonomnih republik je bila nekaka napisna deska komunistične interna-čionale. 119 narodnosti v tem ogromnem prostoru ni imelo niti prilike, niti Časa, da bi zamogle dobljene jim pravice nekako uresničiti. Pravice teh narodnosti so bile le na papirju. Od sto. sedemdeset milijonov prebivalcev Sovjetske Unije jih odpade na takozvano Veliko Rusijo samo stodevet, na Ukrajino trideset in na Belo Rusijo pet in pol milijonov. V veliki razdalji sledijo na to mali narodiči, od katerih imata zvezni republiki Uzbekistan šest in Ka_ zakstan v Centralni Aziji po šest milijonov prebivalcev. Meje teh posameznih republik so boljševiki nasilno odredili tako, da ne bi združili prevelike, ga števila narodnih manjšin
Ogromno ljudsko gibanje zadnjih deset let, nasilni prilioci iz kmetijske v industrijsko državo ter ogromni porast mestnega prebivalstva so bili v najtesnejši zvezi s ciljem Sovjetije, te na. rodnosti kolikor mogoče nasiloma pretopiti. Velikoruse so naselili med vse manjšine, zlasti pa med Ukrajince. — Boljševiki so v svoji brezvestnosti ma. le ljudske drobce kratkomalo iztrebili, tako med drugim Laponce, razna finska plemena v območju Severnega morja, predvsem pa Karelijce na finski meji.
Dočim se more pri slovanskih narodih Sovjetije še govoriti o neki skupnosti,-manjka, ta skupnost popolnoma med finskimi plemeni in med plemeni na Kavkazu. Med Ukrajinci in Rusi je nasprotstvo tako staro, kakor sta sta. fa oba naroda. Ker so Ukrajinci po šte. vilu največja manjšina v Sovjetiji, so skrbeli Sovjeti vedno za to, da se ni moglo v Ukrajini izcimiti nobeno giba. nje za dosego politične samostojnosti Ukrajine. Kljub temu je bila ravno Ukrajina prizorišče mnogih nemirov, ki so jih Sovjeti navadno zadušili z iz. gonom in ustrelitvami. Zanimivo je, da najdemo v malem krožku kretnlskih oblastnikov največ predstavnikov ne. ruskih narodov. Vodilni so Gruzinci in židje. V prvih letih Sovjetije so igrali Letonei in Kitajci radi njih okrutnosti pri zasledovanju nasprotnikov režima posebno vlogo. Pozneje so prišli Gru-
zinci, s Stalinom na čelu, na prva mesta. Samo židje so si obdržali važne postojanke in so skrbeli zato, da so bili zastopani v nižjih funkcijah komuni-. stične stranke.
Zelo dolgo je trajalo, dokler si je Sovjetija podvrgla kavkaška in turška plemena, ki so se povsod zoperstav. ljala. Tekli so celo potoki krvi, zlasti v Kavkazu, kjer so boljševiki iztrebili voditelje dotičnih plemen. Ravno tako dolgo so trajali osvobodilni boji tur. ških in tatarskih plemen na ogromnih stepah med Kaspiškim jezerom in med Altajskim gorovjem, turškim plemenom so boljševiki zapovedali pridelo-
vati bombaž, živež pa so dobavljali boljševiki le v toliki meri, v kolikor so zasužnjena plemena pridelovala bombaža. Na sličen način so postopali z raznimi pastirskimi plemeni v Severni Sibiriji. Izvedeli bomo morda pozneje, kolikor žrtev so zahtevali boljševiški poskusi ravno v severnih predelih, kjer so skušali doseči določene vojaške cilje in kjer je bilo treba zaposliti milijone izgnancev.
Med toljševiškimi in židovskimi načeli obstoja neka stara skupnost. Ponosni narodi ne trpijo židovskega go_ spodstva. židovska rasa se lahko samo tam svobodno razvija, kjer tajijo vsa rasna nasprotstva. Nikdo ne ve natančnega števila Židov v Sovjetiji. Po nekih cenitvah živi v Sovjetiji dva milijonr žic'ov. Kljub temu malemu številu pa igrajo židje v odločilnem aparatu komunistične stranke glavno vlogo.
Cesarska konferenca v Tokiju
Važni sklepi v zvezi z japonsko zunanjo politiko
V Tokiju se je v sredo sestala pod predsedstvom cesarja Hirohita tako. zvana cesarska konferenca, kateri so prisostvovali vsi člani vlade pod vod. stvom kneza Konoja. Navzoča pa sta bila tudi šef generalnega štaba general Sugijama in šef admiralskega štaba admiral Nagano. Po daljšem posvetovanju je bilo izdano uradno poročilo, iz katerega je razvidno, da so bili storjeni dalekosežni sklepi glede ja. ponske zunanje politike.
Ministrski predsednik knez Konoje je nato govoril v japonskem radiu ter je uvodoma omenil, da se splošni svetovni položaj dnevno bolj komplicira.
Japonska bo šla odločno svojo pot, ker zaupa v svojo moč. Knez Konoje je pozval narod k edinstvu ter je po. vdaril potrebo mobilizacije vseh sil, ki je danes večja kot kedaj poprej.
Zunanji minister Macuoka je dal po konferenci novinarjem izjavo, v kateri je pozval Japonce k budnosti in pripravljenosti. Macuoka je povdaril, da Japonska opazuje razvoj položaja z največjo skrbnostjo. Čim resneši je položaj, tem mirneje in določneje bo šla Japonska svojo pot japonski narod mora — zedinjen v vseh svojih plasteh — izvršiti vzv:šen-> voljo cesarja.
(PK.-Zoll-Weltbild) Nemški oklopniki na pohodu proti sovjetski vojski
Novi nemški ud
O borbah v zraku in na morju proti Arigl'ji v Atlantiku in v Afriki poroča vrhovno poveljstvo vojske v svojem poročilu z dne 2. julija sledeče:
V borbi proti Veliki Britaniji so po. topile podmornice v Severnem Atlant;_ ku in zapadno oc Afrike sedem sovražnih trgovskih ladij s skupno 40.200 tonami. Nek drugi parnik je bil poškodovan v artilerijskem dvoboju. Bojna letala so uničila v vodovju okrog Anglije in v Atlantiku trj trgovske ladje s skupno 11.500 tonami. Velika tovorna ladja je bila pri tem poškodovana.
Druga bojna letala so bombardirala v pretekli noči celo vrsto pristanišč na vzhooni, jugovzhodni in jugozapadni obali Anglije z bombami težkega kalibra.
Pred Severo-Afriško obalo so poto. pila nemška in italijanska bojna letala dne 30. junija dvoje trgovskih ladij, i
arci proti Angliji
Bombe so zadele neko lahko križarko in dvoje rušilcev. Včeraj so uničila nemška bojna letala skupno s strmo, glavci v pristanišču Tobruka dvoje tr. govskih lad j. Uničila so skladišča in protiletalske baterije sovražnika.
V noči na 1. julija je zopet bombardiral močnejši ocred nemških bojnih letal angleško mornariško oporišče Aleksandrija. Bombe so izzvale požare v pristanišču in v vojašk:h napravah.
Sovražnik je poskusil po dnevu napasti zasedeno ozemlje ob kanalu. Par bojnih letal je poskusilo prodreti do Hamburga. Ti poizkusi so se ponesrečili s težkimi izgubami za sovražnika. Lovci in protiletalska artilerija so sestrelili pet, mornariška artilerija dve in neka ladja eno britansko letalo. Letal. sk;h bojev nad ozemljem Reicha v zad-I nji noči ni bilo zabeležiti.
se je spremenil v 14 in 16 urnega. Ako je kdo zapustil svoje delovno mesto, so mu našili tri leta težke ječe. številne posestnike in ugledne meščane so brez sodnega postopanja krat-komalo odpeljali neznano kam. Nikdo ni mogel ničesar izvedeti o njih usodi.
Samo članom boljševiške stranke_v
Letoniji jih je bilo zelo malo in še ti so bili delamržni elementi_se je godilo prav dobro. Bili so gospodarji situacije, katero so dodobra izkoristili. Zlasti člani kominterne so stali v prvih vrstah, vendar so pri prihodu Nemcev zbežali kot prvi.
Letonci so nas pričakovali željno in nestrpno. Mnogi izmed njih, ki prej niso marali dosti slišati o Nemčiji, so jokali od veselja, ko smo prišli s prvimi četami v Mitau. V hitri vožnji smo se odpeljali k poveljujočemu generala, ki je vodil pohod na čelu svojih čet, in nato skozi mesto. Na cestah so se drenjali ljudje. Hiše so bile okrašene z letonskimi zastavami, vmes pa so bile tudi zastave s kljukastim križem. Ljudje so nam vzklikali ter nas obsipavali s cvetlicami, cigaretami in pijano. Na glavnem trgu je bila velika množica, ki je ob prihodu generala glasno vzklikala. Istočasno, ko je množica pela letonsko narodno himnO, se je na rotovžu že vila nemška vojna zastava. Vse mesto si je oddahnilo. Boljševišjcega strahu ni več. Za vse čase ga je pomedla nemška vojska.
Ko pišem te vrstice, se že odpravljamo za novo vožnjo k četam, ki so boij-ševikom že za petami. Boljševiki se umikajo v paničnem straiiu povsod, kamorkoli smo dospeli.
Rimski tisk o ogromnih nemških uspehih
R i m, 3. julija.
Ves rimski tisk stoji v znamenju posebnih poroča nemškega vrhovnega poveljstva o uničevalni bitki pri Bialy-stoku. časopisi prinašajo silne številke plena in vojnih ujetnikov, iz katerih je razviden ogromen uspeh nemške vojske v borbi s sovjetsko armado. Listi pri tem podčrtujejo zmešnjavo, ki je nastala vsled nemškega prodora med boljševiškimi armadami. Zločinski načrti kremeijskih oblastnikov — tako piše list »Messaggero« so povzročili prvo trčenje obeh armad neposredno ob zapadni meji Sovjetije. Nemško vrhovno poveljstvo je spričo pravočasnega posega in spričo tehnične in psihološke premoči zamoglo v tako kratkem času doseči ogromne uspehe, ki jih je mogoče od dneva c!o dneva vedno bolj izgraditi.
Sovjetija pa ni ogrožena samo v baltiškem prostoru, nego tudi na severu in v sredini finske meje, kjer se že odigrava nemško-finska ofenziva v smeri proti nekdanjemu glavnemu mestu Rusije. Vedno hitrejši zalet nemške ofenzive sili boijševike povsod k umiku. Tehniška sredstva nemške vojske pa omogočajo omejevanje »stra« tegičnih umikov«, ki se po navadi spreminjajo v hude izgube boljševikov.
Mitau osvobojen
bopeviškega terorja
Piše Kriegsberichter Ludwig Noack
PK., 1. julija. Z dnevi zasedbe baltiških držav po Sovjetiji so se priselili teror, strah, gladovanje in obup v te kraje. S pričetkom vojne med Nemčijo in Sovjetijo se je "to stanje po možnosti še bolj poostrilo. Ko smo ranega jutra prispeli z nekim oddelkom pred mesto Mitau, smo našli celo vrsto beguncev, ki so se, izstradani, že par dni poskrili. Teden dni poprej je prenehala sploh vsa oskrba civilnega prebivalstva.
Neki urednik lista »Semgalle Balse« nam je pripovedoval o boljševiškem terorje v Letonski. Pokrajina Mitau je s kmetijskega vidika najbogatejša da-
leč naokrog. To pokrajino so boljševiki na najodurnejši način kratkomalo [zropali. Kar je bilo najlepše živine, žita itd., so boljševiki kratkomalo zaplenili in odpeljali. Večino prebivalcev so kratkomalo razlastili. Kmetje so morali štiri dni v tednu brezplačno delati za vojaške svrhe. V mestih in na deželi so morali moški in ženske med 18. in 55. letom brez vsake odškodnine delati v javni delovni službi. Prejšnjega letonskega državnega predsednika Ullmanisa so boljševiki zavlekli nekam v Sibirijo. O njem ni duha ne sluha.
Tudi delavec je doživel v Sovjetiji veliko razočaranje. Osemurni delavnik
(PK.-Fenske-Atlantik)
Nagel prodor nemških čet je tudi na vzhodni fronti omogočil prebivalcem, da so se lahko hitro vrnili na svoje domove.
Nemčija je priznala vlado v Nankingu
Kitajska narodna vlada predsednika Vangčin-gvaja v Nankingu je sovražnik boljševizma -Tudi Italija, Bolgarija, Romunija, Slovaška, Madžarska in Hrvatska so priznale Nanking
Berlin, 1. julija.
Vlada Reicha je danes priznala narodno kitajsko vlado v Nankingu, ki jo vodi predsednik Vaagčingvaj, in sicer v smislu predložene prošnje. Vlada Reicha bo v kratkem uredila svoje diplomatske odnožaje s kitajsko vlado v Nankingu. Istega dne je tudi kraljevina Italija priznala nankinSko vlado. Temu koraku so se v teku da. našnjega dne pridružite tudi Romunija, Bolgarija, Madžarska, Slovaška in lir. vatska.
*
Priznanje nankinški vlade s strsni Velike Nemčije, Italiir in ostalih držav Trojnega pakta je z vidika svetovnih dogodkov, ki se pravkar odigravajo pred našimi očmi, velikega pomena. Kakor znano, je Vangčingvajeva vla_ da v Nankingu izrazito protiboljševi-ška vlada, ki želi skupno z Japonsko urediti vsa vprašanja Vzhodne Azije v slogi in bratstvu med obema velikima narodoma. Maršal čangkajšek, ki sedi v čungkingu, je doslej vedno spreje. mal sovjetsko in angleško.amerikan. sko podporo za nadaljevanje boja, ki je v škodo ne le kitajskemu narodu, nego tudi vzpostavitvi reda, kakor si ga je zamislila Japonska kot vodilna sila^ Daljnega vzhoda. Priznanje nan-kinške vlade je torej ogromnega poli. tičnega pomena. Polom boljševiške Sovjetije je izzval že prve posledice za Daljni vzhod, druge posledice za ki. tajsko in japonsko politiko pa utegne, jo še nastopiti.
Kakor poročajo iz šanghaja, je izja. vil predsednik nankinške vlade, Vang-čingvaj, da za Kitajsko spričo priznanja, ki so ga izrekle Nemčija, Italija, Romunija, Bolgarija, Madžarska, Slo. vaška in Hrvatska, ni drugega izhoda kot pristop Kitajske k Trojnemu paktu.
V Nankingu so sprejeli priznanje Vangčingvajeve vlade s strani Nemčije, Italije, Španije, Romunije, Bolga. rije, Slovaške in Hrvatske kot odločilno ojačenje protikomunistične fronte v svrho pomirjenja Vzhodne Azije.
List »Nanking čungpao« piše na uvodnem mestu, da je Kitajska že od nekdaj simpatizirala z Nemčijo. Ki. tajska se raduje nad priznanjem njene narodne vlade.
»Nanking P a o« ugotavlja, da se je položaj Nankinga mednarodno zelo ojačil. Japoncem prijazni list »Taluhin Pao« piše, da sta Nemčija in Italija prevzeli preureditev Evrope, Kitajska in Japonska pa preureditev Vzhodne Azije. Neodvisni list »Nanking Min Pao« ugotavlja, da je s priznanjem Nankinške vlade dvignjen mednarodni položaj Kitajske, kar omogoča preureditev Vzhodne Azije. Vzhodne in za-padne osovinske sile korakajo sedaj skupno'proti cilju popolne preureditve sveta._
Pozdrav vseh zavednih Spodnještaiercev je
„m umu!"
Rooseveltove politike so siti
V časopisu »New York Journal American« je obelodanil znani kralj ameriškega časopisja Randolf Hearst (čitaj Hirst)pikro-oster čla. nek proti zunanji politiki prezidenta Roosevelta.
Hearst piše med drugim: »Zedinjene države so se sicer odločile za vojskovanje proti komurkoli, toda sedaj še ne vedo, proti komur. Roosevelt bi zelo rad napravil vojni pohod ob strani Sovjetije proti demokratični Finski in ostalim baltiškim državam, ker je to najboljša možnost, osrečiti ves svet s komunizmom. Za »junaško« ameriško vlado je menda nekaj zelo imenitnega, podpirati Stalina pri razširjanju k«.
munizma v Evropi.
*
Znani ameriški Karl v. W i e g a n d piše iz šanghaja (Kitajska) sledeče: »Podpiranje Sovjetije v gmotnem In duhovnem oziru je za demokratični Svet (Anglijo in Ameriko) prav tako
nesmiselno kakor nevarno. Dejstvo, da podpira Amerika komunizem in anarhizem kot nekako trdnjavo svetovne revolucije proti kapitalizmu, je vznemirjajoče. Ce bi Stalin s pomočjo Ame. rike in Anglije zmagal, bi val komuni, zma preplavil Evropo od Urala do Portugalske.«
Prodiranje Slovakov
Po poročilih iz Bratislave je objavilo vrhovno poveljstvo slovaške vojske ■dne 2. julija poročilo sledeče vsebine:
Slovaška vojska lomi nadalje sovražni odpor in zasleduje sovražnika na svojem umiku. Ukrajinsko prebivalstvo pozdravlja slovaške vojake s sla. voloki. Ukrajinci bežijo trumoma iz vrst sovjetske vojske na našo stran. Slovaške čete Ukrajincev ne zbirajo ¡kot vojne ujetnike, temveč jih kar sproti spuščajo domov. Slovaški čete so doslej že 100 kilometrov globoko prodrle v sovjetsko ozemlje.
Boljševiiacija Evrope se je ponesrečila
Pomembna izvajanja prof, Genova v sofijski »Zori«,
Znani profesor mednarodnega prava prof. Genov je v sofijskem listu »Z o r a« napisal uvodni članek, v ka. terem že uvodoma povdarja, da boljše, vikom ni bilo nikdar do tega, da bi svoje odnošaje nasproti Nemčiji uredili v lojalnem duhu in v dokončnem smi. slu. Najmanj pa je bilo boljševikom do tega, da bi sodelovali z Nemčijo v bor. bi proti zapadnim silam. Morda so boljševiki zasledovali s pogodbo, ki so jo sklenili 23. avgusta 1939 z Nemčijo, pred vsem vojno med Nemčijo in za-padnimi silami, misleč, da bo komunizem vsled take vojne samo profitiral. Boljševizacija Evrope bi bila odprla komunizmu vrata tudi v ostali svet.
Moskovski oblastniki tako ugotavlja profesor Genov — pa so se močno zaračunali, Precenjevali so moč zapadnih velesil, obenem pa so podcenjevali moč Velike Nemčije. V Moskvi so mislili, da sta obe bojujoči se stranki enako močni. S tega vidika so boljševiki pri. čakovali dolgotrajno vojno, ki bi uteg_ nila utruditi oba tabora do izmučenja.
V	tem trenutku bi bila Sovjetija naj-.močnejša sila in obenem gospodar si. tuacije. Nagli zlom Francije in blisko. vita vojna na Balkanu sta iznenadila boljševike ter sta končno prispevala k zlomu vseh političnih načrtov Sovjetije. Moskva je dočakala samo svoj prvi cilj: izbruh evropske vojne. Nemčija pa je spregledala igro Moskve ter se je zato podvizala z odstranitvijo ne. varnosti, ki ni pretila samo Nemčiji, nego celi Evropi.
*
Velika premoč Nemčije
V Rio de Janeiro izhajajoči list »M e i o d i a« se bavi z zmagovitim pohodom nemške vojske na vzhodu in ugotavlja,' da je bila borba nemških vojakov v svrho obrambe sveta pred sovjetskimi četami kot nositeljicami boljševizma v vseh točkah uspešna. Svet je sedaj zopet pomirjen. Nemčija pod vodstvor« Ftihrerja se zaveda svo. je odgovornosti napram človečanstvu.
V	Angliji pa narašča bojazen, kajti v Londonu veoo prav dobro, da so ogro. mne številke, ki jih je obelodanilo vr_ hovno poveljstvo nemške vojske, prav tako točne kakor vsi dosedanji podat, ki nemškega vrhovnega poveljstva. — Nemški pohod gre svojo začrtano pot. Stojimo pred velikimi dogodki, ki bodo prinesli osvoboditev sveta izpod boljševiškega biča. Mladina Nemčije iti več sama v borbi za civilizacijo in kulturo. Cela Evropa že pošilja svoje pro. stovoljce na vzhodno fronto. Ob strani je samo Anglija, ki se je izcimila celo kot zaveznik boljševikov. Nepopravljiva krivda Anglije je dognana in je nI več mogoče popraviti. Obračun se prf„ bližuje. Kdor seje veter, bo žel vihaf.
(PK. Müller-Weltbild)
Nemška infanterija koraka nezadržno v smeri proti vzhodu. Kmalu bo trčila ob
sovražnika
Boljševiška katastr
V Vichyjii izhajajoči francoski list »L'Effort« tolmači v posebnem članku občutke francoskega naroda v zvezi z nemško.francosko vojno ter ugotavlja, da morajo boljševiki sedaj na lastni koži občutiti učinek katastrofe, ki so jo od vsega početka nameravali sami izzvati. Boljševiška katastrofa je
Sovjeti so izgubili
mnogo tankov
Kakor poročajo iz Berlina, sovjetska vojska ne more nadoknaditi ogromnih izgub, ki jih je pretrpela v borbah z nemško vojsko glede tankov in topov. Ogromnih izpadkov ne morejo nadoknaditi niti iz rezervnih za. log, niti iz obsežne sovjetske oboroževalne industrije. Te ogromne izgube je tolmačiti tako, da so Sovjeti postavili svoje tanke, ki so povprečno najmodernejše konstrukcije vzdolž nem. ške meje. Iz posebnih poročil nemškega vrhovnega poveljstva je razvid, no, da je bilo že v prvem tednu uničenih oziroma zaplenjenih več kot dvati. soč tankov. Tanki so, kakor znano, napadalno orožje. Kdor hoče napasti, jih torej postavi v prve črte. Način raz. poreda tega napadalnega orožja s strani Sovjetov je torej najboljši dokaz za trditev, da je Sovjetska Rusija ime-ta točno izdelan načrt napada na Nem. čijo. Budnosti nemškega vrhovnega poveljstva se je zahvaliti, da so bili peklenski načrti boljševikov s strašnim protiudarcem nemške vojske takoj raz. biti.
rfa - čin pravičnosti
potemtakem le čin pravičnosti. Moskva je igrala več let dvolično igro z name. nom, da bi nahujskala Francijo in Nemčijo v medsebojno vojno do izkr-vavitve, da bi tako obe državT postali lahek plen Moskve.
»Velika zmota Moskve« tako piše list, »je bila v tem, da se eden izmed pogojev za točnost sovjetskega računa ni izpolnil: Francija bi bila morala zelo dolgo izdržati nemški pritisk in bi se bila morala v novem, ogromnem Verdunu žrtvovati. V nasprotju z mo. skovskimi načrti pa se je vojaška sila Francije v par dneh zlomila pod1 udarci nepričakovane nemške tehnike. Glede odporne sile Francije se je Moskva prav tako zaračunala kakor London. Da bi popravila nepregledne posledice te zmote, se je dala Moskva zapeljati k novim zmotam. Za dvanajsto uro napovedan udarec je morala Moskva pre. hitro pripraviti. Hitler je bil hitrejši ter je odločno posegel v tok dogodkov.
Vodja slovaških
Nemcev na fronti
Iz Berlina poročajo: V borbi Nemčije za osvoboditev Evrope izpred boljše-viške nevarnosti se nahaja slovaška vojska ob strani svojega nemškega zaveznika. Skupno s četami nemške vojske so posegle slovaške motorizirane čete v boj proti sovjetski armadi in so se po sporočilu nemških poveljstev izredno hrabro borile.
naroči Štajerskega Gospodarja!
MALE VESTi
*	Mesto Heidelberg bo preurejeno. Führer je odredil dokončno preureditev mesta Heidelberg. Za izvedbo stavbnega načrta, po katerem bo to zgodovinsko važno mesto znanosti izgrajeno in preoblikovano, je določen arhitekt Albert Speer. Ta arhitekt velikih zmožnosti, ki je znan strokovnjak in generalni stavbni inšpektor v Berlinu, je rodom iz Heidelberg-a.	•
*	Novi nemški poslanik pri madžarski vladi. Na predlog ministra za zunanje zadeve von Ribbentrop-a, je Führer imenoval SA-Obergruppenführer-ja Dietrich von Jagow-a za nemškega poslanika v Budimpešti. Dosedanji nemški poslanik v Budimpešti, von Edmannsdorff, je odpoklican na službovanje v zunanji urad v Berlin.
*	Skrb za kmetovalce. V Nemčiji je skrb za izboljšanje kmečkega stanu in povečanje kmetijskih pridelkov zajela tudi kmečka gospodarska poslopja. Minister prehrane je namreč razpisal natečaj, p» katerem bodo do kraja tega leta strokovnjaki predlagali načrte za ureditev kmečkik gospodarskih poslopij. Ministrstvo bo potem po posebnih izvedencih izbralo in določilo najboljše predloge, ki bodo služili kot podlaga za ureditev tega važnega in za splošnost koristnega vprašanja, V zamislih imajo preureditev in izboljšanje obstoječih ter gradnjo novih časom primernih kmečkih hiš, hlevov, sušilnic, shramb itd.
*	Angleška stražna ladja »Pintail« je
bila glasom objave angleške admiralitete potopljena. Tonaža iste je znašala 580 ton. Oborožena je bila z 10,2 cm topom.
*	Hrvati proti boljševikom. Poglavnik Hrvatske dr. Pavelič je dne 2. julija izdal proglas za prijavljanje prostovoljcev za vojno proti boljševikom.
*	Spremembe v hrvatski vladi. Poglavnik Hrvatske dr. Ante Pavelič je v smislu novega zakona rekonstruiral svojo vlado. Za ministra financ je imenoval dr. Vladimira Kopak-a, ki je obenem šef državnega zaklada. Minister za promet in javna dela je postal inženir Hilmija. Dosedanji ravnatelj državnega ravnateljstva za prehrano Marijan Cimič, je prevzel ministrstvo trgovine, dosedanji minister trgovine dr. Lovro Sušič pa ministrstvo za korporative. Dosedanji korporacijski minister dr. Duman-čič je prevzel urad ministrstva za poljedelstvo. Državna tajnika sta postala Pavel Cankl in podpolkovnik Kralj in sicer prvi v prometnem, drugi pa v poljedelskem ministrstvu.
*	10.700 tonska tankovska ladja potopljena. V New York je prispelo 14 članov posadke, ki so se rešili iz potopljene ladje »P e n d r e c h t«. »Pendrecht« je bila ho-landska, v angleški službi stoječa petro-lejska ladja, ki jo je potopila nemška podmornica. Ko so mornarji vstopili v rešilne čolne in se je ladja že potopila, se je pred brodolomci na enkrat pojavila podmornica. Neki častnik podmornice jih je vprašal, če imajo v rešilnih čolnih dovolj hrane. Ko so mu to potrdili, se je poslovil z besedami »prav dobro«.
*	»45 milijonov Amerikancev nima dovolj hrane,« je ugotovila neka prehranjevalna komisija v Washington-u. Tako izgleda ameriški raj pod židovsko-kapitali-stično vladavino onkraj velike luže.
*	12 milijonov brezposelnih štejejo Zedi-njene države Sverne Amerike. Če se pomisli, da je socialna zakonodaja Amerike, v kolikor jo sploh poznajo, zelo pomanjkljiva, je ta številka najlepše zrcalo plu-tnkratskili razmer, ki vladajo v Ameriki.
*	Razdelitev konj v Windisch-Feistritz-u.
Pooblaščenec za prehrano in poljedelstvo razglaša v dnevniku' »Marburger Zeitung« z dne 2. julija t. 1., da stoji v Windisch-Feistritz-u še 48 konj, ki jrh lastniki doslej "še niso prevzeli. Gre za konje, ki imajo na svojih kopitih sledeče številke: 685, 455, 401, 979, 616, 977, 1005, 780, 906, 439, "691, 1029, 677, 720, 613, 815, 212, 486, 1008, 435, 639, 11. (ali 11), 84, 83, 1009, 400, 447, 724, 419, 769, 464, 675, 777, 8 (55), 667, 770, 621, 930, 729, 701, 778, 910, 617, 197, 214 in 29. Kdor je kakšnega konja navedenih številk oddal, ne da bi se mu ga doslej bilo vrnilo, naj si ga v Windisch-Feistritz-u, v svrho ugotovitve lastnine, nemudoma ogleda. Konje, ki se jih ne bo takoj prevzelo, bodo posodili drugim kmetovalcem.
*	Angleška municijska ladja je zletela v zrak. Nevtralni mornarji poročajo, da. je bilo pri zadnjih nemških zračnih napadih na luko Liverpool potopljenih mnogo tovornih ladij. Med drugimi je eksplodiral tudi 1.453 tonski tovornik »Domino«, ki je bil poln municije. Pri tem je našlo 52 mož posadke svojo smrt. Tudi angleški tovornik »G len Head« (2011 ton), je pri istem bombnem napadu našel svoj konec. Luka Liverpool je od takrat neuporabna. Ladje, namenjene za Liverpool, pristajajo radi tega v zasilni luki Bootle na ustju reke Mersey.
*	Angleška vojna ladja »Rodney« poškodovana. Glasom poročil nevtralnih mornarjev iz Lisabone je angleška bojna ladja »Rodney« v poškodovanem stanju priplula v ameriško luko Boston, kjer so jo zavlekli v dok za popravila. Poškodbe izvirajo od borb z nemško bojno ladjo »Bismarck«. Tudi neka angleška pomožna kri-žarka je radi popravila priplula v Boston.
*	Prebivalstvo beži iz Aleksandrije. Zadnji bombni napad na pristaniške naprave v Aleksandriji je pospešil izseljevanje prebivalcev iz mesta. Begunce odvažajo v posebnih vlakih. Minuli ponedeljek sta dva dolga transportna vlaka polna beguncev zapustila glavni kolodvor v smeri proti Gornjemu Egiptu.
*	Zasilno klanje živine v Angliji. 300 tisoč glav živine bodo zaklali v Angliji, ker jim vsled nemške blokade ni mogoče uvoziti dovolj živinske hrane.
*	Polkovnik Donovan — vodja tajne službe. Znani ameriški polkovnik William Donovan, ki je kot pooblaščenec ameriške vlade tudi Jugoslavijo pripravljal za vstop v vojno ob strani 'Anglije, je postal general. Obenem so ga postavili za šefa ameriške tajne službe.
*	Med rojstvom in smrtjo. Med 11. in 30. junijem so na področju stolne in mestne župnije v Marburg-ti vpisali 31 rojstev in sicer 19 moških in 12 ženskih. Umrlo je 7 oseb, ia sicer 3 moški in 4 ženske. V zakonsko zvezo je stopilo 13 parov. — V istem razdobju "so v frančiškanski župniji imeli 4 rojstva, 1 smrtni slučaj ter 13 zakonskih zvez. — Magdalenska župnija je v imenovanem času zaznamovala 5 moških in 9 ženskih rojstev, 18 moških in 21 ženskih smrtnih slučajev ter 38 porok.
*	železniško progo Budimpešta—Zagreb —Fiume bodo elektrificirali, da se na ta način omogoči nemoten blagovni promet med Madžarsko in Italijo.
*	Slepec zopet vidi. Na univerzitetni kliniki v Miinster-u so operirali 86 letnega moža, ki je pred 13 leti oslepel na eno ter pred desetimi leti še na drugo oko. Celih deset let je živel popolnoma slep. Nedavno izvršena operacija je popolnoma uspela. Zdravniška veda in spretna roka zdrav-nika-specialista sta mu vrnila vid, (!•> sedaj zopet normalno vidi.
*	Izdelava umetnega gumija. Francozi so začeto z izdelavo gumija iz mlečne tekočine, ki jo pridobivajo iz neke kaktusu podobne rastline. Na 30 tisoč hektarjev veliki površini so pridelali 80 ton dobrega gumija...
*	Darilo mesta Ljubljane mestu Trst. Posebno odposlanstvo mesta Ljubljane, ki sta ga vodila župan dr. Adlešič in podžupan dr. Ravnihar, .je te dni potovalo v Trst, kjer je tamkajšhemu občinskemu zastopništvu izročilo dar mesta Ljubljane in sicer sliko, ki jo je ustvaril mojster Tie-polo. Gre za umetnino iz narodnega muzeja v Ljubljani, ki so jo v svetovni vojni prinesli iz Trsta.
*	Cesarjev postiljon. Najstarejši poštni uradnik Nemčije, bivši poštni sprevodnik Norbert Niewalda v Oppeln-u, je nedavno dopolnil 102. leto svojega. življenja. Niewalda je bil januarja 187i kot 32 letni vojni postiljon dodeljen pruskemu glavnemu stanu ter je imel čast voziti svojega kralja na kronanje v Versailles. Mož je še danes ponosen, da je takrat pri tistem svetovno-zgodovinskem dogodku igral če že ne veliko, vsaj skromno vlogo.
*	Važno za člane socialnega zavarovanja. Der Beauftragte für Sozialversicherung (pooblaščenec za socialno zavarovanje) razglaša v dnevniku »Marburger Zeitung« z dne 30. junija t. L, da je z istim dnem ustavljeno de-
lovanje vseh ambulatorijev. Za zdravljenje zdravniških zavarovancev so po-čenši s 1. 7. 1941 določeni zdravniki, ki zdravijo v svojih zasebnih ambula-torijih Za obisk teh zdravnikov na račun socialnega zavarovanja je potreben od delodajalca izdan bolniški list.
*	Oddajajte maslo samo na določena oddajališča. Proizvajalci mleka, ki izdelujejo maslo, se opozarjajo na 31. maja t. 1. objavljeno Odredbo o registraciji masla. Vsaka druga prodaja ali uporaba masla bi bila v nasprotstvu z določili imenovane odredbe in je kazniva.
*	50Ö0 konj, ki jih je spodnještajer-skim kmetovalcem pobrala bivša srbska vojska, se je izgubilo.
*	170.000 repov goveje živine ter isto število svinj redijo na Spodnjem Štajerskem. *
*	Velika zborovanja. V krajih Windisch - Feistritz, Gonobitz, Pössnitz, Ruppersbach in Windisch-Graz so sc vršila velika zborovanja vseh sodelavcev organizacije Steirischer Heimatbund. Govorniki so zborovalcem dali navodila za nadaljno delovanje. Višek prireditev je dosegel govor, ki ga je imel Bundesführer Steindl v Windisch-Graz-u.
ZANIMIVOSTI
Barvni eut kuščaric
Nešteto poskusov je bilo že narejenih, da se dožene, kakšen čut za bar. ve imajo živali. V tej smeri je prof. Wagner poskušal kuščarice. Dajal je martinčkom na dolgih vilicah nab o dene drobtine hrane, in sicer na ta način, da je bila drobtinica na vsakem zobu zakrita s ploščico živobarvnega papirja. Za eno barvo so tičali dobri, za drugo pa slabi grižljaji. Po dvajsetih poizkusih so se martinčki navadli spoznavati neužitne drobtince po »svarilni barvi«. Wagner je na ta nač;n dognal, da umejo razlikovati martinčki naslednje barve: Rdečo, oranžno, rumeno, rumenozeleno, inorskozeleno, ultramarin in vijoličasto. Najostreje razlikuje, jo med rdečimi in modrimi toni, manj občutliivi so za odtenke zelene barve.
Eksplozije prahu
V mlinih, sladkornih tovarnah in mlelnicah premoga se često pripeti, da drobni prah teh snovi, s katerim je nasičen zrak, eksplodira, kar ima dostikrat katastrofalne posledice. Doslej so smatrali, da se prah vname sam od se. be zaradi prirodnega narastka tempe, rature. Raziskovanja nekaterih znanstvenikov pa so pokazala, da nastanejo eksplozije drugače. Sladkorjev prah v zraku se vname šele pri temperaturi 410 stopinj Celzija. Pač pa se sladkor pri mlenju naelektriki, včasi do 1500 voltov in elektrika lahko povzroči eksplozijo že pri temperaturi 30 stopinj, kakor so pokazali najnovejši poskusi Vzrok eksplozij so torej v pr-
vi vrsti mlini in priprave za odvajanje prahu, kjer zaradi trenja tudi nastajajo nevarne električne napetosti.
Razvoj lobanj
in možganov
Hamburški psihiator W. Weygandt je napisal veliko razpravo o raziskovanjih in dognanjih glede razvoja lobanje in možganov. Zanimiv odlomek iz nje je tudi naslednji: Vsebina možganov je pri vsakem bitju manjša nego prostornina njegove lobanje. Prostor, ki ga zavzemajo možgani, znaša n. pr. pri konju le 6.3, pri kravi 26.9, pri volku 27.9 odstotkov prostornine črepi-nje. Pri človeku se prostornina lobanje do sedmega leta naglo veča, potem do dvajsetega leta le še počasi, nakar ostane konstantna. Prav tako narašča obseg možganov, le s tem razločkom, da začne po šestdesetem letu spet po_ individualne razlike od 5 do 10 odstotkov. Z rastočo starostjo se možgani zmerom bolj krčijo in zavzemajo zmerom manjši odstotek v lobanji od. jemati. Presledek med črepinjo in možgani znaša pri novorojenčku 2.5 odstotkov vsega prostora. Pri človeku pa 7.5.odstotka. So pa v tem razmerju merjenega jim prostora.
GOSPODARSKE VESTI
X Dobra letina na vidiku. Dobro stanje poljskih nasadov v Nemčiji obeta povsod dobro, deloma tudi odlično letino.
X Važno za mesarje GroB-Marburg-a.
Politični komisar mesta Marburg a. d. Drau objavlja v dnevniku »Marburger Zeitung«, da je klanje živine na območju GroB-Marburg-a — torej tudi za priključene okoliške občine — dovoljeno samo v mestni klavnici v Marburg-u.
dopisi
L	g-Land. Iz okolice Marburg-a
smo dobili sledeči dopis: »Nekdaj je bila Spodnja Štajerska zgledna idila sožitja med mestom in podeželjem. Skoro vsak meščan mesta Marburg je bil hkrati kmetovalec, oziroma je imel v okolici mesta svoje posestvo. Danes se čudno sliši, pa je zgodovinska lesnica, da je bil svojčas ves jugovzhodni del gorovja Bachern last meščanov, ki pa so se tekom let tako malo brigali za to svojo občinsko zemljo, da so zgubili pravico do nje. Z razvojem mest je nazadovalo zanimanje za obdelovanje zemlje, ki je prehajala v tuje roke. Tako se je polagoma ustvarila umetna meja med mestom in vasjo. V časih, ki so bili dobri za mesto in podeželje, se ta umetna pregrada niti ni poznala. Med mestom in vasjo je vladalo sožitje in sloga. Le kadar je zaradi posebnih dogodkov (na primer vojne) tudi nad te kraje pritisnila draginja, je postalo dotlej mirno sožitje bolj napeto, a se je napetost takoj polegla, čim je bil odstranjen glavni povod. V tej složnosti so nas dohiteli tudi najnovejši dogodki. Nova uprava Spodnje štajerske je takoj preskrbela, da se dotedanje sožitje tudi za nadalje ne le vzdrži, marveč po možnosti še
poglobi. Ta očividen namen modre uprave je med drugim posebno podan v-pravični porazdelitvi življenskih potrebščin tudi na naše podeželje. Nekateri — v stvari sami premalo poučeni — meščani mislijo, da so s porazdelitvijo moke in kruha tudi za podeželje, oni (meščani) prikrajšani, kar seveda ne drži. Saj so nekateri hriboviti deli Spodnje štajerske na žitnih pridelkih bolj slabi in že od nekdaj navezani na nakup žita, oziroma moke ali kruha.«
□	Gairach bei Tiiffer. Tudi pri nas se s prihodom nemške uprave poraja novo življenje, živ duh preveva prejšnjo mračnost in zaspanost in ustvarja novo dobo. Posebno razveseljivo je, da so se židje s svojo podlostjo in drznostjo razgubili. Seveda, vsi tisti njihovi priveski, ki so jim bili zvesti in vdani prijatelji in častilci pri veseljačenju in drugih poslih, se bodo morali potolažiti nad to njihovo izgubo.
□	VVitschein. V našem gradu se zopet šola skupina deklet, ki postanejo bodoče voditeljice ženske mladine.
D Pettau. V petek, dne 4. julija ob 20. uri bodo v poslopju Pettauer Vereinshaus-a izdajali prve članske izkaznice organizacije Steirischer Heimatbund. Vse, ki pri Ortsgruppe Pettau pridejo za to v poštev, se bo s posebnim pozivom k tej prireditvi poklicalo
□	Cilli-Land. Politični komisar za Kreis Cilli-Land razglaša v dnevniku ¡»Marburger Zeitung« z dne 3. julija, da morajo vsi lastniki motornih vozil istočasno s predložitvijo voznih knjižic med 1. in 15. julijem 1941 pri uradu Verkehrsamt-Fahrbereitschaft, prijaviti svoja vozila. Istotam morajo osebe, ki so jim bila motorna vozila odvzeta, svoje vozne knjižice, v kolikor jih še imajo, oddati. Vsa od imenovanega urada pred 1. junijem t. L izdana podaljšanja voznih dovolil, so po 15. julijem 1941 neveljavna.
□	CUli. V prostorih hiše »Deusches Haus« smo nedavno imeli slavnostno zaobljubo 26 moških in 39 ženskih oseb, ki predstavljajo pripravljenost Nemškega Rdečega Križa v našem okraju. Pri tej priložnosti je spregovoril Kreisführer Dr. Wigmann, ki je v stvarnih izvajanjih popisal naloge za obnovo Nemškega Rdečega Križa. O prostovoljni pomožni službi je govoril Oberfeldführer Dr. Richard Bayer. Zaobljubi so prisostvovali tudi zastopniki organizacije Steirischer Heimatbund, vojske in države ter mnogoštevilno občinstvo iz mesta in dežele.
□	Bad Radein. Imeli smo tečaj pomožnih voditeljic, ki bodo službovale v pomožnih delih organizacije »Mutter und Kind« (Mati in otrok').
MALI OGLASI
"'tvT. .', iz.i	: t" - ■ : '-. .- . -i. .	¿ ,	V • *« •J-'-it:.-	¿áfervA
Si

!ñutq.~3üna
Marburg a. d. Drau
Posebna predstava tedenskega pregleda v nedeljo predpoldan
ob po! 10. in 11. uri
6d Severne^ Ma M Ctteipa ¿natía
Največji pohod v svetov« ni zgodovini
•Borba pred Tobrukom
Boji na vzhodu
Padel je prvi strel. — Infante-rija napreduje po artilerijski pripravi. — Proč z obmejnim znakom! — Prodor proti Kov-nu — Prvi ujeti boljševiki — Povsod med boji čez mejo — Protitankovski topovi proti gnezdiščem strojnic — Nepoškodovani obmejni mostovi v naših rokah — Težke baterije v pozicijah — Prehod čez re-letalstva.
Vstopnina za vse prostore RM —.20.
Mladini dostopno! Mladini namenjeno!
123
C.. H j . krojaške odrezke, staro U H J © železje in kovine, papir, ovčjo volno, svinjsko in govejo dlako (arovco) kupuje vsako količino A1 o i s A r b e i t e r, Marburg, Draugasse 5. 2
Pozor
Kupim vsako količino starega železa, litnine, medenine, cinka, :ina po najvišjih dnevnih cenah. Tvrdka Just G u s t i n č i č, Marburg a. d. Drau, Nagy-gasse 14, Telephon 21-30 in Thesen, vogal Pett^uer-Trfo^rstrasse, Telephon 24-94.
90
Ovčjo volno
kupi po najvišji dnevni ceni Heinrich ßa-bošek, Hutmacher, Alarburg, Viktringhof-gasse 5.	100
Žagano in cepano
vinogradno kolje
in krajnike prodaja lesna trgovina Pistor, Marburg a. d. Drau, Mühlgasse 18. 122
Krave-mlekarice
dobre molžnje, po drugem ali tretjem teletu ali še mlajše, vsekakor tudi telice iz dobre vzreje in jamstvom zdravja, želimo kupiti. Pismene ponudbe na naslov: Dr. W. Spitzy, Graz, Adolf-Hitler-Platz 10. Izplačilo v gotovini. Mesto dobave: St. Margarethen an der Pößnitz.
Milchkühe
guter Leistung nach zweitem oder drittem Kalb oder jünger, allenfalls auch Kalbinnen aus guter Zucht mit Gesundheitsgarantie, zu kaufen gesucht. Schriftliche Angebote an Dr. W. Spitzy, Graz, Adolf-Hitler-Platz 10. Barzahlung. Lieferungsort St. Margarethen a. d. Pößnitz.	12Q
jxö_0 dobro mlekarico, kupl J a n z e-IVOZO kovic, Thesen, Levstik-
Gasse 34.
118
Miatilnico in vifelj
(gepelj) v dobrem stanju kompletno proda Ze'enik Ignaz, Picheldorf, P. Pettau.
121
i 13 letna malopridna ^pOZOniO . Marija Schmidhofer je neznanokam odvedla 6 letnega Alojza štifter-ja iz Heilfgenkreuz-a pri Marburg-u. Kdo bi o odvedenem otroku kaj zvedel, naj sporoči to najbližji žandarmeriji. Fanta je vrniti Elizi Walclier, Heiligenkreuz Nr. 19.	124
E SM KO a nemške hiše, zmožno WEniW nemščine in slovenščine v govoru in pisavi, spretno v računanju in s primerno šolsko izobrazbo, sprejme trgovina mešanega blaga. Wilhelm Z o 111, Gemischtwarenhandlung, Hohenegg hei Cilli.	119
Pogrebno društvo Pobersch bei Marburg naznanja, da se vrši v nedeljo, dne 6. julija dopoldne v gostilni Holz (Pobersch) vplačevanje zaostalih prispevkov do vključno aprila t. 1. Kdor hoče, da se ga v neko drugo večjo zavarovalno družbo prevzame, se naproša, da poravna svoje prispevke do aprila t. I.	117
V vsako kmetsko hišo „Štajerskega Gospodarja"!
Hauptschriftleiter Friedrich Golob. — Druck der Marburger Druckerei