P R E L U DI J
Tone  Pavček
Deklica moja otožnoresna,
sem ti še vedno drag,
ali ti drugega vesna
je s cvetjem prignala na prag,
deklica moja otožnoresna?
O, da: zdaj je pri tebi drugi in v strastnem razkošju noči šepečeš mu: Ljubi, moj ljubi! prav istih odkritih oči, ko da sem jaz in ne drugi.
Ta drugi pri tebi ostane. Si srečna, deklica, z njim? I v meni nič več se ne zgane čustvo odcvelo, samo spomin je žalosten spev, ki ostane.
Saj v noči, ko sama sta, sama z ljubeznijo zrelih ljudi, duša poeta ko> angel nad vama do kasnega jutra bedi žci lostiia, tožna in sama ...
Deklica moja, ki nisi moja, naj bo kdorkoli ti drag. Naj ti prinese sreče, pokoja, ki ni ju in ni čez moj prag, deklica moja, nikoli moja.
882