110. številka.
Ljubljana, nedeljo 15. maja.
XIV. IHo, 1881.
SLOVENSKI MROD.
Uhaja VHak dan izvzemši ponedeljke in dneve po praznikih, ter velja po poŠti prijemali za a\ stro-ogcrsk e dežele /a celo leto U> rI., za pol leta-H gl., za četrt leta 4 tfl — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za celo leto 13 ^Id., za četrt leta .'i pld. 30 kr., za en mesec 1 |?ld. 10 kr. Za pc.Ailjanjo na dom se računa 10 ki. za mesec, 30 kr. za četrt leta. — Za tuje dežele toliko več, kolikor posti ina .znasa. - Za gospode učitelje na ljudskih šolah in za dijake velja znižana cena in sicer: Za Ljubljano za četrt leta 9 gld. T>0 kr., po pošti prej-man za četrt leta 3 gold. — Za oznanila so plačajo od četiristopne petit-vrsre 6 kr., ee se oznanilo enkrat tiska, 5 kr., če se dvakrat, in 4 kr., če se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvolć frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — UrecliiiStv o |e \ Ljol-ljai'i \ FnUM Kolmanovi j Mil rgledaliSka stolba". OpravniStvo, na'katero  naj po blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t j. ndinii istrutivne ht\aii, je v „Narodm-j  tiskarni" v Konmnovej hiSi.
----
Gospodom trgovcem, obrtnikom in rudarjem na Kranjskem!
v
Častiti rojaki! 17. dno tega meseca bodo po vsej našej deželi dopolnilne volitve za kupčijsko in obrtnijsko zbornico kranjsko, in sicer volijo trgovci letos 6 odbornikov, obrtniki 7 in rudarji 1 odbornika. Gospodje trgovci (kupci) zapišite si na svoje glasovnice sledeča imena:
G. V a so Petričič. trgovec v Ljubljani,
I'i aiic Noiivail mlajši, trgovec v Ljubljani, ,, IV lili II a II <l SaJOriC, trgovec v Kranj i.
G. Frane Hren. trgovec v Ljubljani, „ Josip 14 i is a r, trgovec v Ljubljani, „ Jane'/: Perila11, trgovec v Ljubljani,
Vi gospodje obrtniki (rokodelci) pa sledeče: G. AlltOIl Itleill, solastnik tiska me v Ljubljani, i G. Josip 15 i bič. krčmar v Ljubljani,
„ FrailC* Pc*terca, krčmar in hišni posestnik v Ljubljani, j  „ Frane Karli, krojač v Ljubljani, „ dr. Josip Polilllkar, solastnik tiskarne, deželni in J  ,, Jakob Škrbiliee, čevljar in hišni posestnik v Ljubljani, državni poslanec v Ljubljani, j      Jarnej tilnik, čevljar in hišni posestnik v Ljubljani.
In vi gospodje rudarji:
Gospod Alltoil im IO bOČIli k, rudar v Železnikih.
V Ljubljani maja 1881. Za narodni volilni odbor:
Dr. Janoz Bleiweis.
Slovenskemu narodu!
Pred nekoliko dnevi izročili smo s tužnim srcem in rosnim očesom materi zemlji umrjoče telo odličnega sina domovine slovenske. Zagrebli smo v nini, hladni grob pisatelja Josip«! Jurčiča, ki je tako kakor nihče pred njim ves čas svoje moške dobe sveto služil svojej domovini ter predragemu narodu slovenskemu posvetil najboljše moči svojega neumorno delavnega in plodovitega življenja.
Vzgleden in značajen domoljub, izboren prvoboritelj v političnem boji, a osobito nedosežen pisatelj in pripovedovalec neumrjočih povestij in romanov pridobil si je pokojni Josip Jurčič neizmerno slavo, a tudi neizmerne zasluge za ves narod slovenski.
Sveta dolžnost je zatorej vsem Slovencem, da se brez razločka stami in političnega mišljenja hvaležno spominajo tega velikega rojaka ter mu oskrbe dostojen spomenik.
In v ta namen združili so se podpisani, stalno v Ljubljani bivajoči umršeinu pisatelju ožji prijatelji in čestilci v o sn ovalen odbor ter začeli nabirati novce za Jurčičev spomenik.
Ta spomenik bodi trojen!
Prvič misli podpisani osnovalni odbor pokojnemu pisatelju postaviti primeren spominski kamen na grobu pri sv. Krištofu.
Drugič namerava še to poletje na Jurčičevem rojstvenem domu na Muljavi vzidati spominsko pločo. Tretjič hoče osnovalni odbor umršemu pisatelju najlepši spomenik postaviti s tem, da še to leto zarite v ličnih
knjigah izdavati Jurčičeve zbrane spise.
tisti dohodek Jurčičevih spisov, katerim je uredništvo prevzel F r. Leveč, namenjen je roditeljem pokojnega pisatelja, j ednoi nosemdesetletnemu bolehnemu očetu Marku in j ednoinsed emdesetl etnej, uže 11 let do cela slepej materi Mariji, katerima je bil umrši Jurčič, vestno izpolnjuje1 četvrto zapoved božjo, ves Čas svojega življenja hvaležen sin in dejanski podpornik. Uverjeni smo, da slovenski narod svoje česti in zahvalnosti pokojnemu pisatelju ne more lepše kazati, nego s leni, da dostojno skrbi za bolehne in neimovite roditelje njegove. Mislimo tudi, da oče, ki je rodil in mati, ki je poklonila narodu slovenskemu takega sina, vredna sta, da oba hvaležno podpiramo to kratko dobo, katero jima je božja pravica odločila še prebiti na svetu.
Ako bi se pa izdavanje Jurčičevih zbranih spisov po kak mej neljubej priliki zakesnilo, skrbel bode osnovalni odbor za to, da bodeta roditelja Jurčičeva vendar redno dobivala mesečno, nabranim novcem primerno podporo,
Novce za Jurčičev spomenik nabira osnovalnega odbora blagajnik, gospod dr. Josip Stare, C, kr. finančne prokurature adjunkt in hišni posestnik v Ljubljani.
Vsi poslani doneski oglašali se bodo javno po slovenskih listih, katere uljudno prosimo, da ponatisnejo tudi ta poziv.
V Ljubljani 14. maja 1881.
Osnovalni odbor za Jurčičev spomenik: Dr. Valentin Zamik,
predsednik.
Peter Grasselli. Fr. Levstik. Dr. H. Dolenec. Prof. Toma Zupan. Dr. Ivan Tavčar. Ivan Hribar. Dr. Josip Stare, Fr. Leveč,
blagajnik. tajnik.
Cesarjeva zahvala.
Njegovo c. in kr. apostolsko Veličanstvo je gospodu ministru predsedniku naj milosti veje blagovolilo poslati naslednje Najvišje svojeročno pismo:
Ljubi grof Taaffe!
Veselje, katero je Moje očetovsko srce v teb dpevih napolnjevalo, občutil sem v dvojnej meri po mogočnem vtisu splošnega srčnega sočutja, s katerim je skupna velika družina Moje države narodov ženitev cesarjeviča, ljubega sina Mojega, z Menoj slavila. Globoko ginen od navduiene radosti, katera je Mene, cesarjeviča in cesaričino na Dunaji obsipala in preveselo prevzet od brezštevilnih čestitanj, katera so iz vseh dežel in vseh krogov prebivalstva došla ustno, pismeno in telegrafično, izrekam s tem t Svojem in v novoporočepih imenu za vse te ginljive dokaze ljubezni in zvestobe, za to iz srca izvirajofio in v srce sezajočo verno udanost, za sijajne slavnostne naprave, za mnogoštevilne dobrodelne čine in vseh vrst ustanove, za globokočutna častna darila, za vse in vsako vsem skupaj in vsakemu posebe Svojo presrčno zahvalo. Zaklad ljubezni in zvestobe, ki se je Našima otrokoma v teh dnevih pokazal in katerega se bodeta za vso bodočnost ohraniti trudila, je Meni in Mojej hiši srečo oznanjujoče znamenje ravno sedaj sklenenej zakonskoj zvezi, za^katero Jaz s Svojimi narodi prosim nebeškega b'agoslova.
Naročuje Vam, to splošno dati na znanje, želim, da se Moja cesarska zahvala čuje do najubožnejše koče in do skrajnih mej Moje države, ker se Mi je od vseh stranij v najrazličnejših jezikih in oblikah javi' ljubezni jednaki čut. kakeršen se je v krasnem vedenji prebivalstva Dunajskega pokazal na tako nepo-za bij ivo lep nač/n.
Na Dunaji, 12. maja 1881. Franc Jožef s. r.
Deželni predsednik kranjski, g. VVinkler, j*1 to cesarjevo zahvalo tako oglasil:
Po naročilu gospoda ministra predsednika to premilostivo priznavanje tako iz jedne misli, jednega srca in na tako veličasten način izraženih čutov neomahljive zvestobe in udanosti vsega prebivalstva te dežele do Najvišje cesarske hiše dajem na splošno osrečujoče znanje.
Politični razgled.
V Ljubljani 14. maja.
Cesar se je v posebnem pismu do grofa Tuaffeja zahvalil na izrazih udanosti in lojalnosti vseh avstrijskih narodov ob cesarjevičevej poroki.
I)r/;»vni /i»or je v svojej seji v četrtek v nadaljevanji budgetne specijalne debate rešil točki „ljudske šole" in nfinančna uprava." O prvej točki je govoril dr. Vitezič, katerega govor prinesemo prihodnji teden.
V u* t u )«- tlr/.»ve.
Dne 11. t. m. je izdal ruski car proglas, v katerem se car spomina slavnega vladanja svojega očeta in velikih njegovih reform ter zločinskega umora carja. Potem pa nadaljuje: V našej globokej žalosti ukazuje nam glas božji, da v zaupanji na božjo previdnost in v zaupanji na moč. samovlada r s tva, katero smo poklicani v blagor naroda konsolidirati in braniti, prevzamemo pogumno vladarstvo. Posvečujoč se vzvišenej službi, zahtevamo od vseh naših podanikov, da nam in državi zvesto in iskreno služijo, da se iztrebi grdi uporni duh, ki sramoti Rusijo in da se vera, nravnost in prihodnja vzgoja otrok postavijo na dobro podlago in da se red in pravica povsod utvrdi.
Knez bolgarski baje zahteva, da se ima v narodno sebrauje voliti menj zastopnikov,
da uradniki ne smejo biti ljudski zastopniki in da se število onih poslancev zvekša, katere imenuje knez.
Preko Pariza se javlja, da je 13. t. m. tmiisUl bej podpisal pogodbo s Francozi ter je samo zahteval, da francoski vojaki ne zasedejo Tunisa, kar so pa sploh nij nameravalo. Francoski vojaki stoje pred Tunisom.
V francoskem senatu in t zbornici je vlada izjavila, da Francija ne namerava niti osvojiti niti zasesti Tunis, a bej mora storiti kaj v obrambo francoskih posestev. Pogodbo bode Franciji zagotovila legitimen vpliv.
Dopisi.
■z Kranja 14. maja. [Izv. dop.j Precej, ko so se zvedeli kandidatje narodne stranke za trgovsko in obrtno zbornico, začela se je povsod živa agitacija.
Pa žalibog bila je večinoma prepozna. Sluga okrajnega glavarstva v Kranji in v očeh gospoda Derbitscha zanesljivi sluge občin velikega kranjskega okraja delali so po premi-šljenej snovi in vsi enako. Ljudem se je reklo: v Ljubljani bodo neke volitve, da vam ne bo treba doli hoditi, kar to podpišite in nazaj mi daj te.— Njj se gledalo na to, ali podpiše yo-lilec, ali kdo drugi, temuč samo na to, da je bil podpis gotov in glasovnica nazaj dana, predno je volilec spregledal, za kaj se gre.
Tako so raznašalci nad dve tretjini podpisanih glasovnic spravili in nij pričakovati, da bi gospod Derbitsch, ali tisti, komur so pod pisane glasovnice v roke prišle, nad podpise dal zapisati narodne kandidate.
Ko se je volilo za Vesteueckove eref bili so dotični vsaj toliko obzirni, da so voli le cm vendar nekaj ur glasovnice v rokah pustili. Potlej so še le prišli agitatorji a la Krenner in Steinmetz. Zdaj je pa kar uradni sluga opravil hitro in /.dat no agitacijo, sicer brez hrupa, a v veliko nevoljo volilcev, ki so še Je pozneje zvedeli, kaj so dali iz rok. —
Premišljevanje o tem pripuščam —.
Z Dunaja 10. maja. [Izviren dopis.] (Ljudska svečanost na čast cesar j e-vičeve poroke.) Mesto Dunaj hotelo je na posebno svečanosten način proslaviti cesarjevi -čevo poroko. Delale so se mesece in mesece velikanske priprave; desetine posebnih odborov so skrbele za raznovrstnosti, za zabavo, ki je še dunajsko prebivalstvo ne bi bilo videlo. Ker je bilo vreme zelo ugodno, se je Prater uže dopoludne začel oživljati. Vojaške godbe so uže od zjutraj igrale po kavarnah in različnih restavracijah. Ljudstvo je vrelo uže dopoludne v Prater, čeravno se je slavnost sto-prav ob 2. uri popoludne imela pričeti. Popo-ludne pa je vse hrumelo in gnjetlo se v obširen Prater. Tramvejski vozovi bili so natlačeni. Prispel je voz za vozom. Iz vseh delov dunajskega mesta in okolic dohajale so tesne procesije. Na dunajskem kanalu so ladje, ladjice in parobrodi prepolneni ljudstva. Iz vseh kolodvorov prihajajo trume. Ob dveh je uže vse mrgolelo po Prateru, proti Prateru. Komaj bije dve popoludne, pričnejo v praterskej zvezdi, kjer je bil nalašč za svečanost napravljen v rimskem slogu velikanski vodomet, kakor ga Dunaj še nij videl, igrati vojaške, veteranske in druge godbe popotnice. Jedna za drugo vodile so tisoče in tisoče ljudij na različne prostore v Prateru, kjer so bili potem koncerti in sicer 80 igrale godba pešpolka Mollinarv br. 38 na travniku za umetalen ogenj; ravno tam igrala je godba polka Kuhnovega in sicer tudi mnogo slovenskih in slovanskih melodij. Natakozvanej BVermahlungswiese" igrala je godba polka nadvojvode Friderika br. 52,
pri južnem portalu roturide godba polka 32; pod rotundo godba polka 34; tudi tu si čul igrati razne slovanske melodije in odlomke iz čeških oper. Pod praterskim gričem igrala je godba polka Ludvvig IV. broj 14, a na jezuitskem travnikij godba hrvatskega Leopoldpvega polka 53. Djjjje je igralo na desetine gpdb v restavracijah jp krčmah, dunajski ^M^nergg-sangverein" pel je ppdlKonstantinovim gričem, darje zbor 1300 pevcev na travniku za umetalen ogenj. Borenje, telovadbo, plezanje, plesi, na dveh straneh velikansk umetalen ogenj (Stuwer), gimnastična društva, aerostatične produkcije, srečkanje, in na stotine manjih stvarij zabavalo je ljudstvo. Razen ogromnega števila v Prateru se nahajajočih restavracij, kavarn, prostejših krčem točilo je še 160 oštir-jev pod prostim nebom vino in pivo. Vse povsod je bilo ljudij lfot mravelj na mravinjaku.
Na glavnej cesti Pratera stalo je od četrte ure popoludne natlačeno ljudstva. Ti se nijso brigali ni za koncerte, ne za godbo, ni za nič, ti m ver. pričakovali so cesarski dvor, ki je imel priti iz Srbim brunu k ljudskej veselici. Okolo četrt na sedem pripeljal se je prvi voz do aspernskega mostu. A za njim 52 cesarskih kočij. Do sem je šla vožnja iz Sckbnbruna hitro, čeravno je od Schonbruna do aspernskega mostu bilo na obeh straneh ceste obilo ljudstva, ki je navdušeno pozdravljalo cesarja, cesarico, Eudolfa in Štefanijo. Od tod naprej pa so se mogli le počasi voziti, ker je cela praterska cesta bila vsa natlačena ljudij. Pri velikanu-vod ometu v praterskej zvezdi čakal je župana mesta Dunaja cesarski dvor. Tu je bilo tudi zbranih 700 rediteljev ljudske veselice. Ti so imeli skrbeti za red. A na praterskej cesti od vodometa naprej morali so težavno delati prostor za cesarske vozove tako, da so pri počasuej vožnji morali še vedno in vedno postajati. Pozdravljanje, krik, klici bilo je neslisano. Večjega navdušenja nijsem še videl in tudi še nikdar toliko visocega osobja kot takrat. Tri ure se nas je borilo več Slovencev na sredi ceste za prostor in ko je prišel odločilen trenotek, skoro smo zgubili pogumno branjeni prostor. Po velikem trudu stah smo v prvej vrsti ter pomagali delati špalir z Bog ve kakšnimi ljudmi. Zato imeli zrno radost videti Bamo dva koraka daleč vse cesarske osobe, vse plemenite goste, najvišje dostojanstvenike. Da, velikanska je ta cesarska korteža. V prvem vozu peljala sta se najvišji dvorni majstor princ Hohenlohe s princem Thurn in Taxisom, najvišjim podkonjikom (Oberststallmeister), t drugem sedel je cesar Franjo Josip s kraljem belgijskim Leopoldom II., v tretjem cesarjevič Rudolf s princesinjo Štefanijo, v četrtem cesarica Elizabeta s kraljico belgijsko. Nijseni se mogel načuditi krasoti in ljubeznjivosti visoke neveste, ki sem jo denes videl v drugič. Cesarjevič se mi je zdel popolnoma srečen. Pozdravljala sta na obe strani silno prijazno s pokloni.
Kar nas je bilo Slovencev, klicali smo iz vsega grla „Živila Rudolf in Štefanija; živijo cesar, živila cesarica". Izrnej gromečih „hoch" so se ti glasni živio-klici vendar dokopali do visocih osob, ker je cesarjevič rekel svojej nevesti : „Živio, das ist siidslavisch", ter se lepo priklanjal na našo stran. Nikdar Še nijsmo bili Slovenci bolj ponosni. Dunajskim roditeljem, ki so šli ob obeh straneh vozov pa so živio-klici obraze otemnili. — Dalje so se vozili : angleški princ Waleski s prusko princesinjo Viktorijo, princ Viljem (pruski) s princezinjo Gizelo (sestro cesarjeviča), princ Leopold (ba-
varski) z grofinjo Flandersko, grof Flanderski (prestolonaslednik belgijski) z veliko kneginjo Aliso, veliki vojvoda Ferdinand Toskanski z nadvojvodinjo Marijo Antoaneto, dalje avstrijski nadvojvodi in nadvojvodinje, zastopniki raznih tujih držav v krasnih uniformah, dvome dame itd. itd. Bil je to krasen pogled. Ker je bila cesta vedno natlačeno polna, ravno tako poti ob cesti, travniki in griči, rekel je cesar „da se boji, da se ne bi kakovšna nesreča pripetila" in ker je videl, da kočije ne morejo paprej nego po velikanskem trudu policije, ukazal je, da se imajo cesarski vozovi na stran po najkraspejšem poti y mesto voziti. Tako se |e tudi zgodilo. Vsi tisoči ljudij od prve kavarne naprej do rondoa praterske ceste in po cesti skozi „^Vurstelprater", kjer so imele cesarske kočije voziti se nijso mogli videti ničesar, čeravno so celi popoln dan željno pričakovali prigoda cesarske obitelj). Zakrivili so to najbolj a* u na jaki reditelji, kojih je bi|o sedem sto, a nijso mogli cesarskim vozom napraviti pro stih cest! Policijo so naprosili potem, ko so pvojo nezmožnost uvideli. —
Kako bi Vam opisal večer? Kako „Stu jverjevv" umetalen ogenj? kako razsvetljavo v Praterskej cesti, kjer je bi|o nnd cesto visečih več nego 50.000 lampjjonov? Kako veselje v restavracijah, v „"VVurstelpratru" po travnikih itd. To opisati je nemogoče! Ljudstvo bilo je v svojej največjei sreči, neopisljivej navdušenosti. Tu se je razlegal Dunajčanu na srce priraščen „ Valček" Straussa ali Lannera, tam odmevale so narodne melodije, ki so navduševale Poljaka, Čeha, Slovenca, Hrvata, Srba ali M:<gjara.
Bila je to ipak bolj svečanost pristno avstrijska, nego morebiti izključino dunajsk^t ili nemška. Jaz nijaem še nikdar slišal v Prateru toliko slovanskih melodij in popotnic igrati, kot ravno takrat: „Kje dom je moj", „Hej Slovani", „Rado ide Srbin u Vojske*', „Naprej", „Oj Banovci", itd. itd. Posebno se je odlikovala godba polka Kuhnovega. Čul si pa tudi magjarske, laške, največ se ve da nemške pijese.
Ko se je bližala 10. ura, hruli so veliki broji ljudstva z tisoč in tisoč lampijonov raznih barvah na Čedu z godbami iz Pratra do praterske zvezde, kjer je bil velikanski rimski vodomet krasno razsvetljen. Petje, krik, godbe slišal si, koder si šel. Pri tem morje lučič.
Tako se je vršila in končala ljudska svečanost na Dunaji na čast poroke cesarjeviča Rudolfa. Pukl.
Proslavljenje cesarjevičeve poroke v Ljubljani.
Serenada pred stanovanjem deželnega predsednika.
„Sokol" in pevski pfpor čitalniški se baklade in večernice vojaške ponedeljek na večer nij udeležil zavoljo slabega vremena. Druzega dne, 10. t. m. pa se je sklenilo, da se ima zvečer baklada na vsak način prire diti, bodisi lepo ali grdo vreme. To so naznanjali plakati po voglih naznanjajoči, da se „Sokol", pevci in druga narodna društva zvečer zbirajo v čitalniškej restavraciji. Baklada in serenada sta se vršili po slavnostnem koncertu filbarmoničnega društva v gledališči.
Preko devete ure so se pričeli v čitalnici zbirati „Sokolciu, pevci čitalniški, katoliško rokodelsko društvo in čitalnica z Bizovika, vsi pod svojimi zastavami. Malo pred deseto uro napotijo se vsa imenovana društva iz čitalnice
po kongresnem trgu pred stanovanje g. deželnega predsednika. Na Ćelu je svirala mestna godba obdana od lampijononoscev, za godbo so šle vse društvene zastave skupaj, potem udje druzih društev in naposled pevci čitalniški po dva in dva; na vsakej strani pevcev so šli „Sokolau z baklami v rokah. Dasi se je zbrala kljubu poznej uri gosta množica ljudstva in spremljevala sprevod, vendar nij bilo opaziti nikjer nobenega nereda, ako se nered ne imenuje veliko navdušenje, katero je spremljajoča množica izražala do poslopja deželne vlade neprenehoma z gromovitimi „živio"-klici.
Dospevši do stanovanja g. Win klerj a se vstopijo „SokoJci" v kolo ter nareke pro štor pevcem. Pevski zbor čitalniški je bil po priliki tako močan, kakor ob svečanosti cesar jeve petindvajsetletnice, ko je bil tudi na tem mestu priredil serenado. Poslušalcev in gle rlalcev se je na gosto nabralo po celem Tur jaškem trgu in ob ustjih gospodske ulice daleč še vanje. A vendar nastane kakor na hip še predno se je oglasil pevski zbor popolnem vse tiho.
Pevski zbor je pel tri zbore: Veitovo „Praga", Knahlovo „ V spomladi" in Nedvčdovo slavnostno himno. PevBki zbor se mora brezpogojno pohvaliti in isto tako se mora vse priznanje izreči pevovodji g. Talenti. Pri tolikem zboru se lehko sem in tja kakšna napaka prezre, tu pa moramo reči, da se je na tem, kako da je pevski zbor izvrševal svoj nalog, prav lehko opazilo, da je g Val en ta moral imeti dosti truda in vstraj nosti, da je pevski zbor to tudi izrazil, kar je komponist položil v svojo kompozicijo. In ravno to se ne posreči vselej. Ta „Praga" katero smo zdaj čuli, to je vse kaj druzega nego ona ista „Praga", katero smo slišali pri prejšnjih prilikah v čitalnici. Velik, umeten fugiran ta zbor pel se je z dovršeno preciznostjo. Iz vtisa te pesni se je videlo, kaj zmore opazovanje dinamičnih pravil, katerih neopazovanje skazi vsako skladbo kot kari katuro.
„Slovenski Narod" je poročajoč o tej se-renadi dejal, da je g. Meden se samospevom v pesnih „Vspomladi" in v „slavnostnej himni" vzbudil občno senzacijo se svojim tenorom. To nij preveč rečeno. G. Meden je bil ta večer izvrstno disponiran, njegov glas je bil čist kot srebro in nij se tedaj čuditi, ako je mej množico ljudstva prozval splošno občudo vanje. Sicer sta se nam pa tudi obadva samospeva zdela jako hvaležna, kar je posebno omeniti še o Knahlovej „Vspomladi ".
Pevski zbor je naposled pel krasno novo Nedvčdovo skladbo, slavnostno himno, ki se prav lepo završuje s končnim stavkom cesarske himne. Kako dovršeno je izvfil pevski zbor z gospodom Medenom svoj nalog, razvida se iz tega, da je naposled pri oknu poslušajoč g. deželni predsednik ploskal z rokama v priznanje. To pohvalo je posnelo tudi občinstvo in čulo se je od vseh stranij rokoploskanje ter burni „živio"-klici, ki so se potem ponavljali skozi vse mesto neprenehoma notri do čitalnice.
Po serenadi se je baklada v istej vrsti vračala črez šentjakopski most, veliki trg in špitalske ter slonove ulice v čitalnico.
Naj končam z željo, da bi tako, kakor se je zdaj pokazal pevski zbor in „Sokol", ostal še nadalje, krepil se in množil v pro-speh nase svete stvari. H—a.
Še enkrat pozor!
Zadnji e&s Je sedaj, da se pošljejo volilni listi trgovcev in obrtnikov na deželi v LJubljano, ker se volitev vrsi vtorek 17. t. m. ob ft. url popoludne. Utegnejo se poslati, če nij drugače, „Hlarodnej tiskarni*4. Posebno paziti Je na glasovnice trgovcev.
Telegram „Slovenskomu Narodu".
Iz Vipave 14. maja. Deželni predsednik Winkler je došel v Vipavo k svečanosti vipavskega okraja v spomin poroke cesarjeviča Rudolfa s princezinjo Štefanijo, povsod od navdušenega ljudstva entuzia-stično pozdravljen. Vipava je vsa v zastavah in slovesno okinčana.
Domače stvari.
a     * <I» p/i \     r*       iM i,
— (Gospod deželni predsednik Winkler) se je včeraj zjutraj z nagli čem odpeljal iz Ljubjjane, DOtujoč črez IIrušico v Vipavo, od koder se baje jutri vrne.
— („Sokol" ljubljanski.) Odbor „Sokola" nam poroča, da mu slovansko delavsko društvo v Trstu naznanja, da se svečanost blagoslovil" en j a zastave ne bode preložila, nego da se bode, kakor določeno, vršila o binkoštih. Stvar je tedaj rešena.
— (Javna tombola) vršila ae bode denes popoludne na kongresnem trgu.
— (Demonstracija v Gorici.) V noči od 10. na 11. t. m. onesnažili so z blatom na vratih tukajšne posojilnice sliki Njiju visokostij cesarjeviča Rudolfa in prinee-siuje Štefanije. Vidi se, da naši „inedentovčki" ne morejo živeti brez škandalov. Hoteli so se najbrž prav po junaško (!) maščevati, ker proslavljenje cesarjevičeve poroke se je tudi tu prav sijajno vršilo.
— (Akademično društvo „Slovenija" na Dunaji) nadaljuje v ponedeljek IG. t. m. svoj občni zbor s sledečim dnevnim redom: 1. Prečita se zapisnik. 2. Poročilo revizorjev. 3. Volitve novega predsednika, 6 odbornikov in 3 revizorjev. 4. Slučajnosti. K temu zborovauji v-bi uljudno odbor.
Razne vesti.
* (Fotografija in politika.) Pri volitvah v Ameriki razdojejo kandidatje svoje fotografije, na katerih zadnjej strani je kratek njihov životopis. Tako zna vsak volilec, če je tudi še malo časa v kakšnem kraji, kakšen mož je njegov izvoljenec.
* (N a j ve čj i šivalni stroj) so nedavno napravili v Ameriki. Tehta 5600 kilogramov, goni ga par. Ta šivalui stroj bode v Liver-poolu na Angleškem šival debelo remenje v necej tovarni.
I. izkaz o darilih za Jurčičev spomenik.
Daritelji so plačali vijak po toliko:
„Ljubljanski Zvon
Erjavec Fran......... 6
Levstik Fran......... 5
Nuiinenovanec    ........ 5
dr. (Jeleatin Fran....... 3
Sovan Ferdiuaud....... 10
Hribar Ivan......... 5
dr. Mutida Fran........ 10
Kolmim Pran......... 10
Hren Fran.......... 15
dr. Mošo Alfons........ 10
Maleniek Ivan v Tacnu..... 5
dr. Zarnik Valentin...... 10
Gnezda Anton v Zagrebu   .... 3
Tmnsič Fran v Hoenu..... 15
dr. Dolence Henrik....... 5
dr. Stare Josip........ 95
dr. Stempihar Valentin..... 3
Zupan Toma......... 10
Guttuian Einil    .   .                  .   . 5
50 gld. — kr.
skupaj 20» gld. — kr
Dunajska borza 14. maja.
(Izvirno telegrafično poročilo.) Enotni drž. dolg v bankovcih  .   .   78 gld. Enotni drž. dolg v srebru   ...   78 „
Zlatu renta.........96 „
1860 drž. posojilo   ...... 133 „
Akcije nArodne banke..... 843 „
Kreditne akcije....... 359 „
London..........117 .
Srebro..........— „
Napol...........9 „
C. kr. cekini........5 t9
Državno unuke.......57 _
10 40
90 20
75
32 57 40
kr.
13 ergfm anovo
injilo zoper pege,
8 katerim  se pege popolnem odpravijo;  1 kos 45 kr. 1'rodaja Jon. Svobod«, lekarnar v Ljubljani, na PreSirnovem trgu. (1H6—8)
Am
v    g ubijani, kongresni trg, na voglu gledališčne ulice,
priporoča svojo veliko zalogo vseh vrst modernih
ki oblika v in kap; ~w
prejema tudi
kožuhovino in zimsko obleko
črez poletje v shranjevanje.     (133—11)
A. KUNC,
Icroja-č: "v židlo-vstelli. -u.lloa.li. lx. št- -4,
priporoča se za izdelovanje      (276—1)
oblek za gospode in dečke
ter zagotovlja fino delo in nizke ceno.
Poletna stanovanja
na Otoku na <• oren jcik eni bli u postaje Kudolfove leleznice Lesce-Kadovljica, ure od Bleda, ki imajo več sob, dajo se v najem čez poletje; daje se lehko tudi dobra, snažna jed jako po ceni. Natančneje pove
1'. Klor jaiićič
(275—1) na Otoku.
Vino na prodaj.
Belo vino od 1880. 1. gld. 11.60, 1879. 1. gld. 14, 1875. 1. gld. 19, rudeče vino po gld. 14, pravi slivovec gld. 42, pravi tropinovec gld. 32 prodaja po hektolitrih od ptujskega kolodvora netto kasa
•J. 14 ra vajena, (265—3) v P taj J na Štajerskem.
Cvet zoper trganje,
po dr. Maliču,
ic iiillui no najboljšo zdravilo r.npor p roti H lt'T >■< rm<iti~< >n. t>ij<tnj<< ;i» udih, bolečine v krlil ter ilrcl/i, otekUnO, olrpiKle udri in kite itd., mulu čusii čo bo rubi, pa mino pupolnoin truanjo, kar dokazuje obilno zalival. Zabtnva naj ho huiiio ,,ei'etii zopet' If1/tinjr po ilr, Multeu" z zraven nU\)e-rt*n zntimt xjnn ; 1 steklenica BO kr., pravega produjo samo       (72—20)
' pl. Tr
v 1 ..i u I > 11 u i j i
lekarna „pri samorogu'
na maitnnn tr^u it.
i 4
4
A
4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4
A
Zahvala in priporočilo.
Udano podpisana se najsrčneje zahvaljujem za izkazano mi zaupanje, katero sem uživala v gostilni ..pri (Joloheeku**. — Naznani e-vaje, da sem prevzela dne M. t. 111. gostilno
„pri severnej zvezdi",
(..ziun Polarstern")
mi vodili jiohn sbr ulio o,
prosim slavno občinstvo, naj mi blagovoli še v novej gostilni staro zaupanje obraniti ter se priporočam za mnogobrojni obisk. — Točim «lobra vinu in Kozlcrjevo earsko pivo ter sem zmirom preskrbljena z okusnimi Je-tlili. — Sprejemam tudi naročila na VNukdti-njo hrano po ni/.kej ceni.
Se spoštm mijeni
(271-2)        Marija Wernik.
► ► ►
Iv
r
► ►
v
4
Zahvala.
Samo na borzi
more se v tako iig dnem času ob rastočili in padajočih knrzih se 100 gol«!, vsak teden lehko pridobiti od 10 do 20 gold. - Na pisma takoj odgovarjam.
P. Priedlander in Wien,
1., Wollaelle 5. (201—6)
Gospodu Jul. pl. Triikoezy-ju9 lekarju v Ljubljani.
Nij ga boljšega sredstva in zdravila zoper rev-matizem, trganje po udih itd. kot vaš ,,Cvet zoper proliu GlelfctgelSl 1 po <lr. Jlaliei**. Prepričan Mini tega iz lastne skušnje, Prehladi] sem se namreč ti. februarja tega lota tako hudo, da sem bil v veli kej nevarnosti /.boleti na pljučuh. Imel sem pa k sreči vas ,,evet zoper proliti*' doma in s tem sem si zvečer prav dobro inlr^nil prsi. Drugi dan srni pa bil popolnem zdrav, tako da nijsem čutil prav nobeno bolečine več. Pomagal mi je tudi ta lek, ko me jo zarad prehlnjenju hudo trgalo po glavi. Tudi drugim ljudem v na Sej tari in okolici je pomagalo to olje. Prav toplo priporočam ta cvet vsem, ki imajo enake bolezni, posebno pa le svojim pred. gg. duhovnim sobratom. Prepričan sem, da jim bo getovo pomagalo. Želeti bi bilo, da si ta „cvotu preskrbe vsi lekarji na Kranj kem.
V Predosljih pri Kranj i, 6. maja 1881.
J. SStilc&ei*,
(266—2) duh. pomočnik.
PlzeMo poletno ali jivo iz zaloae
iz niioM<*«-iuiMk«k pivovarne
toči se od dones naprej
v l'3/.mi
! v gostilni „zur Rose",
v Ljubljani, judovske ulice.
X 6e so pa kupi skupaj v posodi, zaraouni se tako, kolikor pivo
^ stam^ pivovarno, priraouni pa se voznimi.
(249—8)
Zidanomostska
toyarna za cement
na Zidanem mostu, Spodnje Štajersko,
priporoča svojo uže od nekdaj nn dobrom glasu stoječe izdelke
Roman-cement in Portland-cement,
pripoznano najboljše blago prav v ceno.
Gradivo, katerega se ogenj ne prime:
kvarcal pesek, ilovica, ilov:ča*ta moka, malta od kvar-eutegn peska in UovieaNta malta.        (1K2—7)
Opeka, katere se ne prime ogenj:
\sake velikosti, o katerej je dokazano, da se je no prime ogenj. ,^r"^r*^r*^r*^r*^r*^r*^f*^r'^fcf*^k'^f*^k^^r*^k?^k^^k^^b^^^^b^N^il
rru)c*i.
8. maja: Pri Nlouu: Fiseh-bank, Kohner z Dunaja. — Maocarčio, Vranitzky, Elias iz Trsta. — Vidic z Dunaja.
"Pri tflaltei: Dornlk i/. Gradca. — Tautseber z Dunaja. — Centa iz Trav nika.
v   kka1 tkk-/ SlAVK
S c. kr. av,
K&^privilegiieni in kr. ^oAms i^pruskim minister-skim potrdilom.
Dr. BorehardtOVO aromatično (dišečo) milo (iajfa) i zelišč, za olepšanje in popravo kožo in skušeno zoper vsakake nesnage na koži; v zapečatenih izvirnih »vitkih po 42 kr.
Dr. Silili   dr   Bontemard-OVj dišeča pasta za
zobe, najsplošnejši in najzaiiealjivejii pripomoček za ohranjenje in čistenjo zob in zobnega mesa;  v celih in pol zavitkih po 70 ali 35 kr.
Dr. Hm timg-ovo rljo iz kitajske skorje za varovanje in olepšanje las; v zapečatenih in v steklu štempljanili sklenicah po 85 kr.
Dr. Beriiiffiiier-jev dišeči kronini duh, krasna
voda za duhanje in uiiii\anjo, ki krepča in budi živelj; v izvirnih sklenicah po 1 gld. 26 kr. in 75 kr.
Prof, dr. Lindova rastlinska pomada v stanj-
scali, poviša svit in voljnost las in je pripravna posebno za to, da obdrži progo las na glavi; v izvirnih kosovih po 60 kr. Balzamif 110 lllilo JZ Oljke se odlikuje po oživ-
ljajoče j in ohranjujocej moči za voljnost in moh-kost kože; v zavitkih po ,'Jf> kr.
Dr. BjringnJerjeV rastlinski  pripomoček za
barvanje las, h..rva prav črno, rujavo in rumenkasto; s krtačami in lončki vred po 5 gld.
Dr. llartmiff-ova zeljiščna pomada za oftivjjenje in zimjen ji; rasti kis; v zapečatenih in v steklu Itempljanih pusodicali po 85 kr.
Dr. Berinffiiier-jevo olje iz zmnljiščnili korenin
za Okrepćanje in ohranjenje las in brade; skle-nica 1 gld.
Dr. Kocll-ovi bonboni iz zeljišč, znan in skušen domač pripomoček za prehlad, hripavost, zaba-sanost, bripavo grlo itd.; v izvirnih škatljicah po 70 in :i.r) kr.
Bratov Ledarjevo balzamičao milo iz olja zemeljskih orehov, prijeten pripomoček pri umivanji nežne in občutljive kože, posebno damam In otrokom; po J5 kr., pakot (4 kosovi) 80 kr. Pravi ti po pripoznanej solidnosti in priprav-uosti tudi v naših krajih uže priljubljeni pripomočki se dobivajo:
v I.|iil»l)ani pri krulili Urisper in pri lUlvard ■»Jitiirn: v /iiKi'i'bu pri lekarjih : J. .J. Cejbeku in Žg. Mitlbaebn in Flor. Kiraloviču; v (Vlji pri Kr. Jvriaperju; v lt«*i*i pri droglijeru Nikolu Pa-vaČičU v Ctorloi pri lekarju O. B. Pontiniju; v Celovcu pri lekarjih: II. Kommetterju in pri Josip Nnssbtuiinoijii; v Trntu pri lekarjih: J. Serravallo, K. Zanettiju, P. Prendini,; v l*c-l|aku pri Matevžu Fiirstu; v Varaž«linu pri lekarjih: A. Hoohsingerju in A. llalterju; v %a«lrn pri lekarju N. Androviču.
ur Svarilo. ~mm
Svarimo pred i>onsi-i*«>jiin <»in. osobito pred ilr. Suina de Ihiuti'inai'd-ovn diseni zubno pasto in pred di\ IJoi'ehardt ovim aromatičnim zeliščnim miium.
Mnogi poiiarejalei in proilajalei ponarejenih naših pri v. stvarij bili so uže na Dunaji in v I*riiK* Hodnijsko obsojeni, da so morali plačati preeejftnje globe v clenar|i.
Raymond & Co..
c.k.prir. /((>■(. tovarn /ii/i/cu/isticnih cosih. stvaraj V Berlinu. (367—10)
•K K M
M M M
♦
4
♦
H. HADPTMAM,
v semeniškem poslopji, Ljubljana,
priporoča po nlzkej ceni najboljše, fino semljete
oljnate in sntie terve, flrneze in lake,
ter najlepše
čopiče (penzije)
za slikarje in zidarje.
It
H-
274—1)
Izdatelj in uradnik Makao ArmiČ
Lastnina in tisk „Narodne tiskarne".