CELJSKI TEDNIK Celje, 8. novembra 1963 • Leto XV. • Številka 45 OLAVNI UREDNIK TONE MASLO ODGOVORNI UREDNIK JURE KRASOVEC LIST IZHAJA OB PETKIH, IZDAJA IN TISKA ČASOPISNO PODJETJE »CELJSKI TISK«. UREDNIŠTVO IN UPRAVA LISTA: CELJE, TRG V. KONGRESA 5, POSTNI PREDAL 152. TELEFON 24-23. TEKOCI RACUN: 603-11-1-656. LETNA NAROČNINA 800, POLLETNA 400, ČETRTLETNA 200. DIN. INOZEMSTVO 2400. GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE OELOVNEGA LJUDSTVA OKRAJA CELJE Razprava o sedemletnem razvojnem programu celjskega okraja VELIKI OBJEKTI NA PRVEM MESTU V sredo se je v veliki dvorani Narodnega doma sestala skup- ščina celjskega okraja. Obsežen dnevni red je vseboval poročilo o pripravah za izdelavo sedemletnega programa razvoja celjske- ga okraja in predvidevanje o gibanju gospodarstva v letu 1964, nato še poročilo o gibanju proračunske potrošnje v okraju in "o rebalansu proračuna okraja Celje za leto 1963. Člani skupščine so nato poslušali še poročilo komisije za vpis ljudskega posoji- la za obnovo Skopja, sveta za družbeni plan in finance, sveta za kmetijstvo in gozdarstvo ter poročilo komisije za volitve in imenovanja. Kljub temu, da bodo o planu za sedemletno razdobje in o družbe nem planu za prihodnje leto, člani okrajne skupščine v naslednjem ob dobju še veliko govorili, so že ob prvi informaciji o tem, kako po tekajo priprave za izdelavo obeh planov, razpravljali živo. Pri sestav Ijanju plana za sedemletno obdob je so sestavljalci naleteli na več te žav, toda ne glede na to so svoje nalogo doslej uspešno izpolnjevali, Delo pri sestavi sedemletnega pla- na temelji na skupnem delu plan- skih organov, kakor pri okraju, ta- ko tudi pri občinah ter v tesnem sodelovanju z gospodarsko zborni- co, sindikati ter gospodarskimi in drugimi organizacijami. Pomembno mesto pri izdelavi plahta zavzemajo gospodarske orga- nizacije, zlasti iz panoge industri- je. To področje predstavlja v našem okraju okrog 75 odstotkov celotne- ga dohodka. Člani skupščine so v razpravi poudarili, da je treba v se- demletnem planu posvetiti vso po- zornost izgradnji velikih, z ekonom- skega stališča zanimivift objektov. V zvezi s tem so govorili tudi o energokemokombinatu, o rekon- strukciji nekaterih večjih industrij- skih podjetij itd. Izgradnja velikih industrijskih kapacitet bo seveda terjala tudi veliko denarja. Bilo bi pa zgrešeno, če bi ob vsem tem po- zabili na gradnjo objektov družbe- nega standarda, na razvoj in po- speševanje obrti itd. Perspektivni plan za sedemletno obdobje pa bi moral upoštevati tu- di izpopolnjevanje strokovnega kad- ra. Še vedno je v celjskem okraju nekaj podjetij, ki imajo premalo strokovnjakov. »Investicije« v kad- re pa še vedno marsikje smatrajo za manjvredne od sredstev, vlože- nih v povečanje industrijskih ka- pacitet. Ko so člani okrajne skupščine razpravljali o družbenem planu za 1964. leto so med drugim tudi pred- videvali, naj bi se elektroenergija v prihodnjem letu povečala za 7,1 odstotkov, proizvodnja premoga za 1,5 odstotkov, barvna metalurgija za 10, nekovine za 20, kovinska in- dustrija za 17, kemična industrija za 11 odstotkov itd. V razpravi pa so največ govorili o lesni industriji, kjer je majhna lesna masa, ki ne pokrije vseh kapacitet lesne indu- strije, največji problem. Zanimivo je bilo tudi poročilo komisije o vpisu ljudskega posojila za pomoč ponesrečenemu Skopju. Celjski okraj je vpisal nad 834 mi- lijonov dinarjev, ali 26 odstotkov več kot je bilo predvideno. Medtem ko se je v kategoriji delovnih or- ganizacij in družbeno političnih skupnosti najbolje izkazala celjska občina, ki je predvideno vsoto po- sojila, vpisanega iz skladov preseg- la za 60,6 odstotkov, pa so se v ka- tegoriji delavcev in uslužbencev najbolje odrezali člani delovnih ko- lektivov iz Slovenskih Konjic, Ne- koliko drugačni so podatki, ki govo- rijo o vpisu kmetov in obrtnikov, upokojencev, svobodnih poklicev in ostalih državljanov. Najbolj so se odrezali kmetje mozirske občine, ostali poklici pa so največ vpisali v žalski občini. Pred zaključkom seje so člani skupščine poslušali še poročilo ko- misije za volitve in imenovanja, ki je spremenila sestav nekaterih up- ravnih odborov, skladov in komisij. —ij Legendarna križarka >»Aurora« Pred sedeminštiridesetimi leti 7. novembra, se je v takratni Rusiji začela zmagovita oktobrska revo- lucija. Topovski streli s kriiarke »Aurore« so takrat naznanili svetu rojstvo nove ere v zgodovini člo- veštva. Pod vodstvom velikega Le- nima je proletariat v Rusiji zrušil eno najbolj temnih in reakcionar- nih vladavin v Evropi in prelil idej- na gibanja delavskega razreda vse- ga sveta v konkretno obliko z usta- novitvijo prve socialistične države. Revolucija v Rusiji leta 1917 je pretresla ves svet, kot so zabeližili sodobniki velikih oktobrskih dogod- kot v takratnem Petrogradu, Mosk- vi in drugih središčih prostrane ruske države. Revolucionarni val je zajel vso Evropo. V vseh državah Evrope je delavski razred podprl re- volucijo v Rusiji, tako da je z revolu- cionarnimi gibanji v lastnih deže- lah onemogočal mednarodno pove- zanemu imperializmu in kapitaliz- mu intervencijo proti mladi drža- vi sovjetov, revolucionarni oblasti delavcev in kmetov. Vznikanja de- lavskih vlad v Nemčiji, na Madžar- skem, upor francoskih mornarjev v Odesi, upor »kranjskih Janezov« v Judenburgu, mornarjev v Boki Kotorski, vsi ti dogodki so pomaga- li • k ohranitvi revolucije v Rusiji, kajti z njimi so revolucionarji iz- ven Rusije zaposlili buržoazne vla- davine doma in jih odtegnil kontra- revolucionarni akciji. Junaški boj delavcev in kmetov se je v Rusiji nadaljeval še vrsto let proti silam buržoazije, belim generalom, ter proti intervencijskim silam svetovnega kapitala. Razvijal se je boj za utrditev oblasti sovjet- tov. V izredno težkih pogojih je rasla nova ljudska oblast in narod- no gospodarstvo. Pod genialnim vodstvom Lenina je sovjetska drža- va bila vedno bolj krepka, revolu- cija je rodila bogat sad, ki ni po- memben samo za sovjetske narode, temveč za ves svet. Danes po šestinštiridesetih letih dolga vrsta narodov sveta gradi socializem. Socializem je dospel nor stopnjo svetovnega procesa, ki je nezadržen, vsak dan globlji in ob- sežnejši. Revolucionarne in napredne mno- žice vsega sveta v teh dneh pozdrav- ljajo prvo deželo socializma v sve- tu, proslavljajo javno in tudi ile- galno spomin na veliki oktober, na velikega Lenina. STATUT PO OBROKIH Vsak delovni kolektiv ustvarja svoj osnovni notranji zakon samo- stojno in i>rav bi bilo, da tudi izvirno. V šmarski občini so celotni osnutek najprej pripravili v steManii, ven- dar tudi po ostalih podjetjih ne ča- kajo več. V zdraviiliišču so ubrali drugo pot. Statut pripravljajo posto- poma, po obrokfh. Doslej so pripra- vili že obsežna prva štiri poglavlja, o katerih samoupravni organi in ko- lektiv sproti razpravljajo. Pravijo, da bodo tako dosti temeljiteje in podrob- neje sodelovali pri ustvarjanju sta- tuta, kalkor bi, če bi razpravljali o celotnem osnutku hkrati. Smotrna kadrovska politika - ENA PRIHODNJIH NALOG Tudi v konjiški občini se priprav- ljajo na letne konference osnovnih organizacij Zveze komunistov. Skle- nil so, da bodo zadnje opravili že do petega decembra tega leta. O pripravah na letne konference osnovnih organizacij je pred dnevi razpravljal tudi občinski komite Zve- ze komunistov. Ta je osnovnim orga- nizacijam prit>oročil. naj na konfe- rencah dodobra ocenijo delo organi- zacije v preteklem obdobju. Pred- vsem je treba ugotoviti, so dejali, ka- ko so člani Zveze komunistov s svo- jimi stališči in mnenji uveljavljali v različnih organih upravljanja in v političnih organizacijah. Pri tem naj bi ocenili tako dobre, kot tudi slabe strani tega,dela. Ko so razpravljali o kadrovskih spremembah v vodstvih osnovnih or- ganizacij, so menili, da bi ne bilo prav, če bi ob konferencah zamenjali vsa vodstva. Pretekle konference os- novnih organizacij Zveze komunistov so bile namreč šele spomladi in mar- sikatera vodstva so 'se šele dobro uveljavila. Zamenjati pa jih je se- veda treba povsod tam, kjer bi se poikazala potreba. V prihodnjem letu naj bi osnovne oi'ganizacije Zveze komunistov konji- ške občine posvetile veliko več po- zornosti kot doslej vključevanju no- vih članov. Statistični podatki nam- reč kažejo, da število novosprejetih v letošnjem letu ni bilo visok<5. L. V. Žalski klub odbornikov deluje v Žalcu že nekaj let deluje klub odbornikov občinske Skupščine, toda vse do letošnjega leta ni mogel pra- vilno zaživeti. Letošnji program pa je tesno povezan z delom odbornikov, in sicer s six)znavanjem problematike v občini in z organizacijo ter proble- matiko družfbeniTi organov. Glavni poudarek so letos namenili obislkom raznih krajev v občini in delovnih kolektivov. Tako so p^ed nedavnim bili na Polzeli, kjer so v razgovoru s krajevnimi predstavniki pi'oučili problematiko kraja in to- varne nogavic ter tovarne pohištva. V načrtu pa imajo še obisk Prebolda, kmetijskega kombinata v Žalcu, Ve- lenja in Šoštanja in drugih krajev. Da bi pa delo steklo bolj sprošče- no, so se odborniki razdelili na sku- pine deset do petnajst ljudi. V pro- gramu ima.io tudi dvoje predavanj, eno od teh bo razprava o družbenem planu občine. Odlična organizacija člani komisije za kefdjanje pri okrajni zvezi za telesno kulturo so povsem upravi- čili zaupanje, ki so ga dobili z izvedbo druseua državnega prvenstva v kegljaških borbenih igrah. Nalogo so ob pomoči odlič- nega sodniškega zbora izpeljali v splošno zadovoljstvo vseh. Veliko zaslug za ta us- peh je imel zlasti tov. Truglas. ki je vlo- žil veliko ras« v organizacijo tekmovanja. Med 24. moštvi so največ uspehov pobrali Zagrebčani, kar ni niti čudno, če upošteva, mo. da ima to mesto nad S.000 aktivnih kegljačev ter 72 kegljaških zvez! Naslov državnega prvaka je osvojila Grmoščica s 1802. 2. Snsedgrad (Zagreb) 1774, 1. Pionir (Novo mesto) 17*0 ... 11. ZKK Celje iWi itd. Celjski kegljači se na tem prvenstvu niso kdovekako izkazali. Začeli so nervozno; mno. ge pa se je ta slabost držala skozi ves na- stop. Tako so razen Marinrka in Kohneta več ali manj razočarali vsi ostali. Lepo pripravljena je bila tudi otvoritvena svečanost prvenstva, na kateri je najprej spregovoril predsednik okrajne komisije za kegljanje Stane Klemenrič, zatem pa je tekmovalce in goste pozdravil tudi predsed. nik celjske občinske skupščine Marjan Uča- kar. J. L. , Obisk časnikarjev iz NDR 'Pretekli teden je v Jugoslavijo pri- tričlanska delegacija Zveze novi- narjev Nemške demokratične repub- **ke, in sicer član predsedstva zveze ter namestnik glavnega urednika "■Berliner Zeitung^^ Frank Joachim Herrmann. urednik dnevnika >^Frei- heit« Hans-Dieter Kruger ter urednik gasila novinarjev -Neue Deutsche Presse- dr. Kurt Albrecht. j Nemški časnikarji so v četrtek bili ' ^ celjskem okraju. Najprej so se raz- Bovarjali v Celju s predstavniki ob- činske skupščine in občinskih poli- tičnih organizacij. Na vprašanja, ki *7 zadevala predvsem organizacijo ^^piasti, naš komunalni sistem in pra- ^'ice ter dolžnosti občanov, sta odgo- , )?^J3la podpredsednica občinske ?*upšfine Slava Faletič in tajnik Bo- lan Volk. Popoldne so časnikarji iz Vzhodne 22^čije odpotovali še v Velenje, na- ■*«anji dan pa v Maribor. V Četrtem poskusu 204 cm ^ Na zadnjem atletskem mitingu KiJU.^^''^ru je član celjskega AD laaivarja Branko Vi vod preskočil tem višino, vendar šele v četr- tnan-^^^^"- Spričo tega je več ali »kfi^ ^^zumljivo, da mu rekordnega nodarskih organizacijah. Ne glede na to, da so letni plan izvoza dosegli v prvih osmih meseoih le z 490'o, ipravijo, da bodo obveznosti na tem piod^^očju do konca leta v celoti izpolnili. Med najboljša podjetja, ki imajo precejšnje izvozne obve2aiosti, sodita tovarna lesne galanterije v Rimsldh Toplicah, ki je v osmih mesecih pre- segla letni plan izvoza za 30% in tek- stilna tovarna Volna, ki je izpolnila za 72*' n izvoznih nalog. Na plenumu so govorili tudi o usta- navljanju krajevnih skupnosti in v tej zvezi sprejeli nekatere predloge. Prav tako so ix)udarili, da bo treba pohiteti s sestavljanjem osnutkov statutov krajevnih skupnosti. Neka- tere krajevne skupnosti so osnutke že izdelale, v večini primerov pa bo to treba šele napraviti. Na zasedanju so sprejeli še sklep o formiranju tako imenovanih druž- 'benih centrov pri vsaki krajevni or- ganizaciji SZDL. Glede na to, da vse krajevne organizacije SZDL nimajo ustreznih prostorov, v katerih bi cen- tri lahllco delali in se razvijali, je ob- činski odbor SZDL sprejel sklep, da bo pri reševanju tega problema nudil vso potrebno moralno in materialno pomoč. - T K- ZAČETEK POUKA NA POLITIČNIH ŠOLAH v teh dneh je začel pouk na ob- činskih političnih šolah, ki že več let uspešno nudijo znanje s področja družbenopolitičnih ved perspektivnim kadrom p)olitičnih in delovnih orga- nizacij ter komunalne samouprave. Tako je v začetku tega tedna pri- čela s poukom občinslca politična šo- la v Cel,fu, ki v sedmih oddelkih vključuje v izobraževanje okoli 200 slušateljev. Ta šola bo tudi letos ob- držala lani začete metode grupnega in timskega dela. Program šole je iz- popolnjen in obsega 180 efektivnih učnih ur. Program je bil izdelan na temelju ekonoms'ko-politične analize v komuni in na osnovi Programa ZKJ. V Celju je to že peti letnik po- litične šole, ki jo neposredno usmer- ja in vodi Delavska tmiverza ob so- delovanju občinskih političnih orga- nizacij. Prihodnji teden začne pouk tudi na občinski politični šoli v Velenju in v Slovenskih Konjicah. V Velenju bo šolo obiskovalo 36 slušateljev, pouk pa so prilagodili tretjinsSdm izmenam v rudniku, od koder je .največ sluša- teljev. Medtem ko bo v Celju in Ve- lenju pouk večkrat na teden ob ve- čerih, so se v Konjicah odločili za strnjen celodnevni pouk. Več dobrih strokovnjakov v Rogaški Slatini so opaizili, da imajo premalo strokovnjakov. Zato so v sedemletnem načrtu vzporedno z naglim razvojem podjetja predvi- deli tudi korenito spremembo v ka- drovska struikrturi. Doslej niso imeli nobenega ekonomista in komerciali- sta ter samo 1 steklarskega tehnika in 2 inženirja, medtem ko bodo do 1970. leta postopoma okrepili kadrov- sko stanje tako, da bo takrat v stek- larni že 15 steklarskih tehnikov, 7 in- ženirjev, 3 ekonomisti in 2 višja ko- mercialista. Za izobraževanje delav- cev skrbi poseben izobraževalni cein- ter, ki tesno sodeluje z Delavsfeo uni- Od 7. do 17. novembra Ves čas bo nestalno s pogostimi padavinami. Vmesna izboljšanja ne bodo trajala več kakor 2 dni zaim- rodno. Dr. V. M. stran S CELJSKI TEDNIK St. 45 — 8. novembra TINE OREL Naštejmo nekaj najznačilnejših dogodkov v preteklem tednu, med njimi na prvem mestu premirje med Alžirom in Marokom. Premir- je ni mir, je pa le uspeh organizaci- je za afriško enotnost, ki so jo le- tos ustanovili v Adis Abebi, uspeh tudi za Alžirijo, ki se je pdločila za naprednejšo notranjo ureditev ka- kor obe sosedi — Maroko in Tuni- \ zija. Spričo gospodarskih razmer ^ vseh treh držav bo edino sociali- , stična ureditev zmožna odpraviti zle j posledice meja, ki so jih v prejš- \ njem stoletju začrtali imperialisti. Le tako bo možno pravično izko- riščati studence, železo in nafto, če j se bodo zanašali na demtarizirane cone, bo prst ostal na petelinu .] puške. Kljub temu pa je zmaga predloga, ki ga je v Bamaku dal etiopski cesar, zmaga nove Afrike, Afrike, ki hoče v svoji hiši biti sa- '. ma gospodar, in to kljub temu, , da je Haile Selassie v Bamako pri- letel od de Gaula, ki je Etiopiji po- nudil tehnično pomoč. Drugo: Viet Kong v Južnem Viet- namu kljub »strateškim naseljem« pridobiva na terenu. Zdaj so v Viet- namu vrgli Diemovo vlado. Če je ameriška vojska pri tem držala kri- žem roke, je to pomenilo, da se je Amerika želela iznebiti Diemainda je upor delo Cabota Lodgea in obeh Kennedyjevih opazovalcev. Seveda ne zaradi budistov, ampak zato, da bi generali, ki so vrgli Diema, čim- prej »uničili komunizem in spravili ; Vietnam v krog svobodnih držav«. S t^m je vse povedano, ni pa reče- , no, da bo šlo tako, kot si je Penta- > gon zamislil. Sicer se pa nekateri.) boje, da bi utegnilo tudi v severni Afriki nastati nekaj podobnega kot , v Kongu. Topovi po sporazumu v Bamaku še grme, spor med Maro- kom in ZAR se poglablja, tareta se Sirija in Libanon, skratka sile, ki jim ni do miru, so na tem geopoli- tičnem važnem ozemlju intenzivno na delu. Tretje: Nekateri dogodki v OZN, tako deklaracija o prepovedi vseh qb.lik rasne diskriminacije. Za de- • klaracijo se je izjavilo 89 držav, pro- ti nobena, 17 pa se jih je vzdržalo, med njimi vse zapadno evropske in ZDA, češ da deklaracija ogroža ne- katere svoboščine. Zlasti so naspro- tovale deklaraciji zato, ker postav- lja izven zakona nekatere organiza- cije, ki podpirajo rasno diskrimina- cijo. Pametnemu ni treba več pove- dati! Ali mislijo pri tem ku-klux- klan ali Portugalsko? Tudi razoro- žitvena debata je dobila drugačen značaj kot prejšnja leta. Ni se raz- blinila v visokih načelnih razpra- vah, šla je k stvarnim vpraša- nfem, kaj bi postopna in delna raz- orožitev pomenila za proizvodnjo, brezposelnost in za pomoč nerazvi- tim državam. Podoba je, da je mo- skovski atomski stop v resnici plod spoznanja, da bi atomska vojna od- nesla k vragu ves svet, kakor je to dejal lord Home. Kljub tonu pa je prav on zoper atomsko integracijo Anglije. Atomsko neodvisnost je terjala tudi Zahodna Nemčija, Če bi ZDA zmanjšale svoje vojaške kontigente v Evropi. Da bi to pove- čalo atomsko vojno nevarnost je jasno, Bundeswerhr je največji na- ročnik orožja v Evropi, 1400 mili- jard dinarjev na leto, poleg drugih sredstev. Vse kaže, da bo nemško vprašanje še vedno najtežje in da bo ono tista kleč, ki utegne zapreti pot v pristan miru. To je razvidno tudi iz zadnje izjave Hruščovljeve izjave na tiskovni konferenci, na kateri se je v isti sapi zavzel za prekinitev polemike med komunističnimi par- tijami in ponovno poudaril potre- ' bo po nenapadalnem paktu. Prav to pa je trn v peti bonnskim politikom, tudi novemu kanclerju Erhardu, ki je sprejel v svoj pro- gram vse staro okoli Berlina, nem- ške združitve, odnosov z DR Nem- čijo, nemških meja in oborožitve. Nemci se slej ko prej najbolj boje razorožitve, njihova politika je preračunana na revanš, na združi- tev obeh Nemčij za vsako ceno. V KAPELI OB DNEVU MRTVIH Tudi v Kapeli pri Brežicah so se na Dan mrtvih spomnili svojih "svojcev, ki so umrli in so pokopani v tujini. Pevci so zapeli žalostinke, kapelsika godba je najprej zaigrala na pokopa- lišču, nato pa pred spominsko ploščo, ki je vzidana na pročelju gasilskega doma v spomin žrtvam fašizma in padUh borcev. PRED KONFERENCAMI OSNOVNIH ORGANIZACIJ ZKS Izpolnitev delovnega programa SKRB VSEH KOMUNISTOV Kot povsod v celjskem okraju, se bedo tudi v celjski občini že v' tem mesecu začele letne konference osnovnih (vrgsInJsacij Zveze ko«)fitf^ nistov. Ko smo se pred dnevi oglasili na občinskem komiteju Zveze, komunistov v Celju, smo zastavili sekretarju komiteja tovarišu Stane-^ tu Divjaku nekaj vprašanj o pripravah na konference. i >*Zanima nas, tovariš sekretar, kdaj se bodo začele prve letošnje konfe- rence?« >*Na našem področju je nad 160 os- novnih organizacij Zveze komunistov. Toda kljub temu bodo povsod konfe- rence opravili že v zadnjih dneh no- vembra, oziroma tja do konca de- cem'bra. Prvi bodo podali obračun svojega dela na Ekonomski srednji šoli in Veterinarski postaji — to bo že 22. novembra, nato pa jim bodo sledile še organizacije v Cestnem podjetju, na Ostrožnem, v Zlatarni itd.« »^In kako potekajo priprave na konference?« »Pripravam na letošnje konferen- ce so povsod v osnovnih organizaci- jah posvetili veliko ipozornost. Na ko- miteju smo imeli že več razgovorov o vsebini teh konferenc. Tako smo se dogovorili, naj bi poročila oziro- ma referati na konferencah temeljili na kar najpopolnejši analizi in oceni Stane Divjak dela osnovne organizacije kot celote ter tudi posameznikov. Seveda te oce- ne ni mogoče podati ločeno od ob- ^ravnavanja gospodarskega in politič- nega položaja v delovni organizaciji oziroma na terenu. Tako menimo, da bi poročila v politični oceni morala odgovoriti zlasti na dvoje vprašanj: kako so se komunisti udejstvovali v predvolilnem in volilnem obdobju ter kakšen je bil njihov delež pri uspeš- ni izvedbi akcije za vpisovanje ljud- skega posojila za pomoč,ponesrečen- cem Skopja. Tej zahtevi prav gotovo ne bo težko zadovoljiti, saj smo že- pred meseci sklenili, naj osnovne or- ganizacije temeljito spremljajo ak- tivnost svojih članov. Pričakujemo pa, da bodo tu in tam morali prizna- ti, da je v njihovi organizaciji še ved- no nekaj komunistov, ki niso dovolj dobro preštudirali ustavnih določil in drugih materialov, pomembnih za njihovo delo. Osnovne organizacije bodo takim tovarišem prav gotovo morale omogočiti, da nadoknadijo za- mujeno« »■Kako pa je bilo s sprejemanjem novih članov v Zveze komunistov?« »Nedvomno bo kadrovska politika v poročilih na letošnjih konferencah dobila svoje mesto. Prav gotovo bo tudi v prihodnje treba vso pozornost posvetiti predvsem tistim mladim ljudem, ki sicer še niso člani orga- nizacije, pa so se v družbenem živ- ljenju že lepo uveljavili. Poleg te problematike naj bi analiza obdelala tudi odnos komunistov do verskih vprašanj. Mislim., da bi predvsem te- renske organizacije Zveze komunistov morale prioraviti več razgovorov o ■religiji. Poleg komunistov naj bi se jih udeležili tudi ostali prebivalci določenega kraja.« »Konference bodo prav gotovo raz- pravLiale tudi o programih dela za prihodnje razdobje. Kakšne so bile priprave za sestavljanje programov?« »Mislimo, da bi programi dela — to pa velja tudi za poročila — ne smeli biti plod dela peščice ljudi ali celo enega samega človeka. Ce bo te materiale sestavljalo več komunistov, bodo kasneje tudi laže kontrolirali izvrševanje programskih nalog. Zato so v osnovnih organizacijah sklenili. da bodo komunistom že pred konfe- rencami poslali programske teze. Na konferencah naj bi o programu raz- pravljali- in ga podrobneje izdelali. Mislimo, da bi v njih ne smela manj- kati s:krb za višjo storilnost, za izpo- polnjevanje sistema delitve dohodka, ža statute delovnih organizacij in krajevnih skupnosti itd. Kljub temu pa morajo programi ostati — kot te- mu pravimo — elastični, da bodo čez leto lahko upoštevali tudi vse aktu- alnosti., ki jih'bo prinesel čas. Na konferencah naj bi komunisti razpravljali tudi o odnosih znotraj kolektiva, pa o odnosih kolektiva do komune, o skupnih akcijah vseh sub- jektivnih sil v delovni organizaciji, o socializaciji vasi, in tam, kjer bo to potrebno, tudi o zdravstvu, fizični re- kreaciji, kulturi, socialnem varstvu in podobnih vprašanjih. Seveda pa ne bi bilo prav, da bi povsod o vsem govorili. Takšne konference bi bile prav gotovo površne in bi k reševa- nju določenih problemov kaj malo prispevale.« Konference osnovnih organizacij Zveze komunistov so torej pred na- mi. Sodeč po skrbnih pripravah 'bodo to res temeljiti obračuni dela. -ij K RAT K E TUDI LETOS NISMO POZABILI Pionirji osnovne šole iz Loke pri Žu.smu vsako leto lepo počaste spo- min na padle borce in žrtve fašizmvk. Tako so tudi letos pobrali z vTt(lSp| zadnje jesensko cvetje in ga ponesli na grobove partizanov. 1 Osrednjo slovesnost pa so priredili v šolskem vrtu ob skupnem grobi- šču padlih partizanov. Tu so namreč pokopani ostanki dvanajstih partiza- nov. Ob tej priložnosti so člani Zdru- ženja borcev pionirjem orisali zgo- dovino Loke v času Narodno osvobo- dilne vojne. Zlasti podrobno pa so opisali prihod legendarne XIV. divi- zije, delo obveščevalcev iz tega kraja in partizansko bolnišnico v Javoršici. Pionirji pa so pitipravili zelo lep pro- gram. V SPOMIN PADLIM PARTIZANOM Krajevna organizacija Združenja borcev v Bočni je ob Dnevu mrtvih odkrila grobnico padlim partiza- nom. Med imeni padlih borcev sta tudi dom.ačina, prvoborca Ivan Zmavc-Mrazek in njegov 16-letni sin Franc, ostali borci pa so bili v enotah IV. operativne cone. Ob otvoritvi je domače prosvetno društvo skupaj s šolsko mladino pri- redilo primeren in dobro pripravljen program. -er Izžrebane hranilne vloge Izžrebano številke hranilnih vlog vlagateljev, kateri so v času od 1. 9; do 51. 10. iWy vložili na hranilno knjižico vsaj 5.000 dinarjev: V Komunalni banki CELJE: I?"!. 2955, "5947 , 5954, 7054 7478 9570 10469, 75685, 11826, M-595, M-2241, .M-3799, M-4566, 1552, 12011 v ekspozituri ŽALEC: 1855, 5857, 4999 in 4755 v ekspozituri MOZIRJE: 892 in 1479 v ekspozituri SL. KONJICE 2048 in 1156 v ekspozituri SMARjE PRI JELŠAH': 2125 in 594 v ekspozituri ŠENTJUR PRI CELJU: 20 v ekspozituri LAŠKO: 1740 in 877 ' v ekspozituri SEVNICA: 688 v eksjiozituri VIDEM-KRŠKO: 1562 1, 1542 I in 1662 II. v ekspozituri BREŽICE: 2018 in 58/M v podružnici CELJSKI MESTNI HRANILNICI: 43266, 95592, 96894, 99177, 100315, 102622. 93140, 105792, 104467 in 106637 Lastniki hranilnih knjižic zgoraj navedenih številk naj knjižice predložijo zaradi vpisa zneska 5.000 dinarjev. IN NAGRADE PO 10.000 DIN Izžrebane številke hranilnih vlog nad 50.000 dinarjev, vloženih do 51. oktob. ra 1965 vezanih nad 24 mesecev: v Komunalni banki CELJE: 12151, 11898, 12171, 11715, 11771, 12105, 11774, 12047, 11716, 11772 in 12152 v ekspozituri SE.NTJUR: 212 v podružnici CELISKI MESTNI HRANILNICI: 107567, 107501, 107496, 107639, 107557. 10-472 in 107615 Lastniki hranilnih kniižic navedenih Številk naj knjižice predložijo zaradi vijsa zneska 10.000 dinarjev, Dobi'- = '—. • ■ POZITIVM OCE^A DEIA Jutri, v soboto, 9. novembra, bo ob osmih zjutraj začel z delom redni letni občni zbor občinskega sindikalnega sveta Žalec. Delegati se bodo zbrali v dvorani kmetijske zadruge Savinjska dolina. Za 'boljši potek občnega zbora je predsedstvo občinskega sindikalnega sveta dostavilo skupaj z vabilom tudi poročilo o delu, iz katerega povze- mamo nekatere značilnosti. Delo sindikalnih podružnic v žal- ski občini se je v zadnjem obdobju močno poživelo. Rezultati občnih zborov osnovnih sindikalnih organi- zacij so pokazali, da se člani delovnih kolektivov zelo zanimajo za razne probleme v delovni organizaciji: raz- prave pa so potrdile, da so se sindi- kalne organizacije v glavnem močno uveljavile ter da s svojim delom na- kazujejo probleme, ki jih je treba re- ševati. Velika je bila nadalje angaži- ranost sindikalnih organizacij pri iz- polnjevanju proizvodnih nalog in zla- sti še pri solidarnostni akciji za po- moč Skopju. Navzlic pozitivni oceni dela pa ak- tivnost sindikalnih podružnic ni po- vsod enaka. V nekaterih organizaci- jah še zmeraj niso na.šli ^ave vsebi- ne dela. ObčinSiki sindikalni svet v Žalcu združuje «7 sindikalnih nodružnic, ki ima,io vsega skupaj 7.600 članov. V članstvu sindikata .so večinoma orga- nizirani vsi zaposleni. Delo sindikalnih organizacij se zr- calil tudi v izoolnjevanju nalog v go- spodarstvu. Razveseljiva je ugotovi- tev, da so rekonstrukcije nekaterih podjetij ugodno vplivale na izpolnje- vanje olanskih nalog, pa tudi na us- pešneiiše vključevanje v mednarod- no delitev dela. Značilen je nadalie porast storilnosti dela ter osebnih dohodkov. Pozitivne sadove je poka- zala ustanovitev obrtnih centrov. Lep napredek je zabeležila kovinska in- dustrija, pa tudi menjava organiza- cijskih oblik trgovin je dala zadovo- ljive rezultate. Isto velja za gostin- stvo, pa čeprav organizacijske obli- ke v tej panogi še niso dokončne Več kot doslej bo treba namreč na- praviti za ustanovitev večjih obra- tov. Kmetijski kombinat je sprožil ži- vahno podružbljanje kmetijske pro- izvodnje oziroma začel delo na in- tenzivnem pridobivanju kmetijskih površin, na povečanju hmeljske pro- izvodnje in specializaciji proizvod- nje. Več kot zadovoljive rezultate kaže izpolnjevanje letošnjih proizvodnih nalog, pa tudi izvoz je v prvih deve- tih mesecih letos že dosegel, zlasti po zaslugi tekstilne tovarne v Preboldu, pr§LV lepe uspehe. Poročilo posveča posebno poglavje razvoju delavskega samoupravljanja; uveljavljanju ekonomskih enot, pa tudi napakam, ki so se pojavljale zla- sti v odnosih med ekonomskimi eno- tami ter centralnimi organi samou- pravljanja. Toliko o poročilu; gotovo pa je, da bo občni zbor temeljiteje osvetlil ne- katere probleme in se zavzel tudi za določena stališča pri reševanju vseh nalog. Po poteh mrtvih junakov OB KRAJEVNEM PRAZNIKU POLJA OB SOTLI Siv dan je razpel temačen oblač- ni obok preko Obsotelja. Drobno rosi na rjavkasto pokrajino. Posled- nji pisani listi prav počasi drsijo skozi težak zrak k razmočeni zem- lji. Mračno tiho je naokrog, kot bi v trenutku vsemu svetu zastal dih nekje globoko v grlu. Hladen veter se zaganja preko doline, liže čez po- bočja razpeta polja in vinograde, poskakuje čez jarke in dahne pre- ko grobov, ki so kot mrtve straže razvrščeni pri Devici Mariji na Pes- ku, v Olimju, pri Sv. Trojici in po- vsod po svetu. Gomile so tudi po gozdovih, na travnikih; osamljene, zgubljene ob poteh, koder so hodili junaki. In junaki so povsod, kjer se srečujeta življenje in smrt in srečujeta se sredi bučnih mest in naj- bolj temnih grap, v ponosnih pla- ninah in na valovih voda. Živi obi- skujemo grobove, ki jih poznamo; tiste kamor so omahnili naši bližnji: mati, oče, sestra, brat. Toda mnogo je grobov, kjer se' ustavljajo samo šolski otroci, ki prinašajo jesenske rože. Skoraj na vseh pokopališčih so taki grobovi, kjer počivajo neznani, ki jim je vojna zbrisala pravo ime. Takšen grob je tudi pri Devici Mariji nd Pesku. Sedemnajst let so ga krasili samo otroci, preden je neznanec spet dobil svQJe ime. V gomili je ležal sekretar okrožnega partijskega komiteja in zagorski prvoborec Edo Leskovar, ki takrat v 1942. na Virštarijii ni mogel po- vedati svojega imena. Padel je brez- imen pod streli nemških žandarjev. Tisti, ki so takrat videli njegovo smrt, šele zdaj vedo, da so gledali smrt velikega junaka. Komaj četrtletje pozneje se mu je pridružila domačinka Bahova Ana iz Virštanja. Ni poznala počit- ka, ko je pomagala ranjenim par- tizanom, hranila kozjanske kurirje, dokler ni omahnila v oktobru pod gestapovskimi streli v mariborskih zaporih kot prva talka iz Obsotelja. Kdo ve, kje je njen pepel? Štirje otroci so ostali brez matere; naj- mlajši je pribrcal komaj v tretji Življenjski mesec in nikoli ni mogel spoznali svoje junaške matere. Majhen in utesnjen je košček do- movine od Virštanja do Početrtka,- vendiLt dovolj velik, da se je tudi tu začrtala pot mrtvih junakov. In koliko jih je bilo še drugje? S trup- li so tlakovali to pot v Osweiezcimu, v Buchcnwaldu, v Dachauu, v Ja- senovcu, v Begunjah ... Kdo bi jih mogel prešteti? Kdo bi jih mogel poiskati med milijon in sedemsto- tisoči, ki so padli na poti junakov naše domovine! S. 45 — 8- novembra 1963 CELJSKI TEDNIK^ STRAN 3 Podaljšana roka industrije 1 SE SUŠI Cesta postaja z aneva v aan aaijsa roka naše industrije in vse kaže, da zmogljivost naših cest že zdav- jjaj v zaostanku s 'potrebami. Klasič- na proizvodnja, ki je terjala največ dva prevoza, je že preteklost, koope- racijski pogoji terjajo več prevozov jn celotni razvoj industrije je mogoč le ob pravočasni in sočasni rasti tran- sportnih zmogljivosti ceste in želez- nice. Doslej je nedvomno prav promet s svojimi ustaljenimi — plafoniranimi cenami tarif bil v naglem industrij- skem razvoju dokajšen regulator pri formiranju cen. In nič ni napak, če dodamo, da je prav promet pomagal pri gradnji ostalih industrijskih vej., Strukitira osnovnih sredstev pro- ineta pa ipostaja prav nevarni bume- rang, ki se utegne hudo maščevati. 80 odstotkov prometa teče po naših hudo izrabljenih železnicah, ki pa imajo pri 40 milijardah dohodka le okrog 3 odstotke skladov. Ne isto, čeprav podobno, pa je na cestnem omrežju, kjer se je v zadnjih letih bistveno spremenila struktura vozil. Današnje posteljice cestišč so preob- remenjene. Od nekdanjih 7-tonskih kamionov smo prešli na cestne vlake s 40 tonami. Že sam podatek, da naše makadamske ceste dnevno obreme- njujemo s preko 2000 tonami prevoza, nam pove, da ni mogoče niti sproti vzdrževati teh cestišč, kajti njihova vzdržljivost meji pri 500 tonah. Do- slej pa nismo storili kaj bistveno res- nega pri modernizaciji cest. Razen transverzale Šentilj—Koper imamo v našem okraju modernizirano cesto še proti Velenju in trenutno do Okoni- ne v Žg. Savinjski dolini, ter odcep do Laškega in Šentjurja. Vse pa so zdaleka že pretesne za sodobni pro- met. Ob pravilni obtežitvi je življenjska doba modernih cest: betonskih 50, as- faltnih pa 30 let. Toda ob nejasnih pogojih finansiranja za vzdrževanje in modernizacijo cestišča je prav, da povemo, da koristniki cest plačujejo le 18 odstotkov na račun vzdrževa- nja. In še to, da bo v republiški oskr- bi v bodoče le nova cesta od Šentilja do Kopra kot del cestnega križa in da bo za vse ostale ceste osnova finansi- ranja okraja in prizadetih občin. V pripravi so izdelave raznih možnosti uvedbe tarif za vzdrževanje s podra- žitvijo bencina in podobno, vendar pa to še nikakor ne vodi do ekonom- skih cen za vzdrževanje in novograd- nje ter modernizacije prometnih vej. Zanimivo pa je, da se dandanes mnoga podjetja poslužujejo kljub dražji tarifi cestnega prevoza, ker je železnica v danih pogojih dosegla svojo kritično mejo. Tu pa gre pred- vsem za hitrost vagonov na slabih železnicah, kajti s povprečno 20 km na uro se vagoni ne morejo tako hit- ro obračati. Pri nas je doslej obnov- ljenih prog le okrog 22 odstotkov, so- dobno urejenih varnostnih naprav na železnici pa beležimo le okrog 3 od- stotke. In bodoča investicijska politika? Le-ta bazira predvsem v orientaciji na banke, toda s pogojem 40-odstotne lastne udeležbe, ker je za cestna pod- jetja vsekakor prehud pogoj. Smiselnost gospodarjenja bo mo- rala zavladati tudi pri koristnikih na- ših cest in razne cestne tarife v tem ali onem okviru bodo morale čimprej zaživeti, kajti le na ta način bo po- daljšana roka industrije lahko sla v korak z ostalim razvojem. KI. Naš posnetek je iz »-bolnišnice za ure^s Ta veja obrti je v zadnjem času močno defieitarna, seve, na škodo potrošnikov. Kje kaže poskati rešitev? Potrebe celjskega trga v desetih mesecih letošnjega leta so pridobili novih 470 ha zemljišč. V končni fazi pa bo leta 1970 imel 5.500 ha. Dobra . petina zemlje je namenjena »ze- lenemu zlatu«. Vrtnarski obrat v Medlogu bo na 66 ha sposoben kriti potre- be Celjanov po zelenjavi. O tem in še o drugem nam je pripovedoval pomočnik direktorja »Agrokombinata« v Žalcu Vlado Plaskan. — Nobene bojazni ni, da ne bi iz- polnili plan odkupa zemlje. Letos bomo zajeli 668 ha; doslej smo jih 470 ha, od tega 290 z nakupom in 178 z zakupom. In kateri okoliši so najboljši pri po- družbljanju zemlje? — Okoliši Vrbje, Šempeter in Lat- kova vas prednjačijo. Najslabše gre v okolišu Zovnek, kjer so od pred- videnih 100 ha dosegli le 40 ha. Kolikšne površine ima trenutno kombinat? — V letošnjem ietu smo obdelali 2.858 ha zemlje. In kolikšen- porast predvideva sedemletni načrt? — Smiselno je, da je tempo po- rasta večji v prvih letih, zato ima- mo v načrtu za drugo leto G69 ha, za 1965. 622 ha itd. Ali dandanes že v celoti oskrbu- jete celjski trg? — Z vsemi artikli še zaenkrat ne, vendar pa smo prepričani, da se »krompirjeva kriza« ne bo mogla več pdjaviti, uspeli pa smo v zado- voljivi preskrbi z mlekom. Dnevno dajemo do 7000 litrov mleka v Celje. Katera pa je vaša osnovna dejav- nost? — Težko je ločiti pri kmetijstvu osnovne dejavnosti, a za nas je go- tovo hmelj na prvem mestu. Tako bomo imeli 1240 ha hmelja, 281 ha sadovnjakov, 1324, ha njiv (od tega 400 ha žita, 190 ha krompirja ter ostalo zelenjavo in okrog 250 ha zemljjšča za zeleni kolobar za hmelj). Ostale površine pa nam bodo služi- le za živinorejo, ki je po moči brž- čas druga najvažnejša kmetijska de- javnost našega kombinata. Seveda pa bo treba še mnogo storiti, saj imamo trenutno hmeljišča na 440 ha. Predvsem moramo uspeti v ureditvi čim večjih, kompleksnih hmeljiišS, kjer lahko uporabljamo sodobne obi- ralne stroje, stroje za okopavanje in obrezovanje; pozabiti pa ne smemo na moderne sušilnice s tekočim tra- kom. Koliko krav-molznic imate in ko- liko jih je še potrebno, da bi lahiko v celoti preskrbovali celjski bazen z mlekom? — Trenutno imamo tisoč molznic, predvidevamo pa jih 1.500. Prav ta- ko pa bomo morali imeti okrog 900 glav mlade živine za stalno repro- dukcijo, poleg tega pa okrog 4.000 glav živine v reji. Tako imamo v načrtu ureditev mlečne farme v Ložnici pri 2alcu in farmo za pita- nje mlade živine na Gomilskem (3.000 glav) ter farmo za vzrejo mla- de plemenske živine na obratu Zov- nek (900 glav). Tako bomo dosegli kapaciteto 10.000 litrov mleka dnev- no. — J. Nova samotama naj bi bila v Štorah Na nedavni seji sveta za proizvod- njo, predelavo in promet industrije nekovin pri gospodarski zbornici v Celju so ugotovili, da je v celoti in- dustrija nekovin v dokajšnjem za- ostanku pri izpolnjevanju planskih obvez. Tako je svetla izjema le »Co- met« Z/reče, medtem ko močno za- ostajajo Keramična industrija v Li- bojah. Steklarna v Rogaški Slatini in rudnik v Globokem. Ugotovitev kaže na zakasnelo uvajanje predvi- denih novih kapacitet. Tako je zima hudo prizadela keramično v Libojah in proizvodnjo gline ter kremenčevih peskov v rudniku Globoko, medtem ko je v RogaSki Slatini osnova zasto- ja v štirimesečni zakasnitvi uvedbe novih peči. Poseben problem v keramični in- dustriji je proizvodnja fasadnih ploš- čic. Kljub načrtu niso uspeli z redno proizvodnjo v drugem polletju, ker ne dobe vedno najboljši surovec iz opekarne, kjer imajo težave tudi z žaganjem plošč. Visoka proizvodna cena keramičnih izdelkov pa onemogoča kolektivu v Libojah uspešnejšo osvajanje zuna- njega trga. Tako se izdelki liboj^e tovarne nujno srečujejo z izdelki iz Japonske in Amerike, ki so za 100 odstotkov cenejši. Kaže pa, da bo ko- lektiv v Libojah našel rešitev v pro- izvodnji loncev, zalkar ima že licenco in bo v aprilu naslednjega leta pričel z redno proizvodnjo le-toh. V težavnem položaju je tudi rudnik Globoko, ki nima lastnih izpirabiih naprav za kremenčeve peske. Zato je izrazil željo po čimprejšnji predelavi kvalitetne gline, ki jo pridobivajo v rudniku, v šamot. V razpravi so se člani sveta zedinili za predlog repub- liški gospodarski Zbornici, naj bi se ta samotama ustanovila v Storah, kjer je potreba po šamotu največja, obenem pa so tudi drugi pogoji: de- lovna sila in odpadni material. Podobni problem zaradi izpiranja peska ima tudi '►iVIontana-« v Žalcu. V LAŠKI PIVOVARNI SO ŽE ZACELI Z NOVOGRADNJO V laški pivovarni so že pričeli s pripravljalnimi deli za gradnjo no- ve sladarne — te dni bodo zemelj- ska dela že končana. Podjetje IN- GRAD pa že gradi stanovanja za delavce, ki bodo delali na omenje- ijem objektu. Gradnja šladarne bo veljala preko 700 milijonov dinar- jev. T. K. IZSLEDKI ANALIZE V ŠTORSKI ŽELEZARNI Ob četrtkih... Za nami je mesec varnosti pri delu in izven njega — čas, ko so mnogi kolektivi resno analizirali vzroke de- lovnih nezgod in intenzivneje premiš- ljevali o tem, kako bi število nesreč zmanjšali na kar najmanjšo mero. Tudi v štorsiki železarni so sestavili analizo o delovnih nezgodah. V njej je zapisano, da je število letošnjih nesreč v glavnem prav tolikšno kot \ansko. V prvih devetih mesecih le- tošnjega leta so zabeležili 109 nezgod pri delu in 12 nesreč na poti na delo in domov. Pokazalo se je. da je v je- senskih mesecih več nesreč kot po- leti. Veliko škodo so podjetju povzroči- le tudi manjše poškodbe, ki jih je bilo v prvih petih mesecih letošnjega leta kar več kot tisoč petsto. Delav- ci so si poškodovali največ roke in noge. Vzroki pa so bili predvsem v tem, ker niso nosili zaščitnih roka- vic in čevljev s kovinsko kapico, če- prav je v podje^tju teh zaščitnih sred- stev vedno dovolj. In še en zanimiv podatek: največ nesreč se pripeti ob četrtkih, najmanj pa ob ponedeljkih in sobotah. Med delovnim časom je najbolj kritična četrta ura. To pa je pravzaprav pre- senetljivo, saj je to čas takoj po od- moru, ko si delavci vendarle nabere- jo novih moči. ■Analiza je pokazala tudi to, da se poškoduje največ novo zaposlenih proizvajalcev in pa takih s krajšo de- lovno dobo. Tako se je poškodovalo kar 35 odstotkov delavcev, ki so v podjetju šele leto dni in manj. Naj- nianj nesreč pa povzročajo tisti, ki so v železarni nad dvajset let. To je ne- dvomno dokaz premajhne skrbi za novospi^jete ^lane kolektiva. O de- |u in nevarnostih pri njem bi jih bi- lo treba bolj poučiti. Tudi štorska železarna je zaradi nezgod pri delu izdala veliko denar- ja. Izgubili so nad pet tisoč devetsto delovnih dni -in za bolovanja izdali slioraj osem milijonov dinarjev. Ti podatki prav gotovo zasikrbljujejo! J. M. ETOLinAERO Obe kemični podjetji »Etol-« in »Aero-'-' v redu izpolnjujeta predvi- dene letne obveznosti, saj sta v prvih devetih mesecih letošnjega leta izpol- nili in celo prekoračili plan devetih mesecev. Tako je »Etol« izpolnil pred- videvanja z 88 odstotki, »»-Aero« pa celo z 90 odstotki. Pri »-Etolu-« se v zadnjem času pozna, da je nova pro- izvodna orientacija pripeljala do po- spešenega porasta razvoja podjetja. Zal pa ostaja vprašanje in problem, kdaj bosta naši dve kemični podjetji uspeli prodreti na zunanje tržišče. Nujno je, da se slej ko prej vklju- čijo v mednarodno menjavo blaga, kajti monopolistično obvladovanje trga spričo njihovega visokega uvoza nikakor ni zdravo. Pri tem ne smemo pozabiti na porajanje nove tovrstne industrije v Zagrebu, kar bo vseka- kor lahko nemilo zadelo kolektiv »Etol«, če ne bo svojih troletnih pri- zadevanj za osvojitev zunanjega trga čimprej uresničil. Odveč je, da bi morali poudarjati prednosti, ki jih ima podjetje od vključevanja v mednarodno izmenja- vo izdelkov, kajti dovolj je, da pre- mislimo, kakšne posledice ima zapi- ranje v ozke meje domačega tržišča, kjer je možno z monopolističnim ob- vladovanjem dvigovati profitno stop- njo na škodo potrošnika. Vsekakor pa naj bo osnovno vodilo teh- dveh pod- jetij dokajšnja vsota deviz, ki jih porabita za uvoz potrebnih surovin. -K Montažne hiše v Laškem V Laškem so začeli z gradnjo montažnih hišic; gradbena dela vo- di podjetje EDILIT iz Ljubljane, ki bo že te dni prvim stanovalcem pre- dalo ključe stanovanj za vselitev. Zaradi ureditve cestišča in grad- nje nove pekarne pa bodo porušili tri stare stanovanjske hiše. Tako bo letos v Laškem slednjič ie končana regulacija desnega brega Savinje ter bo rešeno tudi vprašanje uredit- ve parka. T. K. OSEBNI DOHODKI V VELENJSKI OBflNI v letošnjih devetih mesecih je v velenjski občini obcuU'Ji premik osebnih dohodkov. Tako je največ redno zaposlenih v gospo- darstvu imelo osebne dohodke med 30 in 40 tisoč din in to 20,8 odstotko\. Zanimi\o pri tem pa je, da se je ta odstotek v primerjavi z lanskim letom zmanjšal in to na račun po- večanja višjih razponov. Vsekakor je nspeh industrije v velenjski občini, da je v letošnjem letu 51,3 odstot. kov tistih, ki (jrejemajo nad 40 tisoč dinar- jev osebnih dohodkov, medtem ko se ta od- stotek v vseh panogah gospodarstva znianj. ša le za 9 odsotkov. -ik MAKS ŠORN PROBLEMATIKA OSTARELIH KMETOV ZAKUP, ODKUP IN RENTA V navedenem poglavju se ne mislimo spuščati v kmetijsko jjv^°^^niatiko tega vprašanja, pač pa ga želimo osvetliti s sta- Sča, v kakšnem obsegu bo zagotovljena eksistenca in oskrba p^^avane skupine ostarelih kmetov, podatki ankete kažejo, da bi bilo možno dobiti interesente ^ zakup oziroma odkup v 716 primerih, to je za 39,82%. To je zaenkrat šele ocena glede na kvaliteto zemlje, brez dogovora z lastniki. Pri tem je potrebno računati z dejstvom, da so to predvsem nižinska posestva. Ce vzamemo še podatek, da je od popisanih kmetij 1.109 majhnih, 517 srednjih in le 172 veli- kih, moramo računati pri odkupu s pretežno manjiimi hek- tarskimi površinami individualnih gospodarstev in temu ustreznimi nižjimi rentami. Razumljivo je, da je potrebno vse vrste us;lug tudi-plačati, za kar po vsej verjetnosti dohodki iz ohišnice ne bi vedno zadoščali, saj je potrebno dobiti iz ohišnice predvsem sred- stva za fiziološki minimum prizadetih oseb. Na dlani je, da bo manj'kajoča sredstva potrebno nekje zagotoviti. V Občini Žalec in Videm-Krško rešujejo odkup zemljišč s pomočjo občinskega kmetijskega sklada. Ostareli lastniki zem- ljišč lahko prepustijo zemljišče zadrugi oziroma državnemu kmetijskemu posestvu, v zameno pa prejemajo mesečno rento v znesku 6.000 do 10.000 din na osebo. Omenjeni renti vse- bujeta znesek, ki ustreza površini in kakovosti odkupljenega zemljišča in prispevek socialnega sklada za razliko od odre- jene višine mesečne rente. Rento izplačuje kmetijski sklad. Poleg tega jim priznavajo tudi zdravstveno zavarovanje kot vsem kmetom zavarovancem. Premije za to zavarovanje pla- čuje v obliki mesečnega pavšala prav tako kmetijski sklad. Lastniku, ki prepusti zemljišče zadrugi oziroma državnemu posestvu, ostane v posestvu zgradba in ohišnica. Vse to velja seveda samo za ravninska področja^ kittefa st>,ia.tefe#enti, medtem ko ostarelih kmetov v ftšinskih predelih še niso za- čeli reševati. Za te primere ne najdejo rešitve. ^ REŠEVANJE PRESKRBE, KJER NI POGOJEV ZA ODKUP ALI ZAKUP Kmečki ljudje si služijo kruh s svojim delom do pozne sta- rosti in do krajnih meja možnosti. Sele, ko ostarelim moči po- vsem odpovedo, preidejo bremena vzdrževanja v celoti na otroke. Ta odnos se je v povojni dobi poslabšal s tem, ker za- pušča skoraj vsa mladina kmečki poklic. Podatek iz ankete pa kaže, da je med obravnavanimi kmeti 931 ostarelih oseb celo brez otrok. Stanje je za ostarele lastnike tem slabše, če ležijo kmetije v nerazvitih rajonih. Na to vpliva zelo negativno tudi višina kmetijske dohod- nine, ki se določa ne glede na stanje delovne sile na kmetij- skih posestvih. Pri starostni skupini od 60. do 65. leta pa ne moremo računati s polnovredno delovno silo, pač pa le s po- lovičnim učinkom, in še to s pogojem, da je oseba relativno zdrava. Pri osebah nad 65 let starosti je delovni prispevek v kmetijstvu že tako zmanjšan, da ne ustvarjajo nekih tržnih viškov, temveč nasprotno, da je med njimi vedno več takšnih kmetov, ki potirebujejo tujo pomoč za obdelavo zemlje, oskrbo ali nego. Ta ugotovitev bi morala služiti pri oceni in odmeri davčnih obveznosti ostarelim osamljenim kmetom v teh posebnih pri- merih. • (nadaljevanj^ stran 4 CELJSKI TBDNIK iSt. 45 — 8. novembra 19«3 INTERVJU za popotnico Pred dnevi se je vrnil iz Trsta, kjer je postavil na oder tamkajšnjega Slovebskega gledališča dvoje mpelih predstav — Shakespearovega Othella in Javorškovo adaptacijo Shakespea- rovih dramskih monologov Iz take smo snovi kot sanje. Potem se je za kratdlč čas aistavil v Celju, da bi v gledaliišču, v katerem živi in dela že od ustanovitve, opravil še zadnje va- je z igiralci v O'Neillovi drami Strast pod bresti; da bi k letošnji sezoni prispeval še svojo zadnjo režijo. Kaj- ti Branko- Gombač odhaja za delj časa na Poljsko. Tako sva ta intermezzo med pri- hodom iz Trsta in odhodom na Polj- sko i2;koristila tudi za kratdk razgo- vor. — Kaj bi lahko povedal o vtisih, ki si jih dQbiI pri delu v tržaškem Slovenskem gledališču? — Predvsem to, da je ta gledali- ški aJisambel v povojnih letih dose- gel izreckio umetniško raven; in to v pogojihvki so docela drugačni od na- ših. V, Trstu.sem poleg obeh režij — Othella' ih Iz take smo snovi kot sa- nje, priredil (prvo delo še za radio. Obe uprizoritvi je tržaško občinstvo lepo sprejelo; premieri sta bili na Stadionu 1. maj in ne v znanem Av- ditoriju -:— pač zato, ker so neikaj dni pred premiero pričeli demontirati oder, prav tako tudi v škodo itali- janskemu gledališču. Tako smo bili v zadnjih dneh priče pohodom na- pihnjene tržaške fašistične mladine; bodoči Slovenski dom, ki ho ena naj- lepšib'zgradb v Trstu, je bil ves čas zastražen; živeti pod stražo je bilo kar >^prijetno-!-<... V tem je nakazano vsaj nekaj tistih žalostnih okoliščin, v kakršnih delajo naši kolegi onstran meje.' " ' — Je imela ta režija morda oseben značaj, ali pa gre za kakšno širše so-- delovanje med celjsko in tržaško slo^ vensko gledališko hišo? — Važno se zdi ugotoviti, da smo tokrat prav Celjani navezali stike tako z upravo kakor z ansamblom tega gledališča. Zlasti razveseljivo je, da je vso tehnično opremo za obe predstavi izdelal po načrtih slikarja Avgusta Lavrenćiča naš tehnični od- delek ter da so naše gledališče po- vabili na dvodnevno gostovanje v Trst. S tem želimo ustvariti pogoje za še tesnejše sodelovanje in prija- teljsko obojestransko pomoč. — Pričakuješ, da bo spričo odsot- nosti O'Neillova Strast pod bresti de- ležna nezmanjšanega uspeha? — Res je, vaje so spočetka poteka- le malce raztreseno, toda uvidevnost in discipliniranost kolektiva je pnpo- mogla, da so stekle lepo. Delo je na- porno in terja od igralcev izreden psihični in fizični mapor, toda upam, da smo ga dobro opravili. Želim si le, da bi ga naše občinstvo sprejelo z zadovoljstvom. — Kaj bi lahko zdaj povedal še o svoji poti na Poljsko? — Že pred letom sem se prijavil na natečaj ministrstva poljske vlade za študij gledališke stroke v njihovih gledališčih in na varšavski akademi- ji za gledališko umet^jost. Zlasti bi rad proučeval metode dela v Ljud- skem gledališču (Teater ludowy) v No- vi Huti; ki je pod vodstvom Kristine Skuszanke doseglo mednarodni re- nome zaradi svoje izrazite sodobno- sti v repertoarju, uprizoritvenem sti- lu in posebej zaradi novih prijemov v iskanj^ kontaktov z delavsko pub- liko. To je gledališče, katerega ob- činstvo šo izključno delavci in delav- ska inteligenca. Na varšavski akade- miji pa bi rad spoznal znamenitega režiserja — »npoljskega Reinharda« — Kaizimirja Dejmeka pri delu. Marsi- kaj imam še v načrtu; ojpam, da bo 61o vse ipo sreči. Poljaki so gosto- ljubni ljudje. Tako upamo in želimo tudi mi! ZANIMIVO PREDAVANJE V veliki dvorani prosvetnega_doma v Storah je bilo pretekli teden zani- mivo predavanje, ki ga je pripravil klyb Svoboda. O vtisih s Himalaje je govoril ob barvnih diapozitivih zna- ni celjski alpinist Ciril Debeljak. J. A. Strauss: Portret nadžupnika Fuhringerja, (Delo hrani nadžupnij- ski urad v Laškem.) Razstava Strauss(»v v Slov. Gradcu Slovenj Gradec, to malo mesto z \ veliko kulturno tradicijo in razgi- bano sedanjostjo, je doiivel svojo \ baročno renesanso. V sobanah iimetiškega paviljona, opetega s posebnimi tapetami, so namreč prejšnji mesec odprli retrospektiv- no razstavo baročnih slikarjev Straussov. Priredil jo je organiza- cijski odbor pod pokroviteljtsvom preds(ifinika mariborske okrajne skupščine ing. Marka Kriišnika. Zamisel, da bi približali sodobnemu gledalcu ves obsežen slikarski opus, ki sta ga ustvarila slovenjegraška mojstra v desetletjih osemnajstega stoletja, sega te daleč nazaj. Pove- zana je pravzaprav z večdesetlet- nim raziskovanjem njune slikarske delavnice (prvi je v tej smeri de- lal župnik Jakob Soklič), vendar je izrazitejšo obliko dobila šele v zadnjih desetletjih, ko je umetnost- na zgodovinarka Štefka Cobelj pri- čela stvarno pripravljati razstavo. Sadovi njenega vztrajnega in požrt- vovalnega dela so obrodili. V Slo- venjem Gradcu se je tako po dve- sto letih, čeprav za kratek čas, zo- pet strnilo to, kar je kasneje posta- lo last mnogih krajev naše ožje do- movine in sosednje Avstrije. Oljna platna z velikimi kompozicijami, povečini cerkvenih podob, so znova zaživele v nekdanjem sijaju. Tako tista, ki so še ohranila patino časa, kakor ona, ki so že malone razpa- dala. Da bi bil vtis kar se da po- poln, je bilo treba pridobiti za raz- stavo tudi dela iz avstrijske posesti. Štefki Cobelj je tudi to uspelo, pri čeme velja dodati, da so z razu- mevanjem šli na roko celovški, graški in dunajski forumi pri ure- janju formalnosti za posojilo slik. Dasi razstava kljub temu ni popol- na, saj manjka po mnenju pozna- valcev še marsikakšna stvaritev, vendarle nudi izredno in edinstveno doživetje. Razstavljeno je nekaj čez petdeset slik. Velik delež k razstavi je prispe- vala restavratorska delavnica Za>- voda za spomeniško varstvo v Ma- riboru, ki je z večjimi ali manjšimi postopki restavrirala 43 del. Neka- ra med njimi so že trohnela in gni- la, ker so pač preživljala različne Življenjske pogoje. Zasluga resta- vratorske delavnice je, da je izred- no skrbno opravila svoj posel in tako za daljšo dobo rešila pred propadom velik del bogate slikar- ske dediščine. Razstava je zanimiva tudi s te strani, saj vključuje tudi tehniko restavriranja. V tem smislu jo dopolnjuje poseben katalog, ki ga je prireditelj izdal ob tej prilož- nosti, drh Kvalitetni premiki V DELU ŽALSKE POLITIČNE SOLE Letošnje leto deluje občinska po- litična išola v Žalcu že peto leto. V tem času se je organizacijsko in vse- binsko močno utrdila in je postala najvažnejša oblika sistematične vzgo- je kadrov za potrebe družbenopoli- tičnih organizacij v občini. V prvih letih je obstajalo le nekaj oddelkov, ki so bili splošnega znača- ja. Zlasti v lanskem letu pa je bil zabeležen viden korak dalje. Formi- rani so bili štirje oddelki, program pa so uskladili s konkretno proble- matiko komune ter ga istočasno ipo- vezaM s problemi bkraja, republike in federacije. Poleg tega so slušate- ljem nudili osnovni pregled nad marksistično znanostjo. Po končanih predavanjih, skupinskem delu in di- skusijah so slušatelje formirali v de- lovne skupine, od katerih je vsaka dobila konkretno nalogo, nanašajočo se na določeno gospodarsko organi- zacijo ali ustanovo ter je tako izde- lal pismeno analizo, ki so jo ob pri- sotnosti predstavnikov družbenopo- litičnega življenja obravnavali pred celotnim oddelkom. Po opravljenih konsultacijah so še teoretično presku- sili znanje. Solo je z uspehom absol- viralo 89 slušateljev. V letošnjem šolskem letu so delo postavila na širšo osnovo. V okviru šole deluje šest specializiranih oddel- kov — prosvetni, sindikalni, kmetij- ski, dva mladinska in splošni. V vseh oddelkih je 180 slušateljev. Program letošnje politične šole je nadaljevanje lanskoletnih izkušenj, s tem. da so odpravili nekatere nega- tivne elemente. Temeljito so izdelali zlasti gospodarsko analizo v občini ter s tem v zvezi ocrtali naloge sub- jektivnih sil v komuni. Program je razdeljen v tri faze. Prva faza obsega specializirani del; osnovni del obravnava družbeno eko- nomsko graditev in družbeno, politič- no ureditev SFRJ, medtem ko se bo v naslednji fazi odvijalo delo v de- lovnih skupinah in individualno. Vsa- ka skupina bo štela od tri do pet slu- TELEVIZIJSKI PRETVORNIK V LAŠKEM 29. novembra bodo v Laškem do- bili televizijski pretvornik. Sredstva za gradnjo so prispevala v glavnem podjetja, ki bodo tako omogočila, da bodo občani laške občine imeli nemoten sprejem televizijskega pro- grama. , šateljev, ki bodo skupaj »obravnavali določeno problematiko ter iskali praktične rešitve; slušatelji, ki ne bodo zajeti v skupine, bodo dobili in- dividualne teoretične in praktične naloge, ki jih bodo zagovarjali pred komisijo. Dosedanje izkušnje na področju EJolitičnega izobraževanja v žalski občini so spodbudne, kar pa je .po- sebej važno je to, da šola nudi slu- šateljem tisto znanje, ki ga bodo lah- ko koristno uporabili pri svojem praiktičnem družbenopolitičnem delu. J. J. POSVET V KONJICAH Na pobudo predstavnikov občin- skega odbora SZDL, Občinskega sve- ta prosvetnih društev ter Sveta za kulturo pri občinski skupščini in De- lavske univerze je bilo pred dnevi posvetovanje, na katerem so obrav- navali delo teh organov v preteklem obdobju. Ugotovili so, da bi bilo le- to lahko še boljše, če bi odborniki aktivneje delali. Razprava je tudi ugotovila, da bi bilo umestno usta- noviti v občini sklad za financiranje kulturne dejavnosti. S tem bi dosegli, da bi se sredstva smotrneje trosila in bi nad njimi imeli potreben pregled. PROBLEM JE — DENAR Zadnji občni zbor Svobode Šoštanj je pokazal, da je bilo delo društva v zadnji sezoni dokaj uspešno. Zlasti se je izkazala godba na pihala, moški, ženski in mešani pevski zbor. zabav- ni orkester kakor tudi dramska sek- cija. Vodje posameznih sekcij so bili za svojo požrtvovalnost pohvaljeni. Kljub uspehom, ki jih je društvo doseglo, saj je bilo iniciator in izva- jalec vseh proslav in prireditev ne samo v Šoštanju, ampak tudi v Ve- lenju, pri njegovem delu niso izosta- le tudi določene težave. Kakor so ugotavljali kar vsi vodje sekcij, bi bila lahko dejavnost mnogo širša in obsežnejša, če se ne bi vedno znova porajal problem denarja. Ta problem bi bilo mogoče rešiti, kakor so meni- li, če bi posamezni kolektivi in go- spodarske organizacije pokazale ma- lo več posluha za kulturno prosvet- no dejavnost. Razstava Maria Vilharja v DELAVSKEM KLUBU V nedeljo dopoldne so v delavskem klubu v Velenju odprli razstavo sli- karskih in kiparskih del Maria L. Vil- harja. Razstavljeno je skupaj 39 olj in malih plastik. Mario L. Vilhar se je rodil 1925. leta v Postojni. Tehnično šolo je kon- čal v Zagreibu. zdaj pa je že 13 let zaposlen v metalurških obratih Lito- stroja. Medtem j^ končal tudi večer- no slikarsko šolo »Ivan Rob« v Ljub- ljani. Poleg slikarstva se je bavil tu- di z gledališko igro, bil je.igralec, pi- sal je pesmi. Za seboj ima 20 let ak- tivnega umetniškega delovanja in 10 let novinarskega dela. Doslej je razstavljal na 18 kolek- tivnih razstavah v Jugoslaviji in na dveh mednarodnih razstavah na Dan- skem. Samostojno je raZvStavljal v Kopru, na Bledu, v Piranu in Porto- rožu, kakor tudi v Odesenu v K6- benhavnu. SEJEM KNJIG V BEOGRADU V sredo so v Beogradu odprli tra- dicionalni knjižni sejem, na katerem razstavlja preko 250 domačih in 70 tujih razstavljalcev. V času sejma bo na programu več prireditev, med ka- terimi bo najvažnejša, ko ibodo po- delili nagrado za najboljšo knjižno opremo. DELAVSKA KNJIŽNICA V STORAH V okviru štorske Svobode posluje tudi lepo urejena knjižnica, ki ima trenutno preko 3 tisoč knjig. Letos so nabavili 55 novih v vrednosti okrog 87 tisoč dinarjev. V času od'lanske- ga občnega zbora društva Svobode so si bralci v knjižnici sposodili c4crog 3 tisoč knjig. Knjižnica ima 130 red- nih bralcev. MxviQ Vilhar Kakor je videti na ^priloženi« sliki NASTOPA VES ANSAMBEL, toda tu naj IGRA, da bodo stroški tiska še manjši. Pravzaprav je zelč ^lostno, če mora zaradi objektivnih (beri: finančnih) težav na plakatu igrati ves ansambel, če namreč ne morejo igrati tudi tisti igralci, ki dejansko v nekem delu igrajo. Toliko bolj nerazum- ljivo povrhu, ker doslej še nikoli ni igral ves ansambel, ampak so igrali prav igralci. Vsak posebej in /vsi kot celota. Pri tem je imel ta tisto, oni ono vlogo. Tudi na plakatih. Zdaj so se te vloge nekako zakamuflirale v ves ansambel. To diši že (po kolektivni odgovornosti. , Ih čeprav je takšna kolektivna odgovornost sicer čudna, je ven- darle tudi malce ironična. Zlasti, ker prihaja do nje po sili razmer. Ni namreč denarja, da bi na plakate natisnili še imena in vloge, ki jih ta imena igrajo. Torej varčujmo. (Naj pride do veljave dan varčevanja.) Da bi bili stroški čim manjši, pa bi lahko recimo IGRA VES ANSAMBEL spremenili kar v DANES IGRAMO ali še ktk^e — IGRAMO. To bi bilo morda še bolj dosledno, ker se nam- reč Tpri izkoreninjan ju te >H>kostenele plakatarske tradicije« lahko tudi zgodi, da bo kdaj igralo samo pol ali dve tretjini ansambla, pa bodo z navajanjem ulomkov stroški /spet več,p. Spričo tega, da vsak ljubitelj gledališča že iz navade pogleda pla- kat, pri čemer ga najbrž zanima, kdo kaj igra, mu verjetno ne bo dovolj, če se bo moral sprijazniti pač s tem, da igra toliko in toliko ansambla. Zatorej igrajmo, toda raje ne take igre, v kateri pa ne nastopa ves ansambel. Strast pod bresti NASTOPA VES ANSAMBEL Premiera 8. novembra 1963 ob 19.30 Prihodnje leto medobčinska revija v Črnomlju Medobčinska revija kulturnih de- javnosti, ki je največja manifestaci- ja Posavja, Dolenjske in Bele Kraji- ne, bo ptihodnje leto v Crnomlj\i. Tak je'sklep s posvetovanja pred- stavnikov občinskih svetov Svobod, ki je bilo prejšnji mesec v Cateških Toplicah. Revija, ki 'bo od 5. do 12. maja, ibo posvečena 20. obletnici SNOS, ki je zasedal v Črnomlju. Hkrati s tem so že izvolili poseben odbor, ki bo skrbel za prip>ravo re- vije. l2bor del oziroma program bo do- ločila posebna medobčinsika žirija. Vsaka skupina, ki ho hotela nastopiti na tej reviji, se bo morala prijaviti do 1. marca prihodnjega leta občin- skemu svetu Svobod v Črnomlju. Ži- rija bo pričela ocenjevati dela 1. fe- bruarja, končala pa bo svoje delo 10. aprila. Število nastopajočih skupin ne bo omejeno, vsaka skupina pa bo mo- rala doseči določeno število točk, po- leg tega pa izpolniti še nelkatere druge pogoje. Pravico do nastopa na reviji bodo imele vse amaterske gledališke dru- žine z vsaj dvema premierama v se- zoni 1963/64 in z najmanj petimi predstavami, p>ri čemer bodo morale za predstavo dobiti najmanj 80 točk od 90 dosegljivih. Pevski zbori bodo morali doseči vsaj 70 točk od 80 mož- nih in to pri izvedbi deset poljubno izbranih pesmi oziroma bodo morali vsaj trikrat javno nastopiti ali pa imeti samostojen koncert. 45 točk od 50 možnih je propozicija za s^bavne ansamble, iki morajo v sezoni nasto- piti vsaj na treh kulturnih priredit- vah. Na reviji ibocjo lahko nastopili tudi posamezni recitatorji in skupine re- citator jev, kakor tudi pevci zabavnih melodij, ki bodo v sezoni nastopili vsaj na dveh kulturnih prireditvah in bodo za 4 poljubno i;Zbrane reci- tacije oziroma poF)evke dosegli 40 od 45 možnih točk. Glede na 20. obletnico SNOS in glede na to, da bi bil tudi duh te revije posvečen praznovanju tega d'O- godka, meddbčinski odbor priporoča vsem skupinam, zlasti pa pevskim zborom in recitatorjem, da za svoj nastop izberejo dela, ki obravnavajo tematiko NOV. $. novembra 1W8 CELJSKI TEDNIK Strmn 5' Gostinstvo ne sme zaostajati y 5marsk(i občini so v preteklih ^eh veliko razpravljali o izobraže- vanju- Ob tem je spregovoril tudi direktor Zdraviliško gostinskega pod- jetja tovariš STANE CUJEŠ iz Ro- gaške Slatine. ^„Reči moram, da je izobraževanje jjujno '^"^ ^ samo zaradi notranjih potreb, temveč zlasti še, če hočemo dosegati raven z ostalimi deželami in se uspešno Vklj.učevati v mednarod- no delitev dela. Zdaj, ko izdelujemo statute in pripravljamo sedemletni razvojni načrt, ne smemo zanemariti izobraževalne problematike. Sploh je F>otrebno kadrovsko politiko v statu- tih ustrezno podčrtati. V gostinstvu so še posebne težave zaradi spremen- ljivega značaja poslovanja. Mi šti- pendiramo dovolj ljudi, toda nikoli jih nimamo dovolj.'Gostinci dostikrat zapuščajo poklic in presedlajo di-u- gam, pri nas je še teže zaradi sezon- skega zaposlovanja. Kdaj si naj taki gostinci pridobijo ustrezno izobrazbo in tudi ustrezno delovno dobo, če so zaposleni le v sezoni? Pa še nekaj. Znanje tujih jezikov je med gostinci še slabo razvito in verjemite, tudi to vpliva občutno na priliv tujih gostov, ki bi se počutili dosti piijetneje, če bi se lahko nepo- sredno sporazumevali s strežnim osebjem. Gostinstvu tudi v izobraže- vanju ne sme zaostajati, čeprav so za to težje razmere. Glede kadrov pa postaja naš poklic počasi dificitaren, kot pravimo, kar ni dobro.« Stane Cuješ Štorski upokojenci so se izkazali Osnovna organizacija društva upo- kojencev Store-Teharje, ki šteje že blizu pet sto aktivnih članov, je v le- tošnjem letu izredno delavna. Poleg rednih organizacijskih dolžnosti, ki jih ni malo, skrbijo tudi za razve- drilo svojih članov. Priredil' so vrsto izletov in tovariških srečanj v razne ki^aje Slovenije. S pomočjo delovne- ga kolektiva štorsike železarne in de- lavsko prosvetnega društva Svobo- da pa so si uredili društvene prosto- re, ki jih imajo zdaj v kultumopro- svetnem domu v Štorah. Pevski zbor. ki so ga ustanovili šele pred kratkim, šteje osenmajst članov in se veča iz dneva v dan. Njihov prvi javni na- stop pa jih je še vzpodbudil k delu. Osnovna organizacija društva upo- kojencev torej zelo lepo dela in vsi upamo, da bo tudi v prihodnje tako. REVNEJŠI SO POSOJALI VEC Pred dnevi je Občinski od'bor SZDL v Šmarju pri Jelšah temeljito prou- čil, kako je potekal vpis ljudskega posojala za Obnovo Skopja. V sploš- nem so smarski občani vpisali lepo, saj so z 49,952.000 din prekoračili pri- čakovanje za dobro tretjino. V go- spodarskih organizacijah so predvi- dene zneske skoraj povsod občutno presegli, razen pri Kmetijskem stroj- nem servisu ter podjetjih »^►Ilosla*' in »Oblačila« v Rogaški Slatini. Kmeč- ko prebivalstvo v splošnem ni izpol- nilo pričakovanj, čeprav opažajo, da so revnejši vpisovali raje več kakor bogatejši kmetje, ki so pone^kod celo ozmerjali člane vpisnih komisij. Iz- redno uspešno pa so vpisali občani kmečkih območij Vinski vrh. Polje ob Sotli, Podsreda in Podčetrtek, kjer so presenetili: medtem ko so se naj- slabše izkazali v Rogatcu, kjer tudi politični aktiv ni dobro opravil svo- je naloge. Izjemno pa se je izkazal tudi zdravnik v Rogatcu, ki je ob svojih sorazmerno zelo visokih oseb- nih dohodkih pomidil samo 2000 din. -n- uspeSno delo Storske krajevne skupnosti Krajevna skupnost v Storah ima zelo veliko dela. Povedati je treba, da je to delo usjDešno in da se je v zadnjem času — zlasti po priključitvi ne^kdanje krojaške delavnice »Ele- gant« močno razmahnilo. Zato so vsi zaposleni pri upravi sikuprnosti. go- spodinjsko-uslužnostnega servisa in krojaške delavnice ustanovili samo- stojno sindikalno podružnico. Izvo- lili so p>etčlansiki izvršni in tričlanski nadzorni odibor ter za predsednika iz- vršnega odbora imenovali G vida Mi- hevca, dolžnost predsednika nadzor- nega odbora pa so zaupali Franji Kosec. P Cena svinjskega mesa je nerealna v zadnjem času vse bolj ugotavljamo, da stalei ple- menskih svinj pada, prav ta- jca pa je v hudem padcu tudi tržna proizvodnja. V našem okraju je odkup v prvih de-m vetih mesecih v kooperacij- ski proizvodnji dosegel le sla- bo tretjino predvidenega, medtem ko je zasebni sektor dal nekaj nad polovico. Vzro- ki pa so vsekakor v nestimu- lativjti ceni kooperacijsko ve- zane vzreje prašičev, ki zna- ša le 310 dinarjev na kilo- gram, medtem ko je prosta cena okrog 350 dinarjev. Ta- ko prva kot druga cena pa ni- kakor nista v skladu s pro- dajno ceno svinjskega mesa, ki dosega povprečje 700 di- narjev. Nikakršna bajka ni, da je pri prašičih najmanj 75 od- stotni izplen in le kako je možno, da prodajna cena te- ga mesa v naših mesnicah ba- zira na osnovi 40 odstotne klavnosti. Ob tem sta vseka- kor dve žrtvi: proizvajalec, ki mu tudi kot zasebniku ne ka- že proizvajati svinj ob takšni odkupni ceni in vsekakor po- trošnik, ki razmeroma ne- upravičeno drago plačuje svinjsko meso. Popolnoma razumljivo je, da bi bila realna cena kilo- grama svinjskega mesa v prodaji z ozirom na 75 od- stotni izplen nekaj čez 400 di- narjev in ali je mogoče, da celotni stroški mesarskih podjetij bremenijo en sam ki- logram tega mesa s preosta- Umi 300 dinarji pribitka. Takšno stanje vsekakor ne more stimulirati proizvajalca prašičev in zato ni čudno, če je v letošnjem prvem polletju šlo okrog 1500 prašičev ne- planirano v prosti odkup. Ne bi bilo napak, če bi po- trošniku kot proizvajalcu po- iasnili, kako lahko nastanejo tolikšne razlike med odkup- no in prodajno ceno, kajti sleherno prekrivanje vodi k negodovanju in nejasnosti, v okviru katere je možno ne- kontrolirano akumuliranje sredstev na račun proizvajal- ca in potrošnika. Otroci ne poznajo strahu^ kaj pa mi? REPORTAŽA IZ LEPEGA MESTA Vsak dan se srečujemo na asfalt- ni cesti. Sprva se niso zmenili zame in tudi moj pogled je le bežno za- znal njihove razgrete obraze. Toda: moja pot v službo je njihovo veliko igrišče, njihov sodobni, asfaltni svet. Posvečene zelenice so paša za ve- like otroške oči, žal je prav ta ze- lena paša vodila že marsikatere starše k sodniku za prekrške. Cesta pa je dostopna vsakomur, in kot se zdi v našem mestu, najprimernejša za otroško igrišče. Leto se je obrnilo in z otroci mo- je ulice sem dober znanec. Zvesto se pozdravljamo, včasih pa najdejo celo čas, da poklepetajo z menoj. Ondan sem jih opazoval pri njihovi najljubši igri, ki se začenja: »Kdor je najbolj korajžen, ta bo z roko ....« Navidez sem se zatopil v branje časopisa in jih opazoval. Bili so vsi moji znanci: Jožek, Bonči, Marjan, Stanči, Bohi, Boris in Marko. Vče- raj je deževalo in njihove zadnjice so že nosile otipljive dokaze prija- teljstva z lužami. Gotovo je nekaj posebnega poseglo v lovljenje, kajti še so jim žarele ličnice in njihovo čebljanje je bilo pretrgano s krat- kimi, sunkovitimi vzdihljaji. Mahali so s šibami in se vneto prerekali. Po ulici je bučal avtobus. In preden sem se dodobra zavedal, je že drčal mimo gruče otrok, ki so ležali ob robu blatne ceste in koli- kor je kdo mogel, čim bliže velikim kolesom avtobusa tiščali svoje drobne peščice s palicami. Ujel sem le začudeno ogorčen iz- raz šoferja in nekaj prestrašenih potniških obrazov in že so mladi cestni junaki v gruči besedičili o svojem junaštvu. Danes fe zmagal Marjan. Priznali so, čeprav težko. Toda vsi so videli, kako mu je avtobusna guma sko- rajda posnela nohte. To pa ni kar tako. Približal sem se jim, počakal, da so me opazili, in še poln zaskrb- ljenosti, sem jih pokaral. Niso se razbežali, le karanje jih je prizade- lo. Bonči pa je hitro povprašal: »Ali ste videli, kdo je bil bliže kolesu?« »Ne!« sem osuplo odvrnil in čez čas dodal, »kaj vas ni strah?« »Strah?« se je posmehljivo zmrd- nil Marjan in videl sem, da sem ne- kaj malega izgubil v njihovih oČeh. »Kaj pa Če bi koga zagrabilo kolo in mu zmečkalo roko ali ga povlek- lo s seboj!« sem vneto nadaljeval. »To pa že ne! Takle Mercedes, hm!« je iščoč dokazov vzkliknil Marko. Na vsej črti me nesejo, sem si moral priznati, saj se niti ne spo- znam na firme vozil- A odgovornost starejšega ni počivala v meni. »Zakaj se ne igrate raje pred hi- šami?« »Ph!« so se zmrdnili in Jožek je osmislil ta zaničljivi »ph«. »Ko pa doma rečejo, da smo lahko samo pred hišami. Boris pred svojo. Mar- ko pred svojo, jaz pred svojo, a ne! Kako bi se pa lahko igrali?« »Na cesti je bolj „lušno"!« je do- dal Bobi. Vrgel sem najmočnejši adut. »Za- kaj pa ne greste v vrtec?« »To pa že ne,« me je zavrnil Mar- jan. »Moja mama je dejala, da v našem mestu ni vrtca za vse otro- ke. Taeni imajo prednost!« je po- modroval s pametjo odraslih. »'Jaz pa sem že rekel mami, da bomo tiste, ki imajo mamice doma, vrgli skozi okno!« je junaško vzklik- nil Bonči. še sem hotel nadaljevati, pa je znova pribučal avtobus in preden sem se zavedal, sem bil deležen strašnih uničujočih pogledov potni- kov in šoferja, ki so v meni videli glavnegd krivca. Stal sem zgublje- no sredi otrok, ki so bliskovito po- legli na cesto in stegovali drobne pesti čim bliže kolesom. Pesem »Trbovlje« je nastala v CELJU Vsaka Golarjeva pesem ima svojo posebno zgodovino. O nastanku soci- alne pesmi Trbovlje, kjer je pokazal poet svoja nagnjenja do rudarskega stanu in črnih Trbovelj, pa mi je'prt*^ povedoval pesnik Golar sam. Razgovor se je sukal o skromnih uredniških razmerah urednika Go- larja, ko je služboval v letih 1901 do 1905 pri Hribarjevi ^Domovini« v Celju. »Ali ste hodili takratni novinarji in uredniki bolj pogosto na teren?,« sem se zanimal. »Gotovo ste potre- bovali vtisov, nep>osrednih vtisov za pisanje uvodnikov in člankov.« »O. tiste čase smo zahajali na po- deželje kaj malo. Preveč nas je pri- ganjalo uredniško .delo v naših skromnih uredniških sobicah. Za in- formacije so nam služili dopisi naših naročnikov in pisma naših bralcev. Na teren, kakor pravijo današnji no- vinarji, ki se poslužujejo čestokrat lastnih avtomobilov — nismo zahaja- li ali pa vsaj zelo, zelo *redko. Potem se je Golar zamislil in do- dal: »-V živem spominu pa mi je poklic- ni obisk v Trbovljah.« • »Bilo je leta 1902 in takrat je bil sklican v Trbovljah velik socialno7 demokratski shod. Vršil se je na pro- stem, glavni govornik je bil pisatelj Etlbin Kristan. S Kristanom je potovalo v Trbov- lje več tedanjih prijateljev, pa tudi političnih delavcev. Shod v Trbovljah smo ocenili za zelo pomembnega. Za- to so povabili tudi mene, da bi na- pisal o tem zboru poročilo za celjsko .Domovino'. Politično zborovanje v Trbovljah je bilo zame« — je nadaljeval Cvet- ko Golar »tudi nepozaben izlet. Te- daj sem prvič nrišel v ožji stik z za- savskimi rudarji. Po 2lboru je nekaj izletnilvov pohi- telo v trib► Jasne Mvade*<, izšla je pri Slovenski matici v Ljubljani v ix>- častitev pesnikove 80-letnice. Ta Golarjeva pesem se glasi tako- le: • TRBOVLJE Iz grenke usode, iz mraka, ti-pljenja rudarji hitimo k svetlobi življenja, naprej in navzgor iz noči in temin, kjer dih nam zastaja p>od skladi globin. »Trbovlje, Trbovlje« nam v srcu odmeva, mrtvaška nas lučka pri delu obseva, grmi dinamit, da se premog drobi, in ruši se kamen in stena ječi. Obliva pri delu nas znoj plameneč in črni demant se iskri nam blesteče, in kopljemo težko vse dni in noči, da pot v šolo in nazaj domov. Na tem cestišču je promet vidno porasel. Redki pa so vozniki, ki na svojih vožnjah mislijo tudi na nas šolarje. Večina voznikov vozi s hitrostjo, ki na tako ozkem cestišču kot je to. ogroža varnost. Ker tod ni.so urejeni ph>čiu,ki. si moramo pešci deliti cesto z motornimi in vprežnimi vozili t(!r s kolesarji, ki jih je tod tudi veliko. Nevarnost za nas pa se poveča posebno v večer- nili urah. iko se v temi vračamo iz !io|p domov. Močni žarometi avto- mobilov mnogokrat koffa od nas zmedejo, tako da se znajde v ob- cestnem jarku, kar v deževnih dneh res ni prijetno. Tudi pri Gasilskem domu nam do gležnjev glolx)ka voda dela pre- glavice. Ob vsakem deževnem vre- menu voda zavzame f)olovico ceste v 'dolžini tega precej velikega po- slopja. Nlimamo se kam iizogn^iti, zato ni čudno, da letijo na račun novograjenega modernega Gasilske- ga donui pripombe, ki hi z uredit- vijo kanalizacije na tem delu cesti- šča odpadle. v Zato prosimo odgovorne organe, da ob skrbi na varnost ne pozabijo nas. učencev zunanjih šol. Promet- nih prcikrškov je izven mesta mnogo več kot tam. kjer vozniki vedo, da jiih apaznjo ako prometnih organov. Zmafto Saj ne bi hotel umreti, a vsak, - lii je iskal zaman, mora tja ^aj sedaj, ko bo kmalu pozna je- ^^n, pišem o pomladi, o zvončkih in o deklicah, ki na večer ne ubogajo ^^'ojih mamic? Ne, pisala bom o ko- ^^anju, vročem, črnem in sladkem 'jostanju na vsakem vogalu za ne- kovačev in o fantu, ki ga sploh bilo, ali o fantu, ki je umrl, pa Živi. Rada bi ga srečala, ko bom ""'a krizanteme na njegov grob ^^^rat, ko bodo oblaki tako nizko, aa hojo trave oblekli v belo in bo sonce tako daleč, da bodos mrtvi jo- '^'^'i za njim. Moje dlani pa bodo potne toplih kostanjev in krizantem kostanji bodo vlažni od toplote ^j}^krizanteme od solz. Pokopališče fP^Pmzno in tam, kjer sta se ne- molče pogovarjala fant in de- ^.♦bo stal spomenik kdovekatere- ^ vitezu. Ne bom prižgala svečk Hf^ož ne bom polagala v spomin! "Sla bom svetlobi dneva in luči, le «o. rosno krizantemo bom vzela ^^e-hoj. V cipresah bo veter igral "r^lkovskega koncert za klavir in ^P^ota kostanja v mojih rokah, in mehka, bo kot mlada ma- predla ob meni. Joj, krizante- JJJ* poglej me v oči! Videla boš ne- pt Y^^Z sonca in mesečevih sanj. yej me v obraz in videla boš tt- ^..^vezd, ki so se plaho utrnile z "^m hc. In takrat si zaželi eno sa- Mi ,^|^Oen;e. Za fanta, ki ga sploh w ^' umrl, pa v ntiH- v Objemi s svojimi než- listi njegove sanje in jih od- pelji tja, kjer vedno sije sonce. Po- zabi na mrzlo milino svojih ustnic in ga poljubi na čelo vsako noč, pre- den zaspi. Potem, ko bo jutro in bo kostanj ležal v raztrganih papirna- tih vrečkah po cestah, zapri oči in zaspi, krizantema. V mojih dlaneh ti bo lepo, saj ti bodo pripeljale tra- ve in šumenje potoka in ko bo tvoj cvet zajela megla, ti bo pri meni toplo. Nikar mi ne oveni in ti, ko- stanj, ne izgubi svojega črnega sr- ca! Ko bo pokopališče samo, stopi- te k meni in čeprav v mojih očeh ni sonca, bodite z menoj še to je- sen! Ptice so odletele, trave so sklo- njene v svojo žalost pozabile name in listje pod nogami se ne zna sme- jati. Samo kostanj me greje in kri- zantema me posluša. Takrat, ko se mesec kot prisega večne ljubezni zasmeje za zvonikom, se jesen po- krije s plaščem, narejenim iz vro- čih poletnih dni in onim na poko- pališču je lepo. Za njih ni sonca, ne ptic, ne neba. Izgubili so jih, ko so romali skozi pomladi otroštva in poletja ljubezni. Romali so skozi vse jeseni in zime človeškega življe- nja in iskali pot do sebe. Kot kri- zantema so v jeseni belih las in sključenih postav pričakovali to- plote. Mogoče so hoteli poiskati fanta, ki je mrtev, pa še živi. Niso ga našli, ker tudi on ni hotel umre- ti, a vsak, kdor je iskal zaman, mo- ra tja... S. R. Stran b CELJSKI TEDNIK! St. 46 — 8. novembra DANES PREMIERA Dramatika človeške monumentalnosti Nocoj bo v celjskem Slovenskem ljudskem gledališču tretja premiera v letošnji sezoni. Uprizorjena bo dra- ma Eugena O'Neilla STRAST POD BRESTI. Avtorja, Nobelovega nagra- jenca, celjsko občinstvo pozna že iz minulih sezon. To pot bo uprizorje- no O^eUlovo delo, ki ga je pisec na- pisal že 1924. leta, vendar nosi v se- bi že vse prvine piščeve elementar- ne dramatičnosti, vse poteze njego- vega pojmovanja sveta. Po svoji fabulativni strukturi je STRAST POD BRESTI dokaj prepro- sta, saj obravnava ljubezenski trikot očeta, mačehe in sina na neki odročni ameriški farmi v preteklem stoletju. Ta v bistvu dokaj pičla zgodba pa ima velike notranje razsežnosti. Rav- nanje vseh teh natumih ljudi O'NeiU vsestransko motivira in jim išče gi- bala v elementarnih človeških rela- cijah, v povezanosti z zemljo dn last- ništvom. O'Neill hoče odgovoriti na temeljna vprašanja o človekovem bi- vanju na svetu. Predvsem mu gre za analizo, kako se prepletajo biolo- ške zakonitosti in etične norme. Le- tem skuša priti do dna z izsledki psi- hoanalize, ki si jo je dodobra usvojil. Ali je O'Neill dokončno odgovoril na vprašanja, ki si jih je zastavil? Je in ni. V naravni, biološki analizi se je opredelil za zmago ljubezni dveh bio- loško uglašenih partnerjev, četudi podirata veljavne etične norme, pri- znal pa je tudi modro spoznavanje življenjskega toka in soglasje z na- ravo. Življenje pa bo kljub takim katastrofam teklo neusmiljeno dalje. PosObni O'Neillov slog in pojmo- vanje dajeta STRASTI POD BRESTI silne notranje razsežnosti. Monumen- talnost in reševanje temeljnih člo- veških problemov postavlja O'Neillo- vo dramo v vzporednice z antična dramatiko. STRAST POD BRESTI je režijsko pripravil Branko Gombač. Nastopa ves ansambel, vodilne vloge pa igra- jo PaVle Jeršin, Marjana Krošlova, Sandi Krošl, Jože Prislov in Janez Škof. bh Skladišče „Usnja" je gorelo J Menda ni Celjana, ki ne bi vedel, da je v soboto v Celju gorelo. Požar je izbruhnil v skladišču poslovalnice *Tapeta« trgovskega podjetja >*Us- nje*< — torej popolnoma blizu naše hiše. In marsikdo je mislil, da gori -^^Celjski tisk«. Ko so gasilci končno pogasili po- žar, ki je grozil, da se razširi tudi na sosednje poslopje-, je od nekdanjega skladišča kaj malo ostalo:- Skladišče je popolnoma uničeno, zgorela pa je tudi skoraj vsa dragocena zaloga po- slovalnice. Tako so gorele preproge, pa tapetniški izdelki, žima, afrik, ostrešje skladišča in še mnogo dru- gega. Škodo cenijo v skladišču na več kot petnajst milijonov dinarjev; za 2 milijona pa je tudi škode na stavbi. In vzrok požara? Skozi skladišče .je bila položena pečna cev iz saloni- ta. Cev je bila speljana od peči v knjigovodstvu in je pa nekem mestu počila. Od isker, ki so uhajale skozi razpoko, se je najprej vnel najbližji material, nato pa je ogenj zagorel z vso svojo močjo. Povejmo še to, da je cevi pred kakšnim letom dni mon- tiralo komunalno podjetje Obnova in da dela niso bila opravljena v skladu s požarno varnostnimi predpisi. In to je tudi vzrok požara. Tržnica je lepo 1 preskrbljenaJi j v preteklem tedmi je bih j celjska tržnica lepo preskrb^ I na. Vsega je bilo dovolj in tt^ [ di rož ni manjkalo. V tisti i dneh pa so te tudi šle najbdi \ v promet. Velik del nagrobrU \ košaric in velikih krizantem \ s trga izginilo že v zgodnji I jutranjih urah, no, kljub tent 5 pa je bilo rož tudi kasneje , = dovolj. i \ Cene kmetijskim pridelkon I so ostale v glavnem nespretn = njene, vendar pa je za man I kaj treba odšteti prav — opr i stite — »nesramno« ve/i| : denarja. I Krompir je bil po 36 do < 5 dinarjev kilogram, belo gta% i nato zelje, ki se je podražila so prodajali po 25 do 30 dinca jev, rdeče po 50 do 80, medteh ko je bilo kislo zelje po 70 d( 100 dinarjev kilogram. Kisla rt pa je letos precej draga — i do 100 dinarjev kilogram. 01 rovt prodajajo po 60 do 80 d narjev, rdečo peso prav taki medtem ko je tudi koleraba p tej ceni. Špinača je bila po IS do 350 dinarjev kilogram. Solata pa ima takole ceno medtem ko jo privatni proizi : vajalci prodajajo po 200 dinar'^ \ jev kilogram, je v družbenen 'sektorju še vedno po 100 I 120 dinarjev. Priporočamo toref gospodinjam, da prej dobro pom gledajo, kaj in po kakšni cer^ \ bodo kupile. Včasih s svojo «*1 t glico prav nepremišljeno pod' pirajo strastne navijalce cen. ; Tudi motovileč je drag — po i 300 dinarjev so ga prodajali v i preteklem tednu, medtem ko so radič venili na 150, pa tudi na 250 dinarjev. Cvetača je bi- I la po 100 do 120 dinarjev, fižol v zrnju po 240 do 280 dinarjev I (!), paprika po 80 do 90, ku- • mare pa po 100 do 150 dinar jev. Jabolka so prodajali po 7f ^ do 80 dinarjev, suhe slive p y 170 do 200, grozdje po 120 \ T 80, češ pije pa po 80 do 120 S 'i narjev kilogram, j Orehova jedrca so bila po ' 1000 do 1300 dinarjev, orehi v ; lupinah pa po 250 do 310 dinar- i jev kilogram. Jajca so proda- I jaH po 40 do 45 dinarjev, med- I tem ko smo jih v družbenem i sektorju dobili po 37 dinarjev \ komad. I Povejmo še to, da je skuta ! po 240 dinarjev, domače maslo I pa po 800 do 1000 dinarjev. Pe- I rutnina je bila po 450 do 1500 ) dinarjev, kar včasih niti ni hu- J do, če imamo srečo in lahko 's izberemo debelega petelina. Pozor, nimaš prednosti! Občinska komisija za vzgojo in varnost v cestnem prometu Celje je v letošnji akciji »Prometni znaki — činitelji varnosti na cesti« pregleda- la cestne površine in prometno sig- nalizacijo mesta Celja. Ugotovljene so bile številne pomanjkljivosti, ki šo negativno vplivale na, varnost prometa. O napakah je ra^ravljal tudi Svet za notranjo politiko ob- činske skupščine Celje, ki je pred- loge in pripom,bo potrdil. Za zboljšanje varnosti prometa so nekateri predlogi že bili realizirani. Nepotrebni prometni znaki so bili odstranjeni. Med drugim je sedaj dovoljen promet vseh vozil v Cup- rijski ulici v obeh smereh. Dovolje- no je parkiranje vozil v Stanetovi ulici od križišča z Miklošičevo uli- co do kina »MetropK>l« itd. Ena izmed večjih sprememb je vsekakor ukinitev prometa vseh vo- zil, torej tudi kolesarjev in mope- distov po,Stanetovi ulici v Celju od križišča pri lekarni Center do Tom- šičevega trga. Trgovski center me- sta Celja je dobro znan. Prometni uslužbenci ga imenujejo »nevarni križ«. Ta sega po dolžini Prešernove ulice do kavarne Evrope do slašči- čarne Zvezda in po Stanetovi ulici, kot že omenjeno, od lekarne do Tomšičevega trga. Dosedaj je bil promet motornih in drugih vozil ukinjen le po Prešernovi ulici. Šte- vilne prometne nesreče, gost pro- met p>ešcev v križu in številne gro- be kršitve, ki jih povzročajo kole- sarji in mopedisti — brezobzirno di- vjanje, slalom vožnje med pešci so narekovale ostrejše ukrepe zaradi zavarovanja prometa na tem delu mesta. Postavljeni so prometni znaki, ki prepovedujejo vožnjo vseh vozil v obeh smereh. Koristnilci teh »znakov ne upoštevajo, zato je Prometna ljudsika milica :poostrila nadzor v tako imenovanem celjskem križu. Uslužbenci Ljudske milice bodo sle- hernega kršitelja prometnih pred- pisov kaznovali. Obenem opozarja- mo državljane na pravilno prečka- nje ceste na prehodili za pešce, kei je zadnje čase opaziti velik nered na križiščih. Vozniki motornih vozid ne upoštevajo prednosti pvešcev na pre- hodih, zato bo kontrola cestnega prometa zajela tudi te kršilce in jih podučila na spoštovanje cest>no pro^ metnih predpisov. Nanj nesreč med otroki v juliju in avgustu (čas počitnic) se je na cestah v okraju Celje do- godilo več prometnih nesreč z ude- ležbo otrok. Pri nesrečah sta dva otroka izgubila življenje, 18 pa je bilo težje in lažje poškodovanih. V mesecu oktobru se je ponesre- čilo sedem otrok na cestah, in sicer štiri po krivdi otrok, ki so kot peš- ci nepravilno prečkali cesto, pri treh nesrečah pa so bili kot potniki na hiotornih kolesih in mopedih. Smrtnih žrtev ni bilo. Vse kaže, da je vzgoja otrok na- šla boljšo pot in da so otroci posta- li bolj dovzetni do nevarnosti na cestah. Sicer pa naj podatki o pre- ventivnem delu po šolah pokažejo, kaj so občinske komisije za vzgojo in varnost v cestnem prometu sto- rile. V mesecu oktobru je bilo 36 pre- davanj za okoli 10.000 šolskih otrok. Nekaj predavanj je bilo tudi v vrt- cih. Na novo so ustanovili šest pio- nirskih prometnih straž pred šola- mi ob glavnih cestah tako da tre- nutno opravlja to službo 15 osnov- nih šol v okraju. Po večjih centrih so pripravili iz- ložbe o prometni vzgoji in nesrečah na Ci^stah. Vsekakor so bili otroci najbolj veseli tam, kjer so predva- jali filme o prometu. V Celju je v polnem teku priprava za prireditev »POKAŽI KAJ ZNAŠ O PROME- TU«', ki bo predvidoma 15. decem- bra letos. Otroci v šolah rišejo in pišejo stvari iz prometa in nesre- čah na cestah. Učitelji so v času ak- cije »ZAVARUJMO OTROKA V PROMETU« poživeli prometno vzgojo v osnovnih šolah. Vse »to je rodilo, da se je stanje ogroženih otrok na cestah izboljšalo in da je že v oktobru bilo manj nesreč kot med počitnicami. Za vso prizadevnost in pomoč pri vzgoji otrok se , moramo zahvaliti učiteljskemu kadru in vsem društ- vom Ljudske tehnike, Združenju šoferjev in avtornehanikov, AMD in ostalim članom občinskih komi- sij za varnost prometa. Upajmo, da bodo z delom nadaljevali. 1. P. RADIO C E P. JE \a Valovm dolžini 202 metra; ob delavni- kih od 17. 'do 18. ure, ob nedeljah pa od 12. do r-> ure. v tednu od ponedeljka, 11. pa do sobote 16. novembru l)o celjska kronika vsak dan na sporedu ob 17. do 17.10, obvestila od 17.10 do 17.15, oddaja na.ši poslušalci cesti, tajo in pozdravljajo od 17.>5 do 17.45 ter zabavna glasila in reklame do konca od- daje. Razen tepa bo na sporedu še: ponedeljek, II. nov.: ob 17.H kvartet Eda C.oršiča, ob 17.2'5 športni pregled; torek. 12. nov.: ob 1T.15 Trio Bardorfer in Dobri znanci: .sreda, 15. uov.: ob 17.15 Odlomki iz >Se- viljskega brivca«; četrtek, 14. nov.: ob 17.15 za ples in raz- vedrilo; petek, 15. nov: ob 17.15 Pojo zbori in igrajo godbe; sobota, 10. nov.: ob 17.15 Za j)rijeten ko- nec l(>(llKI. V . nedeljo, 17. nov.^ bo ob 12. uri pogovor s p do 5. 1. 1964. Prijave in programe prejmete v posloval- nici tCompas — Celje. 2a vse objavljene izlete vam po želji tjp^plačno dostavimo programe. Pred vsakim izletom obiščite turistično podjetje Kompas — Celje. Organiziramo ko.' jektivna potovanja in izlete po Jugoslaviji jp v inozemstvo z modernimi turističnimi jftofiii*!. z rednimi in posebnimi vlaki, ladjatti obalne in rečne plovbe in poseb- jiini letali. Kompas — Celje posreduje pro- ^jo vseh vrst vozovnic za železniški, po. ^rski, in letalski promet. Kompas posre- jjje v najkrajšem času nabavo potnih li- stov, vizumov ter menja tuja plačilna sred. stva in sprejema« depozite. Kompas Celje daje brezplačno vse promet- ne in turistične informacije, prodaja raz- glednice, zemljevide, spominke, filatelistič. je znamke 'itd. Pred vsakim potovanjem se posvetujte v poslovalnici. Obveščamo vse komitente, da ima Kom- pas svojo novo filijalo v Beogradu — Bran- kova 9, tel. 22-87?. Ob priliki vašega bivanja T Beogradu se poslužujte uslug »Kompas — Beogradac. Kompas — Celje Telefon 23-50 # GLEDALIŠČE SLOVENSKO LJUDSKO GLEDALIŠČE CELJE Petek, 8. novembra 1963 ob 19.30: ONeill: STRAST POD BRESTI. Premiera. Premi- erski abonma in izven. Vstopnice bodo v prodaji dan pred predstavo od 18. do 19. ure, na dan predstave dve uri pred pri- četkom. Sobota, 9. novembra 1963 ob 10.30: Matej Bor: RAZTRGA.\CI. Zaključena predstava za in. osnovno šolo Celje. Sobota, 9. novembra 1963 ob 19.50: O'Neill: STRAST POD BRESTI. Sobotni abonma in izven. Vstopnice so v prodaji. Nedelja, 10. novembra 1963 ob 10. uri: O'Neill: STRAST POD BRESTI. I. nedeljski do. poldanski abonma. Nekaj vstopnic je še f na razpolago. ^eielja, 10. novembra 1963 ob 15.50: ONeill: STRAST POD BRESTI. Nedeljski popol- danski abonma in izven. Vstopnice so v prodaji. T6rck, 12. novembra 1963 ob 19.30: O'Neill: STRAST; POD BRESTI. Torkov abonma in izven. Nekaj vstopnic je še na razpolago. Sreda, 13. novembra 1%3 ob 17. uri: O'Neill: STRAST POD BRESTI. Abonma za upoko. jcnce.. Nekaj vstopnic je še na razpola. go. Četrtek, 14. novembra 1965 ob 10.30: Hep van Delft: HURA SONCU IN DEŽJU. Za. ključena predstava za III. osnovno šolo Celje. Četrtek, 14. novembra 1963 ob 15. uri: O'Neill: .STRAST PODJJRESJI. III. šolski večerni abonma. Stojišča so še na razpo- lago. , l'ctek, 15, novembra 1963 ob 19. uri: Matej Bor: RAZ1R(;ANCI. Gostovanje v Gfižah. • RAZPISI Upravni odbor hotela EVROPA razpisuje M svoj novi obrat »ESPRE.SSO« naslednja flelovna mesta: J. dve kvalificirani strežni moči dve kvalificirani strežni moči Ta točilnico '• dve kvalificirani kuharici f- dve prodajalki (polkvalificirane) dve obratni blagajničarki '•dve nekvalificirani moči za pomožna dela Interesenti naj vložijo pismene ponudbe ^ navedbo dosedanje zaposlitve na komisijo ^» sprejem in odpoved delovnih razmerij hotela Evropa Celje do 15. t. m. . Predviden nastop 15. 12. 1965. Osebni do- Jemki po pravilniku podjetja. Samska sta- novanja zagotovljena. OBRTNO GRADBENO PODJETJE »REMONT« CELJE Slandrov trg 1 Razpisuje delovno mesto' MATERIALNEGA KNJIGOVODJE Pogoji: Dovršena Srednji^ ekonomska .šola z zna- njem strojepisja in najmanj 6 let prakse na tem delovnem mestu. Pismene ponudbe z dokazilom šolske izo- brazbe in dosedanje zaposlitve pijšljite na naslov poiljetja. Nastop službe 15. 12. 1963. • KINO KINO UNION 9. 11. - 11. II. »SONCE NA LEDU«, mad- žarski barvni film 12. 11. 14. 11. .59. S.1«PNICA<, angleški barvtii film 15. 11. --16. 11. »DEVET KORAKOV NA VZHOD«, ruski film KINO METROPOL do 11. 11. APRILSKA LJUBEZENc, ameri- ški barvni Cs film 12. 11. - 14. 11. -VRSTNICE«, ruski barvni film 15. 11. - 18. 11. MARINA«, nemško-itali. janski film MATINEJA - Metropol m 11. TOV. PREDSEDNIK CENTE.RFOR.. jugoslovanski film KINO »SVOBODA« Šempeter v Sav. dolini 9. in 10. 11. OKO ZA OKO«, ameriški barv. Cs film 13. 11. >V MREŽAH VOHUNOV<, švedski film 14. 11. X.25 JAVLJA«, slovenski film 16. in 17. n. ,MA.«5CEVANJE VIKINGOVc, ilčilijanski barvni Cs film »PARTIZAN« društvo za telesno vzgojo KI- NO ODSEK SEVNICA 9. 11. - 10. 11. »GRBAVI VITEZs francoski film 15. 11. .BENETKE. MESEČINA IN Tis ita- lijanski film 16. 11. - 17. 11. >TI.SOC OCI dr. MABU- ZE«, nemški film • TURIZEM CELJSKA TURISTIČNA ZVEZA BIOKOVO - SUSAK, DVA KONTRASTA je naslov predavanja, s katerim prične Olep. sevalno in turistično društvo novo sezono predavanj. Predaval bo prof. Šime Letinič. Okoli 20(1 barvnih diapozitivov. Predavanje bo v četrtek dne 14. t. m. ob 19.50 v dvo- rani Narodnega doma. Vstopnice so že v predprodaji v Turističnem informacijskem uradu. ZIMSKI PROSPEKT PODROČJA Celijika turistična zveza sooroča, da pošlje vsem interesentom brezplačno zimski pros- pekt Celjskega turističnega področja z opi. som vseh zimskih športnih postojank in z novimi, zelo ugodnimi cenami. LEPO MESTO Glasilo Olepševalnega in turističnega dru- štva Celje bo v prodaji od 12. novembra da- lje. Opozarjamo na izredno zanimivo vse. bi u o. # e OBVESTILA OBČINSKA SKUPŠČINA CELJE Številka: 352-31/65-5/3 , Datum: 24. 10. 1965 Oddelek za gradbene, komunalne in sta- novanjske zadeve Občinske skupščine Celje izdaja na podlagi 51. člena odloka o vodo- vodnem redu (Uradni vestnik OLO Celje 8-68/60), sklepa Občinskega ljudskega od. bora Celje, sprejetega na ?6. seji občinske, ga zbora proizvajalcev, dne 15. 5. 1963 in od- redbe o začasni prepovedi vode (Uradni vestnik 50/65) naslednjo ODREDBO Prepoved porabe vode za škropljenje vr- tov, nasadov, cest, ulic, hodnikov, športnih objektov, pranje motornih vozil in vsak večji odvzem vode z dne 6. 6. 1963 (št. 352- 51/65-5 5), objavljena v Uradnem vestniku Okrajne skupščine Celje št. 50-558/65 se ustavlja. Z razširitvijo vodnih zajetij v Medlogu se je količina vode za preskrbo prebivalstva v Celju povečala tako, da so začasne potre- be zadovoljujoče krite. Zato ni več razloga za omejitev porabe vode. Ta odredba velja od dneva objave v Urad- nem vestniku Okrajne skupščine Celje. Uporablja se od 15. 10. 1963. Načelnik odJelka za gradiiene, komunalne in stanovanjske zadeve ing. Bela Bukvič • PRODAM UGODNO prodam skoraj novo kuhinjsko pohištvo. Naslov v upravi lista. PRODAM večjo količino korenja. Naslov v upravi lista. UGODNO prodam posteljo in otroško po- steljo z vložki. Naslov v upravi lista. N.\PRODAJ vseljiva hiša z 1 ha^emlje v Sentjurju.- Informacije — Eendr^Zg. Hii- dinja 48, Celje. OMARE za obleko in perilo, ter posteljo — trdi les — poceni prodam. Mol Eranc, Bn. kovžlak 59, Teharje. PRODAM osebni avto FI.\T 600 z radioapa- ratom, dobro ohranjen. Ogled v nedeljo 10. 11, od 8. do 12. ure. Naslov v upravi li^ta. PRODAM malo stanovanje (soba) s poseb- nim vhodom v bližini mesta. Primerno za eno ali dve osebi. Pismene ponudbe na upravo lista pod Vseljivo . UGODNO PRODAM stanovanjsko barako 16 X 7 m, katere material je uporaben vza gradnjo stanovanjske hiše. Prodam tu. di 16 ru^ mehkih drv. Interesenti dobijo točna pojasnila i)ri Vrečko Poldu, Zadob- rova 21 — Skofja vas. • KUPIM ODKUPIM grobišče ali polovico grobnice. Naslov v upravi lista. STANOVAN Jj IbCEM garsonjero ali ^olto s kuhinjo. Na- jemnino plačam za (l\c Icii vnaprej. Na- slov v upravi lista. SOLIDNEGA sostanovalca sprcjuiem na sta- novanje. Naslov v upravi lisia. ISCEM opremljeno sobo s posebnim vhodom. Plačam dobro. Ponudbe, prosim oddajte v upravf-lista pod šifro »Uslužbenec«. ZA DOBO dveh let oddam opremljeno sobo dvem soliHnim osebam, proti plačilu na- jemnine za eno leto vnaprej. Naslov v upravi lista. # SLU2BE SI'REjMKM mlajšo naiakiirico z znanjem nemščine za gostilno ob morju. Naslov v upravi lisla. STAREJŠI OSEBI nudim stanovanje, ki bi pazila otroka. Naslov v upravi lista. GOSPODINJSKO POMOČNICO, zanesljivo in pošteno, sprejme tričlanska družina. Plača po dogovoru. Ostali pogoji ugodili. Ing. Stiglic, Maribor — Kamniška 4a. NA STANOVANJE sprejmem dekle, ki dela v dveh izmenah, za štiriurno varstvo plro- ka. .N'aslov v upravi lista. STAREJŠA ŽENSKA vešča vseh del, gre v pomoč k družini. Pogoj soba. Kers^hikova 50/11 - levo. ■ ' # RAZNO Poštenega najditelja zlate zapestnice iz ve- rižic, izgubljene ,v mestu Celju, prosim, da jo vrne na upravo lista. Strokovno čistim sadno drevje. Dopisi — Vrusnik, T'eliurska 58. 54-letni vdovec z otrokom, želi spoznati zaradi žeiiitve, tovarišico do 28 let breZ otrok. Ponudbe poid šifro »Prijeten doiiK. Upokoj<'nec, invalid, gre v skupno gospo- dinjstvo k vdovi lovarišici do 60 let brez otrok. Ponudbe pošljite na, upravo lista pod šifro sjesen<. Kateri solidni moški srednjih let ali starej. ši, lahko tudi vdovec ali invalid, želi po- stati dober prijatelj dve-ma šoloobveznima otrokoma in življenjski tovariš samostojni ženi srednjih let. Ljubitelji alkohola iz- ključeni. Ponudbe poslati na upravo li. sta pod« iifro >Koka,.'roki ppmaga«. , Planinsko društvo Radeče pridno dela Planinsko društvo Radeče ima svoj delo- krog od Loke do Zidanega mosta, Vrhovega ter tja do Podkunia. Največ članov ima v papirnici, ki jih vodi dolgoletni direktor in hkrati predsednik planinskega društva tov. Stane Koselj. Društvo ima zavetišče pri Lovrencu blizu Lisce, v Julijcih pa poleti oskrbuje dom na Prehodavcih. Letošnja bilanca gospodarske dejavnosti je bila kar dobra, saj je izkazala nad mi- lijon dinarjev prometa. Sicer pa so zabele. ležili nad 600 obiskovalcev, med njimi tudi nekaj inozemcev. O vljudnosti dveh usluž- benk in solidnih cenah gre dober glas med planinci in turisti. Pri društvu bmio spomladi ustanovili gor. sko stražo, ki bo čuvala planinsko floro pred uničevanjem. Gričevje okoli Radeč. Vel. Kozje, Lovrenca iu Lisce je znano po avriklju, svišču, cncijanu in dišeči volčini, kar je edinstveno za ta predel Zasavja. Ra- zen lega bo poživljena tudi mladinska sek. cija planinskega društva. V delovnem pro- gramu društva pa je še nekaj predavanj,' kot inž. Avčina, Anteta Mahkote itd. KONCERTI Ponedeljek, 25. novembra: Prvi abon- majski koncert — Simfonični or- kester Slovenske filharmonije, di- rigent Samo Hubad. Spored: Smetansf — VItava Gri^ — Koncert za klavir in or- kester. Čajkovski — V. simfonija Solist je Darko Lukić iz Zagreba. Cenjene abonente prosimo, da upo- števajo, da je ta koncert izjemoma v PONEDELJEK. MALA KRONIKA' ŽALEC ROJSTVA: Rojena je bila ena deklica. SKLENILI SO ZAKONSKO ZVEZO: SL.APNIK Alojzij, tovarniški delavec iz Dobai Robova 3 in PRCE Stoja, gospodinja iz Orjičič št. 40. LKBAR Martin, poljedelec iz Gornje Bistrice št. 41 in ŽIŽEK Olga, po- Ijedelka iz Mostju st. 58. UMRLI: BERVAR Leopold, star 54 let, kmetovalec iz Vranskega št. 146. DERCA Terezija, sta. ra 60 let, gospodinja iz Kaple št. 19. BRIS- .NIK Franc, star "5 let, kmetovalec iz Tabo- ra št. 22. KOZOVINC roj. SOPOTNIK Ur. šula, stara 71 let. kmetovalka iz Zabukovice št. 47. STRAŠEK Konrad, star 65 let, kmet iz Pristave št. ". JARH Jožef, star 76 let, upokojenec iz Petrove št. 4. K.\VCIC Kar- men, stara 7 mesecev, otrok iz Slovenskih Konjic, Partizanska 25. TRZAN Antonija roj. KOPRIVŠE.K, stara 81 let, upokojenka iz Pernovega št. 4. BL.\ZIC Frančišek, star 26 let, rudar iz Lokovine št. 40. BOZOVI- C.\R Ivan. star 72 let, upokojenec iz Žalca št. 158. TAVCER Matevž, star 51 let, kme. tovalec iz Brega st. 4 pri Polzeli. POLUT- NIK Alojz, star 83 let, socialni podpiranec iz Polzele št. 18. ŠENTJUR UMRLI: PILKO Jakob, preužitkar iz Loke pri Zus- mu, star "9 let. " Poročnega in rojstnega primera ni bilo. Drobne iz kegljaškega športa v prijateljskem srečanju je ekipa držav- nega prvaka Grmoščica iz Zagreba prema- gala ŽKK Celje 815:790 kegljev. Na odprtem prvenstvu Ljubljane, ki bo jutri in v necfeljo, bo nastopilo tudi osem kegljačic ter dva mladinca iz Celja. Rezultat- prijateljskega srečanja: Aero— Mesnine 649:554. : Jutri in v nedeljo bo na vrsti zadnje kolo prvenstvenega tekmovanja v, štajerski con- ski kegljaški ligi. V počastitev dneva republike bodo celjski kegljači nastopili v nedeljo 17. t. m. na vseh štirih frontah in sicer mladinci v Ce- lju, starejši člani v Jaršah, članice v Ma. riboru, člani pa v Kranju. J. L. TESTIRANJE REZERVNIH OFICIRJEV Združenje rezervnih oficirjev in podoficirjev iz Šentjurja že več let-" uspešno skrbi za usposabljanje in''-' vzgojo starešinskega kadra. V ta na- men pripravlja številna strokovna, predavanja in praktične vaje na te- renu. Pripravili so tudi, že več po- svetovanj in vsi menijo, da je tak ^ načip izobraževanja koristen in da so,.', posvetovanja priložnost, da se pogo- vorijo tudi o spornih stališčih. V oktobru je združenje opravilo testiranje med vsemi člani organiz^.^;^.' cije. Uspeh je bil izredno soliden, 7jafi-y^ to upajo, da bodo uspele tudi pri- hodnje akcije izobraževanja. L 2. Zahvala Ob težki izgubi našega ljubega moža, ata in starega ata MARTINA KACA se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so ga spremili na njegovi zadnji poti, ter mu darovali vence in cvetje. Prisrčna hvala godbi Tovarne emajlirane posode, č. du- hovščini, ter vsem, ki so z nami sočustvovali. Žalujoči, žena, hčerka, sinovi z družinami, ter ostalo sorodstvo ŽIVINOZDRAVNIŠKA DEŽURNA SLUŽBA od 9. 11. — H. 11. bo dežurni veterinar TISELJ Marjan, Celje Savinjska 3/11 (Savinjsko nabrežje), telefon 28-71. od 12. 11. 13. 11. i)0 dežurni veterinar KOŽELJ Bojan, Celje Kocenova 2/II (pri hi)t*. »TOokom 250—400 -"Jfji skok v smetaniivi om*ki g s cmokom 250^00 •■"a v sraetan-ovi omaki ^ " .ciftokotn' 250—400 "fnin hrbet v divjačinski omaki u \ «mokom 250—400 l'/'>\^ na žar« s prilogo 350 Nvl"',^" rezino 80 ;^«'^lja dne 10. 11. 1965 /tji hrbet v lovski omaki 1^^^ cmokom 250—400 J .'smetanovi omaki S ."^*iokom 250—400 "m hrbet v divjačinski omaki cftokom 250 - 400 Piš?«!-"* ^ prilogo 350 Hobi ^'^''^ « prilogo 200-500 ^"''^vi"rezi'e"^*'''""" 'hO Srb'r1 ' "'^"in" i" smetano 200 500 Suh,,,' Pasulj s prekajenim mesom 150-200 Plučka% cmokom 200 ''"Inlen"", ' '^'^'o ^'-l'" "'i ^'-'i'^'" 250- 350 Torei ^ ^"""^^ ftičet 12. 1»*5 aiesnm'"'*^''*j«'>iai svinjskim ^^«1 150—250 isli vampi s krompirjem 90—150 Piščančeva rižota s parmezanom 180- 280 (iobja juha z ajdovimi žganci 250 Polnjeni krofi . 4'i Sreda, dne 15. U. 19*3 Domače koline 500—4t>0 Krvavica z repo ali zeljem 250 550 Pečenica z repo ali zellom 250—550 Teh'čji perkelt s širokimi rezanci 150—250 Polnjeni krofi 45 Četrtek, dne 14. 11. 1965 Kmečka pojedina 500—400 Krvavica aTi ))ečenica z repo ali zerjem 250-550 Clobja juha z ajdovimi žgan(» Polnjeni krofi 45 Vsako soboto in nedeljo so pripravljen« lovske specialitele. Vsako sredo in četrtek pa specialitete domačih kolin. V točilnici ste postrežcni brez postrežni- ne. Prepričajte s(> o naši kvaliteti in zado- voljni boste. Kolektiv hotela Evropa Celje Stran 8 CELJSKI TEDNIK St. 45 — 8. novembra 1^«» I Od kod ime kava Etiopslu cesar Haile Salasie je že naš dolgoletni znanec in tudi o Etior piji smo že zvedeli precej zanimivega. Vendar menimo, da ne bo odveč- no, če si na kratko obudimo v spominu najbolj značilne podatke o deželi in vladarju, ki se je v teh dneh mudil pri nas na obisku. Značilna etiopska pokrajina: govedo se pase na prostranih gričastih paš- nikih, ki so porasli z redkim grmičevjem in še redkeje s srednje visokim afriškim drevjem Etiopija, z glavnim mestom Adis Abeba, meri (vključno z Eritrejo) 1,184.000 km^ in ima približno 22 mi- lijonov prebivalcev. Zastava je se- stavljena iz treh vodoravnih trakov: zelenega, rumenega in rdečega; v ru- menem polju pa je lev. Etiopija je razmeroma gorata, toda kljub temu zelo rodovitna pokrajina v severozahodni Afriki s pretežno zelo toplim podnebjem in deževnim obdobjem od junija do septembra, kar omogoča dvakratno žetev letno. Najpomembnejši pridelki so pšenica, ječmen, proso, tobak, sladkor in ka- va, ki je posebej znana zaradi izred- ne kakovosti in jo povsod po svetu uporabljajo predvsem za primes dru- gim vrstam kave. Etiopska kava je predvsem iz pokrajine Kafa — in morebiti nam to kaj pove, saj vemo, koliko pomeni v svetu ime »-savinj- ski gulding«. V Etiopiji goje tudi precej goveda, ovac, koze in mule. Konjev nimajo ravno preveč, toda so zelo iskani, ker so se uveljavili kot poniji pri polo tekmah. Za izvoz imajo tudi kožu- he, usnje .in oljnata semena. Najpo- membnejše rudnine so platina, zlato, srebro, magnezij, cin, baker, žveplo, sljuda, cement, sol, velike pa so tudi zaloge premoga in železa. Komunika- cijska sredstva s-o šele v razvoju, gradijo železnice, ces:e. pa tudi ra- dio, televizija, telefon in telegraf so se v zadnjem času precej razmahni- li. Prav tako se je zadnje čase močno uveljaviloJijihovo potniško in trans- portno letWstvo. Etiopija je zelo znana tudi zatega- delj, ker jo štejemo za najstarejšo monarhistično ureditev na svetu. Iz- vira iz nekdanjih hamitskih in se- mits'kih plemen in Haile Salasie, ki se je rodi 23. julija 1892, je bil 2. no- vembra 1930 kronan za 225. cesarja iz vrste Salamonovih vladarjev. Ta- koj po kronanju je cesar Selasie uve- del vrsto sprememb, ki so kazale nje- govo težnjo po napredku dežele in njene demokratizacije. Uvedel je par- lament in sodni sistem, leta 1955 pa so izdali novo ustavo, ki določa pra- vice prebivalstva, jamči polnoletnost vsem, ki so dopolnili 21 leto starosti in določa oiblast cesarja. Senat šteje 105 poslancev, ki so izvoljeni za do- bo šestih let. Skupščina pa šteje Oko- li 210 poslancev, ki so izvoljeni za štiri leta. V dolgih stoletjih etiopske vlada- vine pa je bilo zelo kritično leto 19^5, ko je italijanski fašizem brez napo- vedi vdrl z oboroženo silo v deželo, ki ni pričakovala vojne. Salasie se je branil, vendar se je moral umakniti v Palestino. Tako je Mussolini 5. ma- ja 1936 imenoval Etiopijo za italijan- sko pokrajino pod vladavino Victo- rja Emanuela III. Pet let je dežela trpela pod fašizmom, toda narodna osvobodilna vojska se je upirala in leta 1941 so se s pomočjo Angležev osvobodili tiranov. Prav zaradi tega in še zaradi mno- gih drugih črt, ki jih kaže cesar Haile Selasie v urejanju sodobnega življe- nja v Etiopiji, čutimo s to deželo in z njenim naprednim voditeljem ve- like sorodnosti in simpatije. H. Letošnja jesen je z obilno letino spravila marsikaterega kmeta v zadrego. Preobtežene veje in trte so terjale več posode kot je je bilo. Zato niso bili redki, ki so si morali kupiti ali izposoditi »-vinske shrambe^". Zal pa obilica vina in mošta bržčas ne bo vplivala na cene, ki ostajajo nespre- ||- menjene i Nepozaben dogodek za Griža Partizan Griže je v zadnjem letu razmah- nil svojo dejavnost. Najprej so Bili aktivni smučarji, zdaj pa so najbolj aktivni roko- metaši, strelci, šahisti in odbojkarska sek. cija. Lepi uspehi pri telesni vzgoji so dali mladini po^m za gradnjo lastnega roko- metnega igrišča. Pri njegovi gradnji je mla- dina prispevala blizu 2.»00 prostovoljnih de- lovnih ur: pomoč pa so nudile še gospodar- ske organizacije kot Montana, kmetijska zadruga. Gradnja in Kovo. Otvoritev igrišča so združili s prvenstve- no tekmo, v kateri je domače moštvo pre. magalo Žalec s 23:18, V drugi tekmi sta na- stopili ekipi osnovnih šol iz Griž in Žalca. Tudi v tem srečanju so zmagali domačini s 14:11. Vsekakor je to edinstven in nepozaben dogodek za Griže; mladini pa priznanje za dosedanje delo ter spodbuda za nadaljnje športno udejstvovanje in gradnjo planiranih šporinih objektov kot so smučarska skakal- nica, strelišče, predvsem pa telovadnica. v —ez KLADIVAR IZPADEL t V soboto popoldne je bila na Glaziji re. piibliška polfinalna tekma za jugoslovan- ski nogometni pokal med cnajsloricama dru- goligaša .Maribora ter Kladivarja. Gostje iz .Maribora so zmagali z visokim rezultatom 9:2. Glede na to, da je Olimpija premagala Ljubljano ,s "h-A, sta finalista republiškega pokalnega tekmovanja postala oba člana druge zvezne lige. Z MALO BELO ŽOGICO... Celje in Konjice sta bila v nedeljo prizo. rišče okrajnega prvenstva posameznikov in posameznic v namiznem tenisu. Medtem ko je bila udeležba v Celju, kjer so igrali moški, več kot zadovoljiva, saj je vsega skupaj nastopilo nad ?0 igralcev, pa je bil skromnejši nastop tekmovalk ženskega spol« v Konjici^h. Tekmo\anje se je končalo s skoraj na- prej predviđenih napovedih. V vseh skupi- nah so zmagali izkušenejši igralci. Novih imen med Finalisti pravzaprav ni bilo. PIONIRJI: 1. Poznič (Celje), 2. Golob (Ko- njice), 3. Vončina (Konjice), 4. Mra-vlje (Ce- lje). MLADINCI: 1. Joško Mikeln (Žalec), 2. Kvas, 3. Poznič (oba Celje), 4. Markovič (Žalec). ČLANI: 1. Jazbec, 2. Gajšek (oba Celje). 3. Podpečan, 4. Mikeln (oba Žalec). PIONIRKE: 1, Cretnik, 2. Goršek. MLA- DINKE: 1. Gorjup (Konjice), 2. Gajšek, 3. Jnkič (obe Celje), 4. Uršnjak. ČLANICE: 1. Gorjup (Konjice), 2. Jukič, 3. Gomilšek, i 4. Gajšek Dragica. J| BREZ SPREMEMB NA VRHU Čeprav so celjski železničarji izgubili že drugo tekmo v štajerski conski rokometni ligi, so trenutno še zmeraj na vrhu lestvice s 14. točkami; sledijo: 2. Radeče 12, 3. Bre. žice 11, . . .6. Partizan Celje 9, 7. Velenje 9, 9. Krmelj 3. Rezultati zadnjih srečanj pa so bili: Par- tizan Celje — Nafta 26:15, Brežice — ZRK Celje 14:9 itd. GRIŽE VODIJO Okrajno tekmovanje v rokometu se bliža koncu. Do zaključka jesenskega dela pr. venstva je še eno kolo. Vse kaže, da bodo na čelu lestvice ostali igralci iz Griž, ki so v nedeljo na domačem igrišču odpravili Zalčane s 23:18. Ostali rezultati: Zidani most -ZRK Celje II 16:16, Šoštanj—TVD Celje B 18:n in Velenje B—Laško (zmagalo je Ve- lenje). Pred zadnjim kolom je stanje na lestvici naslednje: Griže 13, Store 12, Žalec 10, Šoš- tanj 8, Laško. 6, Velenje B 5, ZRK Celje B 4, TVD Celje B 2 in Zidani most 2 točki. NOGOMET v OKRAJNI LIGI \ predzadnjem kolu okrajne nogometne lige so bili doseženi naslednji rezultati: ZA- HODN'A SKUPINA: Žalec—Šmartno 5:0, Sa. lek—Polzela 0:2, Gotorlje—Vransko 1:3 in Šoštanj—Nazarje 5:4. V tej skupini še na- prej vodita Velenje in Žalec. VZHODNA SKUPINA: Zreče-Rogatec 4:5. Brežice-Rog. Slatina 2:2, Radeče— Senovo 4:2 in Konjice—Krško 3:0. Na čelu skupine so nogometaši Konjic. V nedeljo bodo zaigrali zadnje kolo je- senskega dela prvenstva okrajne nogometne lige. V zahodni skupini bo najzanimivejše srečanje med Velenjem in Žalcem, ki bo odločilo o prvem mestu na lestvici. V osta- lili tekmah se bodo srečali: Vransko—■Šoš- tanj, Polzela -Gotovlje ter Šmartno—Šalek, v vzhodni skupini pa Senovo—Konjice, Rog. Slatina—Radeče, Rogatec—Brežice in Vojnik —Zreče. » LUBEJEVA - ODLIČNO Na zadnjem društvenem mitingu AD Kla- divarja so se predvsem izkazali trije tekmo, valci: vtem ko je Lešek preskočil 470 cm ob palici, je Marjana Lubejeva dosegla kar tri izvrstne rezultate — 7.7 sekunde v teku na 60 metrov, 5^ cm pri skoku v daljino ter 150 eni v visino, s čemer je zabeležila osebni rekord. Branko Vivod je tokrat že devetič pre- magal višino d> eh metrov; preskočil pa je 203 cm. MLADINSKI TURNIR MEST Pod okriljem okrajne zveze za telesno kulturo bo celjski Partizan tudi letos iz- vedel tradicionalni turnir mladinskih repre- zentanc štirih mest v rokometu. Na letoš- nji prireditvi, ki-bo 16. in 17. tega meseca v Celju, bodo igrali Sarajevo, Beograd, Ljubljana in Celje. SKROMNA UDELEŽBA NA OKRAJ. NEM PRVENSTVU V ODBOJKI V nedeljo je bilo v Šempetru ok- rajno prvenstvo v odbojki. Udeležba na tem tekmovanju je bila več kot skromna, saj se je v moški konku- renci od enajstih prijavljenih tek. movanja udeležilo le pet ekip, pri ženskah pa od treh le igralke iz Brestanice, ki so tako brez igre po- stale okrajne prvakinje. V moški konkurenci so zmagali igralci iz Šempetra, ki so v fihalnl igri premagali Braslovče 3:2, tretji so bili člani celjskega Partizana, ki so zmagali nad prvo ekipo iz Pet- rove 2:1, peti pa druga ekipa iz Pet. rovč. PIONIRJI Z 7RACNO PUŠKO V ŠOŠTANJU ... V pripravah na okrajno tekmovanje pio- nirjev so v Šoštanju izvedli izbirno tek- movanje, na katerem se je zbralo 27 mla- dih strelcev iz Velenja, Šoštanja in Šinartna ob Puki. Med posamezniki je zmagala Bri- gita Leskosek iz Šoštanja s 138 krogi, 2. Ro. man Kac, Šoštanj IVI. 3. Danica Breznik, Velenje 127 itd. Občinsko tekmovanje pionirjev v poča- stitev dvajsete obletnice drugega zasedanja AVNOf so izvedli tudi V .ŠENTJURSKI OBČINI Na tekmovanju se je zbralo U ekip s 55 strelci. Med moškimi pionirskimi ekipami so najboljše uspehe dosegli s'trelci iz Slivni- ce pred ekipo iz Dramelj, med pionirkami pa, mlade tekmovalke iz Dramcli. Med pio- nirji sta največ krogov zabeležila Golež iz Dramelj ter Žveglič iz Planine, med pionir- kami pa ZdolSek iz Dramelj. STRELSKO TEKMOVANJE V KRŠKEM ŠPITALIC IN CELJE PRVA Pod ctkriljem okrajnega sindikalnega sve- ta Celje je bilo v nedeljo v Krškem tekmo- vanje občinskih ekip v streljanju z zračno puško. Prireditev so namenili proslavi 20- letnice drupga zasedanja AVNOJ. Na tek- movanju, ki je lepo uspelo predvsem po za- slugi občinskega strelskega odbora Krško, je sodelovalo 19 ekip oziroma 80 strelcev. EKIPNO. ŽENSKE: 1. Špitalič (Slovenske Konjice) 569, 'l. Kristan vrh (Šmarje) 521, 3. Rečica (Laško) 492, 4. Šoštanj 491, 5. Dramlje (Šentjur) 477 itd. MOŠKI 1. Celje 668. 2. Žalec 660, 3. Brestanica (Krško) 634, 4. SI. Konjice 661, 5. Mozirje 602, 6. Sevnica ?»7, 7. Laško 595, 8. Krško 590, 9. Šoštanj 587, 10. Šentjur 965 itd. POSAMEZNO. ŽENSKE: 1. šmid (Špitalič) 159, 2. Podvornik 156, 3, Cilenšek (obe Ce- lje) 192, 4. Rozman (Šoštanj) 147, 5. Klo- kočovnik (Špitalič) 14? itd. MOŠKI: 1. Ser- šen (Celje) 174, 2. Korun 172, 3. Zupane (oba Žalec) 171, 4. Hočevar (Celje) 169, 5. jArdaB (Zid. mumt) iK. Kaj je onstran plota ? Cestokrat pridemo mimo zagrajenega prostora in se ra- dovedni vprašamo, kaj je tam čez. Tudi Dra«rica in Maja sta bili rado- vedni in sta sple- zali na plot, da bi videli, kaj počnejo onstran plota, "^Morda pa gradijo naše novo stano- vanje,« sta pomis- lili, ko sta zagle- dali gradbišče PO ŠESTIH LETIH Pred kakšnimi štirinajstimi dnevi so v Berlinu svečano odprli novo lil- harmonično dvorano, ki je svojevrst- na v vsej zgodovini glasbenih dvoran, ne samo zaradi razsežnosti, temveč tudi zaradi oblike. Po zamisli nemškega arhitekta Hansa Scharouna so gradili novo dvorano dolgih šest let in porabili zanjo približno 17 milijonov mark. V njej je prostora za 2200 ljudi, ki sedijo na nepravilno razvrščenih plo- ščadih okoli orkestra. Godbeniki v tej dvorani torej niso na odru, kakor smo bili vajeni doslej, temveč na ploskvi sredi dvorane in okoli njih se dvigajo ploščadi s sedeži kakor grički. , Strokovnjaki so že v času gradnje izražali dvome, kako bo uspela aku- stičnost v tej novi dvorani, ki nima v notranjosti nobenih zidov ali ste- brov, temveč samo 136 akustičnih pi- ramid na stropu. Poslušalci pa so s presenečenjem ugotovili, da lahko tudi v zadnjem kotičku dvorane sli- šijo občutljiv Haydnov kvartet za go- dala in da jih ni oglušila Beethove- nova simfonij;^ niti v prvih vrstah. Koncert je torej uspel in novost v glasbeni zgodovini se je uveljavila, četudi morda deloma po zaslugi di- rigenta Herberta von Karajana. DESET LET Za deseto obletnico zakona sem bila vsa žalostna v bolnišnici, med- tem ko je mož uporabljal dopust, da je pazil na otroke. V takem raz- položenju mi je prinesla .sestra šo- pek z moževim pismom: »Deset let s teboj je kakor deset minut, a de- set minut brez tebe da deset let. Znate premeriti z očmi? Kaj menite, je cilinder višji ali šir- ši? Resda tovrstnih pokrival nismo vajeni, razen morda ob pustu, toda, poskusite kljub temu. Ce ne zaupate očem, vzemite ravnilo. Morda se bo- ste prepričali, da ljubezni na prvi pogled ni PO ivu ZORMAHU SVOBODNI GOZDOVI Ob Ostojevem kriku je prišel bliže Grega, potem pa še Stane in očka. »Ja- noš v gnojnici,« je dahnil Jurček, ki se še vedno ni mogel otresti osuplosti. Grega je nejeverno pogledal v odprti- no in obraz mu je okamenel. Molče se je skonil in začel odmetavati deske. »Ven!« je trdo ukazaL Gestapovce je ubogal. Zgrabil je za rob in se počasi potegnil kvišku. Z oble- ke mu je curljalo in neznosen smrad se je Siril okoli nJega. Ko Je ugledal Be- laja se jf pred njim vrgel na kolena. »Prijatelja sva bila, Bela],« Je jecljal in se zvijal na tleh. »Saj ne boš pustil, da hi me ubili? Živel bi rad, živel!« »Podgana!« ga Je z zaničevanjem zavrnil očka. Zares! Ce je bil JanoS takrat, ko je imel še moč in je strahova! ljudi podo- ben žabi, je sedaj spominjal na podgano, ki se je ujela v past. »Pojdimo!« »Prav,« je rekel očka in mu položil roko na ra- mo. »Bo že Grega sam opravil z nJim.« Počasi sta stopala mimo cerkve in potem po cesti naprej v vas. Dogodkom, ki so kmalu sledili, Jurček ni mogel vii slediti. Nemci so zapuSčali mesto in njihova skrb Je bila priti (ez mejo, da rešijo svoje glave pred pravič- no kaznijo. Ne da bi se prav zavedali kdaj. Je nastopila svoboda. Pri Grumovih so bili vsi na dvorišču. Tudi staro mater so zanesli na prag. »Gremo Jurček, v mesto!« Je rekel očka. Slovo Je bilo težko; navezali so se drug na drugega. Motor Je zabrnel, še ma- hanje z robčki in kmalu so jim Studen-' ri i/ginili izpred oči. KONEC V NEDELJO - CELJE-OLIMP Po enotedenskem počitku se bo v nedeljo nadaljevalo tekmovanje v slovenski nogomentni ligi. Medtem ko bo Kladivar doma igral s Sobo- to, se bosta tudi ostala celjska čla. na slovenske lige srečala na doma- čem igrišču. Na vrsti je namreč med- sebojni obračun celjskih železničar, jev ter Olimpa. In napovedi za obe srečanji? Kla- divar in Celje, seveda brez presene- čenj.