Zdenka Šadl
SODOBNE OBLIKE ČUSTVOVANJA
POVZETEK
Medtem ko je v moderni družbi prevladovalo razumevanje ^čustev kot
nasprotja kulturno visoko cenjeni racionalnosti, se danes čustvom pripisuje
zelo pomembna funkcija v človeški komunikaciji tako v zasebni kot v javni sferi.
Prispevek prikazuje osrednjo vlogo čustev v številnih ključnih pojavih in procesih
v sodobnem družbenem življenju : spremembe v intimnosti, potrošnja in
spreminjajoči se stili dela, pojav kiberprostora, gibanje holističnega zdravljenja .
Na eni strani se odpirajo možnosti in pritisk k upoštevanju in kultiviranju svojih
lastnih čustev, na drugi strani pa postajajo čustva brezglobinska, mehanična in
standardizirana, prevsem kot posledica širitve in sprememb v storitvenem
sektorju poznih kapitalističnih družb .
Ključne besede: moderna družba, čustva, potrošnja, stili dela .
Čustva kot tema klasične in sodobne sociologije
Sociologiziranje čustev je početje, ki se utegne zdeti (vsaj) nenavadno . Menim, da
ne brez razlogov, seveda, če ga gledamo v luči prevladujoče racionalistične naravnanosti
zahodnega mišljenja. Zahodna tradicija je pogosto dajala prednost racionalnim pred
emocionalnimi vidiki življenja . Podobno je epistemološka usmerjenost sociološkega
"mainstreama" čustva potisnila na obrobje sociološko zanimivih tem . Sociologija kot
nova disciplina se je razvijala ob pojmu racionalnega ekonomskega delovanja in ob
pojmu racionalnega akterja . Načini delovanja, ki se niso prilagajali racionalnemu tipu,
so bili pojmovani kot reziduumi oz . kot "posebni načini odzivanja in biti", ki ne zaslužijo
resne znanstvene obravnave . Takšna "usoda" je doletela čustva in delovanje, osnovano
na čustvih. K zanemarjanju emocionalnih dimenzij družbenega življenja je prispeval
Max Weber, ki je afektivnemu delovanju podelil rezidualen status in mu ni namenjal
večje pozornosti . Sociologija (z redkimi izjemami, na primer Georg Simmel) zato ni nikoli
izdelala sociologije čustev, tako kot ni nikoli izdelala sociologije telesa .
V novejšem času je prišlo do pomembnih epistemoloških zasukov, ki kažejo novo
zanimanje za zanemarjene topike družboslovja, npr . človeško subjektiviteto in identiteto,
telo in spolnost, prehranjevalne prakse, zdravje ipd . (o čemer govorijo tudi prispevki v
DR, Vol. XIV (1998) 27/28
	
63
Zdenka Šadl
tej številki revije) . Posebej atraktivna topika družbenih ved postajajo v zadnjem desetletju
tudi čustva in nekateri govorijo o t .im. "afektualni revoluciji" v družboslovju . Povečan
družboslovni in sociološki interes za čustva je mogoče razumeti delno tudi kot izraz
spremenjene vloge čustev v družbenem življenju zahodnih družb. Postavlja se, torej,
vprašanje: za kakšne spremembe gre oz . kakšna je vloga čustev v zahodnih družbah
poznega 20. stotetja?
Reafirmacija emocionalnosti v sodobnih
zahodnih družbah
Izhajam iz teze, da je za visoko moderne zahodne družbe značilna afirmacija oz .
(re)afirmacija emocionalnosti v družbenem življenju . Emocionalizem je, kot je ugotavljal
že Max Weber, predstavljal eno od osrednjih načel strukturiranja življenja in kulture v
tradicionalnih družbah, v modernih družbah pa je proces racionalizacije potisnil
emocionalizem izjavne v zasebno sfero doma . V razsvetljenjskem projektu ustvarjanja
racionalnega sveta je prevladujoča logika racionalizma odpravila vse, kar se ni ujemalo
z načelom koristnosti, serioznosti, predvidljivosti, stalnosti, sistematičnosti, urejenosti,
učinkovitosti - vključno s čustvi .
Pomen in vloga, ki sta ju razsvetljenska filozofija in moderna racionalna družba
pripisali človeškemu razumu se v družbeni sedanjosti rušita . Konec zaupanja v idejo
napredka, znanosti, tehnologije in v razum kot njihov skupni imenovalec, odpira nove
možnosti afirmacije emocionalnosti v družbenem življenju (v zasebni in javni sferi) . Na
podlagi nekaterih kazalcev je mogoče ugotoviti, daje zahodne družbe zajel trend zanimanja
za čustva in urejanje čustev. Čustva igrajo osrednjo vlogo v številnih procesih in trendih,
ki označujejo razvite moderne družbe .
Za zahodne družbe lahko rečemo, da so zlasti od šestdesetih let tega stoletja dalje,
ko je nastopila primerna intelektualna klima (napad na linearno logiko, racionalnost in
kognicijo, seksualna revolucija), intenzivirale govor o čustvih . Čustva in načini njihovega
urejanja so postali predmet neformalnih in institucionaliziranih oblik pogovora . "Priti v
stik" s svojimi čustvi pridobi ključni pomen ; osrednji element številnih sodobnih terapij
postane polna katarzjčna ekspresija lastnih čustev . V visoko modernih družbah se od
posameznika pričakuje, da čustvo imenuje in ga izrazi . Čustvo postane porok
signifikantnosti političnega delovanja in dogodkov ter posameznikovega diskurza
(radijski in televizijski novinarji ob pomembnih političnih dogodkih ljudi tipično
sprašujejo o njihovih čustvih oziroma občutkih) . Izražanje čustev je pogosto glavni
politični dogodek in novica, kot je bilo, na primer, v primeru Margaret Thatcher - tipična
naslovna vrsta se je glasila : MAGGIE FURY AT LONRHO AFFAIR (Daily Mail, 3
April 1989) . Prikrivanje čustev (ali "stiff upper lip" - trda zgornja ustnica) v javni sferi,
kije dolga stoletja veljalo za "moško", za edino primeren vzorec vedenja in interakcije,
64
	
DR, Vol. XIV (1998) 27/28
	 SODOBNE OBLIKE ČUSTVOVANJA
seje razrahljalo . Kot primer lahko navedemo Billa Clintona, ki seje pred javnostjo in pred
kamerami razjokal ob smrti I . Rabina in ki seje v novejšem času opravičil pred ameriško
javnostjo zaradi afere Lewinsky ; člani kraljevske družine v Britaniji, znani po svoji
tradicionalni zaprtosti in resnobnosti, so se, tudi po zaslugi odprte in sočustvujoče
"srčne kraljice" Diane, oddaljili od toge zadržanosti (več odprtosti je Diana domnevno
vnesla tudi med same tradicionalno hladne Britance, ki so se začeli zavedati svojih
čustev in jih začeli izražati) .
Po nizozemskem sociologu Casu Wountersu (1991) seje v zahodnih družbah druge
polovice dvajsetega stoletja razrahljal družbeni nadzor nad vedenjem in čustvenim
izražanjem, ki je dosegel svoj vrh v viktorijanski dobi . Ljudje, ugotavlja Wounters,
lahko danes neposredno izrazijo vse večje število različnih čustev, vključno s tistimi, ki
so bila še do nedavnega tabuizirana in strogo družbeno nadzorovana (npr . čustva povezana
z nasiljem in spolnostjo) . Posamezniki imajo bistveno večje možnosti za
eksperimentiranje s čustvi, za iskanje meja lastnih sposobnosti upravljanja s čustvi .
Povečano zavest o lastnih čustvih in čustvih drugih ljudi povezuje avtor z razširjeno in
vse gostejšo mrežo medsebojne odvisnosti, torej z zmanjševanjem družbene in psihološke
distance med ljudmi, ki ustvarja pritisk k pogostejšemu vzajemnemu upoštevanju
emocionalnega življenja oseb . Individualen stil upravljanja čustev predstavlja po avtorju
kriterij medsebojnega razlikovanja ter doseganja in vzdrževanja posameznikovega statusa,
ugleda in samopodobe. Naraščajoči družbeni pomen individualnega upravljanja čustev
spodbuja "radovednost glede tega, kaj natančno se upravlja, kako in zakaj ."
V zadnjih letih se zavest o pomenu (izražanja) čustev "prebuja" zlasti pri moških, ki
so v pogojih zaposlitve v industrijski družbi svoje lastne emocionalne kompetence
prenesli na soproge (t.im. emocionalna odvisnost moških) . Stari kliše "tough guy" ne
velja več ; namesto tega se vse bolj uveljavlja spoznanje o zatiralnih posledicah odtrganosti
moških od lastne emocionalnosti in jezika čustev . Ugotovitve moškega gibanja
(Middleton, 1992) in novejših raziskav (na primer, S . Metz-Göckel, U . Miiller) kažejo, da
moški vse bolj cenijo čustva kot izjemno pomemben del svoje subjektivitete in da si želijo
naučiti se artikulirati in pokazati svoja čustva . Premike v zvezi z večjo svobodo
emocionalnega izražanja moških v ZDA (te spremembe so zajete v pojem "sensitive
guy") razkriva tudi M .S. Kimmel v svoji knjigi Moškost v Ameriki : kulturna zgodovina
(Manhood in America : A Cultural History) iz leta 1996 .
Povečano zavest o čustvih (lastnih, tujih) pri obeh spolih v družbeni sedanjosti odkriva
tudi A . Giddens (1992). V svoji razpravi o spremembah intimnosti govori o
revolucionarnih spremembah v "emocionalnem redu", ki se kažejo v enakopravnosti
emocionalnih (iz)menjav med heteroseksualnima partnerjema. Giddens ugotavlja, da
sta danes partnerja pripravljena drug drugemu razkriti - v nasprotju s preteklim etosom
romantične ljubezni, ki je temeljil na idealu čustvene ženske in nečustvenega moškega -
svoja lastna čustva, se o njih pogovarjati in jih analizirati ter vzajemno reševati
emocionalne težave (t.im. "demokratizacija čustev") .
DR, Vol . XIV (1998) 27/28
	
65
Zdenka Šadl
Zavest o čustvih, refleksijo o pomenu lastnih čustev in/ali (iz)menjav čustev
spodbujajo nenazadnje tudi nove informacijske tehnologije, računalniške mreže ali Internet,
kiberprostori in virtualna resničnost .' Na Internetu komunicira več kot 5 .000 diskusijskih
skupin ("newsgroups"), ki so označene kot Usenet. CiIj številnih diskusijskih skupin je
ozdravitev raznih "bolezni", za katere literatura smatra, da zahtevajo terapevtsko zdravljenje
(zasvojenost z delom, denarjem, nadzorom, hrano, spolnostjo, potrjevanjem, itd .). Cilj
skupine, imenovane "alt .recovery.codependency", na primer, je posredovanje medsebojne
pomoči pri emocionalnih težavah odraslih otrok staršev alkoholikov .z Ti ljudje imajo
sindrom vedenja in čustev, ki je v ameriški kulturi označena kot "emocionalna bolezen" .
Diskusijske skupine na Internetu poskušajo ustvariti podporno, ljubeče in varno okolje
za tiste, ki se smatrajo za odvisne in želijo komunicirati z drugimi s podobnimi težavami .
Zdravljenje v tem prostoru poteka tako, da posameznik/ica deli svoja izkustva, moči in
upanje z drugimi. Sporočila in zgodbe, ki sijih izmenjujejo člani so osebne, emocionalne
narave; emocionalnost je v omenjeni skupini visoko vrednotena . 3 Usenet tako ustvarja
prostor za produkcijo emocionalnih zgodb o jazu, ki lahko ne bi bile povedane ; z uporabo
nove informacijske tehnologije kreirajo posamezniki nove (emocionalne) identitete,
emocionalne odnose in življenja . V virtualnem svetu, prostoru upanja, vzajemne pomoči
in zdravljenja se oblikujeo on-line moralne skupnosti s svojimi normami in svojim lastnim
emocionalnim vokabularjem, smernicami za komuniciranje, rednimi uporabniki in voditelji,
primernimi temami in kiberprostorskimi psihoterapevti (za številne ljudi, zlasti za kronično
bolne in fizično pohabljene lahko računalniške mreže rabijo kot pomembno "zdravilo" za
življenje v vse bolj atomizirani in domnevno brezbrižni družbi) (Williams, 1998) .
Kot so pokazali številni avtorji, na primer, P. Falk, C. Campbell, M . Featherstone in
drugi, je afirmacija emocionalnih izkustev značilna tudi za sodobno potrošnjo . Potrošnja
se danes vse bolj povezuje z razpoloženjem, čustvi, užitkom, erotično strastjo,
hrepenenjem, željo; racionalni in instrumentalni vidiki potrošnje imajo v oglasih in v
prostorih nakupovanja ter potrošnje vse bolj drugoten pomen . Osrednja vloga potrošnje
v visoko modernih družbah prispeva k izginjanju puritanske etike, kije poudarjala zmernost
in asketizem, vse bolj pa se v družbenem življenju uveljavlja težnja k hedonizmu
(emocionalnem, estetskem), afektivni sprostitvi, igri, zabavi, eksperimentu, vznemirjenju .
Emocionalne komponente življenja so postale osrednjega pomena tudi v sodobnih
diskusijah o zdravju oziroma v gibanju "holističnega" zdravljenja. Zdravje je danes
nenehno iskan (a redko dosežen) cilj, povezan s širšimi trendi v potrošni kulturi h
kultivaciji telesa in jazu kot projektu ter naraščanju družbene refleksivnosti (Williams in
Bendelow, 1996 : 43) . Pomen zdravja in bolezni seje v zahodnih družbah v zadnjih letih
radikalno spremenil ; vse bolj popularne postajajo holistične oblike zdravljenja, ki
presegajo dualistično ontologijo . Zdravje se danes povezuje z "dobrim počutjem" in
"dobrim videzom", ki temelji na ideji o "harmonični integraciji" telesa, razuma in čustev
ter zadovoljujočih odnosih z drugimi ljudmi in družbo kot celoto . Diskurz alternativnega
zdravljenja in številne holistične oblike terapije so tako afirmirali in postavili kot ključna
emocionalna stanja oseb, torej tiste vidike, ki jih je "ortodoksna" medicina tradicionalno
66
	
DR, Vol. XIV (1998) 27/28
	 SODOBNE OBLIKE ČUSTVOVANJA
pojmovala kot irelevantne in jih zanemarjala . Ustrezno upoštevanje čustev zato zahteva
kritično preverjanje sodobne medicinske prakse in pristopov k človeškemu telesu
(ibidem) .
Skratka, v visoko modernih družbah se v primerjavi s preteklostjo vse večje število
ljudi vse bolj zaveda vse večjega števila svojih lastnih in tujih čustev. Vse bolj postaja
pomembno kaj in kako občutijo (oni sami in drugi), posebej pomembno pa postaja
znanje o čustvih in načinih njihovega upravljanja . Zato ljudje čustva opazujejo,
preiskujejo, o njih razmišljajo in jih analizirajo v neformalnih in institucionaliziranih
oblikah diskurzov. Takšno refleksivno ukvarjanje s čustvi v zadnjih dvajsetih letih
spremlja in vzdržuje množica "vodnikov", ki predstavljajo del splošne moderne
refleksivnosti : institucionalne oblike ukvarjanja s čustvi (terapije, svetovanja) ; množična
produkcija psihološke literature in svetovalnih priročnikov s področja emocionalnega
življenja ; časopisni podlistki o čustvenih težavah ; diskurzi o stresu, pedagoški televizijski
programi ; televizijski filmi, drame in limonade .
Brezglobinskost sodobnih oblik emocionalnosti
Tezo, da se je v visoko modernih družbah spet afirmirala čustvena komponenta, je
smiselno dopolniti z vprašanjem o naravi sodobnih oblik čustvovanja . Tu izhajam iz
teze o izgubi globje komponente človeškega čustvovanja . Brezglobinskost emocionalnega
odzivanja in doživljanja je mogoče pojasniti s pogoji sodobnega družbenega življenja,
ki zahtevajo od vse večjega števila ljudi sposobnost za fleksibilno (prilagodljivo)
upravljanje lastnih čustev. Kot je pokazal sociolog E. Goffman, posamezniki v modernih
družbah prilagajajo "prezentacije jaza" oz . svoj javni imidž zahtevam posebnih situacij,
v katerih se nahajajo . Ljudje delujejo v različnih družbenih krogih in navezujejo različne
stike in odnose, ki zahtevajo različne strategije in vzorce delovanja, vključno z različnimi
oblikami primernega izražanja čustev. Sposobnost za pogajanje in (iz)menjave v različnih
interakcijskih situacijah in z najrazličnejšimi ljudmi zahteva situacijsko-specifično
urejanje čustev oz. sposobnost hitrega spreminjanja občutkov in čustev ter njihovega
izražanja. Tedaj, ko postane ustvarjanje vtisov oz . prezentacija jaza (za osebne ali
institucionalne namene in cilje) osrednje vprašanje, se izgubijo spontana in globja čustva,
aktualizirajo pa simulirane (hlinjene), mehanične, standardizirane, brezglobinske
emocionalne oblike odzivanja . Skratka, pomembna postane racionalna izbira "pravega
čustva" za "pravo priložnost" .
Brezglobinskost, standardizacija in rutinizacija emocionalnih (iz)menjav je značilnost
sodobnih, k storitvam usmerjenih družb. Racionalnost maksimalizacije dobička in pogoji
konkurence postavljajo pred storitvene delavce zahtevo po visoki stopnji prilagajanja
potrebam strank. To zahteva od njih t .im. delo čustev (emotion work), ki gaA. Hochschild
(1983) opredeljuje kot urejanje občutkov za ustvarjanje javno opazljivih obraznih in
DR, Vol. XIV (1998) 27/28
	
67
Zdenka Šadl
telesnih izrazov ; ljudje se, skratka, "vse bolj zavedajo spodbud k uporabi čustev" (ibidem :
198). Stevardese, na primer, morajo ustvariti 600 do 800 "srečnih" potnikov ; prodajalke/
ci morajo biti prijazne/i in vljudne/i do kupcev, vselej biti morajo nasmejane/i in zavzete/
i; od strežnega osebja v McDonaldovih restavracijah se pričakuje smisel za humor in
navdušenje; hostese v Disneyjevih parkih se morajo neprekinjeno smehljati gostom in
druga drugi ter uporabljati vljudnostne fraze (Fineman, 1996), in še bi lahko naštevali .
Storitveni delavci, skratka, simulirajo svoja čustva za dosego instrumentalnih ciljev,
povezanih z vodilno logiko dobička . Zato tudi ni naključje, da narašča rafiniranost
sodobnih družbenih tehnologij, izoblikovanih za komercializacijo človeških čustev . Tu
sta pomembna dva vidika:
Podjetja v sodobnih zahodnih družbah organizirajo izobraževanja, tečaje in programe
za usposabljanje za delo (Albrecht, 1988 ; Czpiel, Solomon in Surpremant, 1985) z
namenom, da se zaposleni usposobijo za ustrezen emocionalni stil storitev, ki ustreza
posameznemu podjetju .
Emocionalni stil storitev je pogosto podvržen zelo strogemu hierarhičnemu nadzoru,
ki se razteza na same podrobnosti emocionalnega izražanja zaposelnih . Na primer, neka
ameriška veriga supermarketov je razvila sistem nagrajevanja za primeren emocionalni
stil storitev . Prodajalci/ke, ki prijazno postrežejo lačnega kupca, so nagrajeni z nagradami
od 25 dolarjev do novega avtomobila (Fineman, 1993 : 18) . V petletni študiji šestih britanskih
supermarketov sta E . Ogbonn in B . Wikinson leta 1990 ugotovila visoko stopnjo
nadzorovanja emocionalnega izražanja prodajalcev . Nadzornik ene od trgovin je izjavil :
"Povemo lahko, kdaj se uslužbenka ne smehlja ali celo, kdaj je njen nasmeh ponarejen . . .
pokličemo jo v pisarno in se z njo pogovorimo" (cit . po Newton, 1996 : 141) . V
McDonaldovih restavracijah ima strežno osebje pripeto značko, na kateri se nahajajo
zvezde . Število zvezd kaže, kako je bilo ocenjen njihov odnos do strank in je povezano s
plačilom in možnostmi napredovanja . Samo ocenjevanje pa temelji na kriterijih, kot je, na
primer, pozdravljanje stranke, kjer so pomembni trije vidiki : l . nasmeh, 2. prijazno, razločno
in pristno pozdravljanje, in 3 . gledanje stranki v oči . Osebje je ocenjeno na lestvici od 0
do 4, pri čemer pomeni 0 točk nezadovoljivo in 4 odlično (Newton, 1996 : 191). Leta 1982
so v kampanji za povečanje prijaznosti zaposlenega osebja v šestih trgovinah Winn-
Dixie V ZDA uvedli naslednjo prakso. Blagajničarke so imele na uniformah pripete dolarske
bankovce. Kupec, ki ga/jo niso prijazno pozdravile, ali pa se mu/ji niso dovolj pristno
zahvalile, je imel/a pravico vzeti dolarski bankovec . Blagajničarka, kije izgubila preveč
dolarjev, seje morala zagovarjati pred šefom (Hochschild, 1983 : 149) .
Takšen institucionalen nadzor nad čustvi prodajalcev (in drugih storitvenih delavcev)
vodi (preko njihovega rutinskega sledenja predpisom in pravilom) k simuliranim
človeškim odnosom, ki nadomeščajo bolj idiosinkratične, simbolne emocionalne
(iz)menjave med prodajalci in kupci . K simuliranim interakcijam prispevajo po drugi
strani, kot navaja G . Ritzer (1997 : 226), tudi potrošniki, ki upoštevajo preizkušene in
zanesljive družbene recepte (naučene ali tiste, ki sojih sami oblikovali na podlagi svojih
68
	
DR, Vol. XIV (1998) 27/28
	 SODOBNE OBLIKE ČUSTVOVANJA
lastnih predhodnih izkustev) o "soočanjih" s strežnim osebjem (v "fast-food"
restavracijah) in z drugimi storitvenimi delavci (na primer, prodajalci v nakupovalnih
središčih) . (Iz)menjave med obema stranema postajajo tako vse bolj rutinske, mehanične
in brezglobinske .
Do izgube globine emocionalnega izkustva prihaja tudi v kiberprostoru . čeprav se s
pomočjo Useneta na Internetu, kot smo že omenili, oblikujejo nove oblike skupnosti
kot prostori emocionalnih (iz)menjav, upanja in vzajemne pomoči, so ta "elektronska
čustva" v novem digitalnem svetu brezglobinska . Posameznika lahko zgodba, ki jo prebere
ali odnos, ki ga razvije z neko osebo v kiberprostoru, nedvomno gane in vznemiri . Vendar
pa gre pri takšni interakciji za netelesno naravo človeškega stika . Prav telesni stiki v
resnični interakciji iz oči v oči pa so tisti, ki lahko ustvarjajo globino emocionalnega
izkustva, toplino in razumevanje. Globoko ganjeni smo lahko samo na osnovi naših
telesnih vezi z drugimi v resničnem svetu, v katerem bivamo. Samo v tem realnem
prostoru, ne pa v virtualnem se lahko pojavi prava emocionalna intima, etika zaupanja
in odgovornosti (Williams, 1998) . 4
Na brezglobinskost emocionalnega odzivanja v sodobnosti opozarjajo tudi nekatere
razlage medijskih reprezentacij nasilja in vojnih grozot, kijih gledalci dnevno spremljajo
na televizijskih zaslonih . Nekateri avtorji ugotavljajo, da gledanje trpljenja in grozot ne
povzroči intenzivnih in globjih emocionalnih odzivov, ampak da gledalci ostanejo
relativno neprizadeti, emocionalno ravnodušni. So priče grozotam, pri čemer ne občutijo
ničesar. K . Tester (1998) z naslonitvijo na Simmlovo razpravo o emocionalnih implikacijah
življenja v modernih mestih ugotavlja, da televizija podobno kot moderna metropola nudi
brezštevilne hitro spreminjajoče se nize dražljajev (podob), kar vodi k dejanskemu
upadanju zmožnosti gledalca za njihovo razlikovanje in odzivanje nanje. Ravnodušna
oseba doživlja vse stvari na enak način, vse stvari so mu enako dolgočasne, nevredne,
da se zaradi njih vznemirja. Ravnodušna oseba po Simmlu popolnoma izgubi občutek za
vrednost, kvaliteto stvari ; stvari ocenjuje glede na količino časa in truda, ki sta potrebna
za to, da si jih pridobi . Dostop do televizijskih podob grozot in trpljenja zahteva malo
časa in malo napora - podobe se pojavijo in izginejo s pomočjo preprostega giba roke .
Ravnodušna oseba ne prepoznava sveta kot polja delovanja ali skrbi, ki človeka vpleta
vase, ampak kot dolgočasen problem "tam nekje", ki ga opazuje od daleč . Svet s svojim
trplenjem in grozotami postane abstrakcija . Podobno ugotavlja tudi S . Meštrovič (1997)
v svojih analizah medijskih reprezentacij vojnih grozot na Balkanu : posamezniki so postali
ravnodušni ob vojnih grozotah, kijih gledajo na televizijskih zaslonih in o katerih berejo
v časopisih; odzivajo se kvečjemu s simpatijo (naklonjenostjo žrtvam vojnega nasilja),
niso pa zmožni vživeti se v čustva drugih, zaradi česar tudi ne občutijo nikakršne
obveznosti in odgovornosti . Meštrovič v svoji knjigi s pomenljivim naslovom
Postemocionalna družba zagovarja tezo o post-emocionalni nezainteresiranosti oziroma
ravnodušnosti . V sodobnih zahodnih družbah ob izginjanju Durkheimove kolektivne
zavesti, možnosti kolektivnega vznemirjenja in nocije svetega izginjajo tudi spontana
čustva, globje emocionalno sočutje ali antipatija . Nadomestila so jih vnaprej paketirana,
DR, Vol. XIV (1998) 27/28
	
69
Zdenka Šadl
standardizirana, inscenirana, umetna čustva, čustva, ki jih Meštrovič poimenuje "post-
čustva" . Takšna čustva se povezujejo, na primer, s standardiziranimi praznovanji rojstvih
dnevov, oporok, obletnic, itd . v programih McDonaldovih restavracij, z industrijo
voščilnic, ki standardizirajo "prava čustva" za "prave priložnosti", z ženitvenimi
posredovalnicami, ipd . Na podobne probleme sodobnih oblik čustvovanja opozarjajo
tudi nekatere druge raziskave ameriških avtorjev . L . Irvine (1997), na primer, ugotavlja, da
retorika emocionalne intenzivnosti in emocionalne pristnosti prikriva gojenje zmernih
čustev pri Američanih . Drugače povedano, čeprav v popularni imageriji Američani
pogosto nastopajo kot tisti, ki dajejo velik pomen pristnim in spontanim čustvom, dejansko
razvijajo takšne tehnike upravljanja čustev, ki nadzorujejo in regulirajo čustva, predvsem
pa emocionalno intenzivnost .
Čeprav je na podlagi številnih kazalcev mogoče govoriti o (re)afirmaciji emocionalnih
dimenzij zasebnega in javnega življenja, o novem in vse bolj splošnem trendu zanimanja
za čustva, o naraščajoči zavesti o (lastnih in tujih) čustvih in načinih njihovega upravljanja
(pri obeh spolih), pa ta razvoj po drugi strani označuje standardizacija ali McDonaldizacija
človeških čustev ter izguba globjih komponent čustvovanja .
OPOMBE
'Kiberprostori so tehnologije, ki simulirajo okolja, v katerih lahko ljudje vstopajo v medsebojne
intetakcije . To so mednarodne računalniške mreže (Internet), ki se opirajo na omejen obseg
človekovih čutil, na eni strani, in bolj usklajeni medijski sistemi, kot je virtualna resničnost, na
drugi strani .
Z Na predsedniškem shodu demokratov leta 1992 je Bill Clinton javno oznanil svoj status
odraslega otroka starša alkoholika. Po nekaterih podatkih bi naj bil Clinton spolni odvisnik .
I Lahko bi rekli, da imajo ženske, ki s svojimi moškimi partnerji niso uspešne, v
»demokratizaciji čustev«, ki jo opisuje Giddens, potemtakem možnost, da v kiberprostoru
spregovorijo o stvareh, ki jih njihovi moški partnerji v realnem življenju ne bi poslušali .
°Vendar v literaturi ni najti enotnih ugotovitev . Kot kažejo nekatere druge raziskave, vsebujejo
televizijska sporočila jasne pozive glede primernega emocionalnega odzivanja ob soočanju s
tragedijami, kijih prikazujejo mediji . Trdijo, da imajo mediji ključno vlogo pri »javnem nadziranju
zasebnega čustva .« Gledalci tako vendarle vzpostavijo neko vrsto osebne identifikacije s
tragedijami, ki jih prikazuje televizija - delijo bolečino s trpečimi osebami in/ali občutijo strah
pred tem, da se lahko tragedija zgodi tudi njim ali njihovim otrokom . Prav tako ni mogoče
spregledati intenzivnih čustev (nacionalnih, patriotskih), ki jih vzbuja gledanje televizijskih
prenosov športnih dogodkov .
LITERATURA
Albrecht, K . (I988) . At America's Service: How Corporations can Revolutionize the Way
they Treat their Customers, New York : Praeger.
Czpiel, J.A., M.R. Solomon, C.F. Surptenant (I985). The Service Encounter, Lexington, MA :
Lexington Books .
70
	
DR, Vol. XIV (1998) 27/28
	 SODOBNE OBLIKE ČUSTVOVANJA
Fineman, S . (1996). "Stress, Emotion and Intervention", v: T. Newton : Managing Stress .
Emotion and Power at Work, London et al . : Sage Publications, str. 120-135 .
Giddens, A . (1992) . The Transformation of Intimacy : Sexuality, Love and Eroticism in Modem
Societies, Cambridge : Polity Press .
Irvine, L. (1997). "Reconsidering the American Emotional Culture : Co-dependency and
Emotion Management", Innovation, The European Joumal of social Sciences, 10, 4, December,
1997, str. 345-360 .
Hochschild, A . (1983). The Managed Heart : Commercialization of Human Feeling, Berkeley,
University of California Press .
Meštovič, S . (1997) . Postemotional Society, London : Sage Publications.
Middleton, P. (1992). The Inward Gaze. Masculinity & Subjectivity in Modem Culture,
London and New York : Routledge .
Newton, T. (1996). Managing Stress. Emotion and Power at Work, London et . Al : Sage
Publications .
Ritzer, G . (1997) . Postmodern Social Theory, McGraw-Hill, A Division of The McGraw-Hill
Companies .
Tester, K . (1998). ""Bored and Blasé" : Television, the Emotions and Georg Simmel", v : G .
Bendelow in S .J . Williams (ur.), Emotions in Social Life . Critical Themes and Contemporary
Issues, 1998, str. 83-96 .
Wounters, C. (1991). "On Status Competitions and Emotion Management" ; Joumal of Social
History, 24, 4, str. 699-717 .
Williams S .J . (1998) . "Emotions, Cyberspace and the "Virtual" Body : A Critical Appraisal",
v: G. Bendelow in S .J . Williams (ur.), Emotions in Social Life. Critical Themes and Contemporary
Issues, 1998, str. 120-134 in 226 .
Williams, S .J ., Bendelow, G. (1996) . "Emotions, Health and Illness : the Missing Link' in
Medical Sociology?", v : V. James in J. Gabe (ur.), Health and the Sociology of Emotions, Blackwell
Publishers/Editorial Board .
DR, Vol. XIV (1998) 27/28
	
71