toteeeMa y Adminletracl6n a »AMON USTA 515» T. A. 50 . 5502 Ba. Airea * A R O C N I N A Si o m s ki Glas RKGISTKO NACIONAL DE LA PBOPIEOAD INTBLBCTUAL No. 278386 In eno leto , * 8— Za pol let* _ * 6.- ** inoiemitvo I Dolarja *aa««»o štov. 20 cti. (LA VOZ E S L O V E N A) PMRIODICO QUINCENAL DE LA CODECTIVIDAD ESLOVENA (VCGOBSl/AVA) PARA TODA S UD AMERICA - ORGANO DE IjA SOCIEDAD 1TUGOESLAVA “HOGAR POPULAR ESLOVENO” O 9 FRANQUEO PAGADO ConcosUs N* 3158 TARIFA REDUCIDA Coac*si&a N’ 1551 ^®TO (ASO) IU. BUENOS AIRES, 15 DE NOVIEMBR E (NOVEMBRA) DE 1048 Nuni-, (štev.) 19 XXXI Aniversario de ^ Gran Revolucidn Socialista de Octubre Hace 31 afios el proletariado ruso en %nza con el campesinado pobre, diri-flo por el heroico Partido Comunista bolchevique con sus grandes jefes Leji111 7 Stalin al frente, derrib6 el regi-jften opresos zarista e instaur6 el poder P°pular de los sovieta. Dttrante su existencia, el nuevo po-sovietico tropez6 con muchisimas ^icultades. Al imperialismo no le Zadaha la aparicion de este r6gimen, ^ el transcurso de estos 31 anos la r#&cci6n mundial trato por todos los ^dios a su alcance de Uquidarlo. Bin embargo los intentos de la reac-mundial se estrellaron contra la "^idad del pueblo sovištico, cuyo amor * 8u patria Socialista nunca dejo de ^aifestarse cuando los provocadores ^erian meter su nariz en el jardin so-V‘6tico. fin los 31 anos de la existencia del toder de los soviets, se han operado ^chisimoa cambios en la vida social ®ste inmenso pals. De un pais atra-y con economia agricola pas6 a . Uno de los primeros del mundo. El *^°greso industrial, cultural y cientifi-•° de la Union Sovietica es tan grande, por sus adelantes se considera en ■J actualidad de primer orden en el ^do civilizado. las escuelas sovičticas estudian ^ de 33 millones de alumnos, los es-.'jdios superiores cursan mas estudian-*®8 Vie en toda Europa en conjunto. El ^Plimiento del cuarto plan quinque-S*1 staliniano de la reconstruccion y .Jflento de la economia sovičtica mar-con čxito y la emulacion socialista Mrmite cumplirlo en cuatro anos. kos inmensos progresos alcanzados S°r el pais del socialismo, son aprecia-y valorizados por toda la humani-i?d progresista. Todos .los .hombres e ea inspirados ven en la actualidad 3 H Uni6n Sovietica un celoso guar-de la paz y de la seguridad mun- o ^°da la humanidad progresista, salu-j\*lborozada al trigčsimo primer ani-„“sario de la Oran Revolucidn Socia- Kulturni pomen velike ruske revolucije Velika ruska revolucija pred 31 leti ni bila samo politična, gospodarska in socialna zmaga nad reakcijo, marveč tudi kulturna. Sovjetska zveza ni samo dohitela kulturne stopnje starih evropskih narodov, ni samo rešila evropsko kulturo nacifašističnega barbarstva, marveč je z izgradnjo socialistične kulture stopila na čelo svetovne civilizacije. Če se ozremo nazaj v prete- . 1 -j Oblast Sovjetom! ; 7emlio kmetom 1 t VjenrUudstftmmlr! s Vsem gladi tira kruli! fr L t/o 8ow Octubre y junto con el pueblo Hai lP° festeja esta fecha bist6rica el cuaiento de una nueva era, era de j °8Teso y de bienestar para los pueb-v,8* ^Ue abri6 a los pueblos subyugados 8ftr el imperialismo el ancho camino de kberacičn. « ® pueblos de Yugoslavia no olvida-jamds la ayuda prestada por la ta . ®n su lucha de liberaci6n, como ^bičn en los esfuerzos que realizan de la guerra en la reoonstruo-a 0u y la batalla que Uevan para abrir-* camino hacia el socialismo. klost, vidimo, da se zgodovina ne ponavlja v stari obliki, marveč vedno v novi napredujoči; Človek ne živi danes kot je živel pred sto in tisoč leti; napredek duha in mišljenja mu je ustvaril nove in boljše življenjske pogoje; zmagal je delovni razred, kateremu pripada bodočnost, tista bodočnost, katero so veliki ruski pisatelji in pesniki že davno preje napovedovali in bili zato preganjani od carskih oblastnikov. Vendar je slednjič zmagala tista naravna življenjska sila, ki edina ustvarja in ima pravico do bodočnosti. Res da je bil razvoj počasen, ker ga je zavirala ljudska nevednost, kajti napredni duh si je le počasi utiral pot do ljudskih množic, primanjkovalo je vsakovrstnih sredstev: knjig, časopisov, radia. Danes pa je že vse drugače v tem pogledu in gre vse bolj hitro. Zato bo razvoj naše nove Jugoslavije, po vzgle- La hermandad de los pueblos de Yu-goslavia con los de la URSS es inque-brantable vi6ndose reforzada en la lucha heroica por la libertad, bienestar y paz. La amistad de nuestros pueblos es-ta inspirada por los mismos intereses de sus masa3 laboriosas, por la mišma voluntad de realizar hasta el fin los mismos principios democraticos, por el deseo comun de asegurar el bienestar y pacifica construccion a ambos paises. du ruske oktobrske revolucije, bolj hiter in učinkovitejši. Sovjeti so si nadeli nalogo ne samo dohiteti, marveč tudi prehiteti napredne kapitalistične države, bodisi v tehniki, gospodarstvu in kulturi. Rešitev in izpolnitev teh nalog je nujna potreba iz kapitalističnega prehoda v nov družabni socialistični red. Zmotno bi bilo misliti, da je ruska revolucija zgolj materialna pridobitev za človeštvo, marveč je tudi kulturna. Rusi so poznani tudi po svojem velikem patriotizmu, ljubezni do domovine, kar so dokazali v zadnji Domovinski vojni. Ruski patriotizem pa ni prav v ničemer podoben nacifašističnemu, marveč je čisto naraven pojav ljubezni do domače zemlje in navad ter sočloveka, ki izključuje sleherno mednarodno sovraštvo. Nadaljni bistveni element socialistične kulture je vera v moč in boljšo bodočnost, kar so posebno izražali veliki ruski misleci kot na primer Puškin in Turgenjev. Takšno znanstveno utemeljeno vero v moč ruskega naroda j« gojil veliki ruski kritik Belinski, ki je že proti polovici preteklega stoletja izrekel preroške besede, kot sta jih za nas Slovence pozneje izrekla naš Simon Gregorčič in Cankar, rekel je: ‘ ‘Zavidajmo svoje vnuke in pravnuke, ki jim bo usojeno gledati Rusijo leta 1940, Rusijo, ki bo stala na čelu izobraženega sveta, določala zakone znanosti in umetnosti, Rusija, ki bo sprejemala svete darove od vsega izobraženega človeštva... Gibanje, ki se začne, se ne ustavi, in čas ga bo s svojim potekom samo pospeševal.” Tu jklasičen primer, kako napredni družabni razred ne ustvarja samo novih kulturnih vrednot, temveč rešuje tudi stare kulturne pridobitve iz rok pokvarjenih ljudi in uslužbencev kapitalističnega sistema, ki skuša katero koli pridobitev izkoristiti v svoje osebne svrhe. Kar so storili Sovjeti v svojih narodnih mejah, velja tudi v mednarodnem merilu. Rusko delavno ljudstvo si torej ni samo priborilo oblasti in ustvarilo pogoje za zgraditev mogočne socialistične države, marveč je rešilo tudi osnovno narodno vrednoto, svobodo in neodvisnost. V tem smislu lahko primerjamo poraz Napoleonove vojske leta 1812, ko je ruska vojska v patriotičnem duhu uničila vpadalce ter je največji ruski pisatelj iz te dobe napisal nesmrtno knjigo: Vojna in mir. Enak po* raz je doletel Hitlerjevo mogočno vojsko: ruski patriotizem jo je zdrobil v prah. Ruska Oktobrska revolucija nima primere v zgodovini; je resnična revo- ■ lucija v novo pošteno in človeka vredno življenje. Voditelji buržujsko-de-mokratskih revolucij so že davno preje obljubljali človeštva svobodo in enakopravnost, a besede niso držali. Še danes so takozvane napredne demokratične države, polne socialnih krivic in privilegirane nesnage. Ruska revolucija pa je narod popolnoma osvobodila teh starih navlak ter omogočila popoln ljudski raztnah, ki je veliko Večjega pomena za razvoj človeštva, kakor si morda moremo misliti. V Sovjetski zvezi študira na višjih šolah več študentov kot v 22 evropskih državah. V višjih in nižjih šolah jih študira nad 10 milijonov. Šolo obvezen pa je vsak ruski otrok. Kjer pa je splošno znanstvo, tam je tudi splošen napredek. Sovjetska zveza izdaja več knjig kot tri največje evropske države. Kinodvorane in knjižnice so v najmanjši vaši. So pa še druga kulturna bogastva, ki jih sploh ni mogoče vkleniti v številke. Nikakor pa ni mogoče primerjati rusko znanstvo z znanstvom drugih kapitalističnih dežel, kajti prvi izrabljajo svojo vedo v lastno korist, drugi pa v korist svojih gospodarjev. Znanje je največji ponos človeštva, ki pa ga v kapitalističnih državah izrabljajo za nizko ceno v svoje samopašne svrhe in imperialistične namene. V Se-(Se nadaljuje na 2. strani) MARŠAL TITO ČESTITAL STALINU Ob priliki 31. letnice ogtobrske revolucije je Tito brzojavno toplo čestital Stalinu s temi besedami: “Želim narodom Sovjetske Zveze najboljše uspehe v komunističnem prizadevanju ter veliko in srečno bodočnost.” V nedeljo 28. novembra zjutraj, vsi na veliko slavnostno prireditev proglasitve F. L. R. Jugoslavije (čitaj oglas na 3. strani) Ruska zunanja politika je usmerjena za dosego miru Tako je ob priliki obletnice oktobrske revolucije izjavil komisar za zunanje zadeve Molotov. Svetovne vesli Ob priliki 31. obletnice oktobrske revolucija je sovjetski komisar za zuna-pje zadeve Molotov, imel priličen daljši govor y znanem moskovskem gledališču iolšoj. Dejal je, da je Sovjetska Zveza gospodarsko vsak dan močnejša in da je bila oktobrska revolucija začetek kapitalističnega pokopa, čeprav je bila Rusija skozi tridesetletja edina socialistična dežela. Potem je število naraslo s Poljsko, Romunijo, Albanijo, Bolgarijo, Češkoslovaško, Jugoslavijo in Madžarsko kot dežele, ki so se po drugi svetovni vojni ločile od kapitalističnega sistema. Težnje po svobodi naraščajo tudi v kolonijalnih deželah ter je demokra-i ično gibanje vsak dan večje in jačje, dasi delajo reakcionarne sile vse mogoče ovire ter na vse načine zastavljajo pot k svobodi. Prestiž Sovjetske Zveze nste povsod kot prvi protiimperialisti-ribih. f ^6s čas je izgledalo, da bo odnesel pr-^ stvo Oscar Galvez ali njegov brat, a se njegov avto že blizu cilja na nekem (!.nku preobrnil, brat, ki je dirjal tik za ®. mu je pač pomagal na noge in Ma-q °n ju je prehitel in odnesel prvenstvo. ■ Vez protestira, 5eš, da je prvenstvo IeS0Vo. *ultat dirke so bili lepi dobitki, h ka-"i moramo prišteti tudi človeške žrtve: r tortvih in nekaj s polomljenimi kost- S KRIŽARKA “I/A ARGENTINA" SE JE VRNILA bolj povišajo tako, da je povprečen delavec vedno v denarni stiski, čeprav se vlada na vse načine prizadeva za obdržanje primernih cen ter kršitelje kaznuje z občutnimi globami. POMANJKANJE STANOVANJ jo v Buenos Airesu že več let težko in nerešeno vprašanje. Delavci si radi velike draginje vsega in še dražjih zemljišč, ne morejo zidati več lastnih hišic kot enkrat ko se je zanje zaslužilo. Prišlo pa je mnogo ljudi tudi iz notranjosti republike v Buenos Aires z željo po komodnejšenv življenju in boljšem zaslužku. Država sicer mnogo zida poleg javnih poslopij tudi kolektivne hiše, a je vse premalo. Delajo se obširnejši državni nažrti v tem smislu. 0 dolgem morskem potovanju z dotl-Štirih kontinentov se je vrnila šolska arka “La Argentina” v Buenos Aires. 2.6®PRAV SE ZDIJO PLAČE VELIKE S[ avka.J° zdaj pa zdaj delavci te ali one jjji s utemeljeno prošnjo, naj se jim V,. ,eHke draginje povišajo plače. Na-a n° se jim res plače nekoliko povišajo, v«®otem se že tudi cene potrebščinam še Obletnica Federalne Ljudske Republike Jugoslavije V nedeljo dne 28. novembra, ob 9. uri zjutraj, čitaj tozadevni 0^'as v listu, se bo vršila velika proslava vseh jugoslovanskih priseljencev v počastitev pete obletnice Federalne Ljudske Republike Jugoslavije. Nastopili bodo naši pevski zbori, solisti in druge lepe točke bodo na sporedu. Nastopil bo tudi tamburaški zbor “Zagreb” iz Rosa-ria. Proslava se bo vršila pod pokroviteljstvom našega polnomočnega ministra generalmajorja Franceta Pirc. Te v naši zgodovini tako pomembne proslave se bomo vsi Slovenci oziroma Jugoslovani v polnem številu udeležili in s tem dokazali našemu narodu v domovini in nam samim, da smo vredni sinovi in hčere hrabrega našega naroda, ki so nam s toliko žrtvami priborili zlato svobodo. Torej, rojaki in rojakinje, obvezna dolžnost nas kliče vse na veliko proslavo v nedeljo zjutraj 28. novembra, ki se bo vršila v ulici Cangallo 2535. DOMAČE VESTI Obletnica Smrt! Rinilo je pred dnevi 2 leti, odkar je p/ L j ud, Dom nenadoma izgubil dva (L rfv°valna člana: dr. Viktorja Kju-In Franca Tre*bše. Po?'] s.e članstvo oddolži spominu ne-tfil)'1 Članov, se je v soboto 30. ok-Doi*?. zbralo na Chacariti, kjer se je obema palme s cvetjem in tov. tuj ^-()vač je imel govor, ki ga tu prizmo : D; TREBŠETOVEM GROBU tneJiries je 2 leti, odkar smo na tem s solznimi očmi peli nagrobno f>r ni našemu ljubljenemu pevovodji, Pev0°U Krebse. Tovžlriš Trebše ni bil Ot) •v°cl.-ia po učenju, ampak po duši. Neji , poosebljena slovenska pesem. . °> ne stan, ne vreme, ne razdalja vaj 1Sc' niogU odvrniti, da ne bi šel k di Kolikokrat je tožil in grajal ra- jffši] cn°sti pevcev. Koliko vaj se ni 4at 0 radi netočnosti pevcev. In ven-ielj v®e to mu ni vzelo poguma-in ve-">1 p Poučevanja petja v zboru. Va-?tll>etlG'^a’ Pros^ drugega, in zopet in bj| ' ,Je spravil zbor skupaj. Zbor je ponos, njegovo veselje in Op; Qy° življenje. Kako so se mu širile Po v'v n°^anjega zadovoljstva," ko je CUrnih vajah posameznih glasov za,lonclo ubrano petje zbora. ietne ' So bile zanj pozabljene nepri-vsrejjlry’ njegova duša pa se je talila ‘ njegovo smrtjo je utihnil sla- vec, ki je glasno peval v pevskem vrtu naše naselbine. Ni pa minil naš spomin nanj, ki je še svež kot takrat, ko je bil še živ med nami. Dokler bomo živeli njegovi pevci v Buenos Airesu, se bomo vračali k njegovemu grobu ter se nemo z njim pogovarjali ter oživljali spomine. Saj on nam je bil in bo zgled nesebične, požrtvovalne in idealne ljubezni do naše kulture. Dragi France! Člani in članice Slovenskega Ljudskega Doma na' Pater-nalu se ponovno klanjamo Tvojemu spominu. Počivaj v miru in Slava Ti! NA GROBU V. KJUDRA Danes smo se že v drugič zbrali, da počastimo spomin vrlega sodruštveni-ka in dobrega prijatelja dr. Viktorja Kjudra. Globoko nas je zadela pred 2 leti njegova nenadna smrt. Kajti pok. Viktor je bil radi svoje sposobnosti, preprostega iniprijaznega značaja zelo priljubljen v društvu in pri mnogih drugih članih naše naselbine. Se več, mnogim članom društva je bil intimen prijatelj. To prijateljstvo, ki je nasta- lo še v dobi, ko se je pok. Viktor moral trdo boriti za vsakdanji kruh, je ostalo neizpremenjeno tudi potem, ko ga je Titova vlada imenovala za upravitelja tukajšnjega jug. poslaništva. To imenovanje jo prišlo v času, ko se je v naši naselbini delalo s polno močjo za pomoč po vojni tako hudo prizadeti naši domovini. Dr. Viktor Kjuder se je hotel iskazati vreden izkazanega mu za- y.v/.v.w.v,vwA\v.m™vi%mvAvwiv.v/A\\v^v.w.-; 1943 - 29 November ■ 1948 ji Velika proslava | 5 obletnice proglasitve FLR Jugoslavije \ ki se bo vršila v nedeljo 28. novembra ob 9. uri zjutraj v dvorani r, “ROSSINI”, ulica Cangallo 2535. > Proslava se bo vršila pod pokroviteljstvom Polnomočnega Poslanika in ‘aJ Ministra F.L.R.J., Generalmajorja Franceta Pirc. SPORED: t 1) Otvoritev: Argentinska in jugoslovanska narodna himna, izvaja mešan zbor Slov. Ljudskega Doma s spremljevanjem orkestra pod vodstvom tov. Samca; 2) Pozdravni govor; 3) Govor Ministra Generalmajorja Franceta Pirc; 4) Deklamacijo deklamira Olga Major, od U. S. J. iz Berissa; 5) Baritonist Angel Hrovatin bo zapel par najlepših pesmi iz svojega repertoarja; 6) Deklamacijo deklamira E. Bevčič, od Slov. Ljud. Doma, podružnica Paternal; 7) Nastopi mešan zbor S. L. D. pod vodstvom C. Jekšeta; 8) Nastopi tamburaški zbor “Zagreb” iz Rosaria pod vodstvom Klau- čiča. * Dolžnost vseh Slovencev oziroma Jugoslovanov in prijateljev naših narodov je, da se brez izjeme vsi udeležimo te patriotične proslave ter z našo prisotnostjo dokažemo vrednost s tolikimi žrtvami pridobljeno svobodo. TOREJ V NEDELJO 28. NOVEMBRA ZJUTRAJ VSI NA VELIKO PATRIOTIČNO PROSLAVO V CANGALLO 2535. PRIREDITVENI ODBOR. g upanja. Začel je potom svojih slov. in argentinskih prijateljev zbirati pomoč za obubožano domovino. Čez dan je vršil pisarniška dela, zvečer pa je polnil z Vagoni zaboje v družbi svojih prijateljev, ki so mu prihiteli popiagat po končanem dnevnem delu, katere se je potom rdečega križa pošiljalo potem v Jugoslavijo. Pri tem delu .ga je večkrat zalotila 1 ali 2 ura po polnoči. Poleg tega je pa po končani vojni začelo prihajati na poslaništvo na'stotine raznih pišem iz domovine in od naseljencev, na katere je bilo treba odgovarjati. To prenaporno delo je pa izpodkopalo njegovo sicer trdno zdravje. Zadnje tedne je čutil močne bolečine v prsih. Ali namesto da bi počival, kakor mu je svetoval zdravnik, je kakor hitro mu je nekoliko odleglo zopet nadaljeval z delom. To*je pa postalo uso-(lepolno. Na dan njegove smrti so ga naenkrat zopet prijele bolečine v prsih, katerih njegov oslabeli organizem ni več prenesel. Podlegel jim je. S pokojnim V. Kjudrom je naša naselbina izgubila izbornega prosvetnega delavca. Dragi tovariš Viktor! Člani Slovenskega Ljudskega Doma na Paternalu se ponovno vračamo k tvojemu grobu, da se poklonimo tvojemu spominu. Snivaj mirno in slava ti! SPLOŠNO STAVBENO MIZARSTVO ANTON FORNAZARIČ Espana 558 — J. Ingenieros — F. C. P. T. A. 757 - Santos Lugares - 271 ŽALOSTNA VEST Dne 31. oktobra, je nenadoma umrl Abramič August, star 49 let. Zapušča ženo in dva odrasla sinova. Bodi mu lahka argentinska zemlja, preostalim pa naše iskreno sožalje. V SEVERNI AMERIKI je nenadoma umrl radi posledic operacije na slepiču Vincent Cainkar, ki j bil dolgo let predsednik SNPJ, ene največjih slovenskih podpornih enot v Združenih državah Ameriških. PROSTO VSAKE CARINE POŠILJANJE ZAVOJEV V DOMOVINO Zunanje trgovinsko ministrstvo v Beogradu je izdalo odlok, da so popolnoma prosti carine zavoji z živili, ki jih pošiljajo rojaki iz tujine svojim v domovino. STAVBENI KOVAČ FRANC COHA Calder6n 2779 U. T. 50-6655 H E R R E R I A DE 0 B R A HUMAR y MAKUC Av, Central 3720 Calle No. 2 3729 U. T. 741-4520 ŽELEZOBETONSKO PODJETJE FR#Ne uršič Mercedes 1764 T. A. 69 - 1567 Buenos Air^s Ferdinand Cotič Trgovina z železnino ★ Lope de Vega 2989 U. T. 50-1383 SiomšKi Glas Propletario: Sociedad Yugoesl»va “HOGAK POPUL.AR ttSlX>VBNO” CORONEL RAMON USTA 5158 — T. A. 50 (D«voto) 5502 Director: LADISLAO ŠKOF — Administrador: VICENTE SUBAN ZASTOPNIKI: Xk Cdrdobo in okolico: Franc Kurinčič — Pinz6n 1689. Za Rosario in okolico: Stefan Žitron — Avenida Lasros y HorqueU. Za Lomo Negro in okolico: Golobič Marko. Za Villa Calzada in Temperley ter okolico: Luis Furlan — Cm«l. Fjjrai, V. Calcada. Za Montevideo: Vera in Milka Ogrizek — Rectificacifin Laraftaga 1HS Za Saavedro in okolico: Viktor Metljak: Ramallo 4962. Za Mar del Plato: David Grilj, Calle 90 No. 5$ — Mar del Plata. Ntim. (štev.) 19 — 15. novembra 1948 No. 19 Vsi po eni in isti poli Prvikrat v zgodovini zidajo Slovani svoje državn* stavbe po enotnem načrtu po velikem sovjetskem vzorcu. To je neizpodbitno dejstvo. Sovjeti so jo pričeli zidati že pred tridesetimi leti in morejo zato sad svojeera truda s ponosom celega sveta pokazati. Pri gradnji nove socialistične države niso bili vedno enotnega mnenja — trockisti niso mislili kot stalinovci — a so zmaerali zadnji, ker so zidali svoio stavbo na narodni podlagi z mednarodno ljudsko idejo in ne kot so hoteli trockisti zidati na mednarodni podlagi a narodovimi žrtvami. Tek časa je pokazal, da bi Sovjeti ne mogli premagati nacifašistične sile, če bi ne bili doma dobro pripravljeni. Ist! primer, čeprav v drugih razmerah in okoliščinah, velja za našo novo Jugoslavijo. Korist petletnega gosoodarskega načrta skušajo dati razumeti vsem in pritegniti k delu ves narod, saj bodo od istega imeli koristi vsi in ne samo nekateri, ter tako doseči prvo stopnjo socialnega -nanredka. šele ko bo narod dosegel prve skunne gospodarske uspehe, se bo s dušo in telesom ogrel za nove demokratične ideje. Delavska teorija se more uveljaviti samo s postopno praktično izvedbo. Kominiorm očita jugoslovanski vladi, da je preveč nacionalistična. Isto so očitali svoj čas trockisti Stolinovim pristašem. Dalje očita, da niso v Jugoslaviji še izvedli agrarne reforme. Cisto naravno je, da ne morejo vsesra napraviti prvi dan, a je čisto gotovo, da bodo polagoma vse uredili in sprvili v pravi tek. Nihče bolie kot v Jugoslaviji vedo. kdaj in kaj jim je najpreie storiti. Potem v kolikor je nam znano, ni nobeden slovanskih narodov dal Kominformu kake zakonite pravice do vrhovne oblasti nad njimi, samo-oblasti, kot si jo lasti na primer papež nad katoličani. Navajeni sni o, da vsak narod svoje voditelje sam izbere in Tito ter njegova vlada so bili izvolieni postavno od ljudstva. In kot smo v začetku novedali, Tito zida novo Jugoslavijo po istem načrtu kot Velika Sovjetska Rusija in ostale slovanske države. Če pa pri tem za hitrejši razvoj rabi čim priljudnejšo taktiko, je njeerova stvar in le ve, zakaj. Ne ere namreč za to, kako priti do cilia, marveč da se resnično in čim preje pride. Čemu brezpotrebne muke in t.rnljenje, če ie mogoče mimo njih, Nova demokracija ne sme biti narodu vsiliena. marveč si jo mora sam osvojiti. Le tedaj bo res trdna ter bo samozavestno kljubovala vsem notranjim in zunanjim sovražnikom. Za to doseči pa ie treba izbrati najboljšo pot in najboljša sredstva. Prepričani smo da nihče bolje nejro Tito to razume, ki je skupno z narodom v najtežjih urah delal in trpel. To nam in vsemu svetu potrjujejo tudi izvirna poročila iz domovine. Ne bomo trdili, da v Jugoslaviji niso zagrešili nikake napake, a smo trdno prepričani, da jo bodo znali z delom tudi popraviti. Popraviti in pripraviti tet vzgojiti pa je predvsem potrebno novega človeka, narod, za novo demokratično mišljenje in življenje. Tega pa ni priporočljivo z bičem in sekanjem glav, marveč z veliko potrpežljivostjo, inteligenco in vztrajnostjo, da človek sam pride do spoznanja in prepričanja. Naša nova Jugoslavija je ustvarjena z velikimi žrtvami; žrtve, ki segajo daleč nazaj v njeno zgodovino do končne rešitve v tej strašni krvavi vojni, ko se je neutešeno ljudsko hrepenenje po svobodi in socialni pravic’ neizprosno postavilo v bran črnim nositeljem modernega suženjstva, naci-fašizmu. Naš narod s Titom na čelu se je za to svobodo dejansko boril in jo tudi častno dosegel skupno z veliko rusko rdečo armado. Nočemo podcenjevati ostalih slovenskih narodov, a smemo opravičeno biti ponosni na naše jugoslovanske, ki so v najkritičnejšemu času znali obdržati visoko čast in moralo, Čeprav za strašno ceno krvi in trpljenja. Morda bi kdo rekel: če je Rusija osvobodila ostale slovanske narode tujega in domačega nacifaši-stičnega jarma, bi pravtako lahko oziroma ie tudi jugoslovanske in danes bi ne prišlo do nesoglasja med Titom in Kominformom, kajti Tito bi prišel po osvoboditivi iz Moskve v Beograd z Marx-Leninovo teorijo, kot so prišli oni, ki ga danes grajajo, mu celo grozijo in očitajo, da se je izneveril novim demokratičnim idejam. Pozabljajo namreč, da sta teorija in praksa dve različni stvari, ki pa si ena drugo izpopolnjujeta. Marx-Leninova teorija o novi človeški socialni družbi, se praktiCno še ni povsem izvedla niti v Rusiji ne in kako se bo v Jugoslaviji kar v par letih. Potem se niti v Rusiji jriti v Jugoslaviji ni in ne bo vse staro zavrglo, marveč obdržalo vse kar je Sovjetska Zveza v borbi in delu “Vsak človek ima svojo zgodovino in V njej kritične * Wnutke..d0" veka lahko brez pomote sodimo po tem-, Če gteclaino, kako je delal kazal v trenutku, ko sta visela ha kocki njegovo življenje^ kor večji je človek, toliko bolj dostojanstveno') Veličastno in zmagoslsv-no prestane tisti kritični trtnutek. In tako je tudi z narodom. V zgod°’ vini narodov prav tako kritični trenutki, po katerih lahko sodimo veličino njihovega duha. Kolikor višje je rod, toliko bolj dostojanstveno, veličastno in zmagoslavno prestane te zgodovinske trenutke. likor ga preseneti in porazi kritični trenutek, toliko bolj izgubi n&rfl svojo čast in slavo”. Visarion Dimensld. stopnih. umikih Rdeča Armada, sb unl*® partizani. Nemci se hlBo mogli vsidr&ti,0 kjer, zanesti na nikogar, dobiti ni?. *** deti nič. Stalin je dal povelje: “RuSit* seboj vse! Naj ne pride v roke hetnS*1*® okupatorjem nič, kar bi moglo služil, vojski)’' Oportunisti pa so po svetu pall roke in zavijali oči: “Rusija bb sobi izpila kri”, 'toda itusija je pi'a Nemcem. Rusija ni pustila, da bi se cl gostili na njeni zemlji, tako kot B° v prvih dneh lahko gostili v propadi* J goslavijl ln drugod po Evropi. Bila Je sT® mu evetu zgled, kako se Je treba posta* okupatorjem po robu. Storila pa je tt) 1*^ ko, ker so njeni narodi žiVfeli V svbb0 enakopravnosti ih blagostanju. Nemci so st predstavljali, da bo drug® Kot jesenske muhe ob z'Idu so jim Pft , k nogam evropske države. “Blisko* vojna Je bila bliskovita zaradi tega, ker bile evropske države trhle. Ni jih bilo W ko uničiti. Noben blisk pa ni mogel P° tl Sovjetske zveze. Za vsako ped zenilJ6. tekla nemSka kri. Za vsak hlebec .j Je bilo treba krvavih žrtev. Varen nlsi , nikjer, vojska pa se ni mogla “bliskot' zaključiti. Sreča Je obrnila malovredne® Hitlerju hrbet. Palica, namenjena s°* sklm narodom, Je udarila po hrbtu Nemce. “Slov. Vestnik"1 Nemci so postavili sovjetske narode f težko preizkušnjo. Deželo miru, svobode ln socialističnega dela so napadli. Kot kobilice so se spustili na ukrajinske žitnice. Razbili so mesta. Lovili so ljudi ln Jih v natrpanih vagonih pošiljali na delo ▼ Nem-iijo. Prepevali ln vpili so: ‘‘Rusija Je naga, gorje Rusiji!" Oči vsega Bveta pa so bile takrat uprte v daljno deželo na evropskem vzhodu. Tisti, ki Jim je bil življenjski posel blatiti Sovjetsko zvezo, so sl rnell roke: “Sama po sebi bo rakpadlh’*. ‘‘LJud-stvo se bo pridružilo Nemcem in vrglo sovjetsko vlado*’. “Saj tam so ljudje sužnji, kdaj se je le suženj boril proti zavo-JeVlicu?” Svobodoljubni neradi Vsega sveta pa so vedeli: fcoVMs&o ljudstvo bo zmagalo, pa naj bo kar koli. 1>RESENE0ENJE Takrat so se z Rdečo Armado umikali sovjetski ljudje proti vzhodu. S seboj so vlekli stroje, vojno industrijo, s seboj so vlekli živino. V kratkem času Je bila vsa vojna industrija premaknjena z zapada na vzhod. Nemcem pa Je bil napovedan neizprosen boj. Nemcem pa so se leta ln leta cedile sline za ukrajinsko žitnico. Vojska in ljudstvo so žitnico požgali. Nemec si v svoji fantaziji ni mogel predstavljati Ime-nltneJSe stvari kot je DnjeprdstroJ. Niso ga niti videli! Kar ni razruSila v svojih po- dobrega in koristnega. Narod si ustvarja svojo bodočnost sam. Treba je sam« iskrenih in poštenih voditeljev. In jugoslovanski narodi jih ker so si jih sami izbrali, preizkušene v borbi in trpljenju, Iz zaslug za novo Jugoslavijo ni nihče izključen, Če se ni izključil ki sc je na ta ali oni način boril in žrtvoval za nje svobodo in boljši soC1® sistem. Saj za slabše se prav gotovo ni nihče boril in žrtvoval, marveč v ’ za boljše. Tako vsaj naravno razume preprost kmetski človek in Ne razumemo pa vsi dovoljno politično strukturo države, ki ne more biti tako v vetru, v lepih besedah povedana, kot je bila navada pri starih tikaših, ki dejansko, četudi so morda nekateri imeli dobro voljo in iskre11 niso mogli brez resnične podlage in praktičnih načel ničesar pozitivnega f kazati. Vendar je še precej naših ljudi, celo v tujino so bežali po zdra ki trpijo na bolezni starih političnih zablod. Prepričani pa smo, da ho ^ prej ali slej vseh ozdravil; prej ali slej bomo spoznali, da smo vsi dub° sinovi našega velikega narodnega in socialnega misleca Ivana CaioK®*. Simona Gregorčiča in drugih naših veikih mož, ki so bili neutrudljivi 01 njevalci naše Velike Svobode in naše Nove Jugoslavije. Secei6n VUGOESLA VA Afendida por experto personal de esfo nacionalidad. TRANSFERENCIAS DE FONDOS de Ayude Femiliar a Yugoes/«vie. CAJA DE AHORROS y CUENTAS CORRIENTES. Dos magnificos Servicios a dispasicičn de le ColecHvidsd Vugoesfava. \ SECCION DESCUENTOS. El Banco alendtri de inmedialo su So/icilud de C redilo, i Itr. 5 Vi sti iž Slovenije Občinske volitve -v gorici , občinskih volitvah v Gorici so j i veČino krščanski demokratje, in ,£fr 51 od sto. To se pravi, da so gorski klerikalci s pomočjo ubežnikov iz otranjosti Slovenije ter ostanki fa-in pritepenci z juga volili za De ^perijevo stranko. , *^ot je znano, sta sedaj v Gorici dve °taUnistični stranki: Za Tita in za «|Mnlbrtn. Dve tretjini SloVehcev so olili *a Tita, ostali pa za katoliško de-"^ratično zvezo in Kominforih. a l okoliških slovenskih vaseh pa so °?ili absolutno večino Titovi pristaši. *i razvidimo, da kot, ima Tito S Harod za seboj v domovini, tako mu j estn sledijo, tudi izven nje. Kotoiin-bo moral vsekakor enkrat prizna-’ Ga drevo raste iz tal in ne iz zraka. . ^ kulturnem domu v Solkanu, kjer ,e “il navzoč tudi inštruktor, iz Beogrft-?> je imela mladiha Velik'6 zborova-$?- kjer fte ,ie otvezala, cla bo poma-fr« pri kmetskih zadrugah in povsod, Mv *? trp^n' zlasti na se bodo pocrlo-1 v ideološki študij ter podvig kul-j r®- .Najbolj aktivna se je pokazala oslej mladina iz Medane, Prvačine in 'henberka, zlasti rihembarška mladi-Je pokazala lep primer v razumevali zndružništva in kulture. I adni pridelek na Primorskem je bil j.0.8 zelo obilen ter so ga kmetj-1 pro-] 1.v zadruge, kjer pa kupujejo de-jo C1 za zimo, večje količine pa odvaža-Hat lr|0zemstvo, da se bo za izkupiček ^ Kiioilo potrebne stroje. Za domačo I ‘febo pa so si seveda kmetje obdrža-!. ^Je, ga posušili ih napravili mošt si ^Prstu so oblasti odstavile sloven-e>?a nadzornika slovenskih šol ter ^stavile na njegovo mesto Italijana. Pomeni, da se nadaljuje z isto poli-^kot za Časa fašizma, krasne Zadružne domove gradijo po Sloveniji z veliko vnemo, kjer bo-» okrajni in vaški odbori imeli sedež skp Urnecra' Političnega in gospodaril? udejstvovanja. )• Kraniu so pretekli mesec razprav-o boljši delavski preskrbi. Ugoto-( v° Se .ie, da poslovanje ni bilo povsod n<> in pametno. Razdelitev žemlje na majhne parcele delavcem ni povsod priporočljivo kot se je zgodilo na Kočevskem. Skupna obdelava zemlje je hitrejša, cenejša in izdatnejša. Zelo občutno je še vedno pomanjkanje stanovanj ter se je v tem smislu podvzelo posebne korake. Slovenski gozdovi so bili vedno vir lepih dohodkov, seveda v stari Jugoslaviji predvsem lesnim trgovcem. Sedaj pa se je tudi gozdarski obrat reorgani^ ziral na splošni ljudski socialni podlagi ter bodo poleg poklicnih vpzpikbv lesa ih nnilih kmetov morali sodelovali tudi premožnejši kmetje, ki razpolagajo 7. več parov konj in volov iii so ap-sl p j stali ob strani kot da še njih petletni načrt, v katerem so zapopadeni tudi viri gozdov, ne tiče. V Trstu je bil v začetku prejšnjega meseca organiziran velesejm, kjer je imela tudi Jugoslavija svoj j)a.Y}ljoil usnjarske, kpzharske, lesno in gajjinte-rijškb industrije, ki je vzbujal veliko pozornost in tudi kupcev je bilo veliko. V Ljubljani so se ljudje kat' trumoma vrgli na trgovine proste prodaje ter pričeli kupovati na prodajne bone vse, kar jim je v oči padlo, če so potrebovali ali ne. Nasprotniki sedanjega reda so namreč vrgli nad ljudi besedo, da bodo vsi ti boni izgubili VeljaVo 111 ljudje so jih seveda hiteli uveljaviti. Tako st) kupili stvari, ki jih iie potrebujejo in odvzeli drugim možnost nabave, ki do-tične predmete potrebujejo, in kar je še slabše, ne bodo več imeli bonov za nakup potrebnih stvari. Časopisje je seveda o stvari pojasnilo. Tovarne v Sloveniji in sploh v Jugoslaviji že izdelujejo razne stroje, ki se jih je doslej uvažalo. V Trstu so zaprli slovensko šolo v ulici sv. Frančiška ter nalepili na šolska vrata napis, naj se vpišejo otroei v italijansko šolo v ul. Giotto. Sloven- Prevozno Podjetje G O R J C A Lojfe Frane Villarroel 1476 tJ. T. 54-5172 TRGOVINA JESTVIN "TRST" STANKO MIHELJ Chnrras 3120 T. 72-4951 ^ANc BEVK: “Hapi ari oJTtacftn Gedecmac” (Nadaljevanje) Ne morem si očitati niti najmanj- — ni pomoči. Zadela ga je ostrost be- f?a prestopka proti državi”, je rekel vJ*1}0; “V cerkvi govorim o Bogu, o laskih resnicah, ne o politiki. Vaše Sede so grdo obrekovanje, ako ni-dokazov.” j^^okaze imamo, prečastiti. Dokaze ,,^r°ti meni? Proti meni ne!” jjj r°ti vam ali proti drugim — to za (je J ^ima pomena. Poudarjam le, da so plasti zatrdno odločile izvesti svojo fQv ero in ne bodo odnehale”, se je po-Vfl n'ku zmeraj bolj dvigal glas. ‘ ‘To ^elt 8?nem zaupati. Zato je vsako pre-Se jalovo. Ako se ne vdate danes, ^foste morali vdati jutri. Ste razu- % 9’ ^e(irmac je razumel, le predobro IfH^til 3e- kako je v napadu tresti, v globoki zavesti nemoči po-°S) obhajala ga je slabost, da se je na m*zo- Razumel je, da bi se vod ne too?li sporazumeti. Oganj in (lr a' ^rugačni pogledi ha življenje, Račna morala, vsi pojmi sprevrženi sed, ki je ni pričakoval. Da, saj je razumel, tudi on je bil nekoč vojak. Poročnik je dobil povelje, ki bi ga moral izvršiti,a kaplan se mu upira; vrglo ga je iz ravnotežja, da je zadnje besede skoraj kričal. Čedermaca je presenetilo in užalilo, mu za trenutek pobralo glas in besedo. Zdaj ni bilo časa za občutke. Poznal je čut teh ljudi; vedel je, kako je treba z njimi ravnati. Vljudnosti je odgovarjal z vljudnostjo, a njihova trdota je zadela ob še hujšo trdote. Ni smel pokazati strahu. Preudarno, hladno'; ne sme se dati zavesti od svojih občutkov. “Gospod poročnik,” je vstal in položil pest na mizo. “Ali ste me prišli aretirat? Prav. Uklenite me in rade volje pojdem z vami. Če ste prišli z menoj razgovarjat, tudi pravrazgovoriva se mirno. Toda ne dovolim,da bi vpili nad menoj; tu je moja hiša. Vojak sem bil in verjemite, da poznam predpise prav tako dobro kot vi...” Poročnik se je zavzel, pobralo mu ski starši pa so odločno zahtevali za svoje otroke slovensko šolo ter so zapisali otroke pri slovenskih učiteljih kar na ulici. Na Dolenjski cesti v Ljubljani dela pet udarniških brigad ter nastaja iz razdrte ceste nova tlakovana. “Z lopatami bomo zagrebli klevete”, pravijo mladi udarhiki, Narodna knjižnica v Ljubljani ima okrog 450.000 zvezkov. Zbrane ima vse knjige od Trubarjeve dobe leta 1551 pa do dahes. V kolikbr 111 tako, so bile krive razmere tekom naše zgodovine. SeVeda se mnoge posamezne slovenske knjige hranijo tudi, v Londonu; Leningradu; Berlinu iit drugod. V Idriji in Tolminu so bile tudi lepe razstave slovenskih, in neslovenskih knjig prevedene v slovenščino. V Jugoslaviji so že pričeli skupno načrtno rejo prašičev in goveje živine, ki obeta lepe uspehe. KOROŠKE VEŠT! Koroški Slovenci so dovolj zreli, da znajo ločiti resnico od neresnice. V zadnjem času so priželi nekateri avstrijski komunisti stopnjevati svojo gonjo proti novi Jugoslaviji, pa tudi proti neka- ! terim vodilnim tovarišem koroških Slo- ! vencev, ki jih naše koroško delovno in de- j mokratlčno ljudstvo spoštuje ter jim zaupa že doigo vrsto let. Ne bo se jini posrečilo, da bi zasejali razdor in zmedo v vrstah našega delovnega ljudstva, ki je dovolj zrelo, da zna ločiti črno od belega, resnico od neresniee, dejstva od potvorbe. Z neresničnimi navedbami je izključilo koroško deželno vodstvo iz Partije štiri vodilne slovenske tovariše Karla Prušnika-Gašper-ja, Andreja Haderlapa, Pranja Ogrisa in Mileno Mohorjevo. Smešno utemeljevanje tega sklepa odkriva naivno podcenjevanje slovenskega ljudstVa na Koroškem. Vprašujemo, se, mar ni deželno vodstvo Izključilo naše tovariše iz Partije zaradi tega, Dr, Francisco Jose Cespa DENTISTA CmU.IANO Consultas de 15 a 20 hs. COronel II. Lista 501NJ T. A. 50 - 5782 ker se ne marajo pridružiti neutemeljenemu, načelnemu obrekovanju nove Jugoslavije in ker ne morejo odobravati resolucije Centralnega Komiteja Komunistične patije Avstrije v zvezi s kritiko Inform-blroja. Hkrati obsojamo in zavračamo vse poizkuse, s katerimi bi radi nekateri ustvarjali ln poglabljali razdor hied avstrijskimi in sioVenskibil prbUtašisti Koroškem. fJe bomo se odpovedali svoji pravični borbi koroški deželni gifivdr in kbrdška deželna viada sta izdala proklatnacijci, ki poziva 1 jtidstvb, da prisostvujte proslavi obletnice 10. oktobra 1920. V proklamiicijji je Izražena bojazen,da so koroške ineje še zmerom izpostavljene-zahtevam po spremembi, in poudarjeno zaupanje v pravilnost In trajnost stEtnja, iti je bilB ustvarjeno na podlagi svobodnega glasovanja dne 10. oktobra 19 20. Koroških Slo: vencev se ta prok,lamacija pray nič ne t$e. ker se nismo nikdar odpovedali svoji bfirbi za pravipo in svobodo. Za, to “proslavo" so prilezli Iz mišjih lukenj ljudje, ki si ves ta čas od zloma nacizma niso upali na svetlo. Od hiše do hiše so hodili ter po branjevsko usiljevali znake, s katerimi naj bi se ljudje peljali k celovški proslavi za “nedeljivo” Koroško. Toda vsa ta sumljiva, umetna agitacija nt- mogla nič pomagati. Naše zavedno ljudstvo je ostalo doma. Dokler ne bo na naši zemlji pravice in miru ter kohca nasilij, se bbmt> bdrill daije za svoj končni ciij; ki je V združitvi našega demokratičnega, protifašističnega delovnega ljudstva z novo Jugoslavijo. Nov val terorističnih nasilij. fce bi poslušali samo govore raznih avstrijskih politikov, bi utegnili misliti, da uživamo koroški Slovenci vse mogoče pravice in popolno enakopravnost. Kakšno je v resnici naše stanje,pa dokazujejo dejanja zadnjega časa. Gre za brutalne metode nasilja in hitlerjevske nestrpnosti, ki bi rada čez noč zabrisala s tal koroške zemlje sledove slovenskega delovnega ljudstva. Ljudje, ki nosijo na sebi madež nacistične SLOVENSKA BABICA Filomena Benes de Bilek UMA 1217. U. T. 23-3389. Buenoa Aires TRGOVINA JESTVIN Src&ko Tnrel ★ TRELI.ES 1402 U. T. 59-4104 vso odločnost. Vstal je in dvignil roko v pomirujočo kretnjo. “Pomirite se, prečastiti!” je znižal glas. “Pomirite se! To je moja grda navada,” se je opravičeval “Nisem mi-,slil tako hudo .. . Saj razumete .. .” “Razurriem”, je Čedririac naglo vrgel. “ Sedite,.prosim !” In sta zopet sedla. “Torej pogovoriva se v miru. Mislim pa, da.je v zadevi, zaradi katere ste prišli, vsaka beseda zastonj. Te stvari segajo mnogo pregloboko, da bi se dale ali smele urediti med nama. Najprej jih morajo do dna razčistiti najini predstojniki.” '“In če so jih že razčiztili t” se je poročnik zvito nasmehnil. “Ne verjamem”, je Čedrmac rezko odsekal. „Do danes nimam še niti najmanjšega dokaza za to.” Poročnik je bobnal s prsti po mizi; bil je v zadregi. Kazno je bilo, da ne ve, kaj naj-stori. II prete slavo! (Ta slovenski duhovnik!) Da bi vsaj ne bil tako vljuden, a ob enem tako odločen! Nekoliko ga je plašila tudi njegova siva starost. Ne bi se mogel več odločiti za oster nastop. “Zakaj ste tako svojeglavni, prečastiti! Seveda, vi krhko storite,kar hočete, le svetujem vam... S tem vam je hočem le dobro. Opozarjam vas še, d« si s svojo trdovratnostjo pripravljate le neprilike in nesrečo...” “Mislite?” je posilil kaplana rahel posmeh. “In kaj, na primer, se mi more zgoditi?” “Razne nevšečnosti, ki bi jih v svoji starosti bridko občutili”, mu je poročnik vrtal s pogledom v oči, kakor da meri učinek besed. “Na primer — konffnacija...” Poslednjo besedo je izgovoril počasi, jasno, da bi ji dal dovolj poudarka Čedrmaca je hudo pretresla, četudi se je. trudil, da bi tega ne izdal. Bojazen, ki ga je navdajala že prvi dan,je dobila stvarno osnovo. Čudno milo se mu je storilo ob srcu. Pomolčal je za trenutek, premagal občutke in se zopet zbral. Da bi skril svojo prepadenost, je posilil smeh. “Prav”, se mn je narahlo tresel glas. a roka mu je, kakor vselej v trenutkih razburjenja, segla po tobačnici. “Storite, kar vam drago. Ponavljam: vse posledice prevzamem nase. Na razpolago sem vam.” “Ne, ne,” se je poročnik rahlo dotaknil njegovega komolca. “Tako daleč še nismo. Nimam še nobenega takega ukaza.” Besedica “še” je imela poseben prizvok. “Tudi vi se boste še pre- preteklosti, menijo, da bodo lahko nemoteno, brez odgovornosti in kazni izvajali najrazličnejša nasilja nad koroškimi Slovenci. Sedaj so pokazali svoj pravi obrnz. Znano je, s kakšno žilavostjo se mora boriti naše slovensko koroško ljudstvo proti vsem očitnim zlorabam vero in cerkve s strani celovškega škofa, ki je med drugim zahteval odstranitev spomenika 85 partizanskim borcem v št. Rupertu pri Velikovcu in ki je prepovedal slovenskim duhovnikom blagoslavljanje spomenikov na grobovih padlih partizanskili borcev. Sedaj pa je celovški škof očitno pokazal svoj pravi nacistični in hitlerjevski obraz. Dne 7. novembra bodo namreč po odredbi celovškega ordinariata zbirali po dferkvali prispevke za ureditev grobov padlih hitlerjevskih vojakov. Kako naj sedaj uskladimo to stvar s svoječasno zahtevo istega ordinariati, da je treba s partizanskih spomenikov izbrisati izraz “protifašističen’’. Pri nas ni nikogar več, ki ne bi bil spregledal te dvoline igre in pristranskega ravnanja cerkvene oblasti. PO KOROŠKIH VASEH. Praznik kmečkega dela smo imeli v Cirkovčah pri Pliberku pod geslom "Dneva košnje”. Ob tej “priliki smo spoznali, da naše kmeko delovno ljudstvo več ne naseda praznim obljubam gospode, preoblečene v kmeko irhovino. Praznik kmečkega dela nas kliče k novim delovnim zmagam na njivah, travnikih, v gozdovih. V Globasnici smo pokopali partizana Jaka, ki je padel od krogle belogardističnega izdajalca. Kljub dežju se je zgrnila velika množica ljudi iz bližnjih in tudi oddaljenih vasi. O!) odprtem grobu je postavil župnik Sekol padlega tovariša in vse partizane za vzgled naši mladini.. V imenu zveze bivših partizanov Slovenske Koroške je spregovoril poslovilno besedo tov. dr. Franci Zwitter, ki je opominjal k budnosti in previdnosti pred belogardističnimi propagandnimi frazami. Letošnji 10. oktober... Za letošnji 10. oktober so spravili in navozili v Celovec z vseh strani zaslepljene ljudi,ki so zmerom pripravljeni potovati kamorkoli, če je vožnja brezplačna. Slovenske množice so s svojo stoodstotno odsotnostjo dokazale, da zavračajo z ogorčenjem takšno izzivanje in da so dovolj politično zrele za pravo spoznanje stvari. Motijo se tisti, ki menijo, da je reševanje koroškega vprašanja zadeva Avstrijcev /S^WWVWWWW\A> mislili. Vsi so že podpisali, le vi, prečastiti ...” “Ne vsi”, mu je gospod Martin ostro segel v besedo. “Vi se motite! In če bi tudi vsi podpisali, bodo sami odgovarjali pred Bogom. Meni je ljubše, ako se zaradi upora zagovarjam pred svetno oblastjo.” Poročnik se je nasmehnil tako brez vsake trdote, kakor da med njima ni bilo hudih besed. Nato se je sklonil na mizo in kaplanu ostro zastrmel v oči. “Torej — nič!” Čedrmaca je ta pogled dražil. “Ne!” “Pod nobenim pogojem?” je poročnik zategoval besede. “Pod nobenim,” je rekel gospod Martin nestrpno in umaknil pogled; ni mogel več prenašati poročnikovih oči. “Ne izgubljajmo nepotrebnih besed!” Poročniku je igral pol plah, a pol lokav nasmeh na ustnicah. “Prečastiti, povejte — koliko zahtevate?” Gospod Martin se je vzravnal, oči so mu neumljivo zastrmele v poročnikov obraz. “Kako — koliko zahtevam? Ne razumem.” Poročnik se je ozrl po brigadirju in mu komaj opazno nekaj namignil. Ta samilf: Z velikim ogorčenjem je sprejelo naše koroško ljudstvo vest, da je škofijski ordinariat v Celovcu odredil celourno zvo-nenje po vseh cerkvah na “Čast” 10. oktobru. Prebivalstvo slovenskih župnij je preprečilo to zvonenje. PISMO IZ DOMOVINE Naš rojak. Ivan Gržina, član SED, podružnica San Martin, se je zglasil te dni na našem uredništvu ter nam dal v objavo sledeče pismo, ki ga prinašamo v izvlečku: “S službo sem zelo zadovoljen, sem namreč zastopnik naših železnic v Knežaku. Vsekakor je sedaj mnogo bolje kot je bilo v preteklosti, čeprav xe nimamo vsega kot bi želeli. Še nekoliko potrpljenja, pa bo kmalu vse bolje; v tem oziru pa nisem prav čisto nič ca-gljivec. Kakor razvidim po .tvojih pismih, se vam v tujini ne godi ravno slabo. Ali imate namen priti domov kdaj ? Rad bi vas videl. Sicer vas ne bom silil za priti in ne priti, pač pa vam lahko rečem in kakor si lahko tudi sami mislite, dela vam ne bo manjkalo, pa tudi za lakoto ni pri nas še nihče umrl, dasi ne živimo ravno v izobilju, vendar čisto drugače kot nas prikazujejo nekateri nezadovoljneži. Vsak dan in vsako leto se naš življenjski standard izboljšuje. Kdor je videl in hodil po naši porušeni domovini, si pač ne more misliti, da. bomo brž vse porušeno zgradili in imeli vsega v izobilju. Če pa smo štiriletno trpljenje in borbo prestali z golimi rokami, bomo tudi deželo obnovili in industrializirali v moderno državo, čeprav smo tudi pri obnovi začeli skoro z golimi rokami, a danes že nismo več praznih rok. Kdor si danes izven domovine išče dela in sreče, ko je doma vsega najti, Tovariš piše iz Ljubljane svojim tovarišem v Argentino KROJAČNICA “LA TRIESTINA” Izdeluje po najmodernejšem kroju DANIJEL KOSIČ Calderon 3098 - Devoto - Buenos Aires T. A. 50 - 6228 se jo zresnjen dvignil, odšel iz izbe, iz hiše, obstal pod latnikom in se oziral po bregu. Poročnikove južnjaške oči so se zopet uprle v kaplana. “Ne razumate?” je izrekel počasi. “Pomislite! Tri tisočake? Martin Čedrmac je obsedel kot oka-menel, ni umaknil pogleda, ta trenutek ne bi bil mogel spregovoriti. Razumel je. Sto občutkov in misli mu je hkrati zalilo srce in možgane. Že je hotel planili, a kakor da ga je zamotil hudič, je počakal še trenutek, samo trenutek. Njegov molk si je poročnik razlagal po svoje. “Pet tisočakov?” Tedaj seje Čedrmac do dna zavedel žalitve, kakršne mu ni bil še nikoli nikdo prizadejal v življenju. Če bi bil prej omahoval, bi sc bil zdaj za zmeraj zakrknil. Ako bi se kdaj vdal, bi mislil, da je vzel Judeževe groše. Kri mu je pognalo v obraz, ni se več premagoval, ogorčenje se mu je dvignilo iz dna duše. “Gospod poročnik!” je vzkliknil. “Prosim vas, da čimprej zapustite to hišo,” Vzelo mu je glas . . . Poročnik se je dvignil, vražji nasmešek mu je v trenutku izginil iz obraza. Ostra odklonitev, ki je ni zatrdno pričakoval, ga je docela razorožila. Neuspeh ga je No vayan a creer que me olvide de ustedes, pero hay tan poco tiempo y tengo rjue hacer un esfuerzo para es-cribirles. Aqui me eneuentro bien perO no tan bien ccrao alla y tengo pleno fe y esperanza que dentro de poco tiempo se va estar tan bien aca como alla y mejor todavia. Aqui se trabaja y cons-truye mucbo en bienestar de todos los trabajadores y no en beneficio de al-gunos euatro magnates como es la cos-tumbre en el mundo capitalista. Para eseribir todo lo que hacemos aca tenia que llenar toda la Prensa del domingo. Precisamente cuando yo vine aca enauguraron un ferrocarril infantil que esta dirigido exclusivamente por los nifios de ocho a catorce n nos. IIoy dia se hacen las cosns en la Nueva Yugos-lavia que antes ni sonaban. En la f&bri-ea donde trabajo se hacen todas clases de turbinas y otras maquinas importan-tes entre el las una inventada aca que es una maravilla nunca visto; se trata de una siera para. cortar troncos en tables; nroduce cien veces mds de las habituales. Tengo que decirles tambien como se trabaja aca diariamente porque algu' nos creen que se trabaja como escW‘ vos; no. companeros, horario de trat>a' jo es ocho horas, pero quien quiere trabaja voluntariamente mas horas en bien comun para reconstruir el pais pronto posible de acuerdo con quinquenal. Asi trabajan miles y K>“eS de obreros y obreras para horar tie®' po y dinero, para unidad, felicidad JV grandeza de la patria. Sabemos muy bien que alla hay mU' eh a gente en contra nuestra, pero esw no nos desmoraliza ni por un instantni porque sabemos que trabajamos Par& nosotros. Un dia no muy lejano todos nuestros enemigos se van a contrar con la boca abierta. Dentro de algunos ano® se va a vivir ac& mejor que a ningUH® parte del mundo. Tengo que dccineS que nuestra Yugoslavia se parece J^o*. cho a la Argentina. Es comprendiWe que ahora tenemos mucho que exportar para conseguir lo quc no tenemos, per° dentro de poco nuestra economia va es' tar bien consolidada. ta je zame odpadnik, v obraz povedano, izdajalec svoje domovine, svojega lastnega naroda, in takih ni ravno malo. Pri nas mora danes delati vsak in doprinesti svoj del k skupnosti; ljudstvo v splošnem tako misli in tudi dela. Ker pa se vsem tako ne dopade, širijo doma in v tujini vesti, da vlada pri nas teror, kar pa ni resnica. Res pa je, da kdor za skupnost ni pripravljen ničesar doprinesti, tudi od skupnosti ne more ničesar zahtevati. Za izkoriščevalce tu ni več prostora in jih tudi ne potrebujemo. Zato smo se tudi borili, da napravimo enkrat konec našemu suženjstvu. EDINA SLOVENSKA ESTAVBENIKA V SAAVEDRI ANDREJ ROŽIČ in SIN Tehnična konstruktorja P uit Huidobro 4554-58 U. T. 70-6119 M E R C A D O Magdaloistts” CARNTCERTA — 7? A V Tt A R Pue«to« 21. 21. 25. A vda. Fon. Roir6 527R jezil, obenem se je sramoval, kakor se sramuje vsak podkupovalec, ki se mu izjalovi naklep. Najrajši bi se bil na glas zasmejal in rekel, da je govoril le v šali, a se ta hip ni upal tvegati nove žalitve. “Žal mi je, prečastiti”, je rekel skozi stisnjene ustnice, “vendar vas moram prositi, da me spremite do Čedada.” “Torej sem aretiran?” “Ne”, je rekel poročnik hladno in se oziral po knjigah ob steni. “Kdo pravi, da ste aretirani? Ker trdovratno vztrajate pri svojem, imam nalog, d.a vas predstavim oblastem.” Aretacija v rokavicah, je Čedrmac grenko pomislil. Morda zaradi njegove starosti in da bi ne vzbujalo preveč pozornosti. To mu je na pol ohladilo prejšnje živo ogorčenje. Zbrati je moral vse sile-; da se je delal ravnodušnega. “Ali me ne boste uklenili?” je vprašal. “Neee”, je zategnil poročnik. “Ako sem aretiran, mi je ljubše, da me tudi zvežete. Ne sramujem se.” . “Toda neee! Samo kratko zasliševanje Čisto formalna, uradna zadeva. Podpisali boste zapisnik . .. Spodaj na cesti nas čaka avto...” Čedrmaca se je znova polašeal duh upornosti. E A Z A R " D A N U B I O ' D. UGLESSICH \vHa. San Martin 2902 U. T. S9- KADI© Izdelovanje novih aparatov ter vsakovrstna popravila izvriuje IAEOB KREBELJ CESPEDES 3783 (vogal Avda. Forest Tel. štev. 54 - 4650 Recreo “Europa” Pripraven za nedelja'-« izlel* v Tiff*8, Prevoz s postaje Ti| *• FCCA- do H®* crea in fffzaji L a i I a i k a BRATA ROVTAR Tigre FCCA. — 1 JL 749 - 38* Rio Čaraj Ttrchcry “In — ako se uprem?” , “Tedaj, prečastiti, bi vas moral o o vesti s silo. Pa tega ne boste storili-Poročnik se ni varal, tega Čedr®8 res ni storil. Katina je stala v veži, bila je_ vS bleda, solze so ji kar vrele po “Povej cerkovniku, da jutri ne J3 maše”, ji je brat naročil mimogred • “Pa ne joči! Ne kaži se tako! Odšel je z upognjeno glavo, skljuČe11’ kakor da mn je težka skala legla 11 pleča. Čedrmac je sedel poleg poročnika se ves pogrezal v blazinasti sedež. P ICO v LMCi/uiiuaii o™- ~ trenutek se je vdal otroški brezskr nosti; zdelo še mu je, da lc sanja. Saj11 - - - - - - ci0' za trenutek! Zagledal je prvega veka, ki se je ustavil na cesti in čuden strmel za njimi; tedaj se je zop bridko zavedel svojega položaja. radi žalosti in sramovanja bi se bil,n»J rajši v zemljo pogreznil. Poročnik je molčal, kadil cigareto ^ gledal skozi šipo. Prej, ko sta h?®1' skozi vas, je venomer govoril ; u111-1?/ prijazno je izpraševal o vsakdanjost^ da bi pred ljudmi spretno zabris pravo podobo položaja, čedrmac n'U odgovarjal stvarno, a kratko, duli n1 je bil odsoten. (Nadaljevanje) ■J Naročnik; PREČITAJ PAZNO IN UPOŠTEVAJ! Odbor Slov. Ljudskega Doma, kakor P°ročaffio na drugem mestu, je poskr- il Slovenskemu Glasu spet stalnega ourednika, ki bo skrbel za točno izha-f^je lista in kolikor mogoče dobro in ^imivo vsebino. I če se ali se bodo, o čemur ne dvo-strinjali z nami. In sicer bo tudi 4 one, ki se morda trenutno ne stri-J&jo z nami, ali samo delno ali pa se Ploh nikoli ne mislijo. Nič za to. Naj-°‘jša šola je življenje samo, ki bo nas pj ali slej pripeljala na skupno in ^jboljšo pot. O tem imamo v izselje-že potrjena dejstva: Naša stara ^štva, ki hodijo danes po enotni poti. . Tem potom naprošamo naše čitatelje, p Prispevate v list, kar bi se vam zde-J splošne zanimivosti. Pošljite v list o domačih zadevah kot novorojeni porokah in drugih stvareh. List bo Prejel in priobčil tudi vsako konstruk-Vuo kritiko v smislu naših načel, od- le ujal pa vse, kar prinaša nepotrebne ePire in razburjanje duhov, predvsem pa je potrebno, o tem se 2e večkrat pisalo in vemo, da vsak kočnik tudi pravilno razume in tol-da se točno plačuje naročnino. 3 ki živite na deželi, pošljite po po-.11> brez da bi čakali našega opomina j/Otti, ki živite v mestu, imate lepo j/r&o priti osebno do uprave, če vas ®sj kobradorji ne obiščejo, ki se brez-J'acno žrtvujejo za list s tem, da neka-re ob prostem času obiščejo. Zakaj bi vsak sam nekoliko ne potrudil ter Ti °yenska Cvetličarna r'Uiivirato 4223 LOS A L I* E 8" U. T. 51-0732 Mtostar Antor RO J AčNICA CIRIL PODGORNIK Tinosrast* 52#f ^Sovina jestvd, 'PRI ČEHN1CU" R«m6n Usta 565( - U. T. 64-1509 TISKARNA Rudolf Živec IENTO 40 Caseros T. A. 757 (Santos Lugares) 1101 ^••ojačialea ‘'Gorica” Franc Leban ^ARNes 2191 Buenos Aire* Naproti postaje La Paternal T. A. 51» - 0857 Krojačiiica l*tOPOLl> USA J Avda. FRANCISCO BEIRO 5380, Dep. 2 T. A. 50-4542 VILLA DEVOTO ^STNA PEKARNA in TRGOVINA JESTVIN “TRIESTINA” Lastniki: KUKANJA in BRATA, GEC Mcxyo 2606 CORDOBA vsaj enkrat na leto prišel do uprave. Obenem pa bi navezali osebne stike z uredništvom in upravništvom ter z našim Slovenskim Ljudskim Domom. Po-vdariti moramo namreč, kar večinoma Slovencev ne veste oziroma se no poslužujete, da ima Slovenski Ljudski Dom lepo knjižnico vseh vrst novel in romanov, ki so namenjene izseljenstvu v pouk in zabavo. Torej imamo dragocen zaklad, ki si ga ne znamo izkoriščati. Kot doslej, naj tudi v bodoče vsak naročnik po svojih močeh prispeva v tiskovni sklad, kajti tisk je silno drag, naročnina pa primerno nizka. Če boste vsi naročniki in oglaševate-lji točni, bo lahko točen tudi list in imate vso pravico to zahtevati. Pa ne bo treba, kajti uredništvo in upravniš-tvo se dobro zaveda svoje dolžnosti. Torej, naročniki! Držite se točno teh navodil. Oni, ki ste zaostali z naročnino, napravite svojo dolžnost nemudoma. Potem pa bomo za v bodoče govorili. CITATELJEM NA ZNANJE Sporočamo vsem eitateljem in čita-teljicam Slovenskega Glasa, da je na vabilo Slovenskega Ljudskega doma, naš rojak Jan Kacin, ponovno prevzel uredniške posle pri Slovenskem Glasu. JUGOSLOVANSKA NARODNA RAZSTAVA V ponedeljek 8. t. m. je bila slovesno otvorjena jugoslovanska narodna razstava. V veliki dvorani se je zbralo veliko število povabljencev, med katerimi so bili nekateri argentinski zastopniki, kakor tudi predstavniki nekaterih slovanskih držav. Izvajalo se je naj prvo argentinsko in jugoslovansko himno. Pozdravil je nato navzoče g. Minister gen. major F. Pirc, ki je v svojem govoru obrazložil pomen in važnost razstave. Posebno je povdaril g. Minister, da so razstavljeni izdelki delo našega preprostega jugoslovanskega ljudstva. Zapela je par pesmi ga. Bogdanovič in nastopil je potem tudi naš znani baritonist Angel Hrovatin, ki je s svojimi pesmimi dosegel velik uspeh in veliko priznanje od strani prisotnih. Zaključil se je spored z vijolinskim duetom učencev vijolinista L. Spilerja. Več o razstavi spregovorimo v prihodnji številki. Vrši se v ulici Florida 659 in je odprta vsak dan do 20. nov. Vstop je prost. “PARTIZANKA” ODRINILA SPET PROTI DOMOVINI V poznih urah je naša “Partizanka” v ponedeljek 8. t. m. odplula proti domovini. Kot po navadi, se je od nje poslovilo mnogo naših ljudi. PRODAJALNA - TOBAKARNA Prodaja raznih časopisov, revij, slaščic ter raznovrstnega moškega in ženskega perila. VLADIMIR BENKO Avda. Francisco Heir6 5701) VILLA DEVOTO - BUENOS AIRES MIZARSKA DELAVNICA “LA PRIMERA” PETER JONKE Lastni k': S« izdelujo vsa v to 3troko spadajoča dela. FASOS LOS ANDES — RIO CEBAUOS C O H D O B A Jurij Vega slovenski matematik in topničar, se je rodil dne 23. aprila 1754 kot sin revnih kmečkih staršev v Zagorici nad Jevnico in je umrl verjetno 17. sept. 1802 na Dunaju kot žrtev roparskega napada. Njegovo truplo so našli šele 26. septembra v Donavi, zločin sam pa so pojasnili šole čez Vi let pozneje. Srednjo šolo je obiskoval v Ljubljani in je v tem času tudi spremenil svoj prvotni priimek Veha v Vega. Z 21. letom je skenčal šolo s tako odličnim uspehom, da je dobil takoj mesto plovnega inženirja na nižjem Avstrijskem. Sodeloval je pri raznih vodnih gradnjah. Toda že leta 1780 je iz navdušenja za vojaški stan stopil k topništvu in postal glavni predavatelj in profesor za matematiko in topništvo v vojaški akademiji na Dnnaju. Svoja predavanja iz matematike je izdal v štirih knjigah. Ker so ga pri računih vedno motile številne napake v takratnih logaritemskih tablicah, se je odločil, da jih sam na novo izračuna. S številnimi pomočniki se je spravil na to naporno delo in izdal najprej logaritemsko-trigo-nometrske tablice v dveh zvezkih, ki so doživele kar štiri izdaje zaporedoma radi velike razprodaje, ter kasneje še izdal “Tesaurus logarithmorum”, ki je še danes v rabi povsod, kjer se potrebujejo sedemmestni logaritmi. V želji po čim večji popolnosti je razpisal nagrado po en zlatnik za vsako napako, ki bi jo kdo odkril v teh svojih tablicah. V isto vrsto dela kot te tablice spada tudi njegov izračun števila na 140 mest. Njegovo dejavnost na vojaški akademiji na Dunaju pa je večkrat prekinila njegova udeležba na vojaških pohodih. Pri vojnah s Francijo je prišel njegov FABRICA DE MOSAICOS ALBERTO GREGORIČ Venta de materiales da construcci6n Avda. Fco. Beir6 5671 U. T. 50-5883 talent takrat vedno bolj do veljave in končne se je celo lotil izdelovanja novih možnarjev, ki bi bolje ustrezali fizikalnim razmeram in zahtevam. Takoj se je pokazalo, kaj zmore v teh stvareh znanstveno šolan strokovnjak: novi možna rji so nesli skoro dvakrat tako daleč kot stari in so se odlično obnesli pri sledečih obleganjih. Jurij Tega je bil za svoje zasluge pri tem odlikovan z najvišjim avstrijskim odlikovanjem in postal baron. Svoja izkustva v topništvu je izdal v posebni knjigi: ‘ ‘Praktična navodila za bombardiranje”. Vega se je dalje kot član komisije za mere in uteži ukvarjal s problemi, ki so nastopili, ko je francoski konvent sprejel nove metrične mere. Spisal je nadalje krajšo razpravo o merjenju časa in o gibanju krogle, ki se vrti s stalno hitrostjo okoli spremenljive osi. Iz tega razvidimo, da smo Slovenci imeli že v prejšnjem stoletju velike matematike, ki so poveličavali naš mali a delovni narod in njihovi izumi so prinesli tudi svetovni javnosti precej pripomočka za razvoj svetovne znanosti/ j *?-> V. Krmac. PIVARNA — Kroglišče in Keglišče PODGORNIK FRANC VVarnes 2113 La Paternal TRGOVINA JESTVIN PETER ČUČIČ Excelsior 1500 - U. T. 757-301, Saenz Pe6a ŽELEZO - BETONSKO PODJETJE RUDOLF KOMEL ZA NAČRTE IN PRERAČUNE Bernaldez 1655 U. T. 67-1411 MECANICA y ELECTROTECNICA E. LOZEJ y W. COX Avda. Riestra 1115 U. T. 61-065« tPr. A. Kirschbaum Dra. Maria Kirschbaum ZOBOZDRAVNIKA LOPE I)E VEGA 3271 T. A. 50-7387 MEHANIČNA DELAVNICA JOSIP H C A č A Villa Real 140. J. Ingenfcros. U. T. 757-640 ELECTRICIDAD Y PLOMERIA JOSE RADAN Bernaldez 1550 Buenos Airea Foto - Arto MARCOS Najpopularnejša na Doek Sndn Fncnndo Quirora 1325 U. T. 22-8317 ileinuldo M 'mnnerman MEDICO Nazca 2381 U. T. 50-2845 RESTAURANT MIRO MERKUŽA LORIA 472 ^Jucm (Sopcic a (vilo HORMIGON ARMADO Coronel Dominguez 244 T. A. 652 - 0244 VILLA MADERO Zobozdravnika lira. Samoilovič Dr. Feliks Falicov Sprejemata od 10—12 in od 15—20 ure DONATO ALVAREZ 2181 TOVARNA POHIŠTVA VINKO ROGELJ BLANCO ENCALADA 249-261 VILLA ESCASO U. T. 652-01« St a vilinska Kovača G. STAVAR A K. KALUŽA Laprida 2443 Florida, FCCA DCCTCE MSI I I AR I I I S Specijalist notranjih bolezni Ordinlra vsak dan od 16 do 20 ure SAN MARTIN 955 . 1 nad. - Dep. O T. A. 32 - 0285 in 0829 SLOVENSKA JURIDIČNA PISARNA Odškodnine, Odslovitve, Nezgodo, Dedščine in vse Sodnijske Tramitacije . Urardne ure: od 18 do 20 DIAGONAL NORTE 1119 - Piso 8 (Nasproti Obelisku) Escritorio 823 T. A- 35 - 6243 Buenos Airea J E K š E EKTOR MIZARSKA DELAVNICA Dr. Lina Belaustegui 4466 U. T. 67-3621 Franc S t c h a r STAVBINSKI PODJETNIK Ram6n L Falcdn 6371 U. T. 64-3084 LA VOZ ES LOV ENA 10 H IT A DO TOR hA SOCIEDAB VUGOEStAVA “HOGAR POPU1/AR E8LOVENO" TONE LJUBIČ: Smoletova mama Zgodbo o požigu Smoletovine pozna pri nas vsak otrok. Fašisti In Izdajalci so se pripodili na oklopnikih ln najprej izropali domačijo. Nato so stavbo zažgali. Mati je tedaj bila v hiši. Vse je bilo v plamenih in r gostem dimu.Ko je izgledalo, da se bo zdaj pa zdaj zrušilo ostrešje, se je na gorečih hišnih vratih prikazala sključena postava sive starke. V naročju je nesla staro hišno zibel. To je bila zibelka, v kateri so se zibali vsi njeni otroci pred dolgimi, dolgimi leti. Samo še ta zibelka je ostala kot spomin nanje. Sin Tone je padel v Dolomitih, hči Julka leži nekje v temnih kočevskih gozdovih, a najmlajšega so izdajalca ubili doma. V osmojeni obleki in s pogledom na divjake Je drsala iez prag. Sredi dvorišča je padla na kolena ln dvignila zibelko visoko nad glavo. Tako je ostala kot kip. Sovragi so izginili drug la drugim . .. Pa je Smoletova mama prenesla vse*. Dočakala je svobodo In na novo zaživela, ko se je njena domačija začela obnavljati. Prvi so prišli pionirji in se lotili razvalin. Vsakega posebej je pobožala s pogledom. Na pragu stoječ je pokazala na pionirja Živka, ki je vihtel kramp in bil glasen na vse strani. “Vidite, ta je tak kot ranjkl moj Tone. Hiter in glasen je bil pri vsakem delu. Pri partizanih so ga takoj ocenili in mu dali ime Brzi.” Potem je pokazala na Petra, ki je umerjeno podiral na pol porušen zid. Nasmehnila se je in dejala: “Onile pa je podoben mojemu Ivanu. Pri delu je bil preudaren. Ničesar ni delal tja v en dan. Vse je najprej premislil. In molčeč je bil, prirasel na domačo zemljo. V partizanih so ga kmalu spoznali in imenovali Orača.” Prišla je mimo črnolasa Vida. Njo je zadržala, jo prijela za glavico in se zazrla v njene oči. Potlej jo je pobožala in rekla: ‘Ti otrok maj zlati!” 2ive Vidine oči -in nleni črni lasje so ji obudile spomin na njeno Julko. Ob spominu na nJo se ni mogla zdržati solz. Takšna je Smoletova mama. V spominih na svoje živi. V vsakem pionirju išče svoje otroke. Pazljivo sledi delu mladine in se veseli njenih uspehov, kokor bi se veselila lastnih otrok, Restavracij a A. BENULie & KRESEVIO ★ Izborna hrana Zmerne cene CHORROARIN 596 Roberto F. Levpuscek & Oscar Sinek Empr ESA It OFICINA: CALDERON 3062 ♦ T.A.50-8037 UMETNO STAVBENO MIZARSTVO PCDPII3AJTI: Kovinska Okna in Polknu FRANC BANDELJ Atda. de los Incas 5021 U. T. 51-5184 KROJAČN'lCA Franc Melinc • Paz Soldan 4844 U. T. 59-1356 Buenos Aires “SLOVENSKI GLAS” INDUSTRIJA PAPIRJA W I D E R Andrfa Fereyra 3965 U. T. 61-2269 Buenos Aires Krojačnica Stanislav Maurič VELIKA IZBIRA MODERNIH OBLEK TRELLES 2842 T. A. 59 - 1232 RUDOLF KLARIČ INDUSTRIJA ELEKTRIČNIH IZDELKOV ★ JOSE BONIFACIO 663 BUENOS AIRES V goriškem okraju izpolnjujejo plan graditve zadružnih domov za prihodnje letu ,,V.W.\V.V.,^JV.W.VAW.‘nW.V.V.V.V.W^.'.V.1 Direccion - Proyeccibn - Construccion v v Roberto F. iievpusceK liuis StoK TECNICOS CONSTRUCTORES CALCULOS DE ESTRUCTURAS METALICAS Y HORMIGON ARMADO EN GENERAL PLANOS — TRAMITES — FIRMA ESCRITORIO: T. A. 50 - 8037 CALDERON 8062 Buenos Aires V goriškem okraju je tekmovanje v čast II. kongresa KPS pospešilo graditev zadružnih domov. Na vseh gradiščih uvajajo brigadni način dela. V preteklem tednu so ustanovili dve novi frontovski brigadi, tako da je sedaj v okraju 52 brigad s 7500 frontovci, ki so doslej dali pri zadružnih domovih okrog 275.000 prostovoljnih ur. V okraju je dograjenih 11 zadružnih do-moA\ V teh domovih se razvija kultur-no-prosvetno življenje. V zadružnem domu v Medani je vsak teden kaka prireditev. kjer nastopajo tudi gledališke skupine iz drugih vasi in okrajev ter gledališke skupine raznih sindikalnih podružnic. Prav tako se vaščani živahno gospodarsko in kulturno udejstvujejo v zadružnem domu Dol-Predmeja. Vasica Gojačevo na Vipavskem^ je hotela pomagati pri graditvi zadružnih domov v sosednih vaseh. V predkongresnem tekmovanju pa so se odločili, da I bodo sami zgradili dom. Pričeli so gra-j diti in že zapovedali tekmovanje Črničam, Selu in Batujam, da- bodo zgradili zadružni dom do II. kongresa KPS. Prav tako sta si napovedala tekmova- VUGA ALFOMS KONTRATIST STAVBINSKIH CEMENTNIH DEL Specialist v cementnih ogrodjih in stopniščih Se priporeča rojakom ESPIXOSA 2576 — T. A. BO • «778 Buenos Aires nje Ajdovščina in Vipava, kje bo i prejo zgrajen. ^ ! V Dobrovem, Prvačini, Riherober in na Hnmu-Njivici tudi že pokn F strehe svojih zadružnih domov, na lih 25 gradiščih pa hitijo z zidan] j Mnogo zadružnih domov bi bilo že ■!>. pod streho, če bi bilo dovolj Prevo , sredstev. Tako je bil v Rihember*^ oom dozidan do podstrehe, niso pa ®^, prevoznih sredstev, s katerimi b1 P peljali gradbeni les na stavbišče. V čepovanu so pričeli kopati teme J za enega izined najve^jih zadružnih mov v Sloveniji. Zgrajen bo v g°rs slogu ter bo imel poleg prostorov jih imajo zadružni domovi v dr*^ krajih za razvoj kulture in gosp01“ st v a na vasi še večje število sob stinski obrat za turiste in smučal ’ drsališče in kopališče. Ko so videli, kako povsod hite ^ gradnjo zadružnih domov, so Pr j](ji pripravami in zbiranjem gradiva t vaščani iz Vederjan, Kožbane v Brij, Šmarja, Ajševice, Zalošč in gih vasi, ki nimajo domov v letosoj , planu. Tako zo šlo delo bolj od rok P^ hodnje leto. V zgodnji spomladi P°j v teh vaseh domovi že pod streho. <»■ HERRERIA DE OBRAS BRATA RIJAVEC Izdeluj« vsa v stroko spadajoža d«l* Sogurola 1608-14 U. T. «7 - •*** Buenos Aires / TRADUCTOR PUBLICO Esloveno, aervio-croata, checoeslovaco y dem&s idiomas europeos. Extracciones do partidas para jubilaciones ferroviarias y para •* * Instituto Previsičn Social. R O S A R I O (STA. FE) SAN LORENZO 937 ,VVUVWVVVWAVW, I NOVO STAVBENO PODJETJE R. Strehar - J. Lisjak T. A. 64 . 1800 S Calle FRANCISCO BAUZA 2694 5 *I Za kalkulacije, Proračune in Firmo obrnite se do novega konstruktor}* , RUDOLFA STREHAR — Zasebno: Calle Dublin 4218 - T. A. 51 - BO3® ^ Tiskarna "Cordoba” Tiskarsko podjetje naših rojakov Ferfolja, Baretto & Paškulin Izvršuje vsakovrstna tiskarska dela /★ BUENOS AIRES Gutenberg 3360 T. A. 50-3036 Nasproti postaje tramvaja Lacroze na Avenidi San Mariin i Talleres Gr&ficos "CORDOBA” Gutenberg 3360 - 15-*