tREDNISTVO ZARJE je v Ljubljani, Frančiškanska ulica St. 8 itiekarnir 1 "na^str.). Uradne ure ra stranke so od 10. do 11. topoidne in od 5. do 6. popoldne vsak dan razen nedelj in Laznikov. Rokopisi se ne vračajo. Nefrankirana pisma se ne sprejemajo : : : »AROCN1NA: celoletna po pošti ali s pošiljanjem na dom za Avstro-Orsko in Rosno K 21-60, polletna K 10-80, četrtletna K C-40, mesečna K 1*80; za Nemčijo celoletno K 26-40; za : : 'ostalo inozemstvo in Ameriko celoletno K 36-—. : Posamezne številke po 8 vin. ZARJA izhaja vsak dan razen nedelje in praznikov ob pol 11. dopoldne. \ \ UPRAVNISTVO se nahaja v Selenburgovi ulici Stev. 6, H., in' uraduje za stranke od 8. do 12. dopoldne in od 3. do 7. zvečal Inserati: enostopna petitvrstica 30vin., pogojen prostor, poslana ::: In reklame 40 vin. — inrerate sprejema upravništvo. 1 Nefrankirana ali premalo frankirana pisma se ne sprejemajo Reklamacije lista so poštnine proste. Stev. 703. V Ljubljani, v sredo dne 8. oktobra 1913, Leto III. Dogodki v deželnem zboru se razvijajo tako, da je potreba na javnem shodu ^obračunati" z gospodarji kranjske dežele. Jugoslovanska socialno-demokratična stranka sklicuje v ta namen velik javen ki bo v nedeljo dne 12. oktobra ob 10. dopoldne v veliki dvorani ljubljanskega Mestnega doma. Dnevni red: KrSll jSkl deŽellH ZbOI\ Poročevalec sodrug Etbin Kristan. Vabimo na protest vse, ki obsojajo ravnanje v deželi in v deželnem zboru Kranjskem. Krivoprisežniško ljudstvo. Brali smo. kako so včasih kranjski Nemci imenovali slovenske kraje svinjske — Schwei-neland izvedeli smo marsikatero grdo besedo o našem ljudstvu iz ust slovenskih renegatov, ali tega še nismo doživeli, da označujejo slovenski rojaki, ki se prištevajo domoljubom, ki hočejo slovensko narodnost ohraniti našemu ljudstvu ki so celo pod tem naslovom postaii zastopniki slvenskega ljudstva v deželnem in državnem zboru, to ljudstvo v deželnem zboru kot krivoprisežno, goljufivo. Dr. Lampe in dr. Krek sta izjavila v deželnem zboru, da so vsi liberalci to. in 28 porotnikov vsakega porotnega zasedanja je krivoprisežnikov, goljufov! Vsako porotno zasedanje ima druge porotnike štirikrat na leto. Dr. Lampe in dr. Krek sta oba katoliška duhovnika in celo prava voditelja ubogega kranjskega kmeta. To je grozna obsodba Ako bi bilo resnično, kar sta govorila ta dva voditelja našega kmeta, potem je kar najhitreje iztrebiti vse iz našega ljudstva, kar ie pri nas katoliškega, kar je naukov katoliških duhovnikov; 15stoletno vplivanje teh učnih sredstev ni zaleglo nič; proč s temi naučnimi sredstvi iz življenja našega naroda na Kranjskem kajti ^ drugačnimi se doslej ni vzgoje-vala masa našega naroda. In ako jih ni mogoče iztrebiti potem vsi na noge, da se čim najhitreje potujči naš narod! — Bolje je potujčen narod, ki prihaja potem v stik in zvezo s poštenejšimi, feobraženejšimi tujimli ljudmi, kakor narod Jfrvoprisežnikov - goljufov. Na Slovenskem je ves liberalizem večine Khe- alcev v tem, da jim preseda katoliški duhovnik in ga ne vidijo radi v socialnem življenju hi v lavnih zastopih — in pri nekaterih v tem, da jim J® ves s's*em katoliškega duhovništva zastarel in se bore, kakor pri vseh drugih katoliških narodih, proti temu sistemu, ki ovira ureditev življenja, kakor bi bilo dobro po uporabi zdai po prirodoslovnih znanostih in velikanski tehniki razvezanih prirodnih moči. In med njimi »o tudi ljudje, ki v podporo svojega duševnega življenja in čustvovanja ne rabijo več tega, kar podaja katoličanstvo. Pa eni kakor drugi slovenski liberalci so se Šolali v šolah, katere le vodil katoliški duhovnik, kjer jih je krmil z duševno hrano, ki postaja sčasom prav neužitna Nekaj katolicizma je ostalo tudi tej drugi vrsti liberalcev. Seštejejo se lahko slovenski liberalci, ki bi na zadnjo uro ne poklicali kat. duhovnika in ne storili, kar zahteva ob slovesu s sveta od katoličana. Samo zaradi tega, ker nekateri meščani nekateri pametnejši kmetje, aka-'demično izobraženi ljudje ne morajo katoliškega duhovnika v javnem delu. sta izrekla katoliška duhovnika, da so vsi ti ljudje krivopri-sežniki — goljufi! —• Pa rojaki so, rodili so se v narodu, v duševnem miljeju istega naroda, kakor obrekovalca; porotniki so navadno kmetje, lastniki večjih kmetij, ki pa tudi nosijo svoj rožni venec s seboj, ko prihajajo kot porotniki v Ljubljano, v novo Novo mesto; nekaj je med njimi kmetov, ki trgujejo, pa skoraj vsi so taki. ki ne zaspe preden ne molijo in se pri-poroče svojemu angelu varhu. Ako hočeta naša soseda naš narod v svojem svetu prav grdo okidati, naj mu povesta gr-dobne izbruhe dr. Lampeta in dr. Kreka v letošnjem zasedanju deželnega zbora o liberalcih in porotnikih. Seveda bosta za to grdobijo izvedela in sodila bosta prav lahko, da je naša duhovščina vsa izprijena, da trpi take obdolžitve malega svojega nesrečnčega naroda po dveh svojih sobratih; in ker ima taka duhovščina maso kmeta v svojih rokah, morata misliti Nemec in Italijan, da je tudi kmet za nič, in ker se ne vzdigne vsa inteligenca, vse posvetno iz-obraženstvo proti takim trditvam, morata naša soseda pač misliti, da je vse trhlo v tem narodu Jn si mislita na tihem: Stisnimo mu vrv okolo Vratu tesneje. — šlo bo, tak narod nima dosti odporne moči v sebi! Dr. Lampe in dr. Krek sta žalila z navedenimi besedami ves narod. Narod jima ni nič žalega storil, redi Jih, pa dobro. Oba si dormšlju-leta, da vse najbolj vesta in znata, in da so vsi (drugi neumneži. Ker sta okolo sebe zbrala več Slabših glav, se lahko ponašata. Ali tema do-bišljavcema manjka vendar najnavadnejša omika. Kot gimnazijalca nista mogla pridobiti vj on na povelje farovža za svoje zastopnike! — »Bo že bog dal« — da bo vse dobro, makar se izselimo vsi, ki imamo zdrave ude! — Ali se naj čudimo, da je že kdo dejal: Ecrasez 1’ infa- me — in: Le clericalisme c’ est volte le ennemd!; »Iztrebite to grdobo,« — »klerikalizem je naj* sovrag.« Avstrijski strokovni kongres. revnem življenju boljše socialne, srčne omike po dobrih zgledih in profesorji ne občujejo zunaj šole z dijaki. V lemenatu pa je še manj prilike za tako vzgojo. Saj vemo, da se v njih vzagaja le vojak za boje hierarhije ki ima geslo: Z vsemi sredstvi! Življenje celebatarja pa redko vzgaja v duhovnikih lepše čustvovanje. Malo je duhovnikov, ki skrbe za svoje nezakonske otroke: kvečjemu tako. da pridobe za plašč svojega greha hlapca, ki vzame nosečo kuharico v zakon. Breztaktnost teh dveh popov je postavila ves narod na sramoto. To je jako žalosten pojav, ali računati moramo ž njim kot s faktorjem, ki ga ni mogoče drugače odpraviti, kakor s tem. da se ubije vpliv duhovnika nad kmetom. Kje je še to na ubogem Slovenskem! Kako hočete dr. Lampeta spraviti do boljše omike? Ljudje, ki ga srečavajo, citirajo: »Gegen ein Fudei Mist kann man nicht anstinken.« To je nesrečno bitje, ki je skregane z usodo in kakor Franc Moor v Schillerjevih »Razbojnikih« misli ta reva o sebi: »Veliko pravic imam, da sem nezadovoljen z naravo in pri moji časti, uveljaviti jih hočem. Ali krivico ji delam. Saj nam je dala duha iznajdljivosti. ko nas je postavila nage in revne na breg tega velikega oceana sveta. Plavaj, kdor zna plavati, kdor je štorast, naj se potopi! Ničesar mi ni dala s seboj; kar naj naredim iz sebe, to je sedaj moja stvar. Vsak ima enako pravico do najvišjega in do najnižjega; pravica se ugonobi ob pravici, nagon ob nagonu in sila ob sili. Pravica je doma pri zmagovalcu in meje naše sile so nam zakoni... Umeriti se hočemo vest z zaponkami, da jih raztegnemo, če priložimo... Človek nastaja iz močvirja in dela močvirje in se skvasi zopet v močvirje, dokler se končno gnusohno ne prilepi na podplatih svojega pravnika. To je konec pesmi — močvirnati kolobar človeške usode.« Od dr. Kreka bi bili kaj boljšega pričakovali, ker ie učiteljev sin. Ali kaj se hoče, do-mišljuje si toliko, da ga ni kurirati. On je še jasneje povedal, da je vsak Slovenec, ki postane porotnik krivoprisežnik. Hotel se je opravičiti, zakaj ne toži gdč. Theimerjeve, s katero je žive! v ljubavnem razmerju in mu ta očita, da jo je hotel zabarantati starcu; storil je to tako sirovo. kakor le mogoče, žaleč vsakega Slovenca, ki more postati porotnik, ker ni zapisano, da bi klerikalec-porotnik ne obsodil duhovnika. Se je tudi že zgodilo. Jemali bi take prikazni za malo, kaj na tem; ali nastopanje teh dveh duhovnikov je bilo premišljeno. je bilo dogovorjeno z drugimi kleri kalnimi poslanci in dogovorjeno je bilo, da ves zbor ostalih klerikalnih poslancev zapoje dr. Kreku alelujo, mu aplavdira. In res, naši kmetje-poslanci so kakor divji skakali okolo dr. Kreka, ko je tudi nje ogrdil kot krivoprisežnike- goljufe. Ta aplavz, to čestitanje od strani naših kmečkih dež. poslancev, da misliti, to je nekaj, česar ni jemati za malo. Tega kmeta pripraviti do tega, da bo kaj mislil, vedel, kaj je spodobno in čutil, ako mu brizga gnojnica v lice, — težav no bo. Med klerikalnimi poslanci so tudi ljud-skošolski učitelji. Tudi ti so dr. Kreku čestitali. Če se mladina tako vzgaja! — Brali smo. da so kler. poslanci objemali dr. Kreka, ko je nehal grditi svoj narod. Naš kmet, ponosen kranjski kmet, kako nizko si padel! Nič več nimaš moške časti v sebi, ki bi stopila v takem trenutku pred gnuusnega obrekovalca lastnega r.aroda, ga zgrabila za vrat in ga vrgla iz dvorane! — Ali ima na svoj važni stan ponosni kmet. ki stiska kot poslanec roko človeku, ki ie njegove najožje rojake-kmete imenoval krivoprisežnike. še kaj moštva v sebi? In baron Lichtenberg, ali se niste spomnili, da bi Vaši nekdanji stanovski bratje takega človeka vrgli iz sobane, ki bi tako grdil Kranjsko, za katero so stali s slovenskim kmetom v najhujših bojih proti Turkom. Zunaj spravlja naš kmet zadnje sadeže, da bo pozimi imel z družino kaj jesti, ali pa je na ladji, ki ga nosi čez veliko lužo, ali dela, trpi v akordnem dvanajsturnem delu v premogo-kopih, livarnah Amerike, Vestfalske; — nič ne ve. kaj se godi v Ljubljani v dež. zboru, kako nastopajo, delajo oni, katere Je moral izbrati D u n a j. 6. oktobra. Več kakor tristo delegatov iz vseh krajev Avstrije se je danes sešlo na sedmem strokovnem kongresu, na katerem ie zastopanih več kakor štiristotisoč organiziranih delavcev. Otvoritvena seja tega kongresa je dobila povsem slavnosten značaj, ki ni bil aranžiran; to je povzročila predvsem navzočnost zunanjih gostov, med katerimi sta tudi bolgarska sodruga Ivan Gancev in Jurij Dimitrov. Iz Zagreba ie navzoč sodrug Bukšeg, iz Sarajeva sodrug Raušer. Nemčijo zastopata poslanec Legien in Gerta Hanna, Ogrsko pa Rothenstein. Dopoldnevno sejo ie izpolnila otvoritev in pozdravni govori. V teh so bile izrečene nekatere znamenite besede, ki jih bo treba ohraniti v spominu. Tudi stari sodrug Hoger. organizator tiskarjev, ki je pred štiridesetimi leti dobil prvo funkcijo med svojimi stanovskimi tovariši, je bil na tej seji po zaslugi počaščen in se je prišel sam zahvalit. Popoldne je podal sodrug Hueber poročilo o delovanju strokovne komisije. S tem zanimivim poročilom, o katerem se sedaj vodi debata, se bo treba obširneje ba-viti. Za sedaj nai zadostuje poročilo o najvažnejših momentih dopoldanske seje. Otvoril je kongres sodrug Beer. ki je omenil, da bo meseca decembra dvajset let. od-car ie v nekdanji Sclnvcnderjevi dvorani zboroval prvi avstrijski kongres. Takrat je šlo za to. da sc za silo zbero ostanki strokovnih organizacij. ki jih je bilo uničilo izjemno stanje. Z opravičenim ponosom je sodr. Beer lehko konstatiral veliki razvoj strokovnih organizacij v teh dvajsetih letih. Potem je posvetil tople besede spomina sodružicama Mariji Krasi in Mariji Jansky. ter sodr. Silbererju, Schuhmeierju. Schlingerju. Riesejn. nadalje Bcblu in češkemu sodr. Josipu Steinerju. Pozdravil je zunanje goste, in omenil štiridesetletni jubilej sodruga Hogerja. ki si je pridobil posebne zasluge za delavsko gibanje s svojim res znamenitim delom »Iz lastne moči«. V predsedništvo so bili izvoljeni sodr. Beer z Dunaja. Schafer iz Liber ca, Jura iz Brna. Zu-lavski iz Krakova; za zapisnikarje Muchitsch iz Gradca. Pergl iz Moravske Ostrovc. Sitar iz Trbovelj in Flor iz Inomosta. Predlagan in sprejet je bil sledeči dnevni red: 1. Poslovne reči. 2. Pozdravi. 3. Poročilo o položaju in delovanju strokovne komisije ter poročilo kontrole. 4. Mladinska organizacija. 5. Delovanje urada za statistiko dela. 6. Zakonita ureditev domačega dela. 7. Parlament in delavsko varstvo. 8. Carinske in trgovinske pogodbe. 9. Volitev strokovne komisije. 10. Predlogi in vprašanja. Potem so bile izvoljene potrebne komisije. Hueber je naznanil, da ie navzočih 330 delegatov s 404.452 glasovi. 52 zastopnikov redakcij, 21 zastopnikov lokalnih zvez in komisij. 18 članov centralne strokovne komisije. 7 deželnih tajnikov in 23 gostov. Posl. Legien pozdravlja kongres v inienu nemške strokovne komisije, ki zastopa dva in tričetrt miljonov članov. Bolgarski zast. Gančev se zahvaljuje za prijazni sprejem in pravi: Prijetno dolžnost izpolnjujem, ko Vas pozdravljam v imenu bolgarske socialne demokracije. Znano Vam je. da je naša mala dežela strašno trpela zaradi zločinske vojne, ki je polnih enajst mesecev divjala po Balkanu. Razume se. da je spravila ta hudodelska vojna našo deželo v katastrofo. ki ie zasekala hude rane ne le našemu narodu sploh, ampak še zlasti našim delavskim organizacijam. Tekom voine so se naše organizacije. ki so prej štele 8000 članov, izpraznile takorekoč do zadnjeoa moža, tako da so ostali le še ženski člani. V Sofiji in po večjih mestih sploh so ostale organizacije skoraj brez voditeljev. V Sofiji je ostal le še najstarejši sodrug, utemeljitelj naše stranke Blagoiev. Vsi funkcionarji naše strokovne komisije in glavnega odbora stranke so morali na vojno. Lahko si mislite. kakšen položaj je to. Kljub temu so morali preostali nedoletni Člani in sodružice od svojih pičlih zaslužkov doprinašati največje žrtve, da so ublažili trpljenje težko zadetih družin ter ranjenih in bolnih delavcev, ki so se vračali z bojišča. V tej dobi smo nabrali okrog 5000 levov za podporo nesrečnih družin. Zdaj gre vse naše delo za tem. da obnovimo svoje organizacije, kar se nam je deloma že posrečilo. V tem poldrugem mesecu izza vojne smo pridobili skorai polovico prejšnjih članov. In mirovali ne bomo. dokler ne spravimo organizacij v prejšnje stanje in jih ne povečamo. Kajti jasno je. da bomo imeli sedaj še veliko težji boj kakor pred vojno. Na Bolgarskem in v sosednih državah je vsled vojne brezposelnost velikanska. Gospodarska m finančna kriza' uničuje vse gospodarsko življenje. Zato je jasno, da bomo morali voditi boj pretežno na političnem polju, vsaj v bližnji dobi. Bojevali se bomo roko v roki s socialno demokratično stranko in nastopali za zahtevo vse balkanske socialne demokracije: Za federativno balkansko republiko. Sodr. Raušer iz Sarajeva omenja izjemno stanje v Bosni in Hercegovini kjer je izza aneksije kljub ustavnosti še vedna nekaj kakor vojaška vlada, ki nima prav ni& zmisla za delavsko gibanje. Ko se ie v balkanski vojni pojavilo skadrsko vprašanje, ni znala vlad« nič pametnejšega storiti, kakor da je razpustil« delavske organizacije. Avstrijska stranka le ta-, krat pomagala, da nas niso popolnoma poteptali. V Delavskem domu smo imeli v dobi izjemnega stanja vojašnico. V imenu oorske strokovne organizacije ie govoril sodrug Rothenstein. Potem je dobil besedo sodrug dr. Adler. Omenil je začetke strokovnega gibanja in potem dejal: Kar imamo sedaj pred sabo. je veliko težja; naloga od one, ki je že za nami. Postali smoj močni, ali težave so se postoterile. Z velikim veseljem smo pozdravili bolgarskega sodrugav ki je tukaj govoril, in v njem ne pozdravljamo le Bolgara, ampak vse sodruge. ki se morajo n»! Balkanu bojevati s strašnimi, z neizmernimi težavami. Dragi prijatelj, mi poznamo Vaše bole-; čine, kajti tudi mi smo žal balkanska država. Slepa, od perverznega pustolovstva zapeljavamtf vlada, nas je spravila v položaj, da moramo prenašati vse trpljenje, ki je bilo usojeno Vam. Id da nam še niso puščali krvi. V Avstriji uživamo! — to je značilno za naš položaj — kapitalizem! in imperializem z vsemi njegovimi izgredi, vso kri sesajočo metodo kapitalizma in imperializma^ ali povsem nam manjka tisti moment kapita-' lizma in imperializma, ki je v drugih deželali gonilna sila. ki povzroča procvit industrije in daje tako delavskemu razredu vsaj priliko za razvoj. Od vseh lepot kapitalizma in imperializma imamo le zadnjo stran. Danes imamo težko gospodarsko krizo, kakor da smo izgu-; bili vojno, in na vsakem polju industrije, v vsakf, proletarski družini učinkujejo posledice blazne politike. V Nemčiji imajo veliko manjšo krizo* ali proti njej se oglaša bojni klic zoper brezposelnost. Zahteva se zavarovanje proti brezposelnosti. Toda priznajmo: Za nas je ta problem vse drugačen. Od države, ki ni bila sposobna. da bi zagotovila nekoliko starostnega zavarovanja. bi bil klic po zavarovanju zopet* brezposelnost poklon, ki ga resnično ne zasluži. Predvsem moramo iskati v sebi silo, da prebijemo te težke čase. Gotovo ima parlamentarno delo socialne demokracije veliko vrednost, in četudi so v Avstriji pozitivni uspehi majhni, ie vendar učinek parlamentarnega zat-stopstva pomenljiv. Predvsem padajo vpričOj tega dela krinke. To je zelo koristno, in zlasti za strokovno gibanje je potrebno, da vidi, kdtt mu je prijatelj, kdo sovražnik. Spominjam Vas; na glasovanje o delavski knjižici. Razmeroma, majhna reč je to, ali vendar važna. Spominjam Vas. kako so glasovali drug za drugim proti nam vsi. ki se izdajajo za prijatelje delavcev. ImeH bomo tudi največje težave, da spravimo socialno politične zahteve delavstva na dnevni redi; Če hočete dobiti pojma o teh težavah, tedal dajte, da Vam povedo zgodbo o malem zakonu o pekovskem varstvu. Vprašajte, da govorimo o večjem, kako perfidno izkušajo preprečiti starostno zavarovanje. Delo v parlamentu, ki je našim nasprotnikom zato tako zoprno, ker se ne omejuje na negativne fraze, na ne bi bilo mogoče, ako se ne bi socialno demokratični poslanci zavedali, da stoj! za njimi organizirana masa delavstva. Mi srn« Vaš jezik. Vaša roka v parlamentu, in prepričani smo, da znate našo funkcijo v parlamentu tako prav presojati kakor mi Vašo. Naj je žalosten in mračen vsak izgled v Avstriji, naj je strašno gledati, da ni na vsakem polju javnega življenja nič druoega kakor močvirje, nič kakor blaznost, nič kakor politika, brez cilja, ki žuga tej izmozgani, izčrpani državi z novo miljardo' za militaristične namene, ena stranka, en sloj, en razred je v Avstriji, ki ima glavo pokonci in ki sme z upanjem gledati v bodočnost: To je socialno demokratično misleči delavski razredi Če je vse gnilo, niste gnili Vi. če hoče vse poginiti. mi ne poginemo v tej klavrni državi, če ta država samomorilno misli, da mora hiteti V pogin, jo bomo preživeli. Na avstrijskem gnojišču ne maramo poginiti. Svoje narode, ki s« sposobni za življenje in nadarjeni, hočemo rešiti iz te bede. Mi se ne bojimo. V Vašem kongresu tiči velik kos bodočnosti narodov, ki so danes navezani na Avstrijo. V tem zmislu Vaš pozdravljam in želim Vašemu delu najboljši uspeh. Za sodrugom Adlerjem, ki je zel vihar odobravanja. je govoril posl. Daszynski čigar besede so bile zelo pomembne, potem Ceh Mertal nadalje poslanec Oliva. posl. dr. Renner in poc slanec Polžer. Popoldne ie tajnik centralne strokovne komisije sodr. Hueber poročal o situaciji in o delo« vaniu komisije. Govoril ie dve uri. Na to zanl- [nivo poročilo se še vrnemo. Medtem je prišel, kakor smo že javili, stari Hoger v dvorano in £e ie z lepimi besedami zahvalil za pozdrave in čestitke. V imenu kontrolne komisije ie sodrug Hup-pert predlagal absoliitorij. Potem se le pričela idebata. kj se jutri nadaljuje. Dnevne beležke. — Izredna seia deželnega zastopstva bo nocoj ob osmih v društvenih prostorih. — S seje deželnega odbora kranjskega dne 4. oktobra 1913. Odkloni se pritožba mestne občine ljubljanske v zadevi soporabe jezov na Ljubljanici od strani deželnega odbora v električne namene. — Vsa županstva se pozovejo, da čim preje sestavilo kataster vseh občinskih cest. — Pritrdi se razširjenju ljudske šole v Tržiču v osemrazrednico. — Za Schuhmeierjev mandat bo danes boj na Dunaju. Socialno demokratični kandidat ie sodrug Eldersch, liberalci kandidirajo okrajnega predstojnika Blasla. krščanski socialci pa nekdanjega nemškega nacionalca dr. Matajo. Volitev se zaključi ob petih popoldne. —- Zadnja vojna na Balkanu, vojna med Srbi in Arnavti. kaže z najstrašnejšo jasnostjo, kako uničuje trajno vojno stanje vse človeške čute m izpremmia ljudi v živali. V poročilih o tem groznem klanju se neprenehoma ponavljajo stavki: »Toliko in toliko jih je uničenih«; »ker Se niso hoteli vdati, so bili pokončani do zadnjega moža«; »pardona ne dajejo in ne sprejemajo« . . . Balkanske šege so sicer sploh nekoliko grobe; Albance opisujejo od nekdaj kot precej divje ljudi, ki tudi med sabo ne cenijo življenja prav visoko. Ali kljub temu ne bi bilo razumljivo tako divjanje, tako besno zaničevanje tujega in svojega življenja, če ne bi dolgotrajno prelivanje krvi, ki ga imenujejo vojno, hočeš nočeš demoraliziralo človeka in napravilo h klanja perverzen užitek, od katerega bi isti ljudje v normalnih razmerah z gnusom bežali. Zato se^ morajo le s strahom in trepetol čitati ,vesti, ki govore o možnosti še četrte balkanske volne, o blaznosti, ki hoče slepo iztrebiti balkanske narode sploh. V enem letu ne more dorasti Joliko ljudi, da bi se iz njih sestavila nova ai-tnada. Se enkrat pognati na bojišče one, ki so le toliko pretrpeli, pa ne pomeni nič druzega tak or vedoma organizirati barbarsko razboi-uštvo. — Kranjski klerikalci fmajo tri metode, i pomočjo katerih upajo ohraniti gospodstvo za yse večne čase nad kranskim ljudstvom. Prvič: Čudeži. Drugič: Laži. Tretjič: Sodni dnevi. Od lasa do časa se gode na Kranjskem čudeži: Enkrat raste iz gabra Mati božja, drugič zopet »zdravi več let hroma ženska na Brezjah, po-•em napravijo brez Bernadetke Lurd in končno ij^de Kranjska Jeanne d, Arcova in poti za naše klerikalce krvavi pot. S čudeži se zasluži de-iiiar, s čudeži se obdrži ljudstvo v srednjeveški ifemi — ne vemo, ali bi postavili denar ali mračnjaštvo na prvo mesto — in čudeži utrjujejo llgled farjev, te avant-garde kranjskih klerikal-fcev, zakaj ugled in moč katoliških duhovnikov pa Kranjskem nekam pojemata. Predstavitelj druge metode ie kranjski »Napaljon« dr. Lam-pe* Ta katoliški duhovnik, ki se redi od same fclobe, natrosi kranjskemu ljudstvu o vzornem gospodarstvu v deželi toliko laži in s tako »aeroplansko hitrostjo« (to lepo primero smo »e naučili iz »Slovenca«), da to ljudstvo kar zija ,*n ne upa vprašati. Ker pa ima laž še krajše no- EjSfe kakor dr. Lampe, bo prišla ta metoda prej pi slej ob veljavo. »Sodni dnevi« so najnovejša "ijdba in še malo preizkušena, vendar svetu- o klerikalcem naj jo bolj malo uporabljajo, jo ne znajo dobro uporabljati, če se sodni dnevi prepogosto uprizarjajo, izgube značaj jrroze in postanejo komedija. In če so uspeh! ,ten treh metod trajne vrednosti, to bodo pokale prihodnje volitve v deželni zbor. KT Kako Je krvavela Johanca. Pišejo nam: NCaiara ne veste, na kakšen način je uprizarjala Vodiška Johanca. katero proglaša sedaj tudi »Slovenec« za sleparko. svoj gorostasni švindel »čudežne krvavitve«. Stvar le bila tako grobo ODTizorJena, da bi ji bili morali takoj priti na Em ' hi bili le nekoliko preiskali vso komedijo. Da je potila telečjo kri, je že znano. Imela lo Je Pa v nekakšni hruški iz gumija, ki jo je pričvrstila za tilnikom. Odtod so bile napeljane Timijeve cevi pod lasmi, in če je z glavo le rcalo pritisnila, je morala po tem aparatu pri- curljati kri »iz njenega čela«. Na enak način je bila urejena tudi krvavitev rok. katerih, kakor je znano, nikdar ni hotela pokazati. Razumljivo je. da ie strjena, stara kri strašno smrdela; živce je morala imeti «sveta punca« še dobre, da ie to prenašala. Če so jo pa ljudje vprašali, odkod prihaja neznosni smrad, je odgovarjala, da smrde njih grehi, ki bodo le tedai odpuščeni, če dajo za maše. Potem pa ie kar diktirala, koliko mora dati ta ali oni. Trdila ie tudi. da so uspešne le maše pri Salezijancih v Rakovniku. Zdaj, ko je sleparija tako očitna, da ie nikakor ni več mogoče utajiti, imenujejo tudi klerikalci Johanco goljufivko in pripovedujejo, kako ie posamezne ljudi varala za denar. S tem pa vendar ne more biti opravljen ta škandal, ki ne bi bil nikdar mogoč, ako bi bili poklicani cerkveni in posvetni faktorji storili svoio dolžnost, da bi se bil pravočasno razkrinkal smrdljivi švindel. Lehko pa se pravi, da so ravno tisti, ki bi se bili morali brigati za to reč. dajali Johanci potuho. eni. ker so računali, da bodo »čudeži« koristili klerikalizmu, drugi pa. ker iih mine korajža, čim se kakšna lumparija ogrne s »svetostjo«. Pred »čudežem« je treba v vsakem slučaju imeti rešpekt, pa nai gre za kakšen »dolenjski Lurd«, ali pa za Johančino kri. Pravijo, da socialisti in liberalci uničujeio vero. Radi bi vedeli, kdo io more uničevati boli do funda-menta. kakor tisti, ki dovoljujejo in celo pospešujejo take sleparije v imenu vere. — Kozolci v zraku. Letanje po zraku je za človeka še mlada umetnost. Razvija se pa nenavadno hitro. Seveda ie tak napredek strašno drago plačan, kajti nobenega tehničnega izuma ne spremlja toliko nesreč kolikor človeško osvo-jevanje zraka. To je razumljivo, ker je zrak element, v katerem nima človek nobene možnosti. da bi se v njem obdržal sam, brez tehničnega pripomočka. Po zemlji se lahko hodi, če se ne vozi ali ne jaha; v vodi člčovek lehko plava, če pade z ladje ali z mostu vanjo. V zraku pa je brez aparata izgubljen. Kljub izredni nevarnosti pa mika človeka ravno zrak tako. da vzlic skoraj vsakdanjim nesrečam nikdar ne zmanjka letalcev. Še več! Pogumni letalci niso več zadovoljni s tem. da jih nosi samolet tja, kamor sam« hočejo, temveč delajo v zraku že najvratolomiiejše eksperimente. Značilni sta dve vesti, ki prihajata obe z dne 5. t. m. V Mar-tnande se je letalec Sivel, ko je hotel pristati na zemljo, strmoglavil s svojim aparatom iz višine 30 metrov na tla, pa si je razbil črepinjo in je kmalu nato umrl. Udeležil se je bil s svojim samoletom balkanske vojne in bil 25 let star. Druga vest iz mesta Buc pa pravi: Letalec Pe-goud ie danes letal celo minuto z glavo navzdol in se potem popolnoma obrnil. Nato se je zopet dvignil in je preobrnil v zraku šest kozolcev. Seveda to ni igra za kratek čas, ampak nevarni eksperimenti imajo služiti čim večji sigurnosti letalca in obvladanju aparata. — Knocert v hotelu »pri Tratniku« prirede biši vlarri »Slov. filharmonije« pod vodstvom koncertnega mojstra Bogumila Černyja danes v sredo dne 8. t. m. ob 8. zv. Na sporedu so same operetne skladbe. Vstopnina za osebo 40 vinarjev. — Prvi koncert »Glasbene Matice« v letošnji sezoni bo v torek 21. oktobra. Sodelovala bosta koncertna pevka gospa Pavla Lovšetova in slavni virtuoz na violini Jaroslav Kocian iz Prage. — Pevski zbor »Glasbene Matice« je že pričel svoje redno delovanje za prihodnio koncertno sezono. Moški zbor ima redne skušnje ob sredah in petkih ob 8. zvečer, ženski zbor ob pondelikih in četrtkih ob pol šestih. Vse stare člane in nove. ki nameravalo pristopiti, vljudno vabi odbor. — Naznanilo. Vsi tisti, ki se hočejo prav dobro zabavati in plesati, naj pridejo v soboto dne 11. t. m. h Kankertu v Spodnjo Šiško, kjer bo velika vinska trgatev, ki jo prired| organizacija kovinarjev in pevski zbor združenih organizacij. Spored ie zelo obširen in bo vsak zadovoljen s to prireditvijo. — Petrolej na Gorenjskem. Tik župne cei-kve na Trati je zadnje dni zopet začel izvirati v večji množini vrelec petroleja. Če se od nalovljenega, z vodo zmešanega petroleja odcedi samo voda in se ga vlije v svetilnico. jako lepo in čisto sveti. — Dve senzaciji se kažeta v kino »Idealu«. Kratersko jezero na.otoku Hawaju. Ta čudežni naravni posnetek občuduje vsakdo. Mnogo smeha zbuja velefina veseloigra »Njegova komorna strežnica«. V petek »Živi mrtvec«. Idrija. — Shod podružnice Unije, ki se je vršil v soboto 4. t. m. zvečer je lepo uspel. O organizaciji in občinskih zadevah je poročal sodrug Štravs. Pri prvi točki se ie sklenilo sledeče: I. Z 12. oktobrom 1913 se prično zopet redne sobotne javne diskusije za člane naših organizacij vsakokrat točno ob 9. zvečer. II. Članarina članov strokovne organizacije se bo odslej redno dvakrat na mesec pobirala na domu. Istotako pa se bo donašal članom na dom strokovni list »Rudar«, ki ga dobe brezplačno od svoje organizacije. Ker pa se pobiranje članarine in donašania lista na dom ne more od nikogar brezplačno zahtevati, ie sklenil shod, da plača vsak član v ta namen mesečno 4 h. — Člani občnega konsumnega društva so imeli posvetovalni sestanek v nedeljo ob 9. dopoldne namesto v gledišču pri gospei Štravsovi v salonu, ker v gledišču rudn. predstojništvo ni dovolilo, češ, da je ta prostor določen samo za delavce in pa za predstave. Na posvetovanju ie poročal v enainpolurnem govoru ravnatelj Štravs. Obrazložil je celoten napredek društva od 1. prosinca Pa do 31. avgusta t. 1. Društvo ie v denarnem prometu za prodano blago napredovalo za K 30.253’16 nad lanskim letom osmih mesecev Na celotnem prometu pa za K 74.622-74. Dalje Pa je pokazal tudi na brez-značajnost nekaterih članov, ki se za navidezno 2 h cenejše blago ne sramujejo hodit k tuji konkurenci ter vreči svoje zadružno prepričanje svojemu nasprotniku. Dokazal ie tudi. da so nekateri glavni življenski predmeti v društvu za celih 12 do 22 h cenejši kot pri konkurentih. Le redek slučaj je. da ima društvo kak predmet za par vinarjev dražli. kar ie pa zopet odvisno od kakovosti blaga. Za sodr. Štravsom so govorili tudi zadružniki: Mrak. Filipič, Vončina m Botagel. Vsi govorniki so dokazali, da so domišljene nižje cene v raznih trgovinah goljufive. Na to so se zadružniki po zaključni besedi so-druga Štravsa razšli. — Na znamenito priredbo vinske trgatve, ki se vrši v nedeljo 12. t. m., opozarjamo vse sodruge. sodružice in prijatelje, z vabilom, da se je udeleže. Po končanem vinogradnem delu se bo vršila nadalje še napitna veselica s plesom in drugimi zabavami, kjer se bo toči! pristen lastni pridelek. Več bodo slavnemu občinstvu povedali lepaki, ki bodo v petek in soboto nabiti. . — Zahvala. Podpisani se tem potom iskreno zahvaljujem vsem čislanim sotovarišicam moje pokojne hčere Julijane, ki so skrbele za vše potrebščine pokojne ob mrliškem odru. kakor tudi vsem cenjenim sodrugom pogrebcem ter vsem ndeležnikom pogreba. — V Spodnji Idriji, dne 5. oktobra 1913. — Franc Vončina. — Idrija v temi. Vsled zadnjih deževji sta Nikova in Idrijca tako narasli, da turbine Ko* govškove elektrarne niso mogle več delovati. Ker je tudi nedavno montiran Dieselov motor pomanjkljiv in za obrat nesposoben, je bila v nedello zvečer vsa Idrija v neprodirui temi l a tudi prejšnji večer je nenadoma odrekla električna razsvetljava, ker ie v električno naoeliavo udarila strela. Taki dogodki so tem neprijetnejši, ker imalo tudi skoraj vse zasebne stranke v Idriji v svoia stanovanja napellano električno luč. Štajersko. — Trbovlje. Pevska vaja v petek zvečer odpade. — Goriški deželni zbor. V Gorici, 6. oktobra. Danes je imel goriški deželni zbor tretjo javno sejo. Nekaj čez 4. popoldne otvarja deželni glavar sejo in prečita pismo poslanca viri-lista goriškega knezonadškofa, v katerem ta izjavlja, da se ne more udeleževati sej deželnega zbora, ker je preobložen s cerkvenimi Posli. Na Na dnevnem redu je bilo 66 točk,, od teh je bilo 55 izročenih pristojnim odsekom. Poročila £'®oe zadr.jih deželnozborskih volitev so se izročila verifikacijskemu odseku. Proti izvolitvi štirih poslancev z mest in trgov v italijanskem delu dežele je vložen protest od strani goriških slovenskih volilcev. Ravno tako je vložen priziv^ proti izvolitvi treh poslancev v italijanski veleposestniški skupini in sicer od strani laških liberalcev. O prizivu zoper te tolitve bo po-ročal verifikacijski odsek še tekom tega za-stdanja. Po izčrpanem dnevnem redu je prišel na vrsto nujni predlog poslanca Fona o povišanju davka na pivo od 4 na 8 K pri hektolitru: Vnela se je živahna debata. Poslanec Franko je očital Fonu, da je prišel s tem predlogom zgolj iz opozicijskih razlogov; to je nekatere poslance zelo razburilo, posebno pa predlagatelja, ki jo tako) a izvajanja posl. Franka energičnčo reagiral in skušal odbiti vsak sum opozicije. Nujnost je bila odklonjena in predlog je romal V finančni odsek. Poslanec Kovač je vložil nujni predlog, s katerim se poživlja predsedstvo deželnega zbora, da napravi potrebne korake pri politični oblasti, da ista prekliče prepoved točenja novega vina pred 20 oktobrom. Nujnost se je pripoznala. Poslanec Rutar vloži mterpe* Iacijo ,v kateri zahteva pojasnilo od vlade, zakaj se je ustavilo delo pri uravnavi hudournika »Birse«, ter poživlja vlado, da se delo nadaljuje. I oslanec Kovač vloži interpelacijo zaradi neznosnih poštnih razmer med Gorico in Ajdovščino. Zahteva, da se uredi promet na na*' cin, da se bodo dostavljala pisma strankam dvakrat na dan. Prihodnja seja v četrtek popoldne. Film „Živi mrtvec" po znamenitem romanu Leva Tolstega, se bode. P^aJa 04 ^i, t.j.v petek 10.. soboto 11., I? J? L 'J? v pondeljek 13. oktobra v Kino-.Ideal*. Predstave vsaki dan od 4, */i6, 7.. v nedeljo ob /al 1 dop. in ob 3. pop. Cene zvišane za 10 vin. vsem prostorom, izvzemi! II. prostor. Goriško. — Gorica. (Južni kolodvor.) Po zakotju goriškega južnega kolodvora brije nekai časa sem kranjska sapica, ki bi se kai rada napihnila do orkanske moči in brez usmiljenja pomedli vse socialiste v prazni rezervoar »Z J. Ž.«. Sapico goriške psevdonevihte povzročata z ne* umormm nategovanjem mehov neki muzikant H, Rovt in nek narodnjaški gentienian. tam nekje i* Martinovih vrhov doma. Iz mehu prvega ne prihajajo posebno prijetni glasovi, akoravno so prepletem z izredno milimi melodijami iz »Jamtner-potpourrija«. Drugi natezovalec narodnjaške^ mehu se od prvega razlikuje v tem. da ni godbenik, ampak da hoče s svojim posili < gantn.m nastopom učinkovati. Čujemo da že nekai kalinov v mreži, toda na njihovo voljo premalo. Dognali smo tudi da % kratkim garda »petih brihtnih« pri Jelenu v 0o-rici zborovala in Pričakovala še 31 .odsotnih.! katerih pa od nikjer ni hotelo biti. Podrobnosti, ™*enP0VPof zborovania,nani še niso popolnoma, znane Pač pa se ie nekdo že pohvalil, da s® sklenili za nas socialiste lako strašno resolucijo, m sicer: 1 Vse socialiste goriške južne železnice Je treba pomesti v koš. zaplav at pa mora pri nas lepa modra zastava. 2. Vodstvo rokovne in politične organizacije nad ubogo železničarsko paro morajo prevzeti »Naši iz Trsta«. 3. Določili so tudi, da se skliče prej ko mogoče shod po § 2. h kateremu ne bo nobenemu socialistu dovoljen vstop. 4 Po shodi* Jih VepTpr^ranA in vreden truda najboljših mož »Z. J. Z.«. Goriške reorganizatorične kapacitete pa obveščamo. da bomo njihove narodnjaške manevre na enak način, prekrižali, kakor Pred dobrim letom uprizorjeni vpad m poizkus tržaških glumačev Južni železa mčarj, bomo pa tako kakor doslej tudi v prihod- skelbiit? 'P9 vsak na^ krumir- ske Jahte. Ce bo potreba, se povrnemo Še k stvaH m opisali bomo tukajšnje tresoglave način, da ne bodo nikakor tržaški brigadirji nanje ponosni. — Straža. t Na^rež]na- Tukajšnja »Javna ljudska konica« je otvorila dne 1. oktobra 1913 svoio čitalnico v društveni pevski sobi. Odprta ie me? tednom dnevno od 1. do 3. popoldne in od 7. & nneiHCr: -0b !Je,deI1ah in praznikih od 9. ŽS3x2SpLln.0d l' d0 5- ^opoldne. Dostop imaJo-člani knjižnice m tudi nečlani koii ph&io mesečno 80 vin. in to trimesečno naprej. Na razpolago so slovenski časopisi vseh političnih strank m razne revije. — Odbor »J. JJ. knj.< Za resnico. Roman. Spisal Jožef Lalchter. (Dalje.) Ivam je 'dostavno pisal tako-le: »Vi veste. Blaženka. da sem vedno rad govoril resnico. Toda resnica ie jako nejasen poleni. Človeku se danes zdi resnica, kar Je včeraj smatral za laž, in danes laž, kar mu je pilo včeraj resnica. Vse človeško življenje ni nič druzega, nego večno iskanje resnice. Da, ljubim resnico in rad priznavam, da sem varal feam sebe. če vidim, da se varam. Sama ste se Že prepričala, kako sem izpremenil celo svojo prejšnje življensko naziranie. Govoril sem o tem jz Vami in govoril zadnji čas pogosto proti vsemu, kar sem prej zagovarjal. Moral sem, ako nisem hotel biti notranji lažnik. In sedaj, ee si vse postavim tako pred oči. se mi zdi neverjetno. v kako meglenem ozračju sem doslej živel. Kakor človek v puščavi, ki vidi le fato fnorgano. Smejim se sam sebi, če se spominjam danes na Kreutzerjevo sonato, katero sem Vam Vsiljeval. Pa sal veste, da Vam je sedaj ne bi več usiljevat Megla ie odletela, fata morgana [zginila. Jasneje vidim. Vidim — in to sem Vam pe povedal — kako je Tolstoj v Sonati človeka bdločU od narave, kako ga Je kar odrezal od tistih tal po katerih hodimo, kako je skoro hotel iz njega storiti angela. Pa mi angeli nismo, tni smo naravni tvori. Kako da tega nisem čuti! Sedai pa čutim v žilah, v krvi tisto naravo, s katero sem spojen — tisto svojo telesnost. Blaženka. Šele sedai sem pravi pozitivist. In kot tak Vam moram povedati, za kar se dolgo nisem mogel odločiti. Moram Vam povedati. Blaženka. da Vas ne ljubim, in da Vas sploh nikdar nisem ljubil. Vam je to morda čudno in ne vem, če Vam ne bo i težko in trpko, pa to je že tako. Lagati nočem, pošteno hočem priznati. kaj in kako. Morava se ločiti, to ie neizogibno — na se ločiva v resnici in ne v laži: boli častno bo to zame in za Vas. Da Vas nisem ljubil, mi ie danes popolnoma Jasno. Spomnite se. kako se ie vse med nama vršilo! Jaz sem živel v meglah. O čimerkoli sem premišljal, vse je bilo megleno, vzdušno. To ni bil pozitivni svet. ki sem ga videl, ampak izsanjani svet. Narava, ljudje in jaz satn: to je bilo izsanjano, odrezano od pozemskih taJ. Socialno vprašanje, žensko vprašanje — vse je bilo tako odrezano. In Vas sem tudi baš tako odrezal. To Je, jaz sem takrat sanjal o ljubezni in sem si ustvaril iluzijo deve, kakršno bi lahko ljubil vzdušno, nepozemsko iluzijo. In bogve. kako se Je zgodilo tako. to iluzijo sem utelesil v Vas in se varal, da Vas ljubim. In če sem ljubil, sem ljubil samo svojo iluzijo, ne pa Vas. Govoriva si resnico, Blaženka! Resnično je buo tako! Saj Vi sama veste dobro, kako sem Vam z vso silo hotel vcepiti vse lastnosti svoje iluzije, kako sem Vas vedno hotel smatrati za nekaj, kar Vi pravzaprav nikdar niste bila. Jaz sem to spoznal, pozneje sem to spoznal, kakor sem spoznal, da sem sploh v. samih uuzi- jah — visoko v zraku. In takrat. Blaženka, sem prestajal težke trenotke. tega Vatn že nisem veft zaupno odkrival. Kakor da bi bil takrat Padni z neke visoke gore, na kateri ie bilo svobodno in krasno, od koder sem videl nebo ve^no modro in tako blizu Da, kakor da bi bil takrat z grozo padal čez glavo, ne da oi se mogel zavedeti, kai se godi z menoj. Danes ze vem. danes se že zavedam. Padal sem na prozaično zemljo, prihajal k zavesti naravnega, pozitivnega človeka. .. Brž ko pa sem postal tak. pa Vas nisem nič več ljubil. In sram me je. da Vam nisem precej povedal resnice. Naraven človek ljubi drugače — toda to so delikatne stvari, o katerih Vam ne bom razlagal. Življenje ni lahno. Zdi se lahno, dokler si človek zida gradove v zrak. Ko pa jenja zidati in si določuje bližje cilje, vidi naenkrat, kako so težavni i bližnji cilji. Jaz sem postavil svoje ideale na zemljo, sedai pojmujem življenie pozitivno. Tu pa ni niti časa niti prostora za sentimentalno čuvstvovanje. Danes tega tudi ne razumem več. . „ In Blaženka, kako se morete zanimati za človeka, katerega so poljubljale ze druge zenske — ali se morete zanimati za taKoga. vi, ki ste še pravo dete? Da. poljubljate, lahko bi dejal še nekaj gorjega’ — pa to zadošča, da se ohladi Vaša naklonjenost. Ne tajim, ampak priznavam, da spoznate, da mi Je resnica nad vse. V Vaših očeh bom vsled tega gotovo ponižan, a bolje Je ponižan biti, nego Vas nadalje varati, biti lažnik. Sicer pa me boste razumela, ko bo- ste spoznala, kal se pravi po telesno hiti »cioveK«. Povedal sem. kar sem hotel reči. Nalrf poti gresta narazen — ne mislim, kakor čl