Politične stvari.
Za Avstrijo gre!
Mi Avstrijanci smo že tako dalječ prišli, da se na vso moč oklepamo imena „ Avstrija" in se ga moramo trdno držati, da nam cel6 ne zgine, kakor nam je žali bog že skoraj zginil zapopadek in nam je zgini'a stvar sama. Res potrebno je, da se vedno in vedno neprenehoma govori o Avstrii, da se krepko povdarja
118
Avstrija, da 3e nam ne vstvari govorica, v kterej ni več sledii o Avstrii.
Skoraj je že prišlo tako dalječ. V oficielnih, ofi-cioznih in časnikarskih pisarijah je zdaj vedno le govorjenje o Ogerskem in druzih kraljestvih in deželah ali pa o deželah ogerske krone in o deželah, ki ne spadajo pod ogersko krono. Nas takraj Litave zaznamvajo le nikavno (negativno); pravi se le, da ne spadamo pod ogersko krono; ne pove se pa, kam da spadamo ali kaj da smo sami za-se. Nazadnje se bo-demo morali še srečne šteti, da postanemo „pritikline" (partes adnexae) ogerske krone!
Kadar se rabi bolj milostljiva beseda, imenujejo nas „zahodnjo polovico države/* To ime pa, ne da samo ob sebi nič ne pomeni, ono je tudi, kakor nam kaže zemljevid, smešno in napčno. Ako smo mi državna zahodnjapolovica, morali bi bitiOgri izhodnja; Ogri pa temu protestujejo, da bi bili polovična država, polovica kake neogerske države, oni se domišljujejo same za celo državo in govorijo (kakošna milost!) o naših deželah le kakor o „drugih posestvih" njihovega kralja.
Besede „Avstrija" zdaj že skoraj več slišati ni. Kakor da bi se je navlašč ogibali, zdi se nam, skoraj gotovo le Ogrom na ljubo, kteri bi zamerili, če bi se tudi le videlo, da jih še kdo šteje k Avstrii! Morebiti da tudi zarad tega ne pride beseda Avstrija več čez usta in iz peresa, ker je — vsaj za trenutek — zapopadek Avstrije res zginil!
Tu se nam zopet pokaže resnica pesnikovih besed: „kjer zapopadka ni, tam se ob pravem času najde kaka „beseda." Ker za obstanek habsburške države, ki še ostaja zraven dežel ogerske krone, manjka državni zapopadek, ker se ta državni ostanek Avstrija imenovati ne upa, znajdla se je beseda primerna dvalističnemu stanju, beseda „Cislajtanija."
Ta beseda je priljubljen izraz za take časopise, kterim je zginila avstrijska zavest, — če so kdaj imeli tako zavest? Pridno si prizadevajo ti časopisi, da razširjajo tu norčavo besedo in jo spravljajo v rabo. Ni dvomiti, da neumna množica bode besedo to brez pomisleka zadnjimi blebetala, kakor marsiktero drugo neumnost. Časopisi govorijo s posebnim dopadajenjem prav ošabno vedno le o Ogerskem in o Cislaj-tanii, o ogerskih in čislajtanskih ministrih, o ogerskih in čislaj tanskih ljudskih zastopstvih itd. 0 Avstrii ni več duha ne sluha! Ogersko je za-se zapopadek in stvar, Ogersko je država! Avstrija pa se je v dvalističnem eksperimentu zgubila v „drugih deželah, ki ne spadajo pod ogersko krono. Te pisano sestavljene „Bog ve kam spadajoče dežele", ki nimajo več Avstrija biti, se zaznamujejo s ptujim prečudnim imenom „ Čislaj tanija"!
Odslej naj po ogerskih sanjarijah ne bode več Av-strijancev, temuč le Ogrov in Cislajtancev! Cislaj-tance imenovali se bodo s februarsko-patentirano ošab-nostjo tisti ustavni državljani, kterim je „ustavoljubna nemška stranka" rešila datum februarskega patenta, če je tudi raztrgala s tem državo. Ne bodemo se motili, ako bodemo imenovali te Čislajtance že zdaj bivšega svetega rimskega cesarstva nemškega naroda „Erzfilister."
Ene nade pa se še držimo, te namreč, da se občna zgodovina ne bode pripravila do tega, da zapiše v svoje knjige namesto staročastitljivega imena „ A v s t r i j a" novo in prazno ime „Ogerska in Čislaj tanija."
C i s 1 a j t a n i j a! Ta beseda j e vendar ravno tako abotna, kakor je smešna, češ, da Litava (Leitha) kot mejna reka na papirju ima kako važnost. Ta cel6 ne-pomenljiva rečica meji le v eni sami deželi, in še tu cel6 samo  v eni četrtini  nižega Avstrijskega   Ogersko
in Avstrijo. Pa tudi tukaj ta reka ni skozi in skozi meja, temuč mnogokrat pretrgana. Deloma je namreč avstrijska meja unkraj in zopet ogerska takraj reke. Ali kaj briga ohole Magjare to, in tiste, ki trobijo v njih rog! Žalostna majka Avstrija! Tako piše ^Reform" v 11. listu 1. 1.
119