Amerikanski Slovenec American In Spirit; Foreign In Language Only Best advertising medium to reach a quarter million Slovenians in the United States. Rates on request Katoliški list za slovenske delavce v Ameriki in glasilo D. S. D. Organ of tfie Best, Element of Americanized Slovenians. It covers News and Contains Matters of Special Importance to Them Not Found lElsewhert ŠTEVILKA 40. JOLIET. ILLINOIS, 12. At RILA 1918. Zopet krvavi boji na zapadni fronti. Nenjci potisnili Britance daleč nazaj in jih ujeli baje 6,000 v bojevanju. AMERIČANI KMALU V BOJU. Dospeli na britansko fronto in sprejeti z navdušenjem. bili True translation filed with the postmaster at Joliet, 111., on April 11, 1918, as required by the act of October6,1917. Francozi se umeknili pri Chauny. London, 8. apr. — Nemci so danes nadaljevali svojo prizadevo, potisniti Francoze nazaj v okraju Chauny in razširiti svoje bojno polje. V Berlinu izdano uradno poročilo Pravi, da mogočni nemški pritisk ob reki Oise sili Francoze nazaj pri nižjih Predkrajih Coucyske hoste in vzhodno Ccucy-Le-Chateau. V Parizu izdano uradno poročilo , Pravi, da se francoske prve linije umikajo počasi v pripravljene postojanke ln Prizadevajo Nemcem težkih izgub. Pokoj v arraškem odseku. Večina fronte na odseku Arras-Amiens-Montdidier je bila pokojna danes. Na južnem bregu reke Somme s° Britanci snoči nekoliko napredovali. Znamenja, da menda Nemci name ravajo napasti ob fronti pri Lensu, so dana v dejstvu, da je britanska fronta 'ned Cite St. Emilie in Labasseeškim vodotokom močno obstreljevana. postojanke v soseščini Neuve Chapel-la, Fauquissarta in farme Cardonnerie. Po hudem bojevanju, ki je trajalo ves dan, se je sovražniku posrečilo potisniti nazaj portugalske čete v središču in britanske čete na krilih linije ob reki Lys, med Estairesom in Bac St. Maurom. Obdržali smo naše postojanke na obeh bregih okoli Givenchy in Fleur baix. Pri obeh teh krajih je bilo ljuto bojevanje, ali sovražnik je bil odbit. True translation filed with the postmaster at Joliet, 111., on April 11, 1918, a« required by the act of October6,1917. Francosko poročilo. True translation filed with the postmaster at Joliet, 111., on April 11, 1918, as required by the act of October 6,1917. Nemško poročilo. Berlin, prek Londona, 9. apr. — Vojni urad je nocoj izdal sledeče naznanilo: "Severno od Labasseeškega vodotoka smo prodrli v angleške in portugalske postojanke. "Na obeh straneh reke Somme so silni topniški dvoboji. Na južnem bregu reke Oise smo Vr8'i sovražnika nazaj prek prekopa ^lse-Aisne med Coucy le Chateau in Brancourtom." Pariz, 9. apr. — Nocojšnje naznanilo vojnega urada se glasi: Severno od Montdidiera je sovražno topništvo, silno protiobstreljevano, bombardovalo naše postojanke na več točkah. V okraju Hangard-En-Santer-re je naše streljanje preprečilo nemški napad, da ni prodrl iz svojih linij. Odbili smo sovražnikov poskušeni napad zapadno od Noyona v riermontskem odseku. Na levem bregu reke Oise je bilo zdajpazdaj topniško streljanje. Naše baterije so dobile pod svoj ogenj in razkropile sovražnikove skupine v o kraju Coucy-Le-Chateau. Prednje francoske čete so v soglas-u z danimi povelji izvedle umik v pripravljene postojanke jugozapadno od nižje Coucyške hoste in južno od Coucy-Ie-Chateau. Nemške čete so bile neprestano obstreljevane po francoskem topništvu in so utrpele težkih izgub tekom tega obstreljevanja. master at Joliet, 111., on April 11, 1918, as required by the act of October6,1917. Britanci se umeknili 3 milje. London, 10. apr. — Nemci so danes nadalje udarjali po britanski liniji na široki fronti, držeči od jugovzhodne strani Ypresa proti jugu do okraja La Bassee. Nocoj izdano uradno naznanilo vojnega urada priznava, da so Britanci o-pustili mnogo ozemlja. Ob liniji med okrajema St. Eloi in Armentieres se je britanska linija umeknila do linije Wytschaete, Messineški hrbet in Ploegsteert. To predstavlja umekni-tev kakih treh milj na fronti okrog sedmih milj. Sovražnik se bliža Estairesu. Južno od Armentieresa so si Neihci izbojevali svojo pot v soseščino Estai-resa. V Berlinu izdano uradno poročilo pravi, da so prekoračili reko Lys med Armentieresom in Estairesom, kar kaže še nadaljnjo pridobitev. Britanska izguba v daljino na tem odseku zadnja dva dni je približno pet milj na najdaljši točki ob liniji enajst-miljne fronte. Z DRUGIH FRONT LE MALO NOVIC. Rim poroča, da ni bilo ob italijanski bojni fronti nobenega važnega dogodka. NEMIRI V AVSTRO OGRSKI. Med Slovani in avstrijskimi delavci vre radi nemške nasilnosti. True translation filed with the postmaster at Joliet, 111., on April 11, 1918, a>s required by the act of October 6,1917. Američani kosili Nemce. Opuščeni kraji. Všteti v ozemlje, opuščeno po Britancih na tej strani fronte, so kraji Neuve Chapelle, Riehebourg St. Vaast in Laventie, imena, proslula po velikem bojevanju britanske ofenzive, ki je dosegla svoj višek v veliki bitki pri Neuve Chapellu. Armentieres je obkoljen po Nemcih in dvomno je, ali bodo Britanci spo sobni, obdržati nevarno štrlino v nem ško linijo, katere končino tvori mesto. Nemci ujeli 6,000 Britancev. Berlinsko uradno poročilo pravi, da so Nemci v bojevanju med Armentieresom in Labasseeškim vodotokom ujeli 6,000 mož in uplenili 100 topov. Britansko uradno poročilo ne omenja te stvari bojevanja, ali generalma-jor F. B. Maurice, načelnik vojaških podjetij v vojnem uradu, je danes priznal, da je bilo skupno število ujetnikov prejkone veliko. Poskušajo predreti. True traislation filed with the postmaster at Joliet, 111., on April 11, 1918, ais requir.-' ; by the act of October6,1917. Laška fronta. Rim, 9. apr. — Danes izdano uradno naznanilo italijanskega vojnega mini strstva pravi: "V Asiaški krnici so naši protibate rijski streli provzročili razpoke in ognje v sovražnih linijah. "Nasproti Fagara so bili sovražnikovi čolni pogreznjeni po našem topniškem streljanju. Med Salgaredo in Zensonom smo krepko odgovarjali na živahno puškno kovo. "Ob ostali fronti ni bilo nobenega važnega dogodka. "EJen naših zrakoplovcev je zbil sovražen stroj nad Luce di Piave." noben način omejili svojega narodnega programa, ki je uporaba načel, katera je naznanil predsednik Wilson v vseh svojih govorili. V isti brzojavki je rečeno, da je delavski položaj v Avstriji tako kritičen, da so dunajska oblastva raztrosila po tovarnah in javnih velikih cestah brez-imenske lepake, proseč ljudstvo, naj ohrani pokoj in nadalje izpolnjuje vse svoje patrijotične dolžnosti. "Arbeiter Zeitung" baje pravi, da ljudstvo dobro ve, da tisti, ki so v resnici odgovorni za podaljšanje vojne, so generali in imperialisti, ki so v Berlinu in na Dunaju pred nekaj časom prevzeli vodstvo stvari. Naznanjeno je, da je bil grof Czer-nin prisiljen odložiti svoje potovanje v Bukurešt vsled dogodkov, ki se tičejo notranje politike v monarhiji. LETNIK XXVII. NASVET ZAKONA 0 PUNTARSTV1). senatu sprejet in sedaj predložen konferenčnemu odboru obeh zbornic. KAZNI ZA NELOJALNE ČINE. Najostrejše kazni za dejanja in besede nepatrijotičnih državljanov. True translation filed with the postmaster at Joliet, 111., on April 11, 1918, as required by the act of October 6,1917. Največje grobišče na svetu. New York, 8. apr.—James M. Beck, bivši pomožni glavni pravdnik Združenih Držav, je izjavil v nekem govoru snoči, da ne krši nobene obljube, streljanje sovražni-1 ak0 pove, da so britanske izgube v bit ki ob reki Somme lansko leto znašale 500,000, in da so Francozi izgubili 240,-000 mož pri Verdunu. "Polje vzhodno od Alberta, kjer se bojujejo sedaj, je prejkone največje grobišče na vsem svetu," je nadaljeval, "in nikdar poprej v zgodovini vojskovanja ni junaštvo doseglo takih vi šin, kakor v tem letu 1918. True translation filed with the postmaster at Joliet, 111., on April 11, 1918, av« with the postmaster at Joliet, 111., on April 11, 1918, a« required by the act of Oct ■i francoska vojaka, noreča ranjenega tovariša iz zveznega okopa v frontno .-'•Po Britancih, marširajo po cestah starinskega Bagdada. 3—Vojaki v • ' a «c vežbajo v urnosti. , / >1» 1917. pomožno postajo. 2—Turški Camp-Hancocku, v izmišljeni je začel na obletnico ameriške vojne napovedi. Prašne uniforme in neobriti obraz Američanov so kazali, ki so bili dolgo med potjo. True translation filed with the post master at Joliet, 111., on April 11, 1918 as required by the act of October 6,1917 Bodo kmalu v boju. London, 10. apr. — Ameriške po možne čete so se pojavile v britan skem bojnem pasu, pravi brzojavka iz britanskega glavnega stana na Fran co kem na "Reuter's Limited". Nj bova navzočnost v bojni liniji, pristav lja poročevalec, bo kmahi občutena. Predloga namerava dalje določiti ostro kazen za tiste, ki motijo ali poskušajo motiti vladne kampanje vojnih posojil, ali izdelavo vojnih potrebščin, in za tiste, ki podpirajo stvar Nemčije in njenih zaveznic v vojni. Globa $10,000 ali zapor za dvajset let, ali oboje je predlagano po nasvetu zakona za vse prestopke, vštete v njegovih določbah. Najostrejši odstavek je naperjen proti tistim, ki: "Samovoljno izrazijo, natiskajo, napišejo ali objavijo kako nelojalno, prostaško, neotesano ali žaljivo besedo o načinu vladanja Združenih Držav" ali o ustavi, vojaških ali pomorskih četah, uniformi, ali zastavi te dežele. Dovoljuje pravično kritiko. V zaključnih urah razprave je bila predloga usposobljena proti krivemu umevanju, ki bi utegnilo provzročiti zasledovanje nedolžnih oseb, s sprejetjem popravka, ki ga je predlagal senator France iz Marylanda in ki do-laganem zakonu tolmačiti kot "omejujoča svobodo ali krateča pravico kakega posameznika do objave ali govorjenja, kar je resnično, z dobrimi razlogi in v zakonite svrhe". Prizadeva senatorja Lodge iz Mas-sachusettsa, da naj se pristavi določilo, ki izključuje od pošte objave, natisnjene v nemškertt jeziku, je provzro-čila toliko nasprotovanja, da je senator iz Massachusettsa umeknil svoj popravek, ko je bil zagotovljen, da oblast, dana glavnemu poštarju v zatiranje spotikljivih objav, zadostuje za ravnanje v takem položaju. Jolietske novice. — Shod v Rockdalu. V nedeljo po-skih čet v Vladivostok!! je bilo posle- j p0idne Qb 3. uri bo v Mavričevi dvorani v Rockdalu velik shod rokdalskih volivcev. Vabljeni so na shod vsi Rockdalčanje, d^ se jim razloži, kako dica pomnoženih neredov in usmrčenja Japoncev tamkaj, ralstvo. je naznanilo admi- tiketu je .-amo en Slovenec, a vsi ostali so tudi dobri kandidatje. Popravek. Med jolietskimi novicami na 2. strani v 2. koloni 14. vrsta čitaj: Stephana Vergo, hči g. Franka in gospe Mary Vergtj (ne Papež, seveda). Razmere v Vladivostok!! so posta- ;n se naj v^j prihodnji torek, dne jale vedno nevarnejše, pravi naznanilo, j aprila, ko se imajo izvoliti štirje odborniki (trustees). Na Delavskem ,f•<--• True translation filed with the post-] ma-ter at Joliet, III., on April 11, 1918,. as required by the act of October 6,1917. Vihar v angleškem parlamentu. London, 9. apr. — Med divjimi grožnjami in izbruhi kljubovalnosti od strani irskih članov je prvi minister .loyd George izjavil \ parlamentu Sezona pljučnice, danes, da mora Irska storiti svoj delež V dolžnost si štejemo, da posvari-v tej "najbolj kritični dobi". mo vsacega, tla naj natanko pazi na nevarnost pljučnice v sedanjem času. Če odstranite zbirajoče se strupe v želodcu in drobu ter pospešite redno delovanje čreves, pripomagate v tem de-(ovanju prebavnim organom in ojačite, celo telo z vspešno obrambo proti raznim boleznim. Trinerjevo ameriško zdravilno "grenko vino izčisti želodec brez bolečin in zlili posledic. To o-kusno zdravilo je najbolje v slučajih zabasano.-ti. neprebave, glavobola, ner-voznosti, splošnega oslabljenja itd. Cena $1.10. Po lekarnah. — Trinerjev Liniment daje hitro in vspešno pomoč pri revmatizmu, nevralgiji, putiki, spahnenju, pretegu, oteklinah itd. Poskusiti' ga sami, kakor so ga drugi poskusili. Cena 35 in 65c v lekarnah, po pošti 45 in 75c. — Joseph Triner Company, Mfg. Chemists, 1333-1343 S. Ash-I land Ave., Chicago, 111. — Adv. True translation filed with the postmaster at Joliet, 111., on April 11, 1918, as required by the act 6f October 6,1917. Hleb kruha $5 v Carigradu. Rim, 8. apr. — Bern poročaj da je Carigrad (Constantinople) spravljen v gospodarsko pogibelj. Nemci so z dovoljenjem odličnih Mladoturkov s silo nabavili živila, dočim napravlja nenadzorovana špekulacija, da je turško glavno mesto najdražje mesto na svetu za življenje. Dvofunten hleb kruha stane $5; meso je $4 funt; moka $5, krompir $2; sirovo maslo $16 in sladkor $10. Jajca so redka po 50c eno; piščeta so $9 vsako, in par črevljev od $100 do $200. Moška obleka stane od $300 do $400. 2. AMERIKANSKI SLOVENEC, 12. APRILA l§i3; IZ SLOVENSKIH NASELBIN. Joliet, 111., 10. apr. — V osmih urah v ponedeljek je mesto Joliet spravilo skup $1,091,000 v kampanji tretjega Posojila Svobode in tako preseglo kvoto, ki je bila postavljena za mesto in katero so upali nabrati v treh dneh K tej skupni vsoti pride še kakih $175 000 od E., J. & E. železnice in njenih uslužbencev. V osmih urah prvega dne kampanje so spravili skup: Tovarne, $522,000; banke, $194,000, in mestni pododbori, $375,000, skupaj $1,091,000. Ko so se zbrali pododbori jn nabi ratelji zvečer, da poročajo o storjc nem delu, so bili vsi edini v tem, da so vsi prejšnji rekordi v kampanjah Po sojil Svobode preseženi, ali niti naj bolj optimistični niso pričakovali, da bo uspeh tako velik in da mesto Joliet preseže svojo kvoto v enem samem dnevu kampanje. Med posebnimi subskripcijami, ki so bile naznanjene za tretje Posojilo Svobode, je naložitev $21,000 iz skladov K. S. K. Jednote, in sicer $20,000 iz splošnega sklada in $1,000 iz mladinskega sklada. Kakor čujemo, so bili jolietski Slovenci med tistimi, ki so porazmerno največ subskribirali in tako dokazali svoj patrijotizem. Stvar pa še ni končana in se je komaj začela. Podpisovanje se bo nadaljevalo do dne 4. majnika t. 1. Zatorej priporočamo vsem tistim rojakom, ki še niso subskribirali, da gredo brž ko je mogoče v svojo banko in nalože svoje prihranke v Liberty bondih. V teh bondih ali obveznicah Združenih Držav bo vaš denar naložen najbolje in najvarneje, in poleg tega vam bo nosil 4J4 odstotka obresti in bo prost davka. In če naložite svoje prihranke v Liberty bondih, dokažete obenem svojo lojalnost napram Ameriki, katera potrebuje vašega posojila v boju proti pruskemu samosilstvu in trino-itvu. Vsi moramo pomagati po svojih močeh, da se strašna vojna čimprej konča z zmago pravice in svobode za vse dežele in narode, velike in male. In za tako pravico in svobodo se bojuje Amerika, naša nova domovina. Zato pomagajte Ameriki k zmagi s tem, da ji posodite svoje prihranke z nakupom Liberty bondov. In Amerika vam bo hvaležna. — "Požar v Londonu" se imenuje veseloigra, ki jo uprizori naša vrla Dekliška Marijina Družba v nedeljo, dne 28. aprila popoldne in zvečer v Sternpvi dvorani v korist naše slovenske cerkve. Vstopnice po 50 in 25c so že na prodaj. Igro "Požar v Londonu" je priredil Rev. John Plaznik. — Koncert, ki ga je priredilo Pevsko društvo sv. Cecilije pod vodstvom gospe Ane Nemanich v Sternovi dvorani v nedeljo popoldne in zvečer, bi zaslužil daljšo oceno izpod strokov-njaškega peresa, kajti nedeljski koncert pomeni v zgodovini naših pevskih in dramatskih prireditev veliko stopnjo navzgor do viška slovenske umetnosti v Jolietu. Lep je bil lanski koncert s predstavo dne 3. junija, a še lepši je bil letošnji dne 7. aprila. Duša obeh koncertov je bila Mrs. Anna Nemanich, ki je z izredno požrtvovalnostjo in vztrajnostjo svoj pevski zbor tako izborno izvežbala v vsakem oziru, da so vse skladbe napravile na poslušalce najmogočnejši vtisek. Škoda, da ne utegnemo posebej omeniti in vsaj nekoliko oceniti vsake točke dokaj dolgega programa. Gotovo pa izrekamo splošno sodbo, če pravimo, da so odlomki iz opere "Cornevillski zvonovi" najbolj ugajali izmed vseh pevskih izvajanj. Občinstvo, ki je napolnjevalo veliko dvorano, je bilo naravnost očarano po prekrasni harmoniji, v katero so se ubirali glasovi naših opernih pevk in pevcev. In to idealno dovršeno kretanje in igranje, 'v največjem soglasju z vsebino opernih'spevov, to je bilo nekaj divnega. Vsa čast gospe pevovodkinji in njenemu pevskemu zboru! — Na kratko hočejo še omeniti, da je tudi tretji del programa popolnoma uspel in žel največjo pohvalo. To je bila burka "Ne kliči vraga!" Tu je bila gdč. Theresa Nemanich kot gospodinja Polona zares neprekoslji-va, in ravno tako g. Martin Rakar kot bogati Levičar, njen mož. In tudi gdč. Anna Mutz, g. Joseph Rogina in g. Frank Russ so storili vse v svoji moči, da je smeh kar lomil občinstvo. Vsem čast! Druge podrobnosti omenimo prihodnjič. in Rev. S- Ivičič, oba iz Jolieta. Predsedoval bo bazarju John Hrivnak. —Veliko plesno veselico priredi društvo Vit. sv. Mihaela št. 92 J. S. K. J. v Rockdalu v soboto zvečer, dne 13. aprila, in sicer v Mavričevi dvorani. Vstop vsem prost. — G. Joseph Sekola in gdč. Mary Papež sta bila tovariš in tovarišica pri poroki v naši slovenski cerkvi v ponedeljek zjutraj, ko sta si obljubila večno zvestobo g. John Papež, sin g. Franka in gospe Mary Papež, ter gdč. Stephana Vergo, hči g. Franka in j*o spe Mary Papež. Poročil ju je naš g. župnik, Rev. John Plevnik. Naše čestitke smo izrekli že zadnjič. — Brezplačna posredovalnica za delo (Free Employment Bureau), sodelovanjem vlade Združenih Držav in države Illinois, je bila ustanovljena te dni v mestu Jolietu, z uradi na drugem nadstropju Joliet National Bank poslopja, kamor so vabljeni možje, dečki, ženske in dekleta, ki iščejo dela v katerikoli stroki, ali pa naj uradu pišejo svoje želje ali telefonirajo po Chicago Phone 2520, in njih prošnjam se takoj, ustreže. Eden glavnih namenov tega urada je, preskrbovati farmske delavce za farmarje po vsem Will County. Ta posredovalnica je brezplačna za delodavce in delavce. Urad ima v oskrbi Bleurellyn Rogers. — "Pod svobodnim solncem." Tako se imenuje povest davnih dedov, ki jo je spisal župnik F. S. Finžgar. Novejše slovensko slovstvo ima malo del, ki bi jih uživala ljudstvo in inteligenca z enakim veseljem. Finžgar dela med modernimi slovenskimi pisatelji častno izjerpo. Finžgar nam razkriva slovensko grudo, slovensko srce in skuša lepo govoriti Slovencem, ne pa par ljudem, ki so se ali v resnici vzdignili nad rojake ali pa le mislijo, da stoje nad njimi. Dokaz temu je tudi največji Finžgarjev roman "Pod svobodnim solncem", kakor je pohvalno priznala slovenska kritika. To je najboljši zgodovinski roman slovenski. Riše nam boje Iztoka, hrabrega vodje podonavskih Slovenov z Bizantinci za časa Ju-stinijana, ko so Slovani nastopili zmagovito pot iz ruske svoje domovine preko Dtinava proti bizantinskemu cesarstvu in srednji Evropi, v 6. stoletju. Ako ste že čitali ta roman, ga čitajte v A. S. še enkrat, ker je vreden, da ga vsakdo prečita večkrat. Začetek romana "Pod svobodnim solncem" objavljamo na 3. strani te št. A. S. Ob priliki ženitovanj, krstov, pogrebov in drugih slučajih, ko potrebujete avtomobil, se oglasite pri meni, ki imam 7 passenger limousine-avto-mobil za vse potrebe. Chicago tel. 2575, N. W. Phone 344 — A. Nemanich, Joliet. Adv. Eveleth, Minn., 8. aprila. — Tukajšnje društvo "Krščanskih mater" je res vse pohvale vredno. Napravilo je že okoli 10 veselic v teku svojega kratkega obstanka v korist tukajšnje cerkve. In vsaka veselica se je prav dobro obnesla in je prinesla več stotin čistega dobička. Dne 14. aprila, t. j. prihodnjo nedeljo bo to društvo zopet priredilo veliko Vsa društva se bodo vdeležila slovesnosti s sprejemom sv. zakramentov. Blagoslovljenje velikonočnega jag-njeta je č. g. župnik izvršil pri desetih slovaških in poljskih rodbinah, kamor so sosedje svoje jerbase donesli, in na velikonočno soboto zvečer v cerkvi za Slovence in Hrvate. Obnašanje vernikov pri blagoslovljenju je bilo lepo, vzgledno. , Veliko noč smo obhajali ob obilni vdeležbi vernikov vseh narodnostij, o-sobito slovanskih. Naša cerkev in šola je postala središče in metropola za springfieldske Slovane. Slovaki in Poljaki prihajajo po sedem milj daleč poslušat sv. evangelij in besedo božjo. Njihova gorečnost in pobožnost pri sprejemanju sv. zakramentov je nam Slovencem in Hrvatom v vzgled. Ko-lekta na velikonočno nedeljo je bila lani $55.00, a letos $145.00. Tudi mese-čnina je v zadnjem mesecu narastla na $142.00. Seveda v primeri z drugimi slovenskimi župnijami je to malo; toda letni račun za 1914 nam izkazuje mesečnine za celo leto samo $239.00. Župnija se pripravlja na stavbo lepega župnišča. Dosedaj je g. župnik prebival v sestrski hiši, ki je sedaj docela moderno prenovljena. Sestre morajo ob koncu šolskega leta dosedanje stanovanje lastniku prepustiti; za to potreba župnišča. Petnajstega aprila se prične kolektovanje za župnišče s slovesno devetdnevnico na čast sv. Jožefu in za verne duše na namen srečnega in uspešnega izida pri kolekto-vanju in stavbi. Prostor in property slovenske cerkve bode svojedobno največji in najlepši izmed vseh župnij v Springfieldu. Ravno sedaj je nad pet sto tulipanov v divnem cvetu na gredah pri cerkvi, šoli in župnikovem stanovanju. Šolarji so park pred cerkvico lepo splanirali in poravnali s prstjo, ki je preostala od zadnjega polaganja cestnega tlaka. Ta teden se bodo položili še sidewalks ob vzhodni in južni strani blocka, posadila se lepa trpežna drevesa in gr-mičje na primernih prostorih ter uredile grede za poletne in jesenske cvetlice. Marsikateri avtomobil bo obstal in ljudje se čudili priprosti lepoti in redu okoli revne a čedne slovenske cerkvice. Naša šola je v dobrih rokah. Že lansko leto se je principal (nekatolik) velike javne šole, katera stoji ravno čez cesto od naše, izrazil: "St. Barbara's school has a good system." Za naše ljudi je dela v Springfieldu obilo in zaslužek zelo dober, od šest do osem dolarjev na dan in še več v premogokopih. F. S. Illinojčani, ki gremo skrajšat slavo kajzerju! In to upam iz dna srca, da bomo tudi vestno storili! Vsem prijateljem in znancem širom Amerike, posebno pa mojim iskrenim prijateljem v La Salle, še en prisrčni pozdrav, in do svidenja ostajam Vaš John Jerich, na vlaku nekje v New York državi. Fort New York, 5. apr. 1918. — Mr. J. K., Joliet, 111. Dragi sobrat in prijatelj: Po dvodnevni dolgi vožnji srečno dospeli vsi na svoj cilj. Otok je oddaljen nekakih 15 milj od New Londona, Conn. — Tu je nastanjena skoro sama obrežna artilje-rija. Prosim, pošljite mi na ta naslov "Am. Slov." Kaj več v kratkem. Srčno Vas pozdravlja, John Jerich, 32nd Co. L. I. S., Fort New York. JUGOSLOVANSKI POKRET NA SLOVENSKEM. IZ PISEM NAŠIH VOJAKOV. Na vojaškem vlaku, 4. aprila 1918. — Kakor mnogo drugih, tako je bil tudi pisec teh vrstic pozvan pod zastavo svobodoljubne dežele Amerike. Dne 3. aprila se je nas vkrcalo nekako 134 na vlak v La Salle, 111. — Kakor poprej, tako sijio tudi to uro pred odhodom stiskali roke našim spremljevalcem. Ne zdi se mi prav, če ne bi omenil tu tudi torkovega večera, ko so mi "nekateri" vrli člani dr. Slovenije priredili odhodnico. — Ta večer mi bo ostal v spominu, dokler mi bo moje srce tolklo v prsih. Bodi Vam prisrčna hvala vsem skupaj, posebno pa Mr. Math. Kompu, farmerju kakor tudi gostilničarju in njegovi pridni ženi Mrs. Kom-povi. Za Vaš dobri rujni vinček, za tako izvrstno prirejeno večerjo ne mo- rem skoraj najti primernih besed, veselico v lepem mestnem Aud.tonum. katerjmj naj w ge primerno Vam vsem — Slovaški bazar se prične v nedeljo v slovaški župnijski šoli in se bo vršil od 14. do 21. aprila. Jolietski Slovaki nameravajo s to prireditvijo nabrati do $10,000 na korist aliirskemu skladu (Allies fund). Priprave za slovaški bazar se delajo že mnogo tednov. Ob prjčetku bazarja v nedeljo zvečer bodo nastopili imenitni govorniki, med njimi državni pra\dnik Robert Martin, predsednik slovaške lige Albert Mamatey, Rev. John Listinsky iz Clevelanda, Rev. John Bradach iz Whitinga, Ind., Rev. A. S. Olszewski, v korist tukajšnje slovenske cerkve. Igrala se bo zopet šaljiva igra, po igri bo pa pokazal naš dobro znani Milek (Anton Zevnik), kako znajo možje potico peči, kar bo zopet povzročilo smeha, da bo groza. Tudi par milih slovenskih pesmic bomo slišali od naših "malčekov". V igri bodo nastopili skupaj zahvalil. Iskrena Vam hvala še enkrat! — Beli dan! Povej nii. kje naj dobim li besede, da zahvalim moja največja iskrena prijatelja, Rev. Fr. Šalovena in Mike Kobala? Ne, prijatelja, ne morem se Vama zahvaliti dovolj, posebno ne Vam, preča.-titi go- spod župnik. Lepi križec, ki ste tni ga najboljši igralci in bodo gotovo zopet. . ... , „ ■ • t , _ . , ^ i podarili v spomin, me bo spominjal na I Vas, g. župnik, vse dni, ki so odmerjeni mojemu življenju. Sprejmite, dra- vršili v zadovoljnost svoje uloge. Naše skrbne mamice pa bodo skrbele za sitne želodce. Na veselici bo svirala tukajšnja me stna godba, ki bo gotovo ugajala mla demu svetu in ga izvabila v veselo vrtenje. Zato pa se zopet vabijo vsi drugi rojaki po Range, da prihitijo dne 14. apr. k nam in se poveselijo z nami. Vabijo se tudi vsi Evelethčani in prosijo, da se vsi udeležijo veselice, da bo veliki Auditorium zopet do zadnjega kota napolnjen. Dne 14. aprila o polu 8mih vsi v Evelethčki Auditorium! —ak. Springfield, 111, — V nedeljo, dne 14. aprila bode se vršila trinajsturna pobožnost v sloven-ki cerkvi Sv. Barbare. Sv. Rešnje Telo bode izpostavljeno pri osmi sv. maši. Velika sv. maša. kakor navadno ob desetih. Slovesen sklep bode zvečer ob osmih. Domač? župnik bode imel sklepno pridigo v slovenskem in slovaškem jeziku: Č. g. Klement Stolze D. D. iz bolniščni-ce Sv. Janeza v angleščini. Spovedovalo se bode v soboto popoldan od dveh do šestih in zvečer od •edmih, dokler Hode kaj spovedancev. Pri spovedovanju bode domačemu g. župniku pomagal č. g. J. A. Vraniak, slovaški župnik iz Virden, III. gi gospod, tu od mene. četudi skrom no, javno prisrčno zahvalo! — Ravno tako tudi Ti, dragi Mike! Ker so te vrstice pisane na hitečem vlaku, naj opišem še nekoliko vožnjo naših vrlih Illinojčanov. Na Lasallski postaji je bilo ljudstva blizu, če ne več kot kakih 6—8 tisoč, da se tam še enkrat poslovi od na vojno odhajajočih. Vse mi je stiskalo roko, mlado in staro! Ko je "Lukama-tija" začel "on his way", se je razlegal en sam glas iz tisočerih grl: Good by!, Good-by! i. t. d. In kamorkoli smo dospeli ali srečali mimo idoč, vse je mahalo in pozdravljalo nas. V Jolietu sem imel tudi priliko, stisniti desnico našemu vrlemu gl. tajniku Dr. sv. Družine, Mr. Joseph Klepcu, ter sva si po bratsko stisnila desnici. In tako naprej se je dogajalo in ka kor se še- nadaljuje tu po valovitem Newyorskem svetu. Vrt nas pozdravlja, naj ho kmet al giospod. Farmerji, obračujoč ilovičaste brazde, ustavljajo svoje belce in vrance ter izza vrata snemajo svoje robce in nam mahajajo v pozdrav. Celo belci in vranci nas začudeno in plaho gledajo, kam da neki ta mladi hrupni svet hiti. Mi pa vpijemo na ves glas, da smOi (Dalje.) Avstrija in Nemčija (Slovenski Narod, 19. I.) "Tudi Bismarck je bil za znano geslo: Ako ne bi bilo Avstrije, bi jo morali stvoriti. On je bil namreč prepričan, da je Avstrija taka, kakor je danes, neobhodno potrebna Nemčiji. Avstrija .sestoji iz številnih nenemških narodov, ki bi ne bili ako bi bili samostojni, nikoli sluge tujih interesov. Zato se je zdelo Bis-mareku potrebno, da se ti narodi spoje pod nemško vlado, ki bo delala vse, kar je v interesu Nemštva. On ni hotel delovati na to, da zedini vse Nemce v Nemčiji: nasprotno, oni morajo ostati v Avstriji in tu vladati, da bi imela Nemčija s tem močnega zaveznika. On je dobro poznal moč nacijonalizma in vedel je, da bo ta sila stvorila Nemcem izven Nemčije močne simpatije za "Reich". Tako je tudi bilo. Naša vlada je šla Nemčiji povsod na roke, da se ščiti nemška nacijonalna ideja. Nemška omladina je bila že pred 20 leti prepolna pangermanskega duha. Tako se je Nemčiji posrečilo, najti s pomočjo avstrijskih Nemcev zaveznika v materijalnem, pa tudi v moralnem oziru." Članek nato opisuje strašne razmere nasilne germanizacije koroških Slovencev in opisuje duh, ki vlada med avstrijskimi Nemci :"Na svoja ušesa cem slišal, kako Nemci 'pravijo, da jim v Avstriji ni dobro in koliko bolje bi jim *t>ilo, ako bi prišli pod Nemčijo. Nemčija je za njih obljubljena dežela." — Nato pojasnuje cel načrt pagerman-stva, da prodre do Jadrana, načrt, katerega podpirata obe nemški vladi, tako avstrijska, kakor nemška. "Tako dela toraj nemštvo na vse načine, da potisne Slovane na jug in pride do Jadrana. Tudi Trst mora postati nemški in sploh celokupno ozemlje, ki deli nemštvo od morja, katero so v zadnjem času nazvali "deutsches Sued-meer". Vsi narodi se morajo, po njihovem mnenju, pokoriti nemški kulturi, katere težo smo občutili zlasti mi Slovenci v zadnjem času. Ta ideja je med njimi tako močna, da celo nekoč pametni Nemci razmišljajo o lepoti in koristi pruskega militarizma. Tak je nemški aneksijonizem in im-pcrijalizem. Princip, da se mora mir med narodi skleniti na podlagi "brez aneksij" velja tudi za naše odnošaje napram Nemcem. Samo samostojna jugoslavanska dežela nam bo prinesla tak mir..." Avstrijski državni dolgovi. (Hrvatski Dnevnik, 19 I.) "11. t. m. se je vršila na Dunaju anketa pod ( predsedstvom poljedelskega ministru I grofa Silve Tarouca, na kateri so se posvetovali p raznih melioracijih v narodnem gospodarstvu. Na tej anketi je izjavil svetnik dr. Grimm, da bodo skupni državni dolgovi znašali koncem četrtega leta vojne 72 milijard kron napram 13 milijardam pred vojno. Pred vojno je padlo v Avstriji na osebo 445 kron državnega dolga, 30.' junija 1918. pa bo prišlo na vsakega 2475 kron. Za plačevanje obresti je bilo treba pred vojno 489 milijonov kron na leto, sedaj pa je potrebna vsota 4335 milijonov." Za maksimalni narodni program. (Hrvatska Država, 28. I.) Pod tem naslovom je priobčen članek, v katerem se povdarja, da naj bi »e delovalo za uresničenje širšega narodnega programa. Cenzura je imela veliko posla s tem členkom, v onem delu, katerega je pustila, pa se povdarja predvsem: )a je Jugoslovanska deklaracija od 30, maja označena od prvega dne kot minimalni program; Da je od časa njene objave narodna moč narastla in da je dobila misel narodnega edinstva nov močan impuls; Da je narodni program veliko širji in da vsebuje ta program zedinjenje VSEH (debelo tiskano v Hrvatski Državi) Slovencev, Hrvatov, in Srbov; Da je dunajska deklaracija minimum naših deklaracij pred faktorji avstro-ogrske monarhije — ker niso smeli več povedati in izraziti; Da naj bi se po vsem tem imenoval dunajski program namesto minimalni bolje začasni program." Gordijev vozel. List katoliških nacijonalistov Novine je objavil pod gornjim naslovom serijo člankov v številkah od 30. in 31. I. ter od 1. II., iz katerih navajamo naslednja mesta: "Za nas je danes ideja narodnega zedinjenja ne politična, temveč narodna. Ko smo se postavili na stališče jugoslovanske deklaracije, se nismo pridružili nobeni politični skupini, temveč smo povdarili, kaj je temelj našega narodnega pokreta in delovanja.." ■ ...Vsekakor je za nas najvažnejše, da neprestano stojimo pripravljeni v združenih narodnih vrstah in da ne pustimo razdružiti sloge Hrvatov, Slovencev in Srbov. To je alfa in omega naše realne narodne politike. Čisto slovenstvo, čisto hrvatstvo in čisto srbstvo, to so bili samo klavrni in žalostni poskusi rešenja, ki so zadali dosedaj našemu narodu veliko gorja. Gordijev vozel bo presekal Aleksandrov meč, ki se imenuje narodno zedinjenje in narodno samoodločeva-nje. (Dalje prih.) Pesniki v postelji. Mark Twain je spisal skoro vsa svoja dela v postelji. Udobno se je vle-gel v vzglavje, dolgo smodko v ustih in pisal, in v postelji so mu prišli vsi komični prizori na misel. Pogosto je zato imenoval tudi posteljo "trinog Pythije". Tudi drugi pisatelji so delali v postelji, vendar niso prostovoljno ostajali v pernicah, marveč jih je k temu prisilila bolezen. Tako je diktiral Walter Scott svoje delo "Ivanhoe" v postelji, bil je takrat hudo bolan, stvar pa ga je tako zanimala, da je kljub svojim bolečinam delal vedno naprej ter je narekoval celo pove* dvema prijateljema. Keato je spisa en sonet, ki spada med najlepše in naj strastnejše literature na smrtni postt lji. Tudi izborni pripovedovalec Rc bert Louis Stevenson je ustvaril mne-go svojih najboljših del v postelj1 "Katriono" je spisal leže na planoti i Samoi. Ker je bil dolgo časa bol' hen in ker je delal do svoje zadnje t *e, so vsa njegova poznejša dela t stvarjena v postelji.. Neko povesti je pa ni več končal, je narekoval svoj ženi še na smrtni postelji. Tudi knjj ga "The Road Mender" pisatelja F lessa, ki je v Ameriki in na Anglešk«-zelo priljubljena, je bila spisana v p fr stelji. Avtorjevo ime je pseudonitf neke mlade deklice, ki je umrla, pred no je dopolnila svoje 20. leto. Konča' la je povest na smrtni postelji. Severova zdravita vzdržujejo zdravje v družinah. KAKOR TONIKA, ALI KREPČILO. Kakor zdravniki zatrjujejo, bi morala vsebovati vsaka tonika take stvari, ki bi ves naš telesni sestav utrjevale in bi bolniku v obče pomagale. Vsled tega priporočamo vsem bolnim in slabotnim osebam, d% naj rabijo S everas Balsam o! Life (Severov Življenski balsam). Ta balzam je osobito priporočljiv pri zdravljenju navadne in pogoste zapeki (zabasanosti) neprebave in bolestih na jetrih. Poskusite to toniko kadar imate spremenljivo mrzlico; posebno naj bi jemale to toniko stare in slabotne osebe. Natančna navodila so označena na vsakem zavitku. Cena 850. Dobi se v vseh lekarnah. W. F. SEVERA CO. CEDAR RAPIDS, IOWA DR. A. MATIJACA SLOVENSKI ELEKTROPATJI ZDRAVNIK je otvoril svoj nov velki urad v drugem nadstropji sobe 103-104 Loughran B^-' 403 CASS ST. (vogal Chicago St.), JOLIET, ILL. in dobil nove elektro-zdravilne aparate, da je njegov urad eden najmodernf.1 ših i najpopolnejih elektro-zdravilnih uradov v državi Illinois. Istotako i®1' veliki X-RAY STROJ s katerim lahko pogleda notranje dele telesa. Dr. Matijaca leči kronične (zastarele) in vse druge bolezni mož, žen otrok brez vsakoršnega trpljenja ali operacije. — Ker mu je mogoče telo P0^ polnoma pregledati in z najnovejšimi sredstvi isto zdraviti, mu je mogoče pr''' v zadevi do najboljših uspehov tijdi v onih slučajih, kjer so drugi zdravi obupali. — Posvetovanja zastonj. Pojasnila in preiskovanja: Vsak dan od 10. do 12.; od 2. do .4, in od 7. ure zvečer. Ob nedeljah le v jutro od 10. do 12. ure. — Telefon: 5310. ii e si si a a ii is ii si si ii a a a a s si a a si a s a a e si si a si si a a a s n a ffl1® lil i Ali imate bolne zobe? Ali imate slab želodec? Ali veste, da so mnoge bolezni povzročene po slabih zobeh. | Pridite k nam da pregledamo vaše zobe in damo na- i svet—vse zastonj. Vse naše delo je hitro in jamčeno. | i 22k Gold Crown low as K g Full set teeth low as B1 —---- ----------------------- II a - $4 j $5! Najnižje cene v mestu za najboljše delo. \ i DR. W. H. LEE zobozdravnik s [t| Odprto od pol 9. zj. do 9. ure zv; ob nedeljah le zjatraj \ j »! 227 Jefferson St. Tel. 3219 Joliet, 111. \ ffl A. Nemanich, 8t. A. Nemanich, 3T' Chicago Phone 2575 A. Nemanich & Son B-ajstk: I Real Estate Insurance Loans Renti** V lastnem domu 1002 N. Chicago N«., Joliet, 111. £Sli Sprejemamo vloge in jih obrestujemo po =3%= in jamčimo absolutno varnost. Kupujemo in prodajamo zemljišča v mestu in m deželi Zavarujemo hiše in pohištva proti ognju, nevihti (tornado) ali dr« gi poškodbi. Kupujemo in prodajamo, ali posojujetno denar na Steel Stock* Pošiljamo denar na vse kraje sveta po dnevnem kurzu. Posojujemo denar na zemljišča in hiš? Izvršuje jo terjatve in poslujemo kot aoi.iinistratorji, varuhi, ko*-zervatorji ter v vseh enakih zadevah. AMERIKANSKI SLOVENEC, 12. APRILA 191fi. 3. BBBBBBSIBBBllBBBBBSBBIISBBIBBBSllfflllllffiBiailEIBISBB Pod svobodnim solncem Povest davnih dedov fi || SPISAL F. S. FINŽGAR |i • il si n s n ffi gi 11 11 11 n asgBasaaaBaaaaaBaaaaaiiaBaaaaasaaaaaBasi] I. KNJIGA. PRVO POGLAVJE. Od vzhoda, severa in zapada so se zgrinjali vojniki. Dannadan ?o se vračali na majhnih, črnih konjičkih sli, ki so jezdili na znojnih vrancih, v gradišče in naznanjali starosti Svarunu, da so dobro opravili poslanstvo. Potem so posedali po dvorišču in polegali okrog ognjev; hlapci so jim rezali pečene kose koštrunov z ražnja. Ljubimca, staroste Svaruna lepa hčerka, ■I'm je točila medu in podarjala vsakemu slu kožušček iz bele jagnjičevine. Sin Iztok pa je za vsakim poslancem 'odjezdil iz gradišča in hitel naproti Prihajajočim vojnikom. "Svetovit te je navdahnil, starejšina, vile so vas pospremile, hrabri vojniki, da ste pregazili močvirja, da ste preplezali gorska sedla in prišli sem do gradišča staroste — mojega očeta Svaruna, ki vas zahvaljuje in pozdravlja!" Tako je nagovarjal mladi Iztok, sin Svarunov, prihajajoče čete Slovenov, ki so se zbirale v dolini krog gradišča. Vsak trenotek so se zabliskala kopja "z hrastovega gozda, v poznem večeru so zagorevale plamenice — in Iztok se ni utrudil. Vsako četo je pozdravil v imenu staroste, vsakega starejšino odvedel v gradišče, kjer so dobili hrane in počitka pa prijaznih besed in pozdravov veliko. Dolina krog gradišča se je napolnila s satori. V ravnini je plapolalo ponoči Jezero ognjev, donele so bojne pesmi, raeketali ovni in ovce, mukali so junci, 0 so jih tirali v zakol. Naokrog pa so porezgetavali konji, ki so mulili usehlo travo. Zakaj v dežel je prišla pozna jesen Na okopu gradišča se je izprehajal sivoglavi starosta Slovenov, Svarun. Ljubinica mu je bila stkala iz belega 'anu mehko haljo. Krog ledij mu je b'la sešila gorkih jagnjičevin in stara Pleča mu jebila odela z najlepšo ovno-vo kožo. Ko se mu je oko potopilo v morje ognjev, tedaj so se zravnala široka, od let upognjena pleča. Dvignil je Pest in zamahnil proti jugu. "Hilbudij, Hilbudij — tat naše svobode! Ti moč Bizantincev, ti naša groza, oj tale ogenj te požre, tale ogenj opali tvoje orle—Hilbudij, hlapec črnih besov! Svarun, siv in star in upognjen, stisne svoja ledja z jermenom od bivola in najtežji meč obesi nanj — pa gre na vojno zoper tebe da zašije Slovenom zopet svobodno solnce! Obe pesti je dvignil starec, mišice na rokah so se vzvalovile, oko je odmevalo kakor ognji iz doline. Počasi so se omečile njegove pesti, odprte roke so se dvignile še više, ozrl se je z pepelastim obrazom proti vzhodu in s tresočim glasom je molil: Svarog, usmili se nas; Perun, udari gaj Morana, prizanesi meni, prizanesi v°jnikom! Groblje belih kosti hrab r'h mojih sinov leži raztrošenih in razmetanih od orlov in jastrebov po e"> koder hodi Hilbudij. Morana, smiluj se> za(losti imaj žrtev!" Svarunu se je utrnila solza in kanila "a belo brado, prva solza za prvega in še druga in tretja— in deveta sina — za devetega sina, katere so mu po- k|a'i meči Hilbudijevih vojakov. Sta j^ta se je stresel po životu, koleno je ecnilo in v bridki žalosti je sedel na °kope ne jokaj! Poglej ognje! Prišli mladi vojniki, prinesli so loke, ki sroz'jo strelice kakor Perun z neba ...le. bliske. Oče. mi zmagamo! Pe- run 1 Je z nami!" _ ztok je dvignil očeta. „ °rc'a ti, edini sin, punčica moja V sta odšla z okopov, p .. dolini so zamižali ognji, hrup je kni! mek*tanie ovnov je umol- Ka '"lad na nebu so gorele mirne zvezde zzarilo se je krasno jutro. Spo- je H • V8tai*jo take zore. Svarun X»je V'Kn" '■ ležišča, ki ]( bilo pogr-Jobr° Z lnel,kim krznom. Na njegovem kak"" svet'!° "ekaj jutranjega. Peko sivih skal legla vesela ul>an -8ten ■)azdravil dan> veliko nJe se je vzbudilo v njegovem srcu sani T"" pa tako ju,ro! Vse sol7no liodii nleČC ra,lost>. kakor bi Devana Ži,a' * po P«*nikih in mimo brstečega dol«- ° OS!nanja tako jutro, ki je šuen° d*ritvi ud4ri|rosta se je dvignil in krepko z malim kijem po leseni steni močln°mMe SU1 Pfetl «iin' »,ladttC ka.tih i A rjavih prs' do,*ih' rdeč" nen* PMU nnl je v-is«! na la- „«* k0„opcu koz,ovski rog okob/ , P°ZOvi r°K°ve, vedi jih na vojnih f 0 zatr°lJite, da se zbero kostni [?,girtvenika. Bogovi so ra- . 'tllno z obetom!" Obrni, Je °die1, in ni Poteklo, da bi P u* n» koncu njive in ga za- stavil v novo brazdo, pa je zagrmelo in zabučalo kroginkrog po okopu. Sunkoma, kakor udarci, so\peli zakrivljeni kozlovski rogovi — vsa dolina je tonila v jeki, in glasovi rogov so pluli do gora po orumenelem hrastju in bukovju. V dolini se je zganilo, kakor bi posijalo veselo solnce na neizmerno mravljišče. Izpod šotorov so se usipali vojniki, pripenjali so si meče z debelimi jermeni, tule, nasičene s strelicami, so si obešali mladci na pleča, z levico pa segali po lokih. Možje kakor hrasti, porastli po širokih prsih, so izdirali dolga kopja iz mehke zemlje, in sulice so zableščale v solncu. Starejšine so sklicali svojce, rjave gruče napol golih borcev so se zgrinjale krog vojvodov. Vsaka gruča je bila pestra od kožuho-vine, ki jim je visela ob ledjih in čez pleča. Beli jagenčki, črni ovni, rjavi medvedi, lisice in risi, bobrovina in vidrina dlaka pa tudi belo pražnje.— vse se je družilo in valovalo. Še enkrat so zadoneli rogovi z okopov, sto in sto vzklikov stoterih starejši!^ jim je odgovorilo iz doline. Tedaj so se zdramile gruče, kakor bi na morje udaril vihar, in vsi ti pisani valovi so se zganili in pluli proti majhni grob-lji, vrhu katere je otresala mogočna lipa rumeno listje z vej in ga stlala na žrtvenik, kjer je gorel ogenj. Ukresala sta ga Iztok in Ljubinica. Njuni lica sta bili slovesni, roke sta držala prekrižane na prsih in zrla v plamene na altarju. Ko je zahrumelo v dolini, ko so se zganile čete vojnikov, se jerfizrl Iztok od ognja. Njegovo.o ko se je okrenilo proti vzhodu; na njenem znežnobelem platnu so vztre petali solnčni žarki, ki so se usuli na njene bujne, z jesenskim cvetjem prepletene lase. Pogledali so ji v oči, pa so vztrepetali sramu. Zakaj od-svit teh oči je bil čištejši kakor samo višnje solnce. Njene ustnice so se premikale in prosile bogove za vrle vojnike. Krok je zatrobil z visokim, slovesnim glasom. Vse glave so se obrnile proti gradišču. Skozi močno za-tvornico se je prikazal z okopov starosta Svarun. Bela halja se je lila po visoki postavi do tal. Ponosita in mogočna je bila ta postava. Hrbet ni bil upognjen, z dvignjeno glavo je šel krepkih korakov pred zborom najsta rejših starejšin. Bili so brez mečev — svečeniki. Za trenotek je zašumelo in vzkliknilo med vojniki, pa takoj je vse umolknilo v globoki pobožnosti. Svarun, starejšina in svečenik se je bližal žrtveniku. Vsi starejšine so stopili okrog oltarja in nudili Svarunu obetov, da jih položi na ogenj. Vsul je v plamene najlepše pšenice, na žerjavico je izlil dehtečega olja, ki so ga prinesli azijski trgovci izza Črnega morja; hlapci so zaklali belo jagnje, starejšine so ga položili na grmado. Darove so objeli zublji, visoko se je dvigal ogenj, veje na lipi so se pripogibale, naokrog je zadišalo. Vsi so odstopili od ognja z velikim spoštovanjem. Samo Svarun je obstal prav blizu, njegova siva glava se je sklonila na prsi, da se je lice skoro skrilo v dolgo, belo brado. Molk... Vsak list se je slišal, ki je padel z lipe. Noben vojnik ni škrtnil z mečem, nobeno kopje ni udarilo ob drugo, nobena tetiva na loku ni brenknita. Kakor vkopana, kakor davna pravljica je stala vojska krog groblje. Tedaj je Svarun rasprostrl roke. Visoko jih je dvignil; vojniki so pripog-nili glave. "Daždbog mogočni, ki odpiraš roko in seješ setve in polniš hrame, ki plodiš čede ovac, ki pitaš govedo — usmili se nas in ne daj, da bi bili prazni tvoji žrtveniki, ker bi nam so-vrag poteptal njive, ugrabil govedo, odgnal ovce. Smiluj se nasi Veles, ki čuvaš pašnike, odvrni sovražno kopito od zelenili trat! Perun, dvigni grom in strele, ukroti bese, nadeni vrv Morani, da nam prizanese — dovolj naj ji bo naših mrtvili sinov! Svetovit, ki gledaš z enim samim očesom po vsej zemlji, pokaži nam sovražnika, da ga zazro naše strelice, da ga zadene kopje, da razkopljejo njegovo glavo naše sekire. Smiluj se nas..." Svarun je umolknil, roke so se iuu tresle, njegovo oko je plulo hrepeneče v prošnjah proti solncu. Tedej potegne piš, vsa lipa zašumi, listje se ospe na oltar, na svečenike. Vojska se zgane in vztrepeta. Kakor bi se zveselila vsa dolina in hotela za-kričati naglas, tako je zadonel na pol pritajen krik radosti med vojniki. Svarun se obrne vesel do vojske. "Bogovi so nas culi!" Obrazi so se zjasnili, roke so se oklenile mečev in kopij, zavreščalo in zaiiimelo je, kakor bi planil ogenj v suho goščavo. "Bogovi so nas culi I Z nami pojdejo, da nam poiščejo njega, ki je zaslonil pot rodu Slovenov, ki nam je obsenčil svobodno solnce, ki se je usedel kakor ris za Donavo, da bi pil kri Slovenov. In pije jo tri leta, pije kri naših sinov. Čez Donavo hodi predrzni Hilbudij in išče naše govedi in naših ovac. kolje naše svobodne sinove in jih vklepa konopce. Požrešnemu Bizantincu diši naša zemlja. Toda veste, bratje, da smo Slovenci vajeni zemlje pridobivati, ne pa dajati. Zatorej prisezimo osveto sinovom, osveto naši zemlji, osveto bogovom, ki jih Bizanc zaničuje. Dokler je kaj solnca, dokler je kaj kopij in strelic in mečev, se Sloven ne poda! Smrt Hilbudiju!" Starec je umolknil, kot bi mu gnev zadrgnil grlo. Vojska je molčala — pa samo trenotek. Nato je zagrmelo, kakor bi izbruhnil vulkan iz osrčja zemlje. Gozdi kopij so se dvignili, polni tuli so zarožljali, tetive na lokih so zabrnele, in meči so se bliskali visoko nad glavami. Če bi mignil, bi se utgala kakor plaz ta vojska... Gole prsi bi se postavile kakor zid, bizantinski oklepi bi ječali pod sunki kopij, ki jih prožijo te strašne mišice... Krik je donel do neba, vse se je gibalo, kakor bi trgala zver mogočno verigo in hlepela, da plane in zmendra v prah vse, kar sreča. Svarunovo lice se je pa smehljalo, solnčni žarki so se radovali v njegovih belih kodrih... DRUGO POGLAVJE. Donava se je blesketala v medlih luninih žarkih. Valila se je in plazila, kakor bi se vila velikanska svetlo-lu-skinasta žival skozi visoko trstje in bi-čevje. Brezslišno je polzelo mogočno vodovje. Da ni včasih pljusknilo iz vode, da se ni ob bregu pripogibalo jelševje in trstje, ne bi človek sodil, da je to živa voda. Nekaj sto korakov od Donave se je dvigal na majhni višini mogočen če-tverovogelnik. Debeli hlodi so stali navpik, v njih podnožju je bila zemlja razorana in nakopičena v visoke nasipe. Vrhu hlodov so se dvigale mrtve sence — na vogalih večje, po sredi nasipov manjše — in so segale daleč po razriti zemlji. Med temi mrtvimi sencami — bili so majhni stolpiči—so se premikale še manjše sence — nemirne — žive. Bližale so se druga drugi, ali preden so trčile skupaj, so se brezslišno obrnile in se zopet oddalje vale. In kadar so se zasukale, je zableščalo z glave, ali s prs, ali pa se je nad glavo posvetilo kakor iskra in tre petalo posrebrnjeno od lune, ko je šla senca po okopu. Bizantinski vojaki so stražili Hilbu-dijev tabor. V tabor je gledala luna. Nič se ni ganilo v njem. Noben o-genj ni gorel, noben konj ni zahrzal; bila je sama gosta množica čez- kole in drogove napetih volovskih kož in debelih plaht. Vojaki so bili zmuče-ni, kakor bi prišli iz boja. V ranem jutru tistega dne so namreč zapele trombe. Vsak se je moral obložiti, kakor bi šel v dolgotrajen boj. Niso nosili samo mečev, sulic, ščita, vsak je imel lopato ali sekiro, vsak vrečo s pšenico in ječmenom, ki bi zadostovalo za dva tedna. Hilbudij je jezdil pred njimi na pohod, vedel jih je na hrib, zapodil v dolino, po močvirju, posekati so morali majhen gozdiček, hlode zvaliti na kup, nakopati zemlje in v najkrajšem času izvršiti mogočno barikado. Ko so se vrnili na večer v tabor, si mnogi niso niti namleli ječmena, da bi kuhali ve čerjo. Popadali so kakor snopi po šotorih in zatisnili trudne oči. Samo eden ni bil truden •— tribun Hilbudij — poveljnik. Še usnjatega oklepa ni odložil. Na širokem jerme nu, ki je bil okovan z bronastimi plO' čicami, mu je visel kratek meč ob bo' ku. Za nekaj časa se je vlegel na bi-volsko kožo. Nato je malomarno po-večerjal pšenični močnik, ki mu ga je prinesel mlad Got v glinasti skodeli Ko je pa vse pospalo, trudno kakor pobiti vojaki na bojnem polju, se je dvignil Hilbudij in šel v jasno meseči no na okope, se naslonil ob stolpič gledal preko Donave in .razmišljal Preteklo je tretje leto, odkar ni sle-kel oklepa. Očistil je Tracijo in Me-zijo divjih barbarov — močnih Slove nov in Antov. Usipali so se poprej čez Donavo kakor roji kobilic, ropali in zasužnjevali bizantinske podanike da se je tresel pred njimi sam Bizanc Ali on jih je pregnal preko Donave da so se poskrili po širokih poljanah visoko travo in zlezli v doline in goz dove kakor pregnana zver. Koliko plena — volov in ovac, sužnjev—krep kili in stasitih je že dal gnati po cesti v Bizanc! Ali Bizanc je kakor morje Vse pogoltne, pa je vedno lačen, ni kdar ne pravi dovolj, kakor peklensko brezno. Justinijan je delaven cesar, ali samogolten kakor zmaj. Vendar bi se še napolnilo njegovo žrelo, da ne vlada ob njem še nekdo drugi — Teo dora! Ko se je Hilbudij domislil imena ce sarice, je stisnil pest in segel po roč niku meča. Teodora, gizdalinka, prešustnica — igralka v cirkusu — ha, taka cesarica In tribun mora pasti pred njo na kole na in ji poljubiti nogo, tisto nogo, ki zasluži, da bi jo živo odžgali, ker jo nosi na pota zločinov. Oj, ljubša mi je ječmenova kaša, ugodnejša bivolo va koža na slami — za ležiiče — mile; ie so mi strelice Slovenov, kakor en sam tako poniževalen poljub na nogo taki carici! Junake preginja, ker so pošteni, gizdaline, ki smrde po diša-ah, sprejema v razkošnih dvoranah in obsipa s častmi. Kje smo, kaj bo z vami? Hilbudij je žalosten naslonil glavo ob lesen steber in gledal na valove Donave, ki so pluli mirno dalje. Kaj je to? Hilbudij je okrenil glavo, razmršeni kodri, ki io bili zlepljeni od potu, so se stresli. Drugi signal — in še tretji in četrti. Vse straže so se oglasile. Tabor je planil kvišku. Završalo je, pred Hil-budijevim šotorom, sredi pretorija so se zbrali stotniki. Poveljnik je šel s trdim korakom, ki je navajen zmag, počasi in mirno do stražnika nad vrati tabora. Z roko mu je pokazal stražnik, da se bliža četa jezdecev. ''To so sli iz Bizanca. Zatrobi, da ojaki ležejo! Potem pojdi in otvori rata!" Naenkrat je umolknil tabor na glas trombe, vsi stotniki so se umaknili izpred Hilbudijevega šotora. On sam je pa šel po lestvi z okopa in se napotil skozi vrata ter čakal jezdecev. Niti plamenic ni ukazal prižgati. Zakaj noč je bila jasna, da so se spoznali obrazi pri luninem svitu. Pred Hilbudijem razjaha stotnik — Azbad. Njegov oklep se je lesketal v zlatu, lahka čelada je bila okrašena s pisanimi kamenčki. Njegov žrebec je bil rejen, sedlo na njem dragoceno, na uzdi so se svetile pozlačene zapone. Poznalo se mu je, da je iz cesarjevega hleva. Azbad je pozdravil poveljnika Hil-budija s prav dvorno eleganco. Hilbudij pa mu je odzdravil krepko in kratko, kakor vojnik, ki mu je ljubša težka roka nego pokloni. Pospremil ga je do svojega šotora in mu ponudil pro-tor na hrastovem hlodu, pred katerim je stal sirovo obtesan ploh — miza. Nato je sam ukresal ogenj in prižgal lončeno leščerbo, ki je visela sredi šotora, in šel vun dajat povelja. Azbad se je ozrl po šotoru. Meči, kopja, sulice, nekaj oklepov, ki so imeli na prsih vdrtine od sovražnih sulic, po nekaterih so bili še sledovi krvi. Azbad se je začudil. Krog ustnic mu je zaigral smeh. *Tak poveljnik," si je mislil. "To je stanovanje za barbara, ne pa za bizantinskega vojsko vodja." Ko se je vrnil Hilbudij, je Azbad še vedno stal sredi šotora. "Sedi, stotnik! Truden si. Ukazal sem, da vam speko janca za večerjo. Ali ste dolgo potovali?" "Štirinajst dni!" Hilbudij ni nič odgovoril. Pomenljivo ga je pogledal in si mislil: Če bi bila to resnica, bi se ne blestela tako tvoja oprava, in žrebec bi ti bil zmed-lell "Prinašaš li važnih novic?" "Jasnost njegovega veličanstva, go spod in cesar Justinijan te svojega hlapca pozdravlja in ti izroča to-le pismo." Hilbudij je takoj odprl cesarjev list in stopil prav pod leščerbo, da je videl brati. Njegov obraz se ni za pičico zpremenil. Azbadu se je zdelo neizmerno razžaljenje, da je poveljnik takim hladom in mirom čital vrste iz cesarjeve pisarne. Ko je prebral per-gament, ga je položil na mizo in mirno sedel. Azbad ni bil radoveden, ker mu je bilo znano, kaj želi cesar. Ali jezilo ga je, da Hilbudij ni črhnil besede "Kdaj se vrneš?" "Jutri že. Mdi se mi." "Še nocoj dobiš odgovor." Hilbudij ga je premotril z živimi o-čmi, kakor bi mu hotel reči: "Ne mudi se ti odtod! Ali slama in volovska koža ti ne prija. Ustaviš se rajši onkraj Heraa, kjer lahko mogočno poveseljačiš v varnih mestih; doma pa poveš domestikom v cesarjev palači, kako si stradal po barbarskih deželah." "Ne zameri, tribun, tako stanovanje jc za poveljnika vendar preberaško recimo prebarbarsko!" "Aleksander je bil mogočen vojskovodja, pa je spal na golih tleh. Zame ki me je poslal Bizanc, da pometem kot pokorni hlapec barbarske smeti z naše zemlje, je tako stanovanje še pre dobro. Žal mi je le, da ne morem te bi postreči z damaščanskimi preproga mi in s perzijskimi dišavami. Sicer pa vedi, da je v ostrogu Hilbudiju veliko bolj všeč duh po česnu in čebuli kakor pa smrad po iztočnih dišavah!" Stotnik se je vgriznil v ustnico. "Razumem te; človek se navadi na to divje življenje. Kdor pa pride iz božanstvene carjeve palače, mu ni za meriti, če se zavzame ob prvem po gledul" Hilbudijev oproda je prinesel večer jo. Azbad se je lotil dehteče pečenke in pridno zalival grižljaje z vinom, ki je stalo v vrču pred njim. Med večerjo je Hilbudij napisal na cesarja en sam stavek: "Gospod in cesar. Dobiš, kar zah tevaš, če ne padem v boju." Pergament jc zvil, ga zapečatil težkim bronastim prstanom, na kate rem je bil vrezan velik križ s sulico ter izročil pismo Azbadu. Poslanca je silno jezilo, ker ni zve del niti črke od Hilbudija. Ali poveljnik se ni menil za njegove radoznale poglede. Voščil mu je miren počitek in mu prepustil lastni šotor za stanovanje. Sam je pa odgrnil plahtov šotoru najbližjega častnika, legel k njemu in trdno zaspal. Ko se je zgrnilo platno za Hilbudijem, se je Azbad zaničljivo nasmehnil. "Bedak! Res te občuduje Bizanc, res te je imenoval cesar zadnjič steber cesarstva na severu — ali kljub temu si bedak. Če si vrl vojnik, prav. L[dari, zmagaj, potem vendar pridi zopet v blesteči Bizanc, se pozabavaj, napij in naužij in se zavleci nato zopet v ta pasji brlog. Ali tako — bedak! Niti žene nima s seboj in v celem ostrogu nobenega dekleta. Bedak, hahaha..." Drugo jutro je Azbad ročno odjezdil s spremstvom, noseč seboj drobno pismo. Hilbudij je takoj po poslančevem odhodu ukazal vojakom, da poostre skrhane meče, napolnijo za tri tedne malhe z žitom, vzamejo seboj ves svinčeni želod za prače in brzostrelci si napolnijo tule s pušicami. Na večer jim je ukazal pripeti plavajoči most preko Donave, preiskati in popraviti mostnice, zabiti nove zagozde na ople-ne, kjer so se zrahljali, in da naj so pripravljeni — o polnoči. Nihče ni zinil, nihče premišljal. Vse se je zganilo, kakor bi iz Hilbudijevega srca tekla ista kri v vse roke, ista misel v vsako glavo. Nihče ni radoveden izpregovoril in poprašal z besedi-Pogledali so na dvignjeno glavo poveljnika, na vzbokle prsi pod oklepom, na trdo zapeti jermen krog njegovega pasu — in vsak je vedel, da jih čaka težko delo. (Dalje prih.) 503 CASS STREET, JOLIET, ILLS. JOHN MARTIN, SODNIK (Justice of the Peace) Kadar imate kaj posla na sodišču sli vložite tožbo zoper koga, ali hočete iz-tirjati dolg, oglasite se pri meni, ker s mano lahko govorite v materinem jeziku. Uradne ure: jutro od 8.—12. Popoldne od 1:30—5. Zvečer po dogovora. Urad imam na: 321 JEFFERSON STREET, (nasproti Court House), Joliet, Ills. Valentin Fajnik, Jr, Billiard Parlor Tržim fine smodke in vse vrste DOBRODOŠLII » 120 MOEN AVE., ROCKDALE, ILL Kdor je šejen ali lačen se lahko pri meni okrepča. The Will County National Bank OF JOLIET, ILLINOIS. j Prejema raznovrstne denarne uloge ter pošilja denar na vse dele sveta. BARVAMO Kapital in preostanek $300,000.00. ZUNAJ IN ZNOTRAJ Stenski papir po 10c roll in več. Barva za hiše po $1.95 galon in več. Vse barve. Barva za Ford $1.25. Najboljše ščetke. Oči pregledamo Naočnike priredimo Smith & McGuire JEWELERS AND OPTjICIONS 320 Tan Bnren St, Joliet D'ARCY BUILDING C. E. WILSON, predsednik. Dr. J. W. FOLK, podpredsednik. HENRY WEBER, kašir. m Mi hočemo tvoj denar ti hočeš naš les BWBHifflSiBSiB HSBffiB KBJRBSRS W s m m m K ffl m s s s s ffl s Frank Bambich i TRGOVEC Z ZLATNINO 110754 N. Hickory St., Joliet Se priporoča rojakom, če potrebujejo kak kos zlatnine, bodisi uro, verižico, prstane ali sploh kar spada v zlatnin-sko trgovino. SfS ffl »I ffl w ffl s ffl s ffl Če boš kupoval od nas, ti bomo vselej postregli z najnižjimi tržnimi ceni. Mi imamo v zalogi vsakovrstnega lesa. Za stavbo hiš in poslopij mehki in trdi les, lath, cederne stebre, desk in šinglne vsake vrste. Naš prostor je na Desplaines ulici blizu novega kanala. Predno kupiš LUMBER, oglasi se pri nas in oglej si našo zalogo! Mi se [ bomo zadovoljili in ti prihranili denar. ffiss!fis>fi a K a K asasasasa Prodajem vse vrste URE in| ZLATNINO. Primani debits vsako trni 20 »cisto canaja kot korkali drugje. Prodajam samo jamčeno blago. Popravljam vsa vrata amerikanske in »tarokraj-ske ure in alatnino ca vsake delo SLOVENCI in HRVATI po celi Ameriki. Ako rabite dobro Uro ali drugo reč, pilite meni kaj bi radi pa vam p oil jem ce-1 no. Vsaka reč vas koita 20 od sto cene- j je, kot bi plačali drugje. JOS. SPOLARICH •01 M Hickerjr St JOLIET, ILL W. J. LYONS Naš office in Lumber Yard na voglu DES PLAINES IN CLINTON STS. ■ 1 1 m | Garnsey, Wood & Lennon ADVOKATL Joliet National Bank Bldg. Oba tel. 891. JOLIET, ILL. John Grahek ...Gostilničar... Točim vedno sveže pivo, fino kalifornijsko vino, dobro žganje in tržim najboljše smodke. PRODAJAM TUDI TRDI IN MEHKI PREMOG. TELEFON 7612. SHEGBIEBUEISIICISI IB 13) IC IB IE IS] UC151 US [3 tJ^WfflJHIfiJanliaallSi an HI 31 Iffl 31t*I31iSJ31lSl | Homewood Coal * Yard * Chicago tel. 3399. N. W. tel. 1257. 1012 N. Broadway JOLIET, ILL. M M1KAN, MANAGER TrflinHMPwo tor dry a in kurivo 1624 Nicholson St, Joliet, 111. PHONE 17V7W ' Wise & Zupancich 200 Jackson St. JOLIET, ILLS. gostilničarja TIM«, ŽC1KJI IK BMOVKE. SOBE V NAJEM I LUNCH ROOM. AMUUXAMSK2 SLOVXNXC, 12. APRILA 1918. Amerikanski Slovenec Ustanovljen 1. 1891. Prvi, največji in edini slovenski-katoliški list za slovenske delavce v Ameriki ter glasilo Družbe sv. Družine. Izdaja ga vsaki torek in petek tlovensko-Ameriilu Tiskovna Dniiba Inkorp. 1. 1899. v lastnem domu, 1006 N. Chicago Joliet, Illinois. Telefoni: Chicago in N. W. 100. St Naročnina: Za Združene države na lete.....$2.00 Za Združene države za pol \eta.$1.00 Za Evropo na leto..............$3.00 Za Evropo za pol leta...........$1-50 Za Evropo za četrt leta..........$1-00 PLAČUJE SE VNAPREJ. Dopisi in denarne pošiljatve naj »e pošiljajo na: AMERIKANSKI SLOVENEC Joliet, Illinois. Pri spremembi bivališča prosimo na ročnike, da nam natančno naznanijo POLEG NOVEGA TUDI STARI NASLOV. Dopise in novice priobčujemo brez plačno; na poročila brez podpisa se ne oziramo. Rokopisi se ne vračajo. Cenik za oglase pošljemo na prošnjo. AMERIKANSKI SLOVENEC Established 1891. Entered as second class matter March 11th, 1913, at the Post Office at Joliet, 111., under the act of March 3rd, 1879. _ The first, largest and only Slovenian Catholic Newspaper for the Slovenian Workingmen in America, and the Official Organ of Holy Family Society. Published Tuesdays and Fridays by the SLOVENIC-AMERICAN PTG. CO. Incorporated 1899. Slovenic-American Bldg., Joliet, 111. Advertising rates sent on application. 14. aprila Nedelja Tiburcij. 15. ''' Pondeljek Anastasia. 16: " Torek Drogo. 17. " Sreda Rudolf; Anicet. 18. " Četrtek Apolonij; Elevet. 19. " Petek Leon IX., papež. 20. " Sobota Marcel; Sulpičij. II. NEDELJA PO VELIKI NOČI. -L- V današnjem svetem evangeliju go-govori naš Zveličar sam o sebi kot dobrem pastirju. Celo sveto pismo nam kaže ljubezen do svoje čede in zvesto spolnjevanje svojih dolžnosti. Ko je dovršil svoje delo na zemlji, se je'vrnil k Svojemu Očetu. Še predno pa se je poslovil, je ustanovil svojo cerkev in ji izročil dolžnosti, katere je sam oparvljal, da ostane ljubezen dobrega pastirja z nami do konca sveta. Cerkev, zvesta Svojemu ustanovitelju, je podobna ljubeči materi, ki skrbi za svoje otroke. Sveta cerkev uči nevedne. Kakor hitro se otrok zaveda pameti in začne razumevati verske resnice, se cerkev začne posebno zanimati za njega. Svoje duhovnike pošilja v šole, da -lede zgledu Onega, ki je ljubil otroke in jim razodel nebeško kraljestvo. Uči male spoznavati Boga, zavedati se Nje gove dobrote in svetosti. Uče jih o Božjem Zveličarju in o Njegovi veliki ljubezni, s katero ljubi ljudi; Božje zapovedi, katere jih naj vodijo po pravem potu skozi življenje, da dosežejo svoj namen. Učenje traja več let, da -.e sveta vera trdno ukorenini v človeškem srcu. Ob nedeljah in praznikih cerkev vabi vse v hišo Božjo, kjer duhovnik v imenu Božjem razlaga Božjo besedo. V spovednici ima spovednik priliko voditi vsakogar, kdor -e je zaupal njegovemu Vodstvu, tu odstranjuje strah in dvom, pokaže nevarnosti in pove, kaj je potrebno storiti, da vernik do-pade Bogu. Cerkev okrepčuje slabotneže. Mojzes je dvignil roke, ko je s hriba gledal vojskovanje med Izraelci in Ama-lečani. S svojo gorečo prošnjo je pridobil zmago svojemu ljudstvu. Na isti način cerkev vedno prosi za moč in pogum svojih otrok v boju v tej deželi žalosti, v boju proti močem sveta, me sa in hudobnega duha. Njene molitve, dvigajoče se do prestola Božjega, prinesejo vedno i^ilost in zmago. V najsvetejšem zakramentu ima zaklad milosti, katere deli svojini otrokom, da no omagajo. Kdorkoli vredno prejme ta zakrament, ima moč od Najvišjega, s katerim lahko premaga vse sovražnike svoje duše, najsibodo še tako mo- gočni in številni; kajti, Kristus, najvišji Gospod, je na njihovi strani. Cerkev išče one, ki so zašli. Cerkev ve, da je Zveličar odrešil tudi grešnike s Svojo krvjo, išče onet, ki so zašli, kakor mati išče zgubljenega otroka. Obrača se do Boga, začetnika milosti, kateri deli milosti, katere so potrebne za spreobrnjenje in Ga prosi, da se jih usmili. Da so prošnje še bolj gotovo uslišane, daruje vsak dan jagnje Božje, kateri se je sam daroval za grehe celega sveta. Glas Njegove krvi in Njegove ljubezni pride do Boga in pridobi milost in usmiljenje za grešne ljudi. Cerkev vabi vse, ki so zašli, da se vrnejo v njeno naročje. Kliče jih nazaj z besedami Svojega Ustanovitelja, kakor resnično živim, pravi Gospod Bog, nočem smrti grešnika, ampak da se spokori in živi." "Če bi bili vaši grehi rudeči, kakor škrlat, bodo beli, kakor sneg." Sin človekov ni prišel vni-čit duše, ampak rešiti." Kadarkoli se grešnik resnično spokori, je dobrodošel pri zakramentu svete pokore in od-vezan svojih grehov. Cerkev vodi umirajoče v nebo. Kdorkoli je bil zvest sin katoliške cerkve, sme mirno zapustiti ta svet, ker umrje v pravi veri. Pri smrtni postelji umirajočega katoličana stoji duhovnik, ki ima moč in oblast odpreti mu nebesa, ga speljati skozi smrtno temo v večno življenje. Nikoli ni duhovnikova moč tako velika, kakor tačas, ko stoji pri smrtni postelji; tedaj ima oblast odpustiti vsak greh, najbo še tako velik, če ga grešnik resnično obžaluje. . Katoliška cerkev je ljubeča mati vsem svojim otrokom, kakor je Jezus dober pastir vse svoje čede. Veliko dobroto nam je skazal Zveličar, ko je ustanovil sveto cerkev in nam dal, da smo bili rojeni v njej in vzgojeni, med tem ko je na milijone ljudi, kateri je ne pozrfajo in tavajo še po temi in v zmoti. Svojo hvaležnost bomo pokazali s tem, da jo bomo spoštovali in ljubili — spolnjevali njene zapovedi. Poslušajmo njen glas in bodimo njeni zvesti otroci, da se bomo veselili njene ljubezni in blagoslova dokler smo zdravi in v našem zadnjem zdihljeju. REV. J. PLAZ NI K. TUDI DEL VZGOJE. Priobčuje Rev. J. Plaznik. (Nadaljevanje.) DVANAJSTO POGLAVJE. Učiteljska slava. Ker mladina pozna redovne osebe samo kot svoje učitelje in učiteljice, zato je njim učitelj, učiteljica, redovnik in redovnica enainista oseba. Ker se nekaterim ne dopade učiteljski stan, zato imajo nekako mržno do redovnega stanu. Dokazali smo prej, da se najdejo v redovnem stanu razna opravila, do kakoršnega ima sploh kdo veselje. Res je, da najdemo največ redovnih oseb v šoli. Zato je dovolj vzroka. Šolska vzgoja je tako potrebna, kakor le kaka reč; na šoli obstoji cerkev. Mladina, kateri se zdi učiteljski stan nekaj pustega, naj pomisli, da je učiteljski stan tako časten, da so se mu posvetili celo imenitni ljudje, ki niso katoličani, da v šoli pokažejo svoj razum in zmožnost. Profesorje po vseučiliščih splošno časte; k njim se obrača javnost za rešitev javnih vprašanj. Vsi jih imajo za naravne vodnike naših misli; od njih se pričakuje, da vodijo blagor člo-eštva. Tako javno mnenje se razteza na vse, kateri se-pečajo z vzgojo. Od teh je odvisno, kakšna bo človeška morala, olika, izobraženost in blagostanje. Učeniki so naravnost zaposleni pri odgoji dobrih državljanov. Od ijili je odvisno, ali bo ljudovlada ob-tala ali propadla. Osebe, katere imajo izobražen okus, imajo veselje z učenjem. Privlačna stvar je pečati se z mladino in nedolžnostjo, katera se želi kaj naučiti, katera je popolnoma udana in hvaležna svojim učenikom, katera jih uboga in ■poštuje. V učiteljskih rokah je značajev vjorec; iz njihovih rok prihaja luč. katera bo vodila človeško družbo. Vzgojitelji se pečajo vedno z duševnimi rečmi, proučavanjeVn, iznajdbo novih resnic ali uporabo starih. Niče-ar ni tako dragega razumnemu človc-:u, kakor iskanje resnice; to je stalno delo učiteljsko. Ali ni tako življenje bolj oživljajoče, ali nima širšega obzorja. kakor pusto, enoinisto, nespremenljivo trgovinstvo, suhe številke, ali enakomerno, oglušujoče ropotanje v tovarnah. To jc ravno, kar dela du-ovski stan in stali redovnic prijeten: Vedno se človek nauči kaj novega, vedno lahko opazuje osebe, katere so bipod njihovim vod-tvom^ kako se razvijajo; gleda sadove svojega truda. Cerkev in verski redovi se ozirajo ie i duševno stran vzgoje. "Pojdite in •ite vse narode," je rekel Kristus; hotel je reči, naj uče le to, kar uči cerkev. Cerkev je vedno gledala na to, da se otroci nauče poleg drugih vednosti tudi verskih resnic. Na tej podlagi jc stavila župnijske šole, kjer se otroci uče poleg svetne vednosti tudi verskih naukov in kjer se vadijo v krepostnem življenju. Redovniki in redovnice, kateri uče v teh šolah, so cerkveni apostoli. Vsak nauk, vsaka spodbudna beseda pomeni razširjanje kraljestva Božjega. Brez šole je župnik "brez fare", ne more mladine naučiti molitvic in katekizma, ne more jo pripraviti za življenje. "Verska vzgoja je naše najimenitnejše delo," je rekel nadškof Spalding iz Peorije. "Neobhodno je potrebna za cerkveni obstoj in pokazalo se bo, da ni nobena druga stvar tako potrebna za ameriško civilizacijo. Srečni so oni, kateri potrjujejo ali z besedo, ali z dejanjem vero v šolah, se srečnejši pa so oni, kateri navdušujejo učitelj-stvo ter dajejo pogum, navdušujejo mladino, kateri je Bog dal srce in um, naj se posvete mladini, katero Kristus ljubi. Kdo more dandanes storiti kaj boljšega, kakor gojiti poklic za redovno življenje, v katerem se pečajo z u-čenjem?" Brat Azarija trdi, da "ni med vsemi poklici na svetu svetejšega, kakor po klic k vodstvu duš." Škof Byrne iz Nashvilla je dobro povedal: "V'gotovem oziru je učitelj ski stan vzvišen nad duhovskega. Uči teljstvo je vedno z učenci, oblikuje njihove duše, jim daje barvo, stori, da se zavedajo življenja in cilja, navdihuje jim vzvišene misli in pravo navdušenje. Njihovo delo je podobno spo-vednikovemu." Potreba šolskih bratov in sester je velikanska. Število učencev raste. Pomanjkanje učnih moči ovira graditev novih šol, kjer jih nujno potrebujejo; ovira pa tudi napredek že obstoječih šol. To-le je mnenje škofa Aler-dinga: "Cerkev ima velike ovire pri vzgoji svoje mladine, ker nedostaja bratov in sester." Škof McQuaid je rekel brez obotavljanja: "Česar najbolj primanjkuje v Ameriki, so bratje, kateri bi učili naše dečke." Tukaj lahko omenimo, da veliko dobrih ljudi posnema svetega Frančiška Asiškega, da se boje duhovniške odgovornosti ali nimajo veselja za to. Mladeniči te vrste imajo priliko pridružiti se bratom. Ne smemo tudi pozabiti velikega plačila, ki jih čaka za njihov trud. V knjigi Danijelovi beremo: "Kateri uče mnoge v pravičnosti, se bodo svetili kakor zvezde celo večnost. Navdihnjen pisatelj primerja učitelje z zvezdami na nebu. Kakor te razsvetljujejo noč, tako razganjajo učitelji duševno temo in sipajA žarke modrosti in znanja v duše. svojih učencev. V teh besedah je še globokejši pomen. Po mnenju bogoslovcev pomenijo te besede, da bodo oni, ki uče druge njihove dolžnosti, prejeli posebno krono, učeniški avreolo imenovano. Kakšna je ta predpravica, ne vemo. Morda je posebna Božja ljubezen, morda posebno častno oblačilo; device in mu-čenci imajo poseben sijaj; tako ga bodo imeli tudi učitelji. Duhovnik Croisset razlaga: "Kako bogate krone je Bog pripravil redovnikom, kateri uče male redovnikom, kateri uče male otroke ljubiti krepost in imeti strah pred zlomi... Kako sladko tolažbo mora občutiti redovnik na smrtni postelji, ko vidi, da mu prihajajo na pomoč one duše, katere je rešil. "Kakšno mora biti šele veselje, kd stopi v nebesa z onimi dušan^, katere je pripeljal z zemlje. Nekateri učitelji in učiteljice mislijo, da tako slabo uče, da mislijo, da je najboljše, če obrnejo hrbet samostanu. Tudi drugih opravil je vse polnip v samostanu, tako, da je prostora dovolj za vsakogar. Take osebe ne smejo misliti, da ne bodo delež vseh redovnih dobrot. Z v-akim delom pomaga onim, ki uče in takorekoč delajo isto lelo, le na drugi način. Nek slavni govornik je znal čudovito ganiti srca svojih poslušalcev. Ko bi se bil kmalu vdal o.šabnosti, mu je bilo razodeto, da imajo njegovi govori samo zato tak vspeh, ker moli za njega rožni venec brat, kateri je imel navado, da je sedel na stopnicah pri prižnici. (Nadaljevanje pride.) ZELENO PERO. Prirodopisna črtica. "Blagoslavljajte Gospoda vsa dela Gospodova!" (Dan. 3, 57.) Vse je Bog ustvaril v svojo čast, in zato vsaka- stvarca oznanjuje .božjo slavo. So ljudje na svetu, ki Boga taje; so tudi taki, ki ga preklinjajo. Pa tudi ti vsi proti svoji volji proslavljajo svojega Stvarnika. Saj imajo tudi ti človeško telo in v njem z umom in prosto voljo obdarjeno dušo. lil kako lep umotvor je človek! Zato je že sam na sebi slavospev Bogu stvarniku. In če ga taji, če ga preklinja, pa je tako živa priča božje dobrote in božjega usmiljenja, ki tudi take hudodelce mirno prenaša. "Vsa dela Gospodova hvalite Gospoda!" Kaj je kje kaka stvarca, ki bi Boga ne hvalila? Kako lepo mu pojeta ščinkovec in scnica v teh dneh svojo pomladansko pesem! In kmalu priletita tam od juga še črnoglavka in slavec, in kos in taščica bosta dobila nazaj svoj glas, pa se bo oglasil ves »/.bor in ho pel Bogu slavo in čast. Je pa v naravi mnogo stvari, katerih glasu ne slišimo in se zato zanje ne zmenimo, pa je vendar njihova pesem polna lepih melodij. In ko bi te melodije slišali, bi se še bolj čudili Bogu stvar niku,'še bolj bi hvalili njegovo dobroto, in polno svete ljubezni bi se nam vzdigovalo srce k Njemu, ki je vse naredil za nas. Pa povzdigni danes ti, zeleni list, svoj glas in nam zapoj pesem, ki ti jo je Stvarnik položil v srce! Pravijo, da je na svetu vse samo od sebe, brez Boga. Pa tisti, ki to pravijo, niso do danes naredili niti enega zelenega lističa, kakršnih je spomladi vse polno na drevju, niti enega, dasi imajo v svoji službi vse naravne moči. Zato nam kliče vsak zeleni listič spomladi: Bog je! Brez njega bi tudi mene ne bilo. Naredila me je večna Modrost in neskončna Dobrota. Večna modrost. Modro je tisto, kar je primerno namenu, ki mu služi. Zeleni listi so za drevo usta in želodec, vse obenem: on drevesno hrano spre-jemlje in prebavlja. Sicer dohaja drevesu poglavitna hrana po koreninah, vendar potrebuje tudi hrane, ki mu jo dovaja njegovo listje. Če prerežemo zelen list, ki smo ga odtrgali na drevesu, in ta prerez dene-mo pod povečevalno steklo (mikroskop), vidimo, da je ves list poln zelenih zrnc, obstoječih iz klorofila (Chlorophyll), zelenega barvila, ki se dela v rastlinah, če ima do njih pristop solnčna svetloba. Ta zelena zrnca sprejemajo iz zraka ogljukovo kislino. Iz nje in iz vode, ki je že v listu, se s sodelovanjem solnčne svetlobe in gor-kot naredi drevesna hrana, škrob (Staerke). Pri tem procesu pa postane kisik, ki je bil v ogljikovi kislini, prost in odhaja nazaj v zrak. Če pokriješ del zelenega lista s črnim papirjem ali kako drugo tvarino, skozi katero ne morejo prodreti solnčni žarki, se na tem pokritem prostoru v listu ne napravi nič škroba. O tem se lahko sam prepričaš. Ko si tako pokrit list pustil nekaj ur na solncu, ga odtrgaj in drži eno ali dve minuti v vreli vodi. Potem ga pomoči v gorek alkohol, ki bo listu vzel klorofil in z njim zeleno barvo. Pptem ga namoči v razredčeni rujavi jodovi tinkturi. Kmalu bo list postal modro pobarvan, znamenje, da je bil napolnjen s škrobom. Del, ki je bil pokrit, pa bo ostal brez barve, ker v tem delu ni škroba. Svetloba je torej zelenim rastlinam neobhodno potrebna, in ponoči listi ne morejo vsrkavati ogljikove kisline. Na prej popisani način se lahko delajo tudi fotografije (pozitivne slike). Pritrdi dober negativ na zeleno pero takcimenovanega kapucinarja (Tro-paeolum maius) in ga pusti tako več ur na solncu. Pero mora biti seveda živo, v zvezi z rastlino. Potem utrgaj pero in naredi z njim, kakor pri prejšnjem poskusu, pa boš imel na njem lepo, razločno sliko. Usta in želodec so torej listi drevesu, pa so mu tudi pljuča. Kakor žival, tako mora dihati tudi drevo, drugače bi ne moglo živeti. Če ni listja, kakor je to pozimi, izvršuje dihanje po nekoliko drevesna skorja. Človek in žival se potita ter tako izločujeta preibolno mokroto. Tudi drevesu preostaja mnogo vode, ki jo mora izpotiti. Pri tem delu mu zopet služijo listi, ki imajo posebno na svoji spodnji strani majhne odprtine, da more skozi nje voda izhlapevati. Če ima delodajalec veliko dela, vzame veliko delavcev. Ko mu dela zmanjka, jih pa odpusti, ker bi mu bili sedaj na poti. Poleti opravljajo listi na drevesu potrebno delo; vsaki ima vršiti važne naloge. Ko pa nastopi zima, delo preneha: ni dosti svetlobe, ni gorkote, ni veliko vode v drevesu. Tvornica nima več potrebne tvarine za svoje izdelke. Premnogi delavci bi drevesu vzeli še tisto malo mokrote, kar je ima. Zato se tvornica zapre. Delavci, listi odpadejo, drevo pa za-dremlje in spi zimsko spanje. "Naredila me je večna Modrost in neskončna Dobrota," kliče zeleni listič, nam v veselje, nam v prid. Kako se nam vzraduje srce, ko zapazimo v gori prvo spomladansko zelenje! Novi upi se nam vzbude v srcu in novo življenje nas prešine. Isti Bog ki je nekdaj poslal Noetu v ladjo zeleno vejico, prikliče iz drevja novo zelenje, da spoznamo njegovo tueskon-čno ljubezen in ga tudi mi ljubimo. Ta njegova ljubezen nam je porok, da nas tudi v tej strašni vojski ne bo zapustil, ampak da bo po hudi zimi tudi človeškemu rodu zasijala zelena pomlad srečne bodočnosti. In če nas poleti preganja huda vročina, kako radi bežimo v senco košatega drevesa, kjer smo varni pred soln-čnimi žarki. In vsak listič na drevesu je kakor bojni škit, ki -e postavi proti solncu in mu zakliče: Ne muči človeka, on je pod mojim varstvom!" Če je več ljudi v sobi, postane zrak kmalu pokvarjen. V sobi jc polno strupene ogljikove kisline. Ali pa ni ves svet velika soba, kjer biva mnogo ljudi? Kako to, da ni že ves zrak okužen? Mali listič na drevesu ti odgovori: "Kar ti izdihavaš, to jaz vdihavam; kar je zate strupeno, to je zame življenje. Ogljikovo kislino, ki jo ti izdihavaš, vsrkavam jaz, izdihavam pa kisik, ki je zate življenjski pogoj." Ko pa neha list služiti človeku, postane koristen živali. Ko odpade listje z dreves, ga ljudje pograbijo in napravijo z njim po hlevih mehke posteljice domačim živalim. Pa tudi na drevesu najde brez števila živali v ze- lenem listju svojo domačijo in vsakdanji kruh. To je odlomek iz pesmi, ki jo poje zeleni list svojemu Stvarniku. BORBA ZA SAMOODLOČEVANJE. Wilsonov princip, da imej vsak narod pravico, odločevati sam o svoji u-sodi in o tem, kam hoče pripadati, je našel silen odmev pri vseh narodih, ki žive sedaj pod tujim gospodstvom in ki streme po svojem osvobojenju. Ne protivijo se temu principu niti one države, ki so v resnici demokratične, pač pa so mu največji nasprotniki nemški imperijalisti, pod katerih krutim jarmom zdihujejo tudi avstrijski slovanski narodi. Ravno pri teh pa je Wilsonov pinerip še podkrepil njihovo prizadevanje po svobodi in neodvisnosti in toplo so pozdravili našega predsednika, kolikor jim je bilo to pač dovoljeno. Tako piše na primer ljubljanski "Slovenec" 15. januarja: Wilsonov princip o soglasnosti o-nili, ki vladajo, in onih, katerim se vlada, podkrepljen z vzgledi ruske revolucije o samoodločevanju, se je globoko ukoreninil v modernem mišljenju ter se je dan^s razširil po celem svetu tako, da je treba z njim računati kot z zelo realnim političnim faktorjem. Ideja samoodločevanja narodov je zavladala tudi našim javnim nazira-njem kot najsilnejši polititčni faktor. Njegovo moč moremo preceniti in meriti po odporu, ki se je dvigal proti tej ideji od strani onih, katerim bo prej ali slej odpel zadnjo pesem... Največji nasprotniki samoodločevanja narodov so pruski junkerji in njihovi sateliti, nemški in avstrijski panger-mani. Vredni bratj^ pruskega jun-kerstva so madžarski grofi. Kar velja o junkerjih, velja tudi o njih, od pr- vega do poslednjega... Imamo pa še eno kategorijo: ono, ki nosi na jeziku samoodločevanje, v srcu ga pa preklinja. Resnični prijatelji samoodločevanja so vsi,, ki so bili in ki so še vedno teptani in tlačeni, ki trpijo socijalno in politično, socijalno kot posamniki, politično pa kot narodi... Ti tlačeni se dvigajo in pravijo: Mi sami smo država, mi sami smo narod. To so ideje tlačenih, ideje preganjanih, istotako pa tudi ideje moderne civilizacije, ki je še vedno zmagala nad bajoneti, na katere se naslanja prusko junkerstvo in grofovsko pangermanski in madžarski nacijonalni šovinizem, j Svetlost modernih idej sije od dne do dne jasnejše in močnejše in tema krivice bo izginila pred svetlostjo pra*J vice. Junkerski duh leži danes v poslednjih zdihih. Sicer še tolče okoli sebe, toda to nas ne plaši. Ta duh, ki je vodil vojno, je danes v agonij'-To nam je znano in zato verujemo v dober konec naše borbe za pravico in svobodo. — Jugoslovenski Svijet. T ZJ SI Učinek gladu na možgane. Italijanskemu fiziologu Paladinu s' jc posrečilo z poizkusi pojasniti glavobol, ki je stalno posledica gladu. Eksperimenti so pokazali, da se pritisk na možgane poveča, ako telo ne sprejmi vase dovolj hrane. Snovi, iz katerih so sestavljene možganske Staniče s® prav močno razlikujejo od snovi iz katerih je sestavljeno ostalo telo. P*' ladinovi poizkusi so dognali, da vsled stradanja izgube možgani precejšnjo količino etra, dočim vsebujejo več vode kot sicer. Ker je eter mnogo lažji od vode, postanejo možgani ob glad« težji. Italijanski znanstvenik bo s svojimi poizkusi nadaljeval. Pre I. P II. Tai Zap BI. KK Vsi 31 SI 05 WAR Savings Stamps CENA TEKOM APRILA: Ena znamka stane $4.15, poln certifikat z 20. znamkami pa $83.00. Pri nas lahko kupite eno znamko ali več do 200. Več kot 200 znamk ne prodamo eni osebi. Pismenim naročilom je pridejati denarno nakaznico (Money Order) in se 16 centi za priporočeno Vam pismeno poiiljatev znamk. Pišite po nje na: Amerikanski Slovenec 1006 Nerth Chicago Street JOLIET - - ILLINOIS a I i 430 STRANI OBSEGA Veliki Slovensko-Angleški Tolmač prirejen za slovenski narod na podlagi drugih mojih slovensko-angleških knjig za priučenje ANGLEŠČINE BREZ UČITELJA. Vsebina knjige je: Slov.-Angl. Slovnica, Vsakdanji razgovori, Angleška pisava, Spisovanje pisem, Kako se postane državljan poleg največjega Slov.-Angl. in Angl.-Slov. Slovarja. Mnogobrojna pohvalna pisma od rojakov širom Amerike dokazujejo, da je to edina knjiga brez katere ne bi smel biti nobeden naseljenec. Cena knjige v platnu trdo vezane je $2.00, ter se dobi pri: V. J. KUBELKA, 533 W. 145 St.. New York, N. Y. t Od vi Ob je k0] se ble več i'ol hoi ">0( bol ] Že ha >11! Z» se de bi ki ca nj m ia «< tu f) p< k, k Večina zobozdravnikov zahteva previsoke svote za popravo zob, toda naše geslo je: Bolje zobovje za manje stroške, Zobe Vam pregledamo zastonj. ^ ^ a 22 Karat xlate krona in<>(" AA ridfawork v.ak mob «p0.l/U Plata* najboljše vr.te A T flfl iz gumija in kovina a J, (ju in viij« Zobe iideremo brei bolečin z "Vitalized Air". Ženska strežnica vedno prisotna. V »e delo jamteno. BURROWS ZO B OZDRAVN D'Arcy Bldg. 2 nadstropj« Vogel Chicago in VanBuren ceste. Joliet, IU. Odprt* vkaki dan xve£ar in ob n .daljah Jo poldne. Zl p: k % P V j< Vi i i \ i j 1 t t ■ AMERIEANtKI SLOVENEC. 12. APRILA 1918. 5. ? Z.J|»INJENIH DRŽAVAH 8KVERNE AMERIKE. (THE HOLY FAMILY SOCIETY) Sedež: JOLIET, ILL. Vitanovljena 89. novembra 1914 Inkorp. T drž. 111., 14. maja 1915 Inkorp. v dri. Pa., 5. apr. 191S °«U2BINO GESLOi "VSE ZA VERO. DOM IN NAROD." "VSI ZA ENEGA. EDEN ZA VSE." GLAVNI ODBOR: Predsednik............GEORGE STONICH, 815 N. Chicago St., Joliet, 111. {•Podpredsednik.......JOHN N. PASDERTZ, 1506 N. Center St., Joliet, 111. Podpredsednik....GEO. WESELICH, 5222 Keystone St., Pittsburgh, Pa. ........................JOSIP KLEPEC, Woodruff Road, Joliet, 111. Zapisnikar........ANTON NEMANICH, Jr., 1002 N. Chicago St., Joliet. 111. »'agajnik...................JOHN P ETRI C, 1202 N. Broadway. Joliet, 111. NADZORNI ODBOR: JOSIP TEŽAK, 1151 North Broadway, Joliet, Illinois. MATH OGRIN, 12 Tenth St., North Chicago. Illinois. JOSIP MEDIC. 918 W. Washington St. Ottawa, IU. t FINANČNI IN POROTNI ODBOR: STEFAN KUKAR, 1210 N. Broadway, Joliet, Illinois. JOHN JERICH, 1026 Main St, La Salle, Illinois. JOHN J. 5TUA, Box 66, Bradley, Illinois. GLASILO: AMERIKANSKI SLOVENEC. JOLIET, ILL. **AJEVNO DRUŠTVO ZA D. S. D. se sme ustanoviti s 8. elani(icami) v kateremkoli mestu v državi Illinois in Pennsylvania z dovoljenjem glav-»en odbora. Za pojasnila pišite tajniku. Via pisma in denarne pošiljatve se naj naslove na tajnika. — Vse pritožbe le n»i pošljejo na 1. porotnika. ®®8iism H »assess « ® DRVAR. Črtica z bohinjskih gora. — Spisal Fr. Ks. Steržaj. 88BiSSiiiBiiiSi (Dalje in konec.) 2ato! Zato torej ne more zaspati! Odtod torej ta čudni nemir v njego-Vl notrajnosti, odtod ta čudni strah! pbletnica onega groznega dne, ki mu Je °d takrat tako živo pred očmi, ka-k°r bi se to sedaj vršilo! — Zazdelo Se mu je, da mu grozi iz teme po kotih k'edo obličje žarečih se očij s krva-Veco rano na čelu. In blede koščena '°ke se stezajo krčevito, kakor bi ga "otele zgrabiti in ga stisniti za vrat, .počasi, sunkoma, vedno baje bolj in Mraz ga je stresel po vsem životu. * Je začutil grozni hlad, ki je pri-ajal onega. Zazdelo se mu je, da ^ objemlje mrtvaški duh in zastala u 3e kri za trenutek po žilah. In ^tokal je, mučno, hropeče, kakor bi de\& tCm h°tel iznebiti strašne> doz-ne prikazni, kakor bi hotel ukrotiti ^ r,1°. strašno moč svoje domišljije, Cj mu jo je vzbudila beseda: obletni- 'avant je dregnil s polenom po og- I B; Jišču. Zahotelo se mu je v tej grozni, I c_ni> dušo in notranjost razbur-Cl temi, po svetlem blesku ognje-n j „ Plamena. Z mrzlično naglico je f^o£ii "siterce.. (suhijacH) in začel PoH ' žerjavico. Kmalu je zaplati ma^en Plamenček po začrneli v k' .J3'1®110 so begale temne sence jfcotel SC s'tr'va'c' kadar jih je , °t>J«ti plamenov žar, pa so zopet zda' na ^an' 'ov"c se švigale pla,Sem Z(lajtja, kakor se je nagnil Po.,,<:»ov jezik. In vsi senčni obrisi krj*-n.e2n'fl Predmetov so se raztezali, *ah m razv'jal' v čudno zavitih pote-Pren |zsinjali v kotih ter se iz-k, jc"1Ja'' v živo grozečo temno senco, jegu prežala, da kane takoj iz svo-tr0 i potnega prebivališča, kakor hi- g Kube ognjeni jeziki svojo moč. žgai)- a,lt ie tipaje dosegel čutarico z 'n ki 11J eni Je °a polici, nastvil jo je na usta Po velikih požirkih s strastjo, iskat; kolikokrat je že moral je. £ 8tr«Pu miril in tolažbe. Odložil Miru tarica je bila prazna do dna.. . bo 11111 je zahotelo,' pijanost, da "line t zaspal in zatopil strašne spo-blislP'haI gori izpod * za T"- °bjcl razlH>,ieno «lo 84 j« zopet kj h'Pov... Potem pa objela vroča in razbeljena kri in mu mešala možgane ter ustvarjala domišljave, grozne stvari... Bavant pa je neprestano drl naprej. Zmrzlina je škripala pod nogami. Tu-intam mu je izpodletelo, da se je komaj ujel, pa je zopet kakor obdivjan bežal naprej. Nič skoro ni čutil, kdaj je dospel na avško strmino. Samo naprej — naprej ga je gnala strast. Še enkrat mora v Krmo, še enkrat mora na ono nesrečno mesto, ki mu je v življenju napravilo toliko muke in gorja, naj velja, kar hoče.. Ne, nocoj ne bo streljal, nocoj mu ni za plen — samo samote, samo miru nekaj trenutkov si želi na onem nesrečnem kraju. Vse ono, kar ga je prej vznemirjalo, predno se je spomnil na obletnico, vse to mu je izginilo. Zazdelo se mu je, zakaj je bil tako strasten, tako neumen, da je moral takrat izprožiti na lovca. Vsa njegova nesreča, ves notranji nemir, vsa nezadovoljnost izvira samo odtod. In nocoj hoče miru, hoče priti do zavesti, da mu je že zdav-na odpuščeno. Saj je prestal svojo kazen. Pokoril se je celih sedem let!— Izginjevali so Konjska planina, Jezerca in Tolstec za njegovimi hitrimi koraki. Hropel je vsled silnega napora. Naglo, hropeče so mu padale prsi gorindol. Sedel je za trenutek ob gladkem strmem bregu. Da, da, miru hoče, onega notranjega miru, ki blaži, ki osrečuje, katerega že ni občutil toliko let... Miru! On hoče miru in zadovoljno-sti. Kdo mu jo bo dal? — Nihče! — Naprej — naprej! Morebiti dobi tam miru, kjer se je tako pregrešil. Morebiti — morebiti! — Iskal ga je potem, ko je presedel kazen, povedal je vse; a one ljubke, mirne, tihe, blažene sreče, ki jo je občutil kot otrok, te ni več! Izgubljena je, zapravljena! Raj mladostnih let in srčnega miru je zaprt! Ali res? A, ni mogoče--- Bavant je planil pokoncu in hitel naprej po ozki, strmi in nevarni poti čez Tosec. V srcu nese razburjenost in naraščajoči nemir. Kaj njemu pot, kaj nevarnost! Da le prej dospe na oni nesrečni, usodcpolni kraj. Tam, tam bo dobil mir in zadovoljnost, ki jo išče zastonj že toliko let! O, le miru, le pozabljivosti v notranjosti, to bi rad dosegel. In megle so se dvigale iz jezera, vspenjale se ob gorskih obronkih in jih zagrinjalc v svojo neprozorno o-bleko. Komaj vidno so se razločevali posamezni vrhovi mecesnov in starika-vili smrek iz tega nejasnega meglenega objema. Po kamenju pa je legala mokrota, nevarna za hojo. Samo en korak, ena napačna stopinja — in megla je imela iznova svojo žrtev. * Bavantu se je izpodrsnilo, zatrepetal je z rokama v zraku, hotel se za rušje oprijeti, a prepozno... — Nekaj dni pozneje so ga dobili. Jeli zadobil zaželjeni mir? Rušje ob Toscu molči, kakor bi čakalo nove žrtve. Navidez prijazno, ljubko, a smrtnonevarno.. . r __ TRETJE POSOJILO SVOBODE. tem, da naložite svoj denar v Liberty bondih. Idite do skrajnosti v podpiranju junaških fantov "tam za morjem". Liberty bondi Vam nudijo sredstvo za tako podpiranje. Razbijte oboroženo pest potsdam-sko z naložitvijo denarja v Liberty bonde, ki so najvarnejši vrednostni papirji na svetu. Vrzite svoje zlato na vodovje tretjega Posojila Svobode, kajti povrne se v bogatih dividendah miru in obil-nosti. "Pridi Tvoje kraljestvo" je prošnja, na katero se lahko odgovori potom tretjega Posojila Svobode. Združite svojo mošnjo in svoje molitve. ^lolite in plačajte za tretje Posojilo Svobode. Če se David ni bal Goljata, ali naj se Amerika, z Davidovo vero in nedolžnostjo, boji berlinskega Goljata? Podprite svoj pogum z gotovino za tretje Posojilo Svobode. Nobenih novih razpok ne sme biti sedaj v našem Zvonu Svobode. Podpirajte naše boritelje s svojimi Liberty bondi. Podpiranje tretjega Posojila Svobode naredi iz Vas praktičnega patri-jota. Konskripcija za fante, ki morajo iti: Subskripcija od tistih, ki ostanejo. Naložitve v Liberty bondih pokažejo fantu v okopih, da ni pozabljen, in ga osrčijo v boju za rano zmago. Bodite patrijotični in varčni ter naložite denar v Liberty bonde.. Vsak dolar tako naložen je korak napram svetovnemu miru in svetovni svobodi. To ni dar vladi, to kupovanje Liberty bondov, ampak najzdravejše nalaganje denarja na svetu. VSESLOVENSKI ZBOR V CLEVELANDU. 14., 15. in 16. aprila 1918. PROGRAM. Nedelja 14. aprila. Dopoldne. — Sprejem gostov na kolodvorih. — Vpisovanje in sprejem gostov in zaupnikov podružnic in naselbin v uradu Slov. Stavb, in Posojilnega Društva, 6313 St. Clair ave. Popoldne. — 2. P. M. Formalna o-tvoritev zbora in konvencije S. N. Z. Volitev konvenčnih odbornikov in odsekov "za pravila, program, govornike, resolucije itd." — Razgled po naselbini in mestu Cleveland. Zvečer. — Javen banket za goste, zaupnike in zastopnike. Stereoskopične slike slovenskih krajev, mčst in vasi. Nagovor. Pondeljek 15. aprila. Dopoldne. — 9. A. M. Konvencija S. N. Z. Popoldne. — 2. P. M. Formalno zborovanje vseh gostov, zastopnikov, zaupnikov naselbin, članov S. N. Z. in občinstva, ki podpira naš program. Zvečer. — 8. P. M. Javno zborovanje v John Grdinovi dvorani za vse slovensko občinstvo v Clevelandu. Torek 16. aprila. Ker bo več slovenskim duhovnikom nemogoče dospeti v Cleveland v nedeljo, se bo zbor nadaljeval v torek, ako se priglasi dovolj gg. duhovnikov ali če zbor ne bo rešil vseh zadev prva dva dni. Program se določi pozneje. PODRUŽNICA S. N. Z. za Cleveland, O., št. 1. ■ ■■■■HUaBaBBHHBB ■ ----1« RAZNOTEROSTI. |B '___I m ■ ■■nnBtBEnnnnnnnn Lastavičen let. Neki Antverpenčan je vjel lastavico, ki je gnezdila pod njegovo streho, ji napravil na perute znamenje z barvo in jo izročil možu, ki je spremljal v Compiegne 250 košar pisemskih golobov. Drugo jutro ob 7. uri 15 minut so v Compiegne izpustili golobe in lastavico. Lastavica je nemudoma odletela proti severu, golobi so pa neodločno letali sem in tja in so se težko orientirali. Ob 8. uri 23 minut je bila lastavica že v Antverpenu v svojem gnezdu, golobi so pa prileteli v golob-njak šele ob 11. uri 30 minut. Lastavica je tedaj preletela 235 km zračne črte v 1 uri 8 minut, golobje pa v 4 urah in 15 minutah. žene. Minister se je prestrašen hitro umaknil — in razumel. Pristopil je k Henriku, ki je od zadrege ni vedel, kaj bi, ga potapljal po rami in mu dejal: "Nič ne maraj, Henrik, tudi moj dimnik včasih tako kadi." Proti natakaricam. Okrajno glavarstvo Jungbuuglau je prepovedalo imeti kavarnarjem in gostilničarjem celega okraja, v svojih lokalih žensko postrežbo. Kdor bi ravnal proti tej odredbi, se mu odvzame koncesija. Gostilničarji so pa sedaj sklenili, da bodo zglaševali kot po-strežnice le ženske. Če se bo pa radi tega le enega kaznovalo, bodo vsi v 14 dneh zaprli svoje lokale. Gospod grof. 7- Vrnivši se iz Evrope, pripovedoval je bogataš svojim prijateljem različne doživljaje. "Kamorkoli sem prišel, sem našel znance. V Parizu sem bil. In tamkaj grem nekega dne po ulici Rue Saint Gerard, stopim v neko elegantno brivnico in koga sem zagledal tam, kaj mislite?" "Kako naj to vemo?" "Grofa Pomponneta, ki je lani v newyorških krogih naših '400' igral tako veliko ulogo." "Ah, spominjam se ga! Sploh pa vidva v Newportu nista bila najbolja prijatelja. Ali je govoril s teboj v Parizu?" "Seveda! Komaj sem v brivnico stopil, pride prijazno k meni, se mi globoko prikloni in pravi: "Zdaj ste Vi na vrsti, gospod^__' IZI E) {SI IZ) IS) [53 !3tl GlI ISI SI SD BU EE] 1*1 1*1 1*1 1*J 133 ISI 133 l*J 123 1*1 23 Cl3 15] iS ,--, II I ZA KRATEK ČAS. I I I--1 S m m nn nn nn fm m rjri rsi nn ixn m iwi iwi uri fwi pri nn nn p«i nn rwi r»*i rwi rwi Proti zgagi je dobro sredstvo stolčeno oglje, ki se je ohladilo, ali pa stolčena in žgana kavina zrna na vodi. Tudi magnezija se obnese. Nekateri rabijo nastrgan želod, drugi zopet žvečijo liste rdeče jagode. Čaj iz teh listov napravi isti učinek. Dijaška osveta. Profesor (ki je v jezi psoval dijake z najgršimi priimki): "Tiho! Molčite, vi osli zabiti! Oglasi naj se le oni, ki ga pokličem! (Dijaki užaljeni molče.) — Profesor (ki je iskal po svojem imeniku): "Petrovič!" Petrovič (vstane, položi roke okoli ust in nosu ter začne na ves glas rigati): "I-aaa! Iii-a! Iiia-aaa! I-a!" Zdravilna moč nekaterih poznanih rastlin. Žajbelj ali žavbelj je dobro sredstvo proti kašlju in zbadlejem na strani, ako ga skuhamo v vinu. Ako ga skuhamo v vodi, tedaj rabimo precedilko za izpiranje gnojnih ran. Pri oteklinah v grlu, si izpiramo grlo z vinom, v katerem se je kuhal žajbelj. V mleku, posebno v kozjem mleku kuhan je pa sredstvo proti glistavosti. Vedno izgovor. Gos;pod Cohn, premožen trgovec židovskega rodu, je poslal sina Icka v gimnazijo, da bi postal advokat. Toda v šoli Icku ni šlo dobro in prvo pollletje je prinesel domov pošteno trojko. Ko je oče videl to njegovo izpri-ko. Ko je oče videl to njegovo izpričevalo, se je prijel za glavo in rekel sinu: "Ti falot — ti lump — ti razbojnik! ■ Staneš me toliko denarja, pa se ne maraš učiti!", je klical stari Cohn obupno. "A vsaj se učim", je Icek odvrnil, "toda kaj le početi! Profesorji so sami antisemiti in naj Judek zna 'kar hoče, vedno dobi dvojko!" Nato je dal Cohn takoj krstiti svojega sina in je bil prepričan, da pojde sedaj bolje. Toda koncem drugega polletja jč prinesel mladi Icek domov — še slabejše spričevalo... Krojač: "Prosim, da poravnate račun!" Dijak: "Ta mesec vam ne morem plačati!" Krojač: "Tako ste rekli tudi pre-šnji mesec!" Dijak: No, ali nisem ostal mož beseda?" Dnevna plača. John D. Rockefeller, mlajši, poseti otroke v nedeljski šoli. Pri tej priložnosti jim je hotel razložiti da se mora imeti veselje do dela iz ljubezni do dela samega. Dva stara farmarja gresta po polju, hkrati pa eden od njiju obstane in gleda na neko postavo, ki jo je zagledal na bližnji njivi. Kot ptičje strašilo izgleda, zamrmra. Kmalu pa prepričan vsklikne: Pa, da, ptičje strašilo je, nič/ se ne premiče! Drugi pa, ki je bolje videl in menda tudi več skušnje imel, pravi: O ne, ptičje strašilo to ni, mož je, živ mož, ki za dnevno plačo dela." Kupujte Liberty bonde! Vlada Združenih Držav je razpisala tretje Posojilo Svobode (third Liberty Loan). V soboto se jc začela kampanja za prodajo bondov ali obveznic tega posojila.... Vaš sin je šel, da žrtvuje svoje življenje za Vas. Pokažite mu svoje priznanje. Posodite Stricu Samu s Neprijeten dimnik. Neki angleški minister se je nekega dne krog poldne sprehajal po svojem posestvu; pri tem je naletel na svojega najemnika, ko je le-ta kosil sredi ceste poleg svoje hiše. Minister se začudi in ga vpraša: "Kako pa, da kosiš na cesti, Henrik?" — "Oh, gospod," je jecljal mož v zadregi, "v kuhinji ne morem, ker — ker — ker dimnik tako kadi." — "Ali res?" se zavzame minister, "grem takoj pogledat, da se stvar popravi.'"V— In preden ga je prestrašeni najemnik mogel zadržati, je minister §kočil v hišo in odprl kuhinjska vrata. Tisti hip mu je pa že tudi priletela kuhatnica v glavo in pred njim se je pojavil besni obraz najemnikove Kaj ženske hočejo. Senatorju, ki je bil velik nasprotnik ženske volilne pravice, naznani sluga, da ga čaka v predsodbi — sufragetka. Odkloniti ji ni mogel sprejema, šel je in jo sprejel. Poslušal je mirno vse njene argumente v korist ženske volilne pravice in ko je končala, jej skrivnostno pravi: * — Razodel vam bom veliko skriv uost. — Oh, gospod senator, skrivnost? — Vroča vaša želja se izpolni. V kratkem bomo namreč izdelali neko postavo, katera uprav — prisili žensko voliti, — Kiij pravite? Prisiliti nas hočete? Samo poskusite! Rade bi videle, če se nas more k temu prisiliti. Od danes naprej boni z vsemi močmi delovala na to, da ženske ne bodo volile!" Slama v glavi. Ko pride Peter iz šole domov, odloži ttirbico, steče k očetu ter vpraša "Oče, kakšno slamo pa imate vi v glavi? Meni so danes gospod učitelj rekli, da imam ajdovico!" Naznanilo in zahvala. S potrtim srcem neznanjamo vsem našim sorodnikom, prijateljem in znancem žalostno vest, da je v torek, 26. februarja ob pol 11. uri zvečer za večno v Gospodu zaspal naš predobri oče oziroma soprog, gosp. Jožef Weselich. Pokopali smo ga 1. marca na pokopališču Matere Božje v Sharps-burg, Pa. Tem potom se najiskrenejše zahvaljujemo vsem onim, kateri so nam stali na strani v naših bridkih urah ter nas tolažili. Lepo hvalo izrekamo slavnemu društvu sv. Družine št. 11 D. S. D. kakor tudi glavnemu odboru D. S. D. za hitro in točno izplačilo usmrtnine po umrlem. Vsem rojakom in rojakinjam priporočamo to prekoristno Družbo za pristop, ker je res priporočanja vredna. Zahvaljujoči se še enkrat vsem, kateri so nam pomagali ob izgubi našega dobrotnika ter ga priporočamo v molitev. Tebi nepozabni naš oče in soprog pa naj sveti večna luč; vidimo se' nad zvezdami! Pittsburgh, Pa., 2. aprila 1918. Žalujoči ostali: ANA WESELICH, vdova. Nikolaj, John, Matija in Frank, otroci. Mož beseda. IMENIK DRUŠTEV D. S. D. Društvo it. 1, Joliet, IU.: Predsednik: Geo. Stonich, 815 N. Chicago St.; tajnik: Jos. Klepec, 1006 N. Chicago St.; blagajnik: Anton Nemanich st. Vsi v Joliet, 111. Seje se vrše vsako zadnjo nedeljo v mesecu ob 1. uri pop. v dvorani stare šole sv. Jožefa. Društvo št. 2, Mount Olive, III.: Predsednik: Mike Vukalič; tajnik: Andrew Maren; blagajnik: M. Gojak. Vsi v Mt. Olive, III. Seje se vrše vsako drugo nedeljo v mesecu. Društvo št. 3, La Salle, 111.: Predsednik: Anton Štrukel; tajnik: Anton Kastigar, 1146—7th St.; blagajnik: Anton Jeruc. Vsi v La Salle, 111. Seje se vrše vsako drugo nedeljo v mesecu. Društvo št. 4, Bradley, 111.: Predsednik: John J. štua; tajnik: Frank Gerdesich; blagajnik: Math. Gerde-sieh. Vsi v Bradley, 111. Seje se vrše vsako drugo nedeljo v mesecu. Društvo št. 5, Ottawa, III: Predsednik: Nik. Kozarič, 1113 Chestnut St.; tajnik: John Lubschina, 1115 Canal St.; blagajnik: Math Bajuk, 528 La fayette St. Vsi v Ottawa, 111. Seje se vrše vsako drugo nedeljo v mesecu. Društvo št 6, Waukegan, I1L: Predsednik: Frank Jappel, 1338 Wach-worth St.; tajnik: John Jamnik, 604 — 10th St.; blagajfrik: Jos. Drašler, 66 — 10th St. Vsi v Waukegan, IU. Seje se vrše vsako tretjo nedeljo v mesecu. Društvo št 8, Rockdale, 111.: Predsednik: Val. Flajnik ml.; tajnik: Louis Piškur; blagajnik: Anton Buščaj. Vsi v Rockdale, IU. Seja se vrši vsako drugo nedeljo v mesecu. Društvo št 9, Chicago, 111.: Predsednik: Louis Duller, 1856 W. 23rd St.; tajnik: Andrew Ogrin, 1845 W. 22nd St; blagajnik: John P. Pasdertz. Vsi v Chicago, 111. Seje se vrše vsako četrto nedeljo v mesecu v dvorani slov. cerkve sv. Štefana na vogalu W. 22nd PI. in S. Lincoln ulic. Društvo št 10, S. Chicago, IU.: Predsednik: Marko Horvatič; tajnik: Anton Motz, 9641 Ewing Ave.; blagajnik: Frank Cherne, 9534 Ewing Ave. Vsi v S. Chicago, IU. Društvo št 11, Pittsburgh, Pa.: Predsednik: Frank Trempus, 4628 Hatfield St.; tajnik: George Weselich, 5222 Keystone St.; blagajnik: John Balkovec. Vsi v Pittsburgh, Pa. Seje se vrše vsako tretjo nedeljo v mesecu. Društvo št 12, Joliet, IU.: Predsednica: Amalia Želko; tajnica: Margaret Nemanich, Raynor & Granite; bla-gajničarka: Mary Stonich. Vse v Joliet IU. Seje se vrše vsako drugo nedeljo v mesecu v dvorani stare šole sv. Jožefa. • * * Opomba: Ako je v imeniku kaka pomota, ali če se odbor pri katerem društvu premeni; naj to društven tajnik sporoči tajniku D. S. D., da se stvar popravi. Iz malega raste veliko! Resničnost tega pregovora je neovrgljiva. Ako želite imeti kaj za starost, začnite hraniti v mladosti. Mi plačamo po 3%—tri od sto—3% na prihranke. Z vlaganjem lahko takoj začnete in to ali osebno ali pa pismeno. Vse uloge pri has so absolutno varn«. Naša banka je pod nadzorstvom zvezne vlade. Mi imamo slovenske uradnike. The Joliet National Bank JOLIET, ILLINOIS Kapital in recervnt sklad $400,000.00. ROBT. T. KELLY. pr*d*. C HAS. C. PEARCE. kallr 6. AMERIKANSKI SLOVENEC. 12. APRILA 1918. MALI VITEZ (PAN VOLODIJEVSKI.) Zgodovinski roman. Spisal H. Sienkiewicz. Po poljskem izvirniku poslovenil Podravski. (Konec.) Plemstvo je izredno spoštovalo očeta in sinove, toda še več spoštovanja je zbujal gospod Jarocki, ki je bil, dasi slep na obe oči, po zgledu takratnega češkega kralja Jana vendarle odšel na vojno. Ni imel niti otrok, niti sorodnikov, in samo strežniki so ga podpirali. Pač pa se je nadejal, da na bitki položi svojo glavo ter se tam kaj proslavi. Bil je ondi gospod Rečički, ki sta mu bila oče in brat padla v tem letu. Bil je ondi gospod Motovilo, ki se je bil nedavno otel iz tatarske isužnosti ter je z gospodom Misliševskim vred odrinil na bojišče. Prvi se je hotel maščevati za svojo sužnost, drugi pa za krivice, ki so ga bile doletele v Kamencu, ko so ga navzlic pogojem in dostojanstvu pretepli s palicami. Bila sta tukaj tudi viteza iz stanic nad Dnestrom, podivjani gospod Rušič in gospod Mušalski. Ta je bil odnesel iz Kamenca celo glavo zato, ker ga je bil mali vitez poslal k ženi z naročilom. Bili so ondi gospod Snitko, gospod Nenašinec, gospod Hromika in najnesrečnejši izmed vseh, gospod Novoveški. Temu so prijatelji, da, celo sorodniki želeli smrt, zakaj bilo mu ni več tolažbe. Ko se mu je vrnilo zdravje, je vse leto pobijal čambule ter preganjal zlasti Lipke. Ko je Kričinski porazil Motovila, ga je Novoveški sledil po vsem Podolju in ga preganjal tako besno, da mu ni dal pokoja niti za trenutek. Na teh pohodih je ujel Aduroviča ter ga za-povedal deti živega iz kože; jetnikov ni puščal živih, toda njegovi bolesti ni bilo olajšila. Mesec dni pred to bitko je bil stopil v huzarski polk vojvode ruskega. S takšnim viteštvom je stal pod Ho-timom gospod Sobijeski. Vojaki so koprneli po osveti ne le za krivice, storjene ljudovladi, nego tudi za krivice, ki so jih bili učakali sami, zakaj v neprestanih bojih s poganstvom ni bilo v tej deželi skoro nobenega, ki ne bi bil izgubil ljubljenega svojca, ki ne bi nosil v sebi spomina na kako grozno nesrečo. Velikemu hetmanu se je tudi mudilo v boj, zakaj znano mu je bilo, da se sovraštvo v srcih njegovih vojakov utegne primerjati krutosti le-vinje, kateri so lovci pobrali mladiče. Dne 9. listopada leta 1674. so pričali z majhnimi praskami. Turška krdela so prirojila izza nasipov, in poljski jezdeci so veseli zdirjali proti njim. Padali so ljudje na obeh straneh, toda večjo škodo so imeli Turki. Padlo je nekoliko odličnih ljudi na poljski in na turški strani. Gospoda Maja je takoj izpočetka te praske veliki spah prebodel s sabljo, zato pa mu je naj-mlaši Skretuski z enim mahljajem skoro popolnoma odsekal glavo; razsodni oče ga je pohvalil za to. Borili so se tolpoma in posamezno; onim pa, ki so gledali to borbo, je rasel pogum in raslo veselje do boja. V tem so se oddelki poljske vojske razstavili pkrog turškega tabora, kakor je bil naročil hetman. Sam pa, stoječ za pešci Korickega na stari jašski cesti, je meril z očmi ves veliki Huseinov tabor; na licu mu je igral oni mir, kakršen se pojavlja na licu mojstru, ki se jako -amozavesten loti kakega posla. Zdajpazdaj je razposlal raznašalce svojih povelj, nato pa je zopet zamišljen zrl na pričeto bojno prasko. Proti večeru je dospel k njemu vojvoda rUski. "Nasipi so tako obširni," je dejal, "da ni mogoče od vseh strani udariti nanje." "Jutri bomo na nasipih, a pojutrišnjem popoldne pobijemo te ljudi," mu odgovori Sobijeski mirno. Nastala je noč. Borilci so bili odšli z bojišča. Hetman je zapovedal vsem oddelkom, naj se v temi približajo na.-ipom. Husein jih je oviral, kolikor jih je mogel, s topovi velikega kalibra, toda brez uspeha. Proti jutru so se poljski oddelki zopet pomek-nili naprej. Pešci so jeli delati pred seboj nasipe. Nekateri polki so se jim približali za dober streljaj. Janičarji so začeli grozno streljati. Na hetma-novo povelje jim Poljaki na streljanje skoro niso odgovarjali, zato pa so sc pešci pripravljali na naval. Vojaki so čakali samo povelja. Nad njimi so letele šumeč in žvižgajoč kar-teče kakor ptičja jata. Topničarji gospoda Kotskega so pričeli boj ob svitu in niso umolknili ni za trenutek. Sele po bitki se je pokazalo, kako so bile pustošile njegove krogle, padajoče na mesto, kjer so bili šatori spahov in janičarjev. Tako je minil čas do poldne; ker pa je listopadov dan zelo kratek, se je bilo treba požuriti. Zdajci se oglase vsi bobni, kotli in rogovi. Nekoliko tisoč vojakov enoglasno zažene krik; pešci, ki jim je pomagala lahka konjiča, pri-čno napad. Veliki hetman je od peterih strani obenem napadel Turke. Jan Denne-mark in Krištof de Bohan, izkušena bojevnika, sta zapovedala inozemskim polkom. Dennemark, ki je bil bolj vroče naravi, je prvi dospel na nasip in le toliko da ni izgubil vsega polka, zakaj streljali so nanj iz nekoliko tisoč samostrelov. Celo sam je padel, vojaki so že omahovali, kar jim je pritekel de Bohan na pomoč in tako odvrnil zmedo. Z mirnimi koraki, urav-nanimi po taktu vojne godbe, je prekoračil vse prostranstvo tja do turških nasipov; na strel je odgovarjal s strelom, a ko so s protjem zasuli rov, ga je pod točo krogel prekoračil prvi, se priklonil janičarjem in z mečem prebodel praporščaka. Izpodbujeni po zgledu takega polkovnika, so se vojaki spustili v strašno borbo, v kateri so glede izurjenosti in discipline tekmovali z janičarji. Od vasi Tarabana sta prignala dra gonce Tetvin in Dvenhoff, z drugim polkom pa so prišli Aswer, Greben in Hajdepol, zgolj odlični vojaki, ki so si bili razen Hajdepola že pod Čarnec-kim na Danskem pridobili veliko slavo. Njih vojaki so bili krepke rasti, nabrani po raznih krajinah in zelo izdatni v boju s pešci. Vrata so jim zapirali džamaki, to so neredovni janičarji. Zato so se tudi, dasi jih je bilo veliko, jeli takoj umikati, ko je prišlo do "ročnega dela"; branili so se le to liko časa, dokler niso našli prostora za beg. Ta vrata so bila vzeta prva, in skozi nje je konjiča najprej vdrla v tabor. Pešcem na čelu so udarili na nasipe na treh drugih krajih gospodje Kobi-lecki, Mihael Zebrovski, Piotrkovčik in Galecki. Najhuje je razgrajal boj pri vratih, ki so držala na jašsko cesto. Tam so se Mazurji spoprijeli z gardo Huseina paše. Njemu je bilo sosebno do vrat, zakaj skozi nje je utegnila poljska konjiča vdreti v tabor. Zato jih je sklenil braniti na vse krip-lje, in neprestano je podil k njim nova janičarska krdela. Poljski pešci so, ko so se bili polastili vrat, napeli vse moči, da se ubranijo ondi. Turki so namerili proti njim topove in puške, a v ta dim so zahajala nova krdela bojevnikov, hitečih na napad. Gospod Kobilecki ni čakal njih prihoda, nego je planil po njih kakor razdražen medved, in dve steni ljudi sta trčili druga ob drugo, se zvijali in motali, prelivali potoke krvi ter puščali za seboj cele kupe mrličev. Pobijali so se z vsakršnim orožjem, s sabljami, noži, -z mušketnimi kopiti, z lopatami, s sulicami, metali so drug drugega kamenje; časih se je celo zgodilo, da so vojaki pograbili drug drugega, se tolkli s pestmi in grizli drug drugega. Husein je hotel dvakrat z jezdeci premagati pešce, toda ti so jih obakrat napadli tako odločno, da se je morala konjiča umekniti v neredu. Ko je gospod Sobijeski to videl, se jih je usmilil ter jim poslal na pomoč vso taborsko služinčad. Tej jc načeloval gospod Motovilo. Teh ljudi sicer niso spuščali v boj; oboroženi so bili različno, toda sedaj so se pognali tako veseli v ogenj, da se je hetman kar čudil. Mogoče, da jih je vabil bogati plen; mogoče, da se jih je polastila tolika vnema, kakršna vse vojake; dovolj, udarili so na janičarje tako strastno, da so jih ob prvem navalu zapodili za streljaj daleč od vrat. Husein je poslal v gnečo nove polke in tako obnovil boj, ki je potem trajal dolge ure. Toda Koricki je na čelu izbranim polkom zasedel vrata, iz dalje pa so že dirjali huzarji kakor velikan ptič, ki namerja zleteti polagoma. Obenem je dospel k hetmanu sel od vzhodne taborske strani. "Gospod vojovoda belski je na nasipu!" zaleliče prvi. Za njim drugi: "Gospoda hetmana iz Litve sta na nasipih." Za njima so dospeli drugi z istim poročilom. 2e se je temnilo, toda hetmanu je gorelo lice. Obrnil se je h gospodu Bližinskemu, ki je bil v tem hipu pri njem, ter je dejal: "Na vrsto pride konjiča, toda šele jutri." "Nihče v poljski, niti v turški vojski ni vedel, da namerja hetman odložiti naval z vsemi močmi do jutra. Ordo-nančni dostojniki so se razšli k stotnikom s poveljem, naj bodo pripravljeni vsak hip. Pešci so stali v sklenjenih vrstah. Konjico je zeblo v roke od sabelj in sulic. Vsi so nestrpno pričakovali napada, zakaj ljudje so bili lačni in premraženi. Toda ure so tekle, a povelja ni bilo. Nastalo je temno kakor v rogu. Že prejšnji dan se je bilo pripravljalo na dež. O polnoči pa je nastal vihar, po-mešan z ledenim dežjem in snegom. Vojakom je kar mozeg ledenel v ko- steh. Konji so komaj stali, vojaki so kar drhteli. Največji mraz, ako bi le ibl suh, ne bi bil tako nadležen kakor ta vihar, sneg in dež, rezajoč kožo kakor z bi čem. Neprestano čakajoč gesla, ni bilo vojakom misliti niti na jed ali na pijačo, niti na ogenj. Mraz je prihajal vsako uro strašnejši. Bila je to pomenljiva noč "muk in škripanja z zobmi." Glasovi stotnikov "Stoj! Stoj!' so zveneli neprestano, in vojaki, izurjeni v disciplini, so stali pripravljeni, nepremično, potrpežljivo. A proti dežju in viharju so stali v temi takisto pripravljeni otrpli turški polki. Tudi med njimi ni nihče prižgal ognja, ni jedel, niti pil. Naval vseh poljskih moči so pričakovali vsak hip; spahiji niso smeli pustiti sabelj iz rok, a janičarji so stali s samostreli pripravljeni na strel. Vztrajni poljski vojaki, privajeni mrazu, so v taki noči prebivali laže, to da ljudje, odrasli v toplem podnebju rumelijskem ali med palmami Male A-zije, so trpeli več, nego so prenesle njihove moči. Iluseinu je bilo naposled jasno, zakaj Sobijeski ne prične napada: ledeni dež je bil Poljakom najbolj ši zaveznik. Bilo je jasno, da bodo janičarji in spahi padali jutri kakor sno pje, ako bodo stali dvanajst ur v takem mrazu. To so dobro umeli Poljaki in Turki. Okoli četrte ure ponči 'Sta dospela k Huseinu dva paši: Janiš-paša in Kiaja, poveljnik janičarjev, star, izkušen in odličen poveljnik. Z obraza se je obema čitala žalost in skrb. "Gospod!" reče prvi Kiaja, "ako bodo moji 'ovni' stali tako do jutri, pa ne bo treba hoditi nanje s kroglami in z mečem." "Gospod!" reče Janiš-paša. "Spahi mi zmrznejo in jutri se ne bodo bili." Husein si je pulil brado, videč poraz in pogubo. Kaj mu je bilo storiti? Ako bi le za minuto razvezal bojni red ter dovolil ljudem prižgati ogenj in se ogreti s toplo hrano, bi se bil ukrenil napad nemudoma. Kiaja in Janiš sta poznala samo en :svet: ne čakati napada, nego z vso močjo udariti na sovražnika. Morda se jim ga posreči pregnati z nasipa. V noči bitki je poraz podoben resnici, toda zarana ga ne bo mogoče odvrniti. Toda Husein se ni drznil slušati starih bojevnikov. "Kako?" jima reče. "Razorali ste ravan ter nasuli nasipe, da bi se skrivali tej peklenski konjiči, a sedaj naj sami prekoračimo nasipe in se izpostavimo v očitno pogubo? Na vajin svet se je storilo to, sedaj pa govorita drugače." Toda povelja ni dal, pač pa je naročil streljati s topovi proti poljskim nasipom. Nato jim je Kotski tal^oj odgovoril z velikim uspehom. Čimdalje bolj je pršelo, dež se je čimdalje bolj mešal s snegom in prihajal čimdalje bolj nadležen. Veter je šumel in tulil — preveval obleko ter mrazil kri v žilah. Tako je minila ona listopado-va noč, v kateri so oslabele bojne moči Izlamove, v kateri so obupavala in obenem slutila poraz turška srca. Ob svitu je prišel Janiš-paša še enkrat k Huseinu s svetom, naj se u-maknejo v bojnem redu k mostu na Dnestru in ondi oprezno začno vojaško igro. "Ako," je dejal, "naša vojska ne odvrne napadajoče konjiče, jim bo služila reka v zatišje." Kiaja, poveljnik janičarjem, pa je bil drugačnega mnenja. Rekel je, da se je že prepozno ravnati po Janiševem nasvetu. Rekel je dalje, da takoj osupne vsa vojska, ko se izda povelje, naj se u-maknejo. "Spahi morajo s pomočjo džamakov prebiti prvi naval nejever-niške konjiče, ko bi tudi vsi poginili. V tem jim dospo janičarji na pomoč in ko bo odbit prvi napad, je mogoče, da nam Bog pošlje zmago." Tako je nasvetoval Kiaja, in Husein se jc ravnal po njegovem nasvetu. Turška konjiča jc stopila naprej. Janičarji in džamaki so se postavili za njimi okrog HuscinOvega šatora. Pogled na ogromna krdela je bil gro zen. Belobradi Kiaja, "lev božji", ki je bil doslej vodil vojake k zmagi, je hodil okrog njih sklopčenih vrstih in krepčal vojakom duha, spominjajoč se nekdanjih zmag. Vojakom je tudi bila ljubša bitka nego čakanje brez dela v dežju, blatu in na vetru, ki jim jc prešinjal telo do kosti. Dasi so njih otrple roke že komaj držale puške in sulice, o se vendarle radovali, da se segrejejo v boju. Z dokaj manjšim pogumom so pričakovali napada spahi, že zaraditega, ker je bil nanje nanier-jen prvi naval in ker je v njih vrstah služilo dokaj prebivalcev Male Azije, Egipčanov, ki so bili proti mrazu zelo občutni ter bili po oni noči že na pol mrtvi. Pa tudi njih konji so zelo trpeli; najsi so jih pokrili s težkimi preprogami, so vendar stali s povešenimi glavami. Ljudje z zasinelimi lici iti z ugaslimi pogledi niso niti mislili na zmago, nego le na smrt, češ, da jc boljša nego taka muka, ob kateri jim je minila poslednja noč, najboljši pa bi bil beg v staro domovino pod vroče solnčne žarke. V poljskem taboru je proti jutru zmrznilo nekoliko ljudi, ker niso imeli dovolj obleke, venda pa sta pehota in poljska konjiča dokaj laže prebila mraz nego Turki, zakaj krepčala ji je nada v zmago in slepa vera, da jih je (Nadaljevanje na 7. strani.) ® HI Abstracts of Title to all Real Estate in Will County. | loliet Title and | S J Gaurantee Co. 1 ® GE] [*] Kapital $50,000.00. [g ® [g H Kadar kupite HIŠO ali ZEM- ffl | LJIŠČE, pridite, da Vam ure- | dimo abstract. lil gč} Phones: 421 and 422. 11 19 ffl ffl CHAS. N. HOSSACK, Mgr. ffl ffl 11 ffl 114 N. Chicago St., Joliet, Ills, ffl ffl 11 a ii a a a a ® n a a a s a a a a a a a g s TR0ST & KRETZ — izdelovalci — havana in domačih SM0DK Posebnost so naše "The U. S." 10c in "Meerschaum" 5c Na drobno se prodajajo povsod, na debelo pa na: 10S Jefferson Street, JOLIET, ILL C. W. Robson, Jr. Real Estate LOANN and RENTING INSURANCE OF ALL KINDS. Phone 297. Prodajam lote v Rockdale in okolici. 204 Woodruff Bldg. JOLIET, ILL. Pivo, žganje, vino in vse vrste pijače dopeljemo na dom. WERDEN BUCK 511-13 Webster Street, JOLIET, ILL. Tu dobite najboljSi CEMENT, At NO, ZMLET KAMEN, OPEKO, vodotoCne Žlebove, t« vse kar spada v gradivo. MEHAK IN TRD PREUOO. Chicago telefon 50 N. W. telefon 215 STANDARD*BAR GEORGE SYETLECIC 317 N. CHICAGO ST., JOLIET. Edina slovenska-hrvatska gostiln« > osredju mesta. Kadar se mudite na vogalu N. Chicagc in Cass St. vstopite k nam za okrep čila vseh vrst. DOBRODOŠLI! Alpentinktura za moSke in ženske lase od katere takoj prenehajo lasje odpadati in v Šestih tednih krasni in gosti lasje popolnoma zrastejo in ne bodo odpadali niti osiveli. 1 flasa $2. — Ako želite imeti v 6ih mesecih krasne in goste brke iu brado, rabite takoj Alpen Pomado, lonSek $8. — Imate li sive lase? Rabite takoj Wahčič Brusil tinkturo, od samo ene flaSe postanejo lasje v 8ih dneh popolnoma na turni, kakor&ne ste v mladosti imeli; 1 flaša $1.75.—Wahčič Fluid kateri odstrani reuraatizem. trganje ali kostibol v rokah, nogah in križicah, popolnoma v 8ih dneh; flaia S dol. 50c. — Kurje oči ali bradovice na rokah ali nogah v 3 dneh popolnoma odstranim za samo 75 ' najkrajiem času, Ta žauba je velikei Michael Terdich. Math. Terdich. Chicago Phone 2502. I enilCll & I CrdlCn tO«, grinte, kraste, liSaje v «V»»»»VI» loniek $1, večji lonček $2, Ta pomena za odrasle in otroke, V slučaju potre STARA SLOVENSKA GOSTILNA ki mogla imeti to žaubo vsaka družina v hlSi. i želite imeti čisto belo in mlado lice se umivajte z Wahčič "Tar Soap" (milo), odstrani priSče, soln-čnate pege in drugo nečistost na obrazu, 3 kose za 75c. Kateri bi moja zdravila brez uspeha rabil mu jamčim za {5. Pri naročbi se priloži vsota v papirnatem denarju, če pa je menj kot dolar, se pa v znamkah poSov pismu poSlje. Zavsedrugo piSite po cenik, katerega pošljem zastonj. JACOB WAHČIČ 203 RUB V STREET, JOLIET, ILL. 6702 Bonna Ave., Cleveland, Ohio. Rojaki in rojakinje! Kadar hnaM moške aH ženske obleke ali perill očistiti in gladiti, ne pozabite našo slovensko firmo — WILL COUNTY CLEANERS AND DYERS S. KODIAK, lastnik. Office and Works, 302-304 Walnnt Joliet, Illinois. Chicago tel. 3131. N. W. tel. 8H Pokličite nas po telefonu in naš mobil odpelje in pripelje obleko vaš dom. Naše cene so zmer« delo garantiramo. Joliei Steal Dye How Profesional Cleaners and Dyi STRAKA & CO. Office and Works, 642-644 Ca*l Chicago Phone 4444, N. W. Oscar J. Stephen Sobe HH in «02 Barber Bldg. JOLIET, ILLINOIS. JAVNI NOTAR Kupuje in prodaja zemljiši v mestu in na deželi. Zavaruje hiše in pohištva ti ognju, nevihti ali drugi po* j škodbi. Zavaruje tudi življenje prol nezgodam in bolexnim. Izdeluje vsakovrstna v «o sko stroko spadajoča pisanja. Govori nemško in angle KMHWKfiKfi J. C. Adler & priporoča rojakom svojo Mesnica Telefon 101. JOLIET, C i vino domače in importirano. I fino žganje in dišeče smodke. | •15 N. Scott St, Joliet, HjJ Zaupno zdravilo dela čudeže Skoro že 30 let se Trinerjeva zdravila uspešno rabijo z največjim zaupanjem. A to tudi radi pravega vzro- i ka, ker zaupnost izdelovatelja zasluži popolno zaupanje in čislanje od strani številnih odjemalcev. Malo povišanje cen je sedanja potreba, da se ohrani zanesljiva vsebina izdelkov. Branili smo se dolgo zoper draginjo na vseh številnih potrebščinah naših, a novi vojni davek nam je spodbil še zadnji steber in morali • smo cene nekoliko povišati. Vsak prijatelj Trinerjevih lekov priznava brez ugovora, da v sedanjosti, ko moramo veliko več plačevati za potrebščine, in tudi lekarja stane stvar več, ni bilo mogoče draginji v okom priti. Zato pa bo vrednost Trinerjevih lekov povrnila odjemalcem vse kar več plačajo za nje. Trinerjevo Ameriško Zdravilno Grenko Vino m m torej ima tako zaupanje in vspeh med svetom, ker učini, da bol zgubi svoje stališče. Izmed vseh bolezni jin je devetdeset odstotkov povzročenih in spočetih v želodcu. Trinerjevo Zdravilno Grenko Vino očisti želodec in odstrani iz notranjščine drobovja vse nabrane nepotrebne in strupene snovi, ki so nekakšen brlog zlotvornih tvarin zavirajočih pravilno delovanje drobovja. Trinerjevi leki so prosti vsakoršne ne- , potrebne mešanice in vsebujejo le potrebne zdravilne grenke koreninice ter krasno žareče rudeče vino V zadevi zabasanosti, neprebavnosti, glavobola, pol-glavobola, nervoznosti, navadne slaboče, k^tor tudi v želodčnih neprilikah, ki rade nadlegujejo ženske ob premembi žitja ali rudarje in druge delavce, ko delajo in vdihavajo plin, če rabite ta lek, boste našli v njem neprecenljivo vrednost. Dobite je v vseh lekarnah- TRINERJEV LINIMENT prodrere vselej v koren bolečine, zato pa je zlasti v slučaju protina, ali revinatizma, nevralgije, lumbago, otrpelosti gležnjev in drugih, najhitrejš* in gotovo pomoč. Jako je dobro tudi v zadevah odrgnin in oteklin itd., tudi za drgnenje živcev in za mazanje po kopanju nog. Dobite je v v^fh lekarnah. Trinerjev Antiputrin nih otvorov. Dobi se v vseh lekarnah. je izvrstno in prav prijetno zdravilo za navadno rabo znotraj. Posebno za izpiranje grla in ust; istotako za čiščenje ran, izpuščajev in drugih kož- NAJNOVEJE NAGRADE SO DOBILA TRINERJEVA ZDRAVILA V MEDNARODNIH RAZSTAVAH: GOLD MEDAL—SAN FRANCISCO 1915, GRAND PRIX—PANAMA 1916. JOSEPH TRINER, Manufacturing Che«ints 1333-1343 South Ashland Ave. CHICAGO, ILL- te AMERIKANSKI SLOVENEC, 12. APRILA 1918. •t« I erill »ite IS Inut .814 9»t» eko sr« 7. Jacob Mejak KROJAČ 205 RUBY STREET, JOLIET, ILL. 10S1P i/LEPEC J Javni Notar 10 Ut.skuinjo izdeluje vae pravno In poiUvnoveliivne listine za Tse slučaje. Ce vam kdo plačo garniiira; Ako imate odkopa v drugem mestu plačo za tir-jati; če hočete svojo plačo prepustit]; če potre-otrok certifikat za delo; če imate kako drugo st- var za urediti tukaj ali v stari domovini obrnite se na mene 100«N. Chicago St., Joliet, 111 P'j Ufl 4SJ m n t išči jro-poroti ttf" to. GLAVNICA $50,000.00. Uatan. in inkorp. leta 1910 Slovenian Liquor Co. 1115-17- Chicago St. JOLIET, ILL. Družba naznanja rojakom, da ima veliko zalogo izvrstnih vin, žganja in drugih pijač, koje prodaje na debelo. Rojakom se priporoča za obila naročila. Pišite po cenik v domačem jeziku, ali pa po našega potovalnega zastopnika. Naš potovalni zastopnik je: Frank Završnik. Naše geslo: Dobra postrežba; vaše pa bodi: Svoj k svojmu! IUirija Grenčica v steklenicah in Barega Zdravilno Grenko Vino J 2 SLAVNOZNANI SLOVENSKI POP proti žeji - najbolje sredstvo. Cim več ga piješ tembolj se ti priljubi. Poleg tega izdelujemo še mnogo drugih sladkih pijač za krepčilo. BELO PI YO To so naši domači čisti pridelki, koje izdeluje domača tvrdka. Joliet Slovenlc Bottling Co. 913 N. Scott St. Joliet, 5« Telefoni Chi. 2275 N. W. 480, ob nedeljah N. W. 344 j Mestna Hranilnica Ljubljanska Ljubljana, Prešernova ulica it. 3. NAJVEČJA SLOVENSKA HRANILNICA! Koncem leta 1915 je imela vlog.......................K 4t,500,000.— Rezervnega zaklada ...................................K 1,330,000.— Sprejema vloge vsak delavnik in jih obrestuje po bpe* odbitka. Hranilnica je PUPILARNO VARNA in stoji pod kontrolo c. kr. deželne vlade. Ka varčevanje ima vpeljane lične domaČe hranilnike. . Posoja na zemljiiča in poslopja na Kranjskem proti odstotkov, Vei» Kranjske pa proti 5Vi odstotkov obrestim in proti najmanj tri-®trt odstotkov odplačevanju na dolg. '»mmammmmm&mm»wmmmmmmammam»wa—m*mmm*am»mmammmtmmmmammmmmaammammmr. Ljudska banka Vložite svoj de-* nar na obresti v največjo in najmočnejšo banko v Jolietu Hranilnica Vlade Zd. Držav, Poštne Hranilnice in Države Illinois. NimI 12,(MM) najboljših ljudi v Jolietu ima tu vložen denar. Pod vladno kontrolo. obresti od vlog. Začnite vlogo z SI First National Bank PH1H0ŽBNJE NAD H.5IIO.OIKI.OO __! MmmmMmmwMH MALI VITEZ. (Nadaljevanje s 6. strani.) hetman gotovo na njiju prospeh in na pogubo Turkov izpostavil temu mrazu. Radostni so pozdravili jutranji svit. V tem času se je pokazal na nasipu Sobijeski. Na nebu tega dne ni bilo zarje, pač pa je žarelo hetmanovo lice. Ko je zapazil, da hoče sovražnik isprejeti bitko v taboru, je bil že prepričan. da prinese ta dan Mohamedan-cem grozen poraz. Jezdil je od polka do polka, ponavljajoč: "Za osramočene cerkve, za roganje najsvetejši Devici v Kamencu! Za krivice storjene kristjanom in poljski ljudovladi. Za Kamenec!" Vojaki so ga grozno gledali, kakor bi hoteli reči: Spusti nas, hetman, pa boš videl! Bela jutranja zarja se je jasnila, iz megle si videl čimdalje razločneje vrste konjskih glav, človeške postave, sulice, prapore in naposled pehotne polke. Ti so šli v megli polagoma proti sovražniku kakor dve reki ob boku konjiče, potem so se lahki prapori razstopili, pustivši na sredi široki pas, po katerem naj bi se v ugodnem trenutku pridrevili hu-zarji. Vsakv poveljnik pehotnega polka, vsak konjiški stotnik je imel že navodila ter je vedel, kaj mu je storiti. Topovi gospoda Kotskega so se oglašaii čimdalje močneje in zbujali pri Turkih enako izdaten odgovor. Zdajci je zagrmel'Strel iz pušk in grozen krik se je razlegnil po vsem taboru; naval se je pričel. Megle so zakrivale pogled na b-oji šče, toda bojni krik je dohajal celo do mesta, kjer so stali huzarji. Slišalo se je treskanje orožja in kričanje ljudi. Gospod hetman, ki je bil doslej stal pri huzarjih ter se razgovarjal z vojvodo ruskim, zdajci umolkne, jame poslušati, potem pa reče vojvodi: "Pešci se že bore z džamaki, ki so raztrošeni spredaj med nasipi." Trenutek kesneje je streljanje oslabelo, zdajci pa je zagrmel ogromen strel in takoj za njim drugi. Bilo je očito, da so lahki prapori predrli vrste spaho'v ter dospeli pred janičarje. Veliki hetman izpodbode konja, in odrine kakor blisk z nekoliko pribočniki na kraj, kjer se je vršila bitka. Gospod vojvoda ruski je ostal s petnajst prapori huzarjev, ki so čakali le znamenja, naj priskočijo ter odločijo bitko. Čakali so še dovolj dolgo. V tem je v taboru vrelo in hreščalo čimdalje strašnejše. Časih sf je zdelo, da se vali sedaj na desno, sedaj na levo stran, prav kakor grom ob uimi. Turško streljanje iz topov je prihajalo čimdalje bolj nepravilno — zato pa so topničarji gospoda Kotskega delali s podvojeno močjo. Ko je minila ura, se je zdelo vojvodi ruskemu, da se je vojna prenesla na sredo, prav nasprotji njegovim huzarjem. V tem hipu je prispel na čelu svojih ljudi veliki hetman. Plamen mu je sršel iz oči. Ustavil je konja poleg vojvode ruskega ter zaklical: "Sedaj pa nanje z božjo pomočjo!" "Nanje!" z&kriči vojvoda ruski. Po njem ponove povelje stotniki. S strašnim šumom se je sklonil gozd sulic proti konjskim glavam in petnajst praporov konjiče, ki je bila navajena lomiti na poti vse, je kakor velikanski oblak krenila naprej. Od tistega časa, ko so bile v tridnevni bitki pod Varšavo litevski huzarji pod poveljstvom Polubinskega razcepili švedsko vojsko kakor s klinom ter je vseskozi predrli, se ni še nihče spominjal napada, ki bi se bil zvršil s takšno močjo. Izpočetka so huzarji tekli stopnjema; ko pa so napravili že kakih dvesto korakov, so za-povedali stotniki: "V skok!" In vojaki, kličoči: "Bij, ubij!" so se sklonili na sedlih ter jezdili v najhujšem diru. La-vina konj, drevečih, kakor bi se kosala z vetrom, in nesoča vojake v oklepih ter gozd sulic, je bila podobna razburjenemu življu. Zemlja se je tresla pod njih težo; bilo je očividno, da vse ui>i-či in potepta, ako tudi bi ne bili zasadili sulic ter izdrli sabelj. Tako so prihrumeli na polje, okrvavljeno in nastlano z mrliči, kjer. je vrela bitev. Lahki prapori so se borili še na obeh krilih s turško konjico, ki so jo bili znatno potisnili nazaj, toda na sredi so še stale kakor nepredoren zid vrste janičarske. Lahka konjiča se je bila že nekolikokrat razbila ob njem, kakor se valovi razbijejo ob skalnatem obrežju. Tega streti je bila naloga huzarjem. Nekoliko tisoč janičarjev je sprožilo puške obenem, "kakor bi ustrelil en človek". Janičarji so se trudili, da se postavijo še krepkeje. Nekateri so zapirali oči ob pogledu na ta grozni naval, nekaterim so trepetale roke, v>ein pa je močno utripalo, srce, stiskali so zobe ter dihali kakor po velikem trudu. A huzarji so že blizu. Leti ugo-nobitev, leti poguba, drevi se smrt... "Alah!... Jezus! Marija!" Ta dva krika tako grozna, kakor ne bi niti prihajala iz človeških prsi, sta se strnila Živi zid se zaguglje, zagiblje, pokne— suhi tresk s sulicami ogluši za trenutek vse druge glasove; razlegne se škri panje in rožljanje železa, kakor bi na tisoče kladiv udarjalo ob nakovalo. Krik, stok, streli, vpitje od zone — na- stalo je klanje, pri katerem se je v gostem produ valila topla kri in napolnjevala ozračje z rezko vonjavo. Prve, druge, tretje in desete vrste janičarske so bile že povaljane, poteptane s kopiti, prebodene s sulicami in razsekane z meči. Toda belobradasti Kiaja, "lev božji", je gonil neprestano nove polke v boj. Ni se menil, kako so padali drugi na druge kakor setev ob burji. Obhajala jih je besnota. Na tisoč sabelj jih je razdiralo brez oddiha, ostrina se je bleščala nad njimi ter padala kakor bliskavica. Padajoči so sekali jezdece po nogah, tulili in grizli kakor stekli psi. Padali so in maščevali so se. Kiaja, "lev božji", je neprestano butal nove vrste smrti v žrelo. S krikom jih je izpodbujal na boj, pa tudi sam je takisto z zakrivljeno sabljo skakal v bojni metež. V tem je velikanski hu-zar, ki je ugonabljal pred seboj vse kakor plamen, predrl k belobrademu starcu, se spel v stremenih, da je zamahnil tem grozneje, ter s strašnim mahom spustil ostrino na njegovo sivo glavo. Ni udržala tega udarca niti sablja, niti v Damasku izdelani šlem, in Kiaja, presekan skoro do ramen, je padel na tla, kakor od strele zadet. Huzar —, gospod Novoveški — je bil že prej širil grozno pogubo, zakaj nihče se ni mogel ustavljati njegovi moči in besnoti, toda sedaj je ustregel svojcem še najbblj, ker je prekotalil starca, ki je edini vzdrževal trdovratni boj. Janičarji, ugledavši -smrt svojega poveljnika, so zakričali s strašnim glasom. Nekoliko izmed njih obrne puške na prsi mladega viteza, on pa se obrne k njim, podoben mračni noči. Preden so utegnili vitezi planiti po njih, je zagrmel strel, po katerem je Novoveški ustavil konja ter se sklonil na sedlu. Dva tovariša sta ga prijela. Novoveškemu se je od smeha razjasnilo lice, oči so mu obstale in obledela usta so jela šepetati besede, katerih ni bilo moči razumeti. V tem hipu so se zmajale poslednje vrste janičarske. Bojeviti Janiš-paša je hotel še obnoviti boj, toda vojake je bil že obšel strah; ni pomagal niti trud, vrste so se majale, ker ni bilo mogoče vzdržati discipline. Naposled so se razletele, kakor se razleti preveč napeta veriga, in vojaki so se razpršili na vse strani, kričali, metali orožje od sebe ter si zakrivali glavo z rokami. Konjiča je stekla za njimi; oni pa so se, ker niso imeli prostora za beg, stisnili v eno nepredorno grmado, kateri so jahali po vratovih jezdeci, skoro plavajoči v krvi. Bojevitega Janiša je vsekal Mušalski v vrat, da mu je kri, pomešana z mozgom, oskrunila svilnato obleko. Janičarji, džamaki, pobiti po poljskih peScih, in del konjiče, že ob po-četku bitke razpršene — izkratka vsa turška množica se je drevila sedaj na nasprotno stran tabora, kjer je kipela nad prepadom več črevljev visoka skala. Mnogi so se vrgli v prepad, ne da bi ušli smrti, nego zato, da ne bi umrli pod udarci poljske roke. Tem obup-nikom je zaskočil pot gospod Bidzin-ski, kraljevski stražnik, toda turški naval ga je potegnil s seboj v prepast, ki se je do vrha napolnila z ubitimi, ranjenimi in zadušenimi bojniki. Iz dna se je glasilo grozno stokanje; telesa so se krčevito zvijala in se suvala z nogami, preden jih je objela smrt. Celo do večera se je glasil oni stok in gibala se ona velika množica teles, toda čimdalje počasneje in o mraku je naposled vse utihnilo. Grozne so bile posledice huzarskega napada. Osemtisoč janičarjev, pobitih z meči, je ležalo na tleh, na nasipu, okrog šatorov Huseini paše, brez teh, ki so bili poginili na begu ali jia dnu prepasti. Poljska konjiča je bila že v šatorih, gospod Sobijeski je poskakoval od veselja. Trobente so z rogovi vred že naznanjale zmago, kar je nastal boj iznova. Veliki turški hetman, Husein paša, je, ko so bili janičarji pobiti, na čelu so se pozneje, ko so dospeli Višnje-vecki in litevska hetmana, obkoljeni na vseh straneh, branili tako besno, da je bilo le nekoliko jetnikov mogoče ujeti živih, dasi je bil hetman to dovolil. Ko so jih težki prapori naposled premagali po boju, ki je trajal nad pol ure, so se še bojevala posamezna kade-la, da, tudi posamezni možje do poslednjega diha, kličoč Alaha. Ondi je bilo učinjenih mnogo odličnih dejanj, na katere spomin ni izginil med ljudmi. Poljni hetman litevski je svojeročno posekal mogočnega pašo. Ta je bil zajel gospoda Rudomina, Kimbara in Rdultovskega, ali hetman je prijahal predenj in mu je z enim mahom odsekal glavo. Gospod Sobijeski je spaha, ki je bil ustrelil nanj, posekal vpričo vse vojske. Gospod Bidzinski, kraljevski ^stražnik, se je na čuden način otel iz prepasti in se potem, dasi po-tolčen in ranjen, vendarle zagnal v bojni metež in se boril, dokler ni obležal od onemoglosti. Dolgo je potem bolehal, ko pa je črez nekoliko mesecev zopet okreval, se je z veliko svojo slavo vrnil na bojišče. Gospod Rušič je trgal jezdece, kakor trga volk ovne, korakajoče med čredo. Mnogo je tudi učinil gospod Skretuski, okrog katerega so se bojevali njegovi sinovi, razjarjenim levom podobni. Žalostni in tožni so premišljali vitezi, kaj bi bil storil tega dne borilec nad borilci, gospod Volodijev-ski, da ni že črez leto dni v svoji slavi počival v črni zemlji. Toda oni, ki so se bili učili bojevanja v njegovi šoli, so pridobili na tem krvavem polju dokaj hvale zanj in zase. V tej bitki sta izmed znanih hrep-tovskih vitezov razen Novoveškega padla še dva: gospod Motovilo in gospod Mušalski. Gospoda Motovila je nekoliko krogel obenem zadelo v prsi; padel je, k^kor pade hrast, kadar pride njegov čas. Priče so trdile, da je padel pod rokami onih bratov kazakov, ki so se pod poveljstvom Hoholavim na Huseinovi strani do poslednjega diha borili proti rodni materi in proti krščanstvu. Gospod Mušalski — čud na stvar — je poginil za pušico, ki jo je bežeč Turek spustil za njim. Puši-ca mu je prebodla grlo prav v onem trenutku, ko je po popolnem porazu poganske vojske segel po loku, da pošlje še nekoliko zanesljivih poslank smrti za njimi. Njegova duša se je gotovo združila z Didijukovo, da še v večnosti potrdita vzajemno prijateljstvo, sklenjeno na turških galejah. Nekdanji hreptovski tovariši so našli po bitki troje trupel ter se ločili od njih z vročimi solzami, dasi so jim zavidali takšno slavno smrt. Gospod Novoveški je imel mirno lice in smeh mu je igral na ustnicah; gospod Motovilo je bil videti, kakor bi mirno spal, gospod Mušalski pa je imel kvišku obrnjene oči, kakor bi molil. Pokopali so bili skupaj na slavnem hotimskem polju pod skalo, v katero so na večen spomin vrezali njih imena pod križem. Poveljnik vse turške vojske, Husein paša, se je sicer rešil z begom na hi trem konju, toda le zato, da mu je po slal sultan iz Stambula svilnat motvoz, na katerega naj se obesi. Od sijajne turške vojske je le majhno krdelo odneslo cele glave iz tega velikega poraza. Poslednje Huseinove tolpe si je podajala vojska ljudovladina iz roke v roko, tako da jih je nagnal veliki polj ni hetman pred hetmana litevskega, ta pa zopet pred poljnega, in to je trajalo, dokler niso naposled poginili skoro vsi. Ves tabor je bil poškropljen krvjo, pomešano z dežjem in snegom; mrličev je bilo toliko, da so le mraz, vrani in volkovi zabranili kugo, ki navadno nastane iz gnijočih trupel. Poljski vojaki so se tako razjarili, da so si, še preden so se primerno oddehnili, o-svojili Hotim. Iz tabora so zmagovalci odnesli ne- Marko Belaich, DALMATINSKI BILLIARDS AND POOL ROOM Mehke pijače in smodke. 205 Indiana St. :: Joliet, Illinois. Bratje Slovenci in Hrvatil Posetite brate Dalmatince v moji poslovnici, kjer najdete mnogo zdrave zabave, razvedril^ in okrepčila. VSI DOBRODOŠLI! John Horwat slov. gostilna 801 NORTH CHICAGO STREET, JOLIET, ILL. Vabim vse svoje znance, da me pose-tijo v obilnem številu. DOBRODOŠLI I NAZNANILO. Svojim znancem in prijateljem naznanjam, da sem se preselil v stare prostore, in sicer na 209 INDIANA STREET. Tu vam vsem lahko postrežem, kakor sem vam doslej, s fino pijačo vseh vrst. JOSIP LEGAN, GOSTILNIČAR, 209 Indiana Street. Joliet, 111. Phone 4857. MAT. OMOTA ft Slovenski krojač ft Izdelujem obleke, vrhne suknje, popravljam, čistim in gladim moške in ženske obleke. 201 Jackson St., Joliet, Illinois. W. C. MOONEY PRAVDNIK-ADVOKAT. 4th a Joliet Nat Bank Bldg., Joliet Ko imate .caj opraviti s sodnijo oglasite se pri meni. National Studio R. PAWLOSKI, lastnik. Izdeluje najlepše slike in se priporoča rojakom in rojakinjam ob priliki že-nitovanj. — Chicago telefon 3245. Cor. N. Chicago an Jackson St., Joliet. Kadar se mudite na vogalu Ruby and Broad way ne pozabite vstopiti v MOJO GOSTILNO kjer boste najbolje potUHem. Fino ptvo, najboljSa vina in smodk*. Wm. IVletzger Ruby and Broadway JOLIET ZA svoje garde in ostankov konjiče bežal 'zmerno mnogo plena. Stoindvajset prbti vratom, držečim v Jaso, kjer se je spoprijel s prapori Dimitra Višnje-veekega, poljnega hetmana. Ker je jel ta neusmiljeno mahati po njegovih bojnikih, se je Husein vrnil v tabor, da najde drug izhod. Vrni! pa se je tako hitro, da je hipoma razbil lahni prapor semenov, zbegal pešce, ki so deloma že plenili tabor, ter dospel na pol streljaja iz samokresa k samemu gospodu hetmanu. Ze v samem taboru bi nas bili skoro premagali," je pisal pozneje Sobijeski, "in da se to ni zgodilo, za to gre hvala nenavadni odločnosti naših huzarjev." Turški naval je bil res strašen, zakaj združen je bil z največjim obupom ter pri tem docela nepričakovan. Toda huzarji, ki se še niso bili ohladili po bojni vročini, so planili nanje v najhujšem dim. Spredaj se je zadrevil polk Prusintovskega, ki je ustavil na-padnike; za njim je pritekel s svojimi možmi Skretuski in potem vsi, jezdeci in pešci, vsi so se pognali na sovražnika in, nastal je boj, ki je bil sicer nepravilen, toda v besnoti nikakor ni zaostajal za napadom poljskih huzarjev na janičarje. •* * * Začudeni so vitezi po končanem boju spominjali hrabrosti Turkov, ki topov in z njimi tristo praporov je poslal veliki hetman z onega polja, na katerem je v tem stoletju poljska sablja že drugič praznovala svojo zmago. Sobijeski sam se je nastanil v šatoru Huseinovem, k!i se je kar lesketal od zlata in dragega kamenja, ter je iz tega šatora pošiljal po hitrih poslancih poročila o slavni zmagi na vse strani. Potem se je zbrala konjiča in pehota ter vsi polki litovski in kazaški — vsa voj ska je stala v bojnem redu. Opravila se je božja služba v zahvalo za zmago Na onem polju, kjer so bili še včeraj muezini kričali: "Laha il Alah!" je za-zvenela pesem: "Te Deum laudamus" Hetman je pri maši in pri zahvalili pesmi ležal na tleh. Ko je vstal, so mu solze veselja tekle po dostojnem licu. Ob tem pogledu so vitezi, ne o-trši še s sebe sovražnikove krvi, drhti-či od onemoglosti po bitki, trikrat za poredoma ponovili gromoviti krik: "Vivat 1 panes victor!" (Živel Ivan zmagovalec!) ♦ Deset let pozneje, ko je slavni kralj Jan III. poteptal v prah turško moč pri Dunaju, se jc ponavljal ta krik od morja do morja, od gorovja do gorov ja — povsod po svetu, kjer kličejo zvo novi vernike k molitvi... Zavarovanje proti požaru, mala in velika posojila pojdite k 203 Woodruff Bldg. Oba tel. 169 Joliet IU. R. F. K0MPARE SLOVENSKI PRAVNIK. ADVOKAT Jf, V So. Chicago. Illi.r Soba 218—9206 Commercial Av» Te'efon: South Chicago 579 Metropolitan Drug Store N. Chicago k Jacksoa St» Slovanska lekarna + JOHNSONOVI + "BELLADONNA" 0BLI21 REVMATIZIIU Mtouora BOLESTI , KOLKU BOLESTIH » ČLENKIH NEVRALCJJl PROTMJ oTRfuan m&c ■ABOnCH KK2U SLABOST« »' iU*KW FLjUČNH M PRSNIH URAZENJU t ŽIVOTU VNETJU OFMMB 1MB PNHAJB4JU BOLESTIH , LSUU BOLESTU . MOD m. If AMKIIKANIKI SLOVENEC, 12. APRILA 1918. «BQ [mj qq qq Qn QQ QQ ran qq bi nrj qq SI CD fyi cn fWi ri fwi iwi ri rwi rwi fy; nj Pjj __ g BI | NARODNA PRAVLJICA O j 11 OB | IZGUBLJENEM NOSU. | 11 m 1--1 11 IS [2 Ijtl [2 12] £E1 [21 121 121 12] 121 |*1 [*J |*J |*J [*] l»j |»| |*J 1*1 1*1 1*1 1*1 Ko je zjutraj vstal in se pričel umivati, je zapapzil s strahom, da mu manjka nosa. Pogleda na umivalnik, pogleda o-krog sebe po tleh — nosa ni nikjer. Pogleda na posteljo, odgrne in potegne doli odejo in rjuhi, premeče vse blazine in podušnice — nosa ni nikjer: Preišče vse žepe, iztepe suknjo in hlače, iztrka črevlje, ki so še neobuti stali poleg postelje — nosa ni nikjer. Preišče celo sobo, odpre omare in vsa predala, pogleda celo za peč in v papirni koš — nosa ni nikjer. Kaj početi? Vedno ne more sedeti doma, mora v mesto, toda nosa nima. Odpravi se torej brez nosu, opravi se s plašnim srcem in z bojazljivim korakom, kot človek, ki se nahaja v veliki zadregi. Kako pojde človek med ljudi, če pa ne more iti za nosom? Ali je mogoče brez nosa iti po pravi poti. Ko stopi iz sobe ga sreča na hodniku njegova pastrežnica, stara, poštena ženska, ki se razume na vse, česar je treba človeku k njegovemu telesnemu blagostanju, ter zavpije prestrašena: "Jemnasana, kje imate pa nos?" "Zgubil sem ga, ali mi ga je kdo ukradel, ali pa jo je sam po noči kam popihal, kaj jaz vem." "Kaj hočete brez nosa v mestu?" "Ali naj brez nosa vedno doma sedim?" "Brez nosa pa vendar ne morete med ljudi!" Ali je ljudem najbolj potrebno mojega nosa? saj imam noge, roke srce, jezik, možgane, oči, ušesa. — Menda bom vendar shajal nekaj časa brez nosa, dokler ga ne najdem ali si ne omislim novega!" "Kaj še! — Brez noge, brez roke, brez srca, brez jezika, brez oči, brez ušes, brez možgan bi v slučaju potrebe lahko šli med ljudi brez nosu pa nikdar. Ljudje pogledajo najprej na nos." "Naj pogledajo. Se bodo že prepričali, da ga nimam in se bodo privadili. Moj nos, katerega nimam, menda ne bo nikomur na potu." Reče in odide v mesto. Sreča ga njegov prijatelj: "Na zdar! Kje imaš pa nos?" "Nekam sem ga založil." "Kaj pa boš brez nosa?" "Kaj? — Živel bom, kakor sem živel z nosom, samo izvohal ne bom ničesar." "Kaj še! Človek mora predvsem vohati. Zapomni si: lahko ne hodiš, ne delaš, ne misliš, ne govoriš, ne vidiš, ne slišiš, pa si vseeno pošten človek in koristen človeške družbe, toda človek brez nosa ni človek, ne velja nič. Ljudje gledajo pred vsem na nos in edino le za nos. Nos dela človeka." "Toda jaz jim hočem dokazati, da je človek brez nosa še človek." "Tega jim vne boš dokazal nikdar. Noben dokaz ne velja, ako ga ne pod-preš s primerno navihanim nosom." "Bomo videli. Z Bogom!" Nato stopi v kavarno izpit čašo kave. Gospodična blagajničarka, ki mu je vedno prikimala prijazen pozdrav, se še ne zmeni za njega. Samo trenotek vrže nanj pogled in ga spet odvrne, a na obrazu se ji je bralo, da ga smatra za nekega sumljivega človeka. Slednjič se ji približa sam in jo nagovori: "Dobro jutro gospodična! Ali me ne poznate?" "Kdo pa ste?" "Jaz sem gospod ta in ta." "Nikar ne plavšajte. Gospod ta in ta je vedno imel nos." "Ker sem pa slučajno nos nekam založil. Ali sem zato drug človek?" "Seveda! Čisto drugačen ste. Ali ste res isti?" "Pri mojem zgubljenem nosu da res." "Tako se tQrej človek goljufa! Jaz sem vas imela vedno za poštenega človeka." "Ali mar nisem več pošten, če sem prišel ob nos?" "Pojdite preč od mene! Kaj si bodo ljudje mislili. Jaz sem pošteno dekle in še nisem nikdar itnela opravka s človekom, ki nima nosa." Reče in se obrne na drugo stran. Torej se vsede k mizici in si naroči kave. Glavni natakar, njegov star znanec in dober prijatelj, ga ni več spoznal. Ko pride mimo 'se še ne zmeni zanj, ampak gre dalje. Po dolgem čakanju mu pikolo prinese kavo. "Ljudje imajo dobre nosove in takoj zavohajo, koliko je kak gost vreden," si misli, "toda jaz jim hočem dokazati, da so se v meni zmotili," ter hoče s stotakom plačati račun. Natakar ga vzame, pogleda denar in gosta ter reče: "Potrpite trenotek, da grem po drobiž," ter jzgine. Dotični trenotek je bil dolg, da je slednjič že skoraj izgubil vso potrpežljivost. Kar se mu približa drug natakar ter ga prijazno nagovori: "V veži čaka na vas nek gospod in bi rad z vami nekaj važnega govoril." Gost vstane in stopi v vežo. Tu ga je pričakoval policaj in poleg njega glavni natakar z bankovcem v roki. Policaj mu položi roko na ramo in reče: "V imenu postave vas aretiram." "Kaj pa sem zakrivil?" "Zagovarjati se boste morali, odkod imate ta bankovec. Biti mora ponarejen ali pa ste ga ukradli, kajti človek brez nosa ne more priti do toliko denarja." "Saj nisem prišel do njega z nosom, ampak prislužil sem si ga z roko in z umom." "Kako si boste prislužili, če pa nimate nosa? — Kar z menoj na magistrat!" Na magistratu so zahtevali, naj se izkaže, kdo da je, kaj in odkod in kako se vede in s čim se peča in zakaj da nima nosa. Povedal je vse po pravici, da od dedov in pradedov ljubljansk meščan, ki se je še vedno pošteno in lojalno obnašal in ga še nimajo zaznamenovanega v nobenih bukvah. Skliceval se je na svojo babico, ki je zapisana v vse bratovščine in v vsa dobrodelna društva, na svojo mater, ki je znana pri vseh kavinih krožkih in v vseh narodnih društvih, na svojo sestro, ki prodaja bonbončke in čokolado na vseh občekoristnih prireditvah, na svo jega očeta, ki dela črevlje samemu gospodu županu in mnogim mestnim očetom in slednjič še na samega sebe, ki isi pošteno služi Kruh v cesarsko kraljevem uradu. Slednjič se mu je posrečilo pregovoriti gospode, da so ga izpustili, toda poprej so ga še zapisali v največje bukve in ga strogo posvarili: "Naj bo za sedaj, ker ste se doslej vedno pošteno obnašali, vam spregledamo za enkrat, da nimate nosa. Toda glejte, da se popravite in postanete zopet koristen meščan našega mesta." "Lepa hvala za poduk in potrudil se. bom, da si zopet preskrbim nos, tudi če bi moral dati nazaj polovico svojih možgan." 9 "Tudi ako bi morali dati vse. Brez možgan pridete lahko včasih precej daleč, brez nosa pa ne. Zapomnite si." Nato se odpravi dalje, poln grenkega kesanja v srcu, da se je tako malomarno odhodil s 'svojim nosom in poln najkrepkejših sklepov, da hoče v zanaprej vse bolje paziti nanj, ako ga še najde. Tako pride v svoj urad. "Kje imate pa nos?" vpraša ga načelnik, ko ga zagleda. '"Doma sem ga pozabil," odvrne kolikor mogoče malomarno. "Kaj, doma ste ga pozabili? Tako izpolnujete torej vi vašo uradno dolžnost in tako izvršujete vašo cesarsko službo? Kako je mogoče priti v urad brez nosa? Saj ste vendar prisegli zvestošt cesarju!" "Toda jaz ne vem, kaj ima s tem opraviti moj nos?" "Brez nosu, dragi moj, niste za nobeno cesarsko službo. Še vratarja ne nastavim, ako nima poštenega nosu. Pojdite takoj domov, delo vas bo počakalo, ter si nataknite svoj nos. Brez nosu ne smete niti minute sedeti v uradu." Nevede, kod in kam, jo ubere po mestu slepo dalje in pride kar nehote v gostilno "K porungeljčku". Tu zagleda v posebni sobici svojega nekdanjega sošolca Janeza Cvička, zdaj pa suplenta Bogomila Cvička. Janez Cviček je bil nekoč izvanred-no nadarjen in bistroumen dijak, živahen Dolenjec. Najboljši dokaz njegove nadarjenosti je pač, da je le z veliko težavo in obilni milosti nekaterih gospodov dobil suplenturo. Izpitov namreč ni imel nobenih, ker je bil prtpričanja, da se nadarjenim dijakom ni treba nič učiti. Vendar je znal s svojirrt zdravim razumom vedno zadeti v točko. "Kaj je pa tebe zaneslo danes sem in pa brez nosa si? Saj si vendar veljal doslej za jako solidnega človeka!" "Mislim, da sem še tak še vedno. Saj nosa menda vendar ni neobhodno potreba za solidno življenje. "Ti se jako motiš. Človeku ni niče-ar tako potreba, kot nos. Le poslušaj: Brez nosa ne moreš nikamor, čisto nikamor. Kamorkoli greš, moraš iti za nosom. K večjemu, če bi hotel iti nazaj kot rak. V kakšni skrajno nazadnjaški družbi bi morda že še izhajal brez nosa. V našem naprednem času in v naši napredni družbi pa ne moreš staviti niti koraka brez nosa. Brez nosa ni napredka. Zlasti pa nisi brez nosa za nobeno uradno službo. Pomisli vendar, kako bi bilo mogoče vzdržati disciplino med uradniki, ako bi načelnik podložniku nikdar ne mogel dati pod nos. Nastala bi prava anarhija. In kako bi mogel načelnik vzdrževati svojo avtoriteto, ako bi ne mogel nikdar nosa vihati. Torej vidiš, da uradnik, ki nima nosu, absolutno ni mogoč, niti za podrejeno, niti za vodilno mesto. Kdor nima nosa ga ne more nikdo za nos voditi, torej ne more nikamor v človeško družbo. Naš stari šolmoster je Tekel nekoč: Svet je godlja, mi smo ptt kuhavnici, ki jo mešamo. Z drugim besedami bi se to reklo: Na svetu vodijo ljudje drug drugega za nos. Zla-ti nesposoben človek, katerega bi ne za zakonsko življenje je popolnoma mogla njegova boljša polovica za nos voditi. Zato si nemore človek brez nosa nikdar pridobiti simpatije ženske. Dalje je svet tako ustvarjen, da se mora človek večkrat pod nosom obrisati. Ali si moreš misliti človeka, ki bi nikdar ne mogel tega storiti. S takim trmoglavcem bi bilo v vsaki družbi nemogoče izhajati. In kolikokrat mora človek oditi z dolgim nosom! Torej vidiš, kako važno ulogo i-gra nos v človeškem življenju bolj kot možgani, srce, želodec ali katerisibodi del človeškega telesa. Naravno je torej, da ljudje ne marajo trpeti med sabo breznosatega človeka in se ga ogibljejo, kot brezplodnega in nerabnega uda človeške družbe. Ako hočeš torej zopet postati koristen in spoštovan ud človeške družbe, oskrbi si takoj dober in pošten nos." "Saj bi rad, toda žalibog ne vem, kje ga iskati?" . "Ako ne najdeš svojega, pa si omisii drugega. Saj ljudje v tem oziru niso izbirčni. Glavno je, da bo nos, če dolg ali kratek, v*kk ali majhen, pove. šen ali ospičen, rdeč ali višnjev, to je navsezadnje vse eno. Daj oznaniti v časnike, da 'si izgubil nos, ali pa pojdi za vodo k starinarju in si kupi starega. Če je nekoliko izrabljen ali nahoden, je marsikeda še .bolje. Včasih res ni dobro imeti občutljivega nosa." Iz gostilne "Pri porungeljčku" Jo mahne naravnost na uredništvo "Slovenskega novičarja", da bi dal v časnik svoj izgubljeni nos. Gospod urednik je imel silo veliko dela in ga je strogo opomnil, naj pove svojo potrebo jako kratko, kakor v spovednici. Ko je povedal gospodu uredniku svojo zadrego, je urednik nekoliko pomislil, si vtaknil pero za uho, pogledal na strop in na tla, ter odgovoril: "Hm! Stvar je močno politična. Vaš nos je bil hud radikalec, mi pa držimo bolj z vašim robcem, ki je naše stranke. Toda bomo že kako naredili. Hvala lepa za informacije." Proti večeru gre nesrečni lastnik izgubljenega nosa v kavarno, si naroči čašo mleka in prične čitati časnike. V dnevniku "Slovenski novičar" je stalo med dnevnimi novicami: "Izgubljeni nos! Gospod Nos, znan kot hud liberalno radikalen razgrajač, je nag-Ioma izginil iz našega mesta in zapustil svoje reči v največjem neredu. Bil je prijatelj dobre kapljice in dobro znan po oštarijah. Naše meščanstvo ga gotovo ne bo posebno pregrešalo, ker je bil v vsaki boljši družbi jako nepriljubljen." Drugi dnevnik "Slovenski političar" pa je prinesel uvodni članek, iz katerega ponatisnemo tu nekaj odstatkov: "Nova klerikalna lumparija! Klerikalci so spravili s pota splošno priljubljenega meščana, zabavnega d-u%ft>nika 1 vseh pivskih družbah in zliačajncga radikalnega naprednjal a in neomah-Ijivega svobomisleca, gospoda Nosa. Kam je izginil, se ne ve, govori se pa, da so ga umorili in vrgli v kanal. Pred ljubljanskimi porotniki se bo že dognala resnica. Ljudski glas dolži gospoda Žepnega robca, da je glavni zločinec in zahteva, da se ga obesi na vislicah. Žepni robec je pravi tip potuhnjenega klerikalca. Volen, gladek, na zunaj lep in čist. celo parfumiran s s kolonjsko vodo, je vznotraj poln vse grdobe. Radi svoje nečednosti je im^l že večkrat opraviti s perico, toda zakrknjenega grešnika ni bila nobena kazen v stanu poboljšati. Gospod Nos je bil odkrit in značajen človek, ki se ni upognil pred nikomur in je v:aki družbi povedal svoje in so ga povsod radi imeli. Bodi mu žemljica lahka! Hinavskemu Žepnemu robcu pa kličemo: Svaka sila do vremena. Ko se je lastnik izgubljenega nosa najedel in načital, je vstal in šel počasi domov ter si je med potjo mislil: Kes je žaltova. Radi svojega nosa <«m izgubil službo, prijatelje in dobro ime. Toda mi vsaj pod nos ne more nikdo dati in to je tudi nekaj vredno. ZNIŽAJTE CENE ŽIVIL! Tajni način — čudež moderne kemi-strije. Sladkor 20krat sladkeji, 20 unč za 20 funtov cukra. Pošljite 25c v srebru in lSc v znamkah, da vam pošljemo sempel s katerim osladite več kave kot s 20 funti cukra. JOHN RICKVICH, Adv. B. 401, Auburn, Wash. Andrej Stirn SLOVENSKI ČREVLJAR. Popravljam moške, ženske in otroške ČEVLJE. 1011 N. Chicago Str., Joliet, Illinois. Dolenjec v Ameriki. Dolenjec, na glasu da rad .veliko je, je dobil službo v Ar/ieriki pri bogatem posestniku (farmerju). Prvo jutro v novi službi sedi pri zajuterku, go-pod zraven njpga pa se čudi krepkemu Dolenjcu, kako spravlja jed za jedjo pod streho svojega telesa. Ko je izpraznil že nekaj skled, odloži žlico. Farmer se hoče ž njim nekoliko pošaliti ter reče: "Vidiš, ljubi moj!< Danes greya prav daleč v gozd drevja sekat! Ker najbrž ne bo kosila, kaj, ko bi jede! že zdaj tudi za kosilo?" Dalenjec vzame zopet žlico v roko ter je dalje, kakor bi bil šele sedaj prisedel k mizi. Ko čez nekaj časa vendarle odloži žlico ter si obriše usta',1 reče .farmer: "Ue vem, če prideva k večerji domov, zakaj najina pot je dolga, delo pa po-trbno! Kaj, ko bi tudi Večerjo že zdaj použil, potem sva'bre* skrbij!' Dolenjec, ne bodi len, vzame žlico ter je vse! dalje. Ko vse poje, pravi farmer: "Tako, ljubi moj! Zdaj pa greva na delo!' Dolenjec pa se mu šet^avo namuzne in reče: "Kaj, na delo!" 1'ri nas doma je navada, da po večerji ne delamo vec, in te lepe navade se mislim držati tudi "ikaj." DR. E. H. STEWART ZOBOZDRAVNIK 413 Cass St (nad Crystal teatrom) JOLIET, ILLS. Chicago Phone 986. Zanesljivo zobozdravljenje. POZOR ROJAKINJI! Ali veste, kje je dobiti najboljše mesa po najnižji ceni? Gotov«I V mesnici Anton Pasdertz se dobijo najboljše sveže in preka-jene klobase in najokusnejše meso Vse po najnižji ceni Pridite torej in poskusite naše meso. Dolžni st© zaradi svoje žene in otrok, da se bolj zavarujete za slučaj bolezni ali smrti, da ne bodo žena in otroci trpeli pomanjkanje radi vaše nemarnosti, zato zdaj dokler ste še zdrav pristopite k največjemu slovenskemu podpornemu društvu Društvo Sv. Družine (The Holy Family Society) itev. 1 D. 8. D, Joliet, IUinoia. Geslo: "Vse za vero, dom in narod, vsi za enega, eden za vse." Odbor za leto 1911. / Predsednik........... George Stenich. Podpredsednik........Stephen Kukar. Tajnik...................Jos. Klepec. 1006 N. Chicago St., Joliet, 111. Zapisnikar..............John Barfeiak. Blagajnik.........Anton Nemanick st Bolniški načelnik.....Nick Jurjevich. Reditelj...............Frank Kocjan. Niike cene in dobra postrežba je naše geslo. Ne pozabite torej obiskati nas v / našej mesnici in groceriji na vogalu Broadway and Granite Street Chic. Phone 2768. N. W. Phone 1113. POMLADNE IN LETITE OBLEKE. čedne in moderne obleke za odrasle in mladino se dobe pri nas, kakor tudi delamo v popolno zadovoljstvo oblekt po meri. Velika zaloga najmodernejih klobu kov in kap vseh velikosti. Posebno velika zaloga trpežnih čev Ijev visokih in nizkih za moške, žen ske in mladino. Mi imamo najlepše srajce, kravate kolare itd. Vse naše blago jamčimc ter povrnemo denar, ako ni v popolne zadovoljnost. Z vsakim nakupom dajemo 4 odste vredne snsmke ali pa register tiketr izvzemši na oblekah delanih po meri Vaši naklonjenosti se priporoča "Prva Slovanska Trgovina" na severni strani mesta. Nadzorniki: John N. Pasdertz, Joseph Težak, John štublar. To društvo sprejema rojake in rojakinje in sicer od 16. do 50. leta in izplačuje bolniške podpore $1.00 na vsaki delavni dan za 50c na mesec. Zavarujete se lahko za $500.00 ali za $250.00 pri D. S. D. za malo mesečnino. Tudi člani-vojaki so deležni v bolezni cele podpore in cele smrtnine. To društvo ima že nad $3,000.00 v bolniški blagajni in jc do zdaj že izplačalo skupaj 4606.00 dolarjev bolniške podpore članom(icam). Kdor plača takoj ob pristopu $3.00, to j« toliko, ko so plačali drugi člani zadnjih 6 mesecev, je deležen podpore v slučaju nezgode takoj po pristopu, drugače pe 6 mesecih. Pristopnina je še prosta. Redna seja se vrši vsako fadnjo nedelj« ob 1. uri pop. v stari šoli. Kdor želi pristopiti v naše veliko ic napredno društvo naj se oglasi pri tajniku ali katerem drugem odborniku. "V I lahko zaslužite poleg svoje redne sinžbo $500 Dnevno na jednostaven in lahek način delujoč ob večerih Za zajamčeno in pošteno podyzetjc Propozicija za va* koristna a za narod sila potreba Vsa pojasnila dobita, ako p«i|jrir ■voje ima in naslov na. SLAVIC PUBL. m Slovenske Gospodinje so prepričan«, da dobijo pri meni tuj* boljše, najčistejš« in najcenejše meso, grocerije IN KRANJSKI KLOBASE istotako vse vrste drugo sv«ž« in pf kaj eno maso **x vaa drag« p«4m«W> ki spadajo v po