Za poduk in kratek čas. Naš domači regiment štev. 47. IV. Vibarno leto 1848 žugalo je razdjati A78trijo. Narodi ao se Ba^olili ^ečaega ab8olutizma (8amo7lad8tva), tadi pri aa8, akopram so imeli dobrotljivega Ferdiaaada I. za samovladarja. Vse je brepeaelo po 87obodi! Žali Bog, da teaia hrepeaeaju aierodajai možje aiso boteli o pra^em čaau U8trezati! To je zakrivilo umešavaaje bu- dobaib prekucubo7, ter porodilo grozao re^olucijo. Nemci, Italijaai ia Magjari so se 7zdigBoli, Slovani pa večjidel mirai ia cesarakej rodbiai zve.<ti oatali, oaobito Hi7ati pod 7od8t7om Beumrlji^ega baaa Jelačiča. Prav za prav rešila Avstrijo razpada je pa vila, juaaška aaša vojska ali armada, poaebao oaa, ki je pod slavaim Radeckijem borila se aa Italijaaakem. No, ia pri tej armadi bil je tudi aaa slo^easki regimeBt grof Kiaaky šte7. 47. Okolo B07ega 1. 1848 7relo je uže bjočbo po Fraacoakem ia Italijanskeni. Tukaj so zarotaiki skleaoli Avstriji vzeti Lombardijo ia Beaečaasko. Podpiial jib je aa vso moč pijeaioateaki kralj Karol Albert. Naeakrat prepoved6 zarotaiki ljudem kapo7ati a78trij8ke cigare ia stavitt 7 loterijo. Kdor je to storil, ta je bil strabovito tepen ali abit. Z Bašiaii oficirji, vojaki ai botel nihee govoriti, aihoe občevati. Ko pa meaeca februarja Fraacozi aažeaejo kralja Filipa ia proglasijo republiko, z*ibuie 8e 'e PuntauJe po^sod. Grof Radecki je p^ u|,jb regiaieate pobrati ia se pred kraljeai A mr tom ia razjarjeao italijaasko drubaljo poo.v&aoti aazaj pred Veroao. Našega regimeata 1. in 2. bataljoa bil je aaaiesčea 7 Beaetkab 7 koaarai: ndegli Iacurabili", ko se dae 17. marcija vae grdoben paat. Vse je po koaci. Po^eljaik grof Zichy razpošlje vojakov. Ljudstvo pa jib psuje, suva, 8 kameajem zadeva. Nad cerkvo sv. Marka zaplapola republikaaska trobojaica. Kadet Janez Karlik jo 7iže aa tla ia je za to 7 lajtaaata povišaa. Stotaik Filrat pa pobriše drubal z bajoaeti z velikega trga; korporal Jožef Žma^ec okoljea od maožice ae more 8 svojo kompaaijo pri cerkvi 87. apostoI07 aikamor; korporal J. Pleteršek ma biti 8 24 moži aa pomoč ia sedaj sprožijo razžaljeai vojaki puskf. 7 Ijudi, 4 prekucabi so mrtvi, 27 raajeaib, ostali jo popibajo aa vse strasi. Drugi dea dojde aovica o revoluciji aa Dunaji ia poveljnik do^oli puatarakim BeaečaBom meetao stražo — aacijoaalao gardo — ia sedaj so bile Beaetke za Avstrijo zgabljeae. Dne 22. marcija začaejo Beaečaai izgaajati ceaarake uradaike, oberst Mariaovič je ahit, vice-admiral Martiai ulovljen; naa regimeat razstresen 7 razaib trdajavicab po mesta, ia povsod aadlegovaa; italijaaski bataljoai pa pristopijo aa puatarsko straa. Kmalu proglasijo puatarji beaečaaBko republiko. V trdajavici S. Spirito je shrafljea smodaik ali 8trelivo. Korporal Franc Goraik, doma pri 87. Jakobu 7 Sio7. goricab, ia ae aekaj 7ojako7, atoji aa atraži. Beaečaai zabtevajo, Baj se uda. Goraik odreče ia žuga smodnik ažgati, če ga aa padaejo. Vse pretaje, 7saka poaudba, 786 je za8toaj. Še piti ia jeati ma priaaaajo, ker se bojijo, da aebi smodaika res ažgal ia 7eliko skode ia Besreče poazročil. Čez 2 dai pokažejo od poveljnika akaz, da aaj trdujavico s smodaikom vred puatarjem izroči. Sedaj vrne se ta junak 8 svojimi tovarši k regitnentu v kosarno, občudovan od vseh. Bil je odlikovan a srebrno svetinjo ter 8 tovarši vred prejel od oficirjev 100 fl., on sam pa od mesta Brna 4 zlate. 0 njegovem junaštvu pisalo je se po vseh novinah. Mesec dni pozneje zaleze ga trešlika v Mantovi ter umerje 14. junija 1848 še le 25 let star. Poveljnik ae pogodi z Benečani tako, da zapusti s cesarskimi vojaki in uradniki mesto. Dne 29. marcija odpelja se naš regiment po morji v Trat. Malo je manjkalo ie pa bi se bili vsi potopili v grozno vibarnetn morji. Italijansko bilo je sedaj zgubljeno. Samo trdnjavi Mantova in Verona bile ste še v cesarskej oblasti. Cesar ukaže toraj okolo Gorice zbirati reservno vojsko, ki bi imela hitrej ko mogoče bitfti grofu Radeckiju v pomoč. In re8, fzm. Nugent spravi 18.9uO mož skupaj. Med terni je tudi nai regiment. Due 17. aprila začne prodirati nad Palmo in Videui (Udine). V slednje ruesto je treba streljati iu kmalu gori na večih krajih• sedaj se poda Videra; korpoial Leanik napadene z bajooetom in razžene, kanono zapleai in je pozneje odlikovan 8 srebrno svetinjo. Dne 2. maja pridejo naai do Susegane ob vodi Pijavi pa ne morejo čez njo. Most je podren, a unkraj vode stoji sovražnik 8 kanonami. Sedem dni delajo naai aance ter naaajajo v nje kanono. Med tem prideta vrla moža korporal Martin Krajnc in Janez Firbas k regimentu nazaj, ki sta pisma nosila v Palmo sredi skoz sovražne upornike. Dne 10. maja bilo je namenjeno streljati in most delati 6ez Pijavo. Toda unkraj je vse tiho. Nič se ne gane. Major Ftlrst vpraia, kdo boče iti ogledovat na uno stran? Oglasijo se Slovenci: Jožef Vračun, Anton Filipič, Jožef Detiček in Janez Godlar. Na majhnem pontonu smuknejo čez Pijavo ter preiščejo okolico daleč na dolgo in airoko. Nikder ne zadenejo na sovražnika. Pogumni Vračuu dobi potem 8rebrno avetinjo in 3 zlate, tovaraev pa vsak po 2 zlata. Sedaj pibne vsa vojska čez Pijavo ter na- merava Tieviso vzeti pa ni mogoče. Sovražnik pre- hudo strelja iz mesta. Pri tej priliki obležijo mrtvi Jožef Hribersek, Andrej Koroaec, Valenrin Grabar, 28 mož pa je ranjenib. Srebrno svetinjo zaslužili so: Janez Koderič, Jurij Ogrizek, Anton Marusič, Jurij Bračko in Franc Černenšek. Hrabri kaplan Lauienčič pa je mrtve in ranjane vkljub močnemu streljanjn z mesta srečno pobral in spra- vil na varno. Zboleli grof Nugent prepusti poveljništvo grofu Thurnu in se vrne domov. Grof Thurn pa želi Radeckiju vso reservno vojsko doveati in zato pusti Treviso in Vicenco na strani ter biti proti Veroni. Sovražniki naše zaporedom nadlegujejo pa bo vselej odpodeui. Dae 22. maja združi ee reaervna vojska z Radeckijevo in naš regiment pride 25. maja v etaroslavno Verono. Feldmaršal grof Radecki, 82letni atarček, hoče sedaj udariti na pijemonteškega kralja, ki se je polastil uže Pescbiere. Mahne toraj iz Verone proti Mantovi, da bi kralja zaiel. Hrabro prodre uže do Gojte, ko dobi žalostni glas, da 80 puntarji na Dunaji cesarja pregnali. Opusti toraj vse prodiranje in se vrne bitro v Verono nazaj! (Dalje prihod.) Smešnica 31. Neka žeaa je šia mirno iolskega poalopja, kder sta dva mlada dijaka skozi okno gledala. Vaa vesela reče domov prišedsi svojemu moževi: svet je res nkunšten". Dane8 sem videla v mesti eloveške glave na prodaj, kajti bile so nataknene v oknu. Brž ko dobim kaj denarjev, kupim tebi eno prav rfletno" glavico, staro glavo pa bodeš nosil sauio ob grdem vremenu. J. K.